Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 49 →

svetovalnica svetovalstvo svetovanje svetovati svidenje svila svilen sviloprejka svinčen svinčenik svinčev svinec svinja svinjski svit svoboden svobodno svoj svojeglav svojeglaven svojeglavost svojevolja svoj_njiva

š: š šac šacilo šakal šala šaliti šalot šapelj šara šarkelj šatraj Ščavnica ščegeta ščegetati ščetina ščip ščipalnica ščipati ščit ščuka še šega Šelbi šele Šempeter šen šenkan šenkati šent šentaj šentan Šentandraž šentovanje šentovati šentpetrov šepetalec šepetanje Šepule šest šestdeset šestdeseter šesti šestindvajseti šestintrideseti šestkrat šestnajst šestnajsti šestploskoven šeststran šestvrstičen šetati šiba šibek šibica šildkrota šilo Šimon šina šipa širiti širjava širok široko širokoperen širokost šiška Šiška Šiva šivalen šivanka šivati šivilja škaf škarje škatlica šklepetanje Škocjan škoda škoditi škodljiv škodljivost škodovati škof škofica škofija škofijski škofji Školast škopnik škorenj škorlupina škornjica škorpijon Škotska škralup škrilnik škrilovje škripajoč škripanje škripati Škrjanče škrjanec škrla škrlat škrlatast škrlaten škrob škrobov škropiti škropljenje Šleško Šlezija Šlezijsko šmajhlati šmaren Šmartno šmir šnef šneperski šnita šnof šnofanje šnofati šoba šola šolarček šolarski šolen šolmošter šolmoštrov šolski šomošter šonati šop šopek šota šotnat šotor šotoriti špaga Španec Španigarica španski Špansko špargelj špargljev špas špecerija špegati špegel špeglati špeh špendio špešica špica špičast špil špinača špital špiža špižati špogati špot špotljiv špotljivo špotljivost špraha špranja špricalnica šprikla šraj šrajati šriban šribar

▶ svetovalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svetovalnice
- svetvavnice
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima
svetovalnici
- sovetovavnici
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná
svetovalnico
- svetvavnico
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev

▶ svetovalstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svetovalstvo
- svetovavstvo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za

svetovalstvu

svetovavstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale. — Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo smelo tiskarstvo
Maria Stuart (1861):	— V deržavnem svetovavstvu govorim Drugače. Tu ne gledamo pravice, Temuč koristi le. Al

▶ svetovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svetovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brali, pa tudi, de bi zvedil, de je kdo moje svetovanje prijel. Ivan M. v malim Štajerju. Slovstvo. (Kolo). Vsaki domorodec
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol

svetovanju
- svetovanji
  Zlata Vas (1848): Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil, kako slabo so ti ljudjé

▶ svetovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svetoval

nasvetoval
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila

svetoval

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi
Zlata Vas (1848):	bil z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar
Oče naš (1885):	pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti

ſvetoval

Sacrum promptuarium (1695):	kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal

svetovala

Valenštajn (1866):	povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz vendar vam bi svetovala, striček: Prerano meča ne odpašite, Ker vredna je nevesta, kakoršna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dal na petdeset čevljev visoke vislice obesiti, kakor mu je svetovala njegova sestra Judit. Ko sta tedaj ta dva brata, Peter
Zeleni listi (1896):	mater«, reče Vida hitro. »Moja mati nam bo že prav svetovala. Jutri vam potem povem, kaj poreče mati«. »Prav, stori to

svetovali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mina. Rés težko sim že čakala, de bi mi svetovali, kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago živeti. Svetovali so ji na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo

svetvali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in
ſvetvali
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi

svetovati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj
Tine in Jerica (1852):	s Tinetam zmenila, pa ji tudi on ni vedel precej svetovati.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače

ſvetovati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko
ſvetvati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv

svetuje

svetje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svet je, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od

svetuje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga slepí. In grof svarenje zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Proč, pasji duh! se grof zadrè Na kmeta vbogiga strašnó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga slepí. In grof svarenje zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Nesramen pes, me boš mudil? Ha, de bi vampu tvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz ognjiša kviško gredó. Neki fužinar, Baltazar Mosdorfer po imeni, svetuje dobro pomoč zoper tako nesrečo, ki sicer ni nova, tode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas vse slovenske novice in morebiti tudi pratike
Viljem Tell (1862):	naj Avstrii prisežemo? Burkhart. Ne poslušajte ga! Vinkelrid. To nam svetuje Sovražnik, izdajavec domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi
Oče naš (1885):	obhajati, jelite? “ „Da, prijatel; svetujem vam, kakor oče svojemu sinu svetuje. Križ na vaših prsih kaže, da v Zveličarja verujete, da

svetva
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in se tudi od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in

svetujejo
- svetujejo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole
- ſvetujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je
- ſvetvajo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno
svetujem
- svetjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves
- svetovam
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj
- svetujem
  Zlatorog (1886): reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in
- ſvetujem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa

svetujete

Oče naš (1885):	ga vredni in z zaupanjem prejmejo. “ „Prav imate. Dobro mi svetujete, prav dobro,“ je odgovoril Nace čez nekaj časa. „Rad storim
Oče naš (1885):	trudni in obloženi, pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se spovedati in obhajati, jelite? “ „Da, prijatel; svetujem vam

▶ svetovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svetujejo
- svetjejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli

▶ svidenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svidenje
- zvidenje
  Divica Orleanska (1848): glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen dolgo! (Odíde

▶ svila samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kr. prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete
svile
- svile
  Kemija (1869): ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi
- svilovine
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup.

svili

Viljem Tell (1862):	Je tvoje srce. Uli! Uli! Več Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen za klobukom nosiš pavje Pero in čez
Mlinar in njegova hči (1867):	šest fantov pride, ki me ponesó — vso v srebru — in svili — (Roke sklenivši. ) Kakor Bog hoče! (Odide počasi vsa slaba iz
Zoologija (1875):	nas navaljujočim žuželkam. Marsikdo bi se rad odrekel medu in svili, vosku in šelaku, tem njihovim važnim proizvodom, ako bi se

svilo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	51. Matere nune v Ljubljani, za mnogoverstne ženske rokodela in svilo domačiga prídelka. VIII. Pohvalne pisma so bile naslednjim fabrikantam in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za češki kolovrat. 32. Gospa A. Orel v Ljubljani, za svilo domačiga pridelka. 33. Gosp. BI. Osebig, ključar iz Vranjskiga na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	rastejo, svilodi (židni červiči) se dobro sponašajo, in pazljivo ravnani svilo posebne vrednosti dajajo. Kar je pa še poglavitno, je to
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	si tako dobra, kakor si lepa, oblekel te bom v svilo in žamet, na glavo ti bom dal zlato krono in
Fizika (1869):	tok, zadobi valjar magnetične lastnosti. Najpripravnije je, da je sè svilo omotan drat 800 do 1000krat zavit okrog lesenega vretena (Pod.
Fizika (1869):	te lastnosti električnega toka. 212 Ako se prav dolg, sè svilo opreden bakren drat navije na vreteno, in potem obvije z
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro svilo preoblečen, in odide z materjo v vas. Pozno zvečer, ko

▶ svilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svileni
- svilni
  Roza Jelodvorska (1855): ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da ni

svileno

Zlatorog (1886):	panj podrti In na svetli puški od zaklópa Ruto pestro, svíleno odvíje, In orodje vse za lov pregleda, In pregleda tudi
Gozdovnik (1898):	Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s svileno odejo zibeli. »Je-li se smem zdaj lotiti, sennor? « »Uzemita, kar

svilno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko

svilna
- ſvilna
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè
svilnih
- svilnih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti
- ſvilnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro

▶ sviloprejka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sviloprejk

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	zapazili vrednost sviloreje, kakor tudi, da so se v reji sviloprejk tu in tam že dobro zurili. Prejšne leta se je
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	ne koristila. Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po vodilih, koje ti daje praksa, v zvezi z dobro

ſviloprejk
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in

sviloprejke
- ſviloprejke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po

▶ svinčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svinčena

Rudninoslovje (1867):	vagala 1 ⅛ lota, živčeva 2½, železna 3¼ lota, svinčena 5 a zlata 8 lotov. Iz tega se vidi, da
Kemija (1869):	za belo barvo, ki sicer ne pokriva tako dobro kakor svinčena bél (Bleiweiss), ali zato pa nikoli ne porumeni niti ne
Kemija (1869):	407. Meiler, kopa, 385. Melasse, melasa, sirop, 484. Mennige, minij, svinčena rusovina, 431. Meso, 496. Messing, med, 433. Metall, kovina
Kemija (1869):	431. Bleisuboxyd, svinčeni sokis, 431. Bleiuberoxyd, svinčeni prekis, 431. Bleiweiss, svinčena bel, 431. Bleizucker, svinčeni slador, 462. Blutlaugensalz gelbes, rumena krvolužna
Mineralogija in geognozija (1871):	101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker

svinčene

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in

ſvinzhene
Kmetijske in rokodelske novice (1844): od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha

svinčenega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop

svinčeni

Kemija (1869):	fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430.
Kemija (1869):	mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš

svinčenih
- svinčenih
  Kemija (1869): 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v
- svinčnih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje
svinčenim
Zlata Vas (1848): pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli

svinčeno

svinčeno
Kemija (1869): Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis

svinzheno

Kratkozhasne uganke (1788):	kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę
Kratkozhasne uganke (1788):	robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te
Kratkozhasne uganke (1788):	uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno

▶ svinčenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

grafit; Cigale

svinčenikom

svinčenikam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čertnikam (Bleistift), ako je pa že stara, če jo z svinčenikam, (kteri se v štacunah pod imenam „Reissblei” dobi) prav močno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potem pa z kako suho kertačo polikaš, in zopet z svinčenikam dergneš. — To svetujejo obertniske némške novice. Dober svèt starišem! Slaba

▶ svinčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

svinčeve
- svinčne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena
svinčevih
- svinčnim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil

▶ svinec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svinca

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leto napravi okoli 2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di

ſvinza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je

svincem
Kemija (1869): na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá

svinec

svinc

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor na priliko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raztopivši, ali pa sožgavši; sploh znane rude kakor zlató, srebró, svinc, kotlovino i. t. d. loči jih stopivši ; živo srebró pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v

svinec

Kemija (1869):	živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto
Kemija (1869):	Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota
Kemija (1869):	more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi deli, ki so tedaj

svinz

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu. Tudi greshnekov nimash ti ſacezhuvati, koker jeſt
Kratkozhasne uganke (1788):	zhes luzh, tok se bo szer kugla ſtopila, de bo svinz doli kapal; popyr pak se nabo seſhgal. XXVI. Ottok

▶ svinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svinj

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svinja biti, preden se k merjascu spusti. Deset ali dvanajst svinj je dovolj za enega merjasca; ako se mu jih več
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	popolnoma zrastejo. Kedar merjasec že skakati začne, se mora od svinj odločiti, in samoten kermiti. Zakaj skakanje ga slabi in v

ſvin
Kmetijske in rokodelske novice (1843): reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje

svinja
- svinja
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Ni mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni
- ſvinja
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj

svinjam

svinam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lęzhe, al grashzhe, al konopel de posoblejo. Aku poletu med Svinam bolęsen uſtane, de sazhno zerkat; toku dej vſaki pu quintelza
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodo iskraſte, al pa zhe ſo shę; dej tem pitanem Svinam vſaki dan v'koriti eno peſt lęzhe, al grashzhe, al
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse. Pitanem Svinam, de nebodo iskraſte, al pa zhe ſo shę; dej

şvinam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de

svinje

Zlata Vas (1848):	otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa
Zlata Vas (1848):	imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra

ſvinje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal

svinjo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ga je treba rezati in odebeliti. Ravno tako se s svinjo ravna. Ako se je kaka svinja negodno vbrejala, se ji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	svinjo ukrasti, pa vlažim v svinjak — za Božjo voljo! zgrabim svinjo za nogo, pa ona se v hipu v živega hudiča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	voljo! Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa vlažim v svinjak — za Božjo voljo! zgrabim svinjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Mlinar: „Ni prazen, pa prav imaš, zjutraj hočem svojo debelo svinjo zaklati, in za nocoj jo hočeva v kuhinjo spraviti, medveda
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	smeja, de je gospode tako splačal. 38. Povést. Kako Pavliha svinjo ubije in potem odgovor dá? Čez dva dni potem, ko
Zoologija (1875):	do godbe. Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis), in morsko svinjo (D. tursio) živečo po vseh morjih. Pri 20 črevljev dolgem

▶ svinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svinjska

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast alj sirovo maslo je dobro. X. Poglavje. Goba na
Botanika (1875):	Hudo strupene rastline so svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja

ſvinſke
Kuharske Bukve (1799): od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh pezi v' ſrovim

svinjske

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmli, in jim prideni 2 lota terpentinovega olja 4 lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni zaporedoma gobo maži s

ſvinſke

Kuharske Bukve (1799):	meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave
Kuharske Bukve (1799):	Moręjo v' kratkim pojędene biti, ſe nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno

svinjskega
- svinskega
  Botanika (1875): in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se

svinjski

svinski

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	krajači klop na noge, se vsedejo in šivajo. Ko je svinski čednik zatrobil, pridirjajo prešiči tudi iz krajačeve hiše, pridejo pod
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ker si tedaj ni vedil drugače pomagati, jih zapre v svinski hlev, jim da kruha, sena in slame. Pavliha je mislil

svinjski

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet. Večidel se v cevi (roru) peče, ker koža per
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje. Mozgovo kuhanje. Pečeni svinjski herbet s solato. Torta iz cukreniga kruha. Očalni krafelci. 179.

svinjskih
- svinskih
  Zlata Vas (1848): čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj

svinjskim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo

svinjskimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim

svinjsko

ſvinſko

Kuharske Bukve (1799):	nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, en
Kuharske Bukve (1799):	V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu druge perutne shivali. To je dobro
Kuharske Bukve (1799):	pojędene biti, ſe nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven

ſvinjſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozhetov odpovédali, ino malike molili, ino de bi, to ſprizhati, ſvinjſko meſo jedli, ktero jim je prepovedal jeſti. Veliko Judov, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' ſedmémi ſinovi pred-ſe, ino jim ukashe per tej prizhi ſvinjſko meſo jeſti. Rekó mu: „Naſha poſtava nam ga prepové jeſti

▶ svit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svit

Divica Orleanska (1848):	in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi
Astronomija (1869):	pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi
Astronomija (1869):	17", največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov
Gozdovnik (1898):	legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža

svitu

sviti
Zlatorog (1886): na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti

svitu

Blagomir puščavnik (1853):	bojožejna po žilah. Zdaj se udariva. Škiti se o solnčnem svitu lesketajo; od njih odletajo zagnane sulice nazaj. Konjiča razgetata; bilje
Oče naš (1854):	je mah in beršlen skrival. Viditi je bilo človeka pri svitu laterne, kteri je patra z priserčnim veseljem sprejel.
Astronomija (1869):	meseca ni popolnoma temen, ampak vidimo ga v medlem pepelnatem svitu, kakor n. pr. pod. 58. Ta svit pa nikakor ne
Zoologija (1875):	krila. Podobni so nekaterim bčelam, a letajo samo o solčnem svitu, zlasti o poldne, ko solnce najbolj pripeka. Bčelar (Sesia apiformis

▶ svoboden pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najsvobodnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najsvobodneji
  Viljem Tell (1862): varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v

svobodenpridevnik, splošni, nedoločeno

svoboden

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki
Valenštajn (1866):	kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej svoboden mož.

svobodnapridevnik, splošni, nedoločeno

svobodna

Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva dni pozneje general Chasteler s svojimi

svobodnepridevnik, splošni, nedoločeno
- svobodne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo

svobodnegapridevnik, splošni, nedoločeno

svobodnega

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ti meniš varnost za terdnem zidovjem? Koliko meniš imenitne pravice svobodnega mestjana v primeri s podložnim in sužnjim kmetom? Vse se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	druzimi deržavami sklepati, kar mnogo Francozov straši, ki se boje svobodnega kupčijstva in zatere domačega blaga po ptujem. 29. decembra so
Gozdovnik (1898):	vam daje pravico, napravljati me predmetom travanske soditve? « »Dolžnost slehernega svobodnega moža, ki vidi, da zločinstvo glavo vzdiguje, brez kazni in

svobodnipridevnik, splošni, nedoločeno

svobodnej

Viljem Tell (1862):	preden novo leto tek začnè. Vaš prah počival bo v svobodnej zemlji. Atinghausen. Kaj pravite? Zaveza je storjena?
Viljem Tell (1862):	zavezo Vzemite mene, prvo blaženko, Ki varstvo našla je v svobodnej zemlji. Pravice svoje hrabrim vašim rokam Izročam; al me boste

svobodni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več perčakovati, ker je
Viljem Tell (1862):	obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki?

▶ svobodno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svobodno

slobodno
Divica Orleanska (1848): Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj!

svobodno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad
Viljem Tell (1862):	Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano
Viljem Tell (1862):	Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in
Valenštajn (1866):	Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi
Mlinar in njegova hči (1867):	Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek
Lohengrin (1898):	vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi
Gozdovnik (1898):	Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego

▶ svoj zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svoj

svoi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	svoje dary. 4. Sodnik je on pravizhen v'Nebeſih ma svoi tron , K'dir ni pred nym krivizhen Prejeu bo velik
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je doshnost, Taisti ni od greha prost. 5. Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh sagovoriti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen.

svoj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz
Robinson mlajši (1849):	je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko
Tine in Jerica (1852):	zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali
Botanika (1875):	otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela

ſvoi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nym jeti, katiri je enu maihenu poprei v'timu vertu ſvoi mezh vun sderu, inu Chriſtuſa braniu; tiſti sdei nega trikret
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ego regnabo. Sdei pride h' nam ta ohernija, inu ozhe ſvoi ſedesh per nas imeti; ta prousetnoſt, inu snaſheine shely zhes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſs, kyr na ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21.

ſvoj

Biblia (1584):	nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben
Biblia (1584):	ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad
Genovefa (1841):	v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo

svoja

Stric Tomaž (1853):	vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti
Sveti večer (1866):	objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih
Sveti večer (1866):	drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	denar nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	so se večkrat med seboj prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter
Zoologija (1875):	Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički
Deborah (1883):	straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim
Zlatorog (1886):	krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó

svoje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hoče enkrat — ako njega podobe nad sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki
Zlata Vas (1848):	svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo
Oče naš (1854):	prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí srebro in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil

ſvoja
Biblia (1584): Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li ti ta

ſvoje

Sacrum promptuarium (1695):	ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza

svoje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po
Zlata Vas (1848):	Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal, kar mi
Blagomir puščavnik (1853):	je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je
Ferdinand (1884):	so stegali svoje roke proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico
Tiun - Lin (1891):	z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega
Zeleni listi (1896):	jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to

svojim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro

svojo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ”
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v
Robinson mlajši (1849):	da bi to res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi

ſvoje

Biblia (1584):	isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od
Sacrum promptuarium (1695):	inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en dan pomival
Sacrum promptuarium (1695):	celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize
Genovefa (1841):	Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali

ſvoju

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pepeu? Chriſtus, kader je sa naſs moliti sazheu, je na ſvoju oblyzhie na semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negovih Apoſtelnu odlozheni, tiſte je skerbnu varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu navolen biu, kader je bilu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	largiretur. On je na ſebe vseu naſho shaloſt, debi nam ſvoju veſelie dau. Lubesnive duſhe! skus leto ſvojo nar vezhi shaloſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nahvaleshnu sgublena. Terpeu je to nar vezhi britkuſt, kader je ſvoju naprei ſtojozhu terpleine premiſliu, inu ſi tiſtu zélu pred ozhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes nas. Katira mati kedei taku skerbna je bila sa ſvoju dete, debi vſe laſſy tiſtiga bila preshtete imela, inu bi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtu shaſti en ſam, katiri bi biu te miſli na ſvoju potrebnu delu, te shelie na kupzhijo, na dobyzhek, iuu druge

˛svoje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshefovi bratje. Kralj ino vſi per dvóru ſo tega veſéli. ˛Svoje laſtne vosove je dal kralj, de ſo ſhli po Joshefoviga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	morete s' menoj. “ Peter mu rezhe: „Goſpod! sakaj pa ne? ˛Svoje shivljenje dam sa-te! “ Jesuſ mu odgovori: „Peter! gotovo, gotovo, ti

svojega

svega
Robinson mlajši (1849): od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene

svoga

Divica Orleanska (1848):	sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez ne smem
Divica Orleanska (1848):	se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez

svoiga

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	prit', No tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	priti h'Sodbi pred Bpshji tron, No tamkei sadobiti On svoiga dela lon. K'dir je pregreſhen biu, Ta peku bo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svpet odveshash. REZI kaker resnizhno je nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet

svoj'ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati

svojega

Ta male katechismus (1768):	pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26.
Blagomir puščavnik (1853):	večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta, da bi z njim vred v svoje posestva nazaj
Blagomir puščavnik (1853):	vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno
Blagomir puščavnik (1853):	druzega misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred seboj; in, ko bi jima
Blagomir puščavnik (1853):	gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa
Sveti večer (1866):	materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in ker se je Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo
Ferdinand (1884):	Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu vže služi

svojga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kar priroda je rodila, Rabil člôv'k nevtrudeno. — Zdaj poglej prid svojga dela, Komur skerb je dni grenéla, Ko je hôdil seme
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zapad; Vidil si, kar mal' komu je dano: Obroditi uka svojga sad. Smert, ki z drugimi nemilo rabi, Naš'ga starčka pozno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	besedi in v delu so vdani, Ki vredni Slovenci so svojga rodú. Vam sreča naj vgodna cvetè Podunavci, Vam — kôlo naj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vsim, ki so goreči prijatli kmetije In svojga jezika in svojga domú, Ki v Krajni, ki v Stajeru in Korotani Nam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čast zatim sije, Vsim, ki so goreči prijatli kmetije In svojga jezika in svojga domú, Ki v Krajni, ki v Stajeru
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne tipále. Me vošmo, de bi Pust preveč Ne vihal svojga repa. De v gerlo smerti mladi ljud Nespametno ne cepa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bog, Mogočniga ohrani! Mé vošmo, de Slovenijo Nam Večni z svojga raja Z rosó obilne milosti Oživlja in napaja. Mé vošmo

svojiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	prišel, temuč si še sam živlenje vzel; že za del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga
Zlata Vas (1848):	srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga sveta dobička dobil, tako de je razun tistiga, kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de
Roza Jelodvorska (1855):	presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno
Roza Jelodvorska (1855):	odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po

ſuojga
Sacrum promptuarium (1695): Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga

ſvoiga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu na Petra pogledou, de bi on sa voIo ſvoiga velikiga greha ſvojga satajeina, skus katiriga ſe je biu od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	iſhe veliko zhaſt, zhaſtitlive imene, imenito viſokoſt, inu viſoku povsdigneine ſvoiga rodu: Chriſtus pa lubi, inu ozhe biti taku, koker je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ſveti Paul v' ſvoimu pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtimu kraju na biu ſvoiga mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katirih beſedah le on zelo ſvojo volo v' to volo ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau. V' lehkih, dobrih, inu dopadajezhih rezheh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mozh je bilu, kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſte ure nihdar ſhliſhet, de bi namrezh biu en Joger ſvoiga Moiſtra, ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſkerbijo, koku bi mogli per eni, ali drugi rezhy ſvoiga blishniga golufati. Vſi ti pa nabedijo s' Chriſtuſam, ampak zhes

ſvoj'ga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam obljubil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	V' Davida, ſvoj'ga ſlushabnika, hiſni, Kakor je obétal po ſvojih ſvetih prerokih, Ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ohránil, Ko ní nobčn továrſh ſe ſmèrti vbránil. ” „Is ſpánja ſvôj'ga, Zhertomír! ſe sbúdi, Şlovó daj ſvôji ſtràſhni, dolgi smóti, Po

ſvojega
Sveta grofinja Genofefa (1857): je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad

ſvojga

Biblia (1584):	Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je
Sacrum promptuarium (1695):	kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu
Sacrum promptuarium (1695):	v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam
Sacrum promptuarium (1695):	ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat
Branja, inu evangeliumi (1777):	pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta

ſvojiga

Branja, inu evangeliumi (1777):	loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril? Kri tvojiga brata vpije
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa
Genovefa (1841):	proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli
Genovefa (1841):	trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù
Genovefa (1841):	oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal

svojem

svoimu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): potrebnu veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu shiuleinu to, Inu po smerti priti h'Svoimu Bogu v'

svojem

Robinson mlajši (1849):	reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre
Stric Tomaž (1853):	pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	si, da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre
Čas je zlato (1864):	kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne postane. Dobro mu je znano
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako
Oče naš (1885):	z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil

svojim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu
Zlata Vas (1848):	za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel v hranilnico.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi
Zlata Vas (1850):	k nam prišel, in mene pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In
Roza Jelodvorska (1855):	je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor

ſvoim
Biblia (1584): ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi.

ſvoimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	praviſh, de nega naposnaſh? Ali zhes vſe tu Peter v'ſvoimu satajeinu oſtane, na premiſli, kai govory, inu ſe na sgrosy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	o Ozhe vſe dobrute! v' katiriga volo ſe je per ſvoimu naprei ſtojozhimu nar britkeiſhimu terpleinu tvoi vezhni, edinu rojeni Syn
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	votu, inu na ſvoji duſhi, inu na ſvoji zhaſty. Na ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nozhi ti jesni, inu miſlio, koku bi ſe mogli na ſvoimu ſuraſhniku maſhiti, inu tiſtiga v' ſhkodo ſpraviti. Bedijo pp nozhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ena takſhna britkuſt, koker je moja. On je terpeu na ſvoimu shi-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo le ſami tiſti eniga pravizhniga ſerza, katiri ſe v' ſvoimu shiuleinu na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in corde ſuo. Maria pa je vſe lete beſſede v'ſvoimu ſerzu ohranila, inu premiſhluvala. Satorei: Beati, qui audiunt verbum Dei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Goſpud. Terpeu je tiſti, od katiriga je ſveti Peter v' ſvoimu pervimu piſmu na drugi poſtavi taku piſou: Qui peccatum non

ſvojem
Sveta grofinja Genofefa (1857): kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan

ſvojim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj
Genovefa (1841):	ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj
Genovefa (1841):	ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode

ſvojimu
Branja, inu evangeliumi (1777): pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili

svojemu

svoimu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): biti v'Svoimu shiuleinu to, Inu po smerti priti h'Svoimu Bogu v'Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu

svojemu

Ta male katechismus (1768):	po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu
Blagomir puščavnik (1853):	svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je
Ferdinand (1884):	in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec
Oče naš (1885):	je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa
Izidor, pobožni kmet (1887):	in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi

svojimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in se kaj uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ameriko podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	eden ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa
Tine in Jerica (1852):	in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Če bi imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno
Roza Jelodvorska (1855):	vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko

svojmu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar

ſvoimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſli pruti ſvoimu nebeſhkimu Ozhetu, inu s' eno nar ſveteiſhi volo ſvoiga ſerza
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nezh drusiga miſlit na imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de na smiſlimo na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu govoriu: Pater, non ſicut ego volo, ſed ſicut
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo bile enu napelaveine v'ta greh, de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sagviſhan, inu sashihran, de ta nebeſhki Ozhe na bo perpuſtiu ſvoimu Synu vezh naloshenu biti, koker, kar on preneſti, inu preſtati
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Angelu. Leta je ta ſmerti vredna nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Bogu jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu ſe je tudi obernou Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran

ſvojemu
Sveta grofinja Genofefa (1857): in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo

ſvojimu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj
Genovefa (1841):	mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik
Genovefa (1841):	je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla
Genovefa (1841):	Genovefa je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té
Genovefa (1841):	v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo

ſvojmu

Sacrum promptuarium (1695):	Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh
Sacrum promptuarium (1695):	gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne
Sacrum promptuarium (1695):	sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de

svoji

svoj'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta

svoje

Oče naš (1885):	očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička
Gozdovnik (1898):	močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo

svojej

Fizika (1869):	posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji gibati, imenujejo se živali, njih znanost pa živaloslovje (zoologija
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri
Ferdinand (1884):	prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo
Ferdinand (1884):	sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter
Ferdinand (1884):	me pa ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti.
Ferdinand (1884):	ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga
Ferdinand (1884):	da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka
Ferdinand (1884):	Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo

svoji

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja
Divica Orleanska (1848):	ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu.
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu
Spisi Krištofa Šmida (1883):	kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga
Oče naš (1885):	srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela
Zlatorog (1886):	po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen

ſvoij
Sacrum promptuarium (1695): kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta

ſvoj

Sacrum promptuarium (1695):	tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je
Sacrum promptuarium (1695):	ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem
Sacrum promptuarium (1695):	hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh

ſvoje
Genovefa (1841): priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima

ſvoji

Biblia (1584):	bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta je tvoj Syn. Potler
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ny bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi
Genovefa (1841):	zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil in kér ſe je
Genovefa (1841):	je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur is njim; ga je vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo

svojih

svojeh

Ta male katechismus (1768):	tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri

svojih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že
Gozdovnik (1898):	beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini

ſojih
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah.

ſvoih

Biblia (1584):	bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa
Biblia (1584):	greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih
Biblia (1584):	djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k'nym

ſvojeh

Branja, inu evangeliumi (1777):	je premishluvala eno nivo, inu je njo kupila: ol ſadú ſvojeh rok je ona en nograd saſadila. Ona je s' mozhjo
Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus je she tudi veliku drugeh zhudeshov dellov na prizho ſvojeh Jogrov, katiri niſſo v' teh bukvah sapiſſani. Leti pak ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'Bethfage per vojlski gorri daſhov : tedej je poſlov dva ſvojeh Jogrov, ter je njima rekuv:
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebi klizheozhiga folka , inu gajſhle tvoje jese, katirih ſmo sa ſvojeh grehov volo vredni, od naſs odverni. Vſigamogozhni Bog, vſmili ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	hati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat, katęri giſtu superſtoji. Zhebula nimaſh nuzat. Ta
Abecedika ali Plateltof (1789):	pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov.
Kuharske Bukve (1799):	lemon lupkam, inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko, de zherna kosha rada doli
Kuharske Bukve (1799):	161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene pękaríe. 163. Mehke pręſtize. 164. Moknati kolazhi

ſvojh
Svetu pismu noviga testamenta (1784): preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril, inu

ſvojih

Branja, inu evangeliumi (1777):	k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim

ſvoyh
Sacrum promptuarium (1695): hotel taisto sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je

svojim

svojem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de

svojim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na svitlo prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo
Robinson mlajši (1849):	1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da me ima
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji v glavi
Revček Andrejček (1891):	dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica
Tiun - Lin (1891):	se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom znamenje, da bi me vrgli iz hiše in res
Gozdovnik (1898):	je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem

şvojim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi

ſvoim

Biblia (1584):	Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo
Biblia (1584):	Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori
Biblia (1584):	Boshje, temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam
Biblia (1584):	pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti
Biblia (1584):	resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on
Sacrum promptuarium (1695):	je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu

ſvojem

Branja, inu evangeliumi (1777):	tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de
Branja, inu evangeliumi (1777):	teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh
Branja, inu evangeliumi (1777):	kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte

ſvojim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti, de nam takú
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino
Genovefa (1841):	Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe
Genovefa (1841):	tù ſim priti. Kaj bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla

ſvojm

Biblia (1584):	kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte
Biblia (1584):	Criſtus. Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku
Sacrum promptuarium (1695):	pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet
Sacrum promptuarium (1695):	nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v'
Sacrum promptuarium (1695):	nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru

˛svojim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zhe ſi ˛Sin boshji, ſkòzhi tù doli; ſej je piſano: ˛Svojim angeljem te je rekel povſod varovati; na rokah te poneſó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil bleso naj neuſmiljenſhi proti njemu, vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti

svojima

Roza Jelodvorska (1855):	k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki
Fizika (1869):	sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem
Fizika (1869):	vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo
Gozdovnik (1898):	že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč

ſvojima

Genovefa (1841):	zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa

ſvojma
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja

svojimi

svojeme

Ta male katechismus (1768):	nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn proshna, ali dejl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k' sebi napuſtę, inu kader tudi govorę, ranejo bel is svojeme beſſedame, koker zeleje.

svojemi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nebes en bele gvant pernesla, de be on s'temi svojemi po Carbi S. Reshnega teleſſa oblezhen hodil, dokler tamkej je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader bo une v'gnado goriuſet, bo ta is uſſemi svojemi dobremi dellami ſaverſhen; ſakaj njegovu pogublenje je bliſu, v' katiru
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje

svojimi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	samo s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v slovnici in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in
Fizika (1869):	da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom
Tiun - Lin (1891):	se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za
Gozdovnik (1898):	nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje
Gozdovnik (1898):	imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ponudil, da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in

ſvoimi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shiuleine perpraulat sazheu. Kumej je pa ta Syn Boshji s' ſvoimi Jogri v' ta vert Gethsemani perſhu: Cæpit pavere, je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na olsko goro. Kader je biu Chriſtus naſh Odreſhenik s' ſvoimi Jogri od te sadne vezhirje, per katiri ſo tu velikonozhnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Proſite, taku boſte prejeli. To nebo je vſelei s' ſvoimi dobroti nar vezh na-

ſvojemi

Biblia (1584):	bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih
Biblia (1584):	k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn
Biblia (1584):	prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce
Biblia (1584):	ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'

ſvojimi

Branja, inu evangeliumi (1777):	je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſtoril veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo
Genovefa (1841):	je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in
Genovefa (1841):	S témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó
Genovefa (1841):	ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi

ſvojmi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj

svojo

sojo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši

svojo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d
Blagomir puščavnik (1853):	nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	»Jaz sem mati! « odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z
Mlinar in njegova hči (1867):	noč in dan na nič druzega ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se
Ferdinand (1884):	grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja
Oče naš (1885):	da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih

ſvojo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	49. Inu on je ſvojo rokó ſtęgnil zhes ſvoje Jógre inu je rękàl: Pole mòja
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu je rękàl k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſim priſhàl ràsdvojiti zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti
Genovefa (1841):	hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam

ſvoj o(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt
ſvojoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat

˛svojo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	previdijo, de jim boljſhih daróv, modroſti ino zhednoſti, ſhe permankuje. ˛Svojo nepopolnamaſt ſposnati je namrezh perva ſtopnja k' popolnamaſti; prava ſerzhna
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	okno pogledajo, ino pravijo : „No, no, Jurek naj she zhaka. ˛Svojo zhedizo sa logam paſe, pa neprenehama k' gra-

▶ svojeglav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svojeglav

svojoglaven
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga

ſvojoglaven

Pozhétki gramatike (1811):	terrain, semla bourrer, maſhiti, ferrer, okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe

▶ svojeglaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svojeglav; [sskj]

svojeglavno

ſvojoglavno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden

▶ svojeglavost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

svojeglavost

svojeglavnost

Valenštajn (1866):	peti njemu, ki v grob mater paha! Vojvodica. Kaj, Tekla, svojeglavnost? Ali želij Spolniti nečeš dobremu očetu? Grofinja. Tu imaš citre
Občno vzgojeslovje (1887):	dosege, zato ima značaj strasti ter je strastno hotenje („samovolja“, „svojeglavnost“). Šele polagoma pride človek do tega, da prav sodi o

▶ svojevolja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

svojevoljnost, trma; Pleteršnik

svojevolja
- ſvojvolja
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej

▶ svoj njiva zaimek + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

svojo njivo
- ſvojonyvo
  Biblia (1584): glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar

▶ š samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo

ſh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem ˅ ſe prihrani
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve

▶ šac samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaklad; nemško-slovenski slovar

šac

shaz

Sacrum promptuarium (1695):	bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga inu nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas

zhaz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use

ſhaz

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęriga ſam ti samoreſh dati, katęri je ta nar vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na

šaca

shaza

Biblia (1584):	nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use

ſhaza

Biblia (1584):	Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na
Biblia (1584):	uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je

šace

shaze

Sacrum promptuarium (1695):	poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah

ſhaze

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shelijo to obiunoſt tiga slata, tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze, mu vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo dolipadli, inu ſo njega molili. Inu ke ſo ſvoje ſhaze odperli, ſo njemu dary vofrali: slatú, kadillu, inu myrro. Kader
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	posnajo, de ſi doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri ſe v' Chriſtuſu najdęjo, de ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe more ta duhovni s'vami povsdigniti; on vam móre ſhaze tę v' Jęsuſu Chriſtuſu ſ kri te modróſti, inu saſtopnoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vuzhil. Obres konza velika dobróta naſhiga Bogá, katęri je vſe ſhaze ſvoje mogózhnoſti inu ſvojga vſmilenja k' isvelizhanju tiga zhlovękà odpèrl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiiſti, kateri yſhejo naſho duſho ob ſvojo nedolshnoſt, inu ob ſhaze gnade boshje perpraviti, toiſto pred Bógam vmoriti, inu v'peklęnſki

šacev

shazov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to mojo srezho inv is velizhenje inv is vsah skritah shazov samojo potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg

šacu
- shazu
  Biblia (1584): poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je
- ſhazu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela

▶ šacilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

cenitev; kontekst

šacilu

ſhazilu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	en dan perſhli, pogoriſhe pregledali in ſhkodo zenili. 43. Per ſhazilu ſe ne imenuje ſhtevilo, koliko de vſa ſhkoda sneſe, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil

▶ šakal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šakal

šakal
Gozdovnik (1898): pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v

šakalj

Zoologija (1875):	kakih nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko prida. Šakalj (C. aureus), pod. 69, je rumenkasto rudeče, sivo in črno
Zoologija (1875):	Nahaja se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in Šakalj; Canis aureus. Nar. vel. 70 Cm. + 30 Cm. na Grškem

▶ šala samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šala

Valenštajn (1866):	kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora
Zeleni listi (1896):	želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je, ljubi oče«. »Nikdar bi si ne

šalah
- šalih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse

šalo

Cvet in sad (1877):	pol jej je ljubezen razodel! Beseda, katero je drugod za šalo, za kratek čas tolikokrat izrekel, bila je tukaj tako težka
Slike iz rudarskega življenja (1888):	je pripetila nesreča. Ročno pridejo rudarji, odkopljejo mrtveca, dvignejo na »šalo« in peljejo na dan. Hitro se je raznesla ta žalostna
Iz življenja mlade umetnice (1890):	še, kakó sem občutljiva in misli, da vzprejmem vse za šalo. Danes me je po končanih hišnih opravkih našel pri klavirji
Od pluga do krone (1891):	in grda, morala bi živa na grmado. » Na to surovo šalo Polona ne odgovorí ničesar, temveč le z velikimi očmí plaho
Najgotovejša dota (1892):	Da si se z menoj šalila, praviš. Dobro! Sprejmem za šalo tvoje neblago obnašanje, ki mi je pa, Bogu bodi hvala
Najgotovejša dota (1892):	tvojo trdosrčno, oholo dušo; ti pa moraš tedaj tudi za šalo smatrati to, kar sem ti sinoči v nekem slabem trenutku
Strte peruti (1894):	s prstičem, ali dasi je hotela svarilo svoje zakriti s šalo, vender sem umela, da ji ni prav, ker sem vedno
Dve svatbi (1895):	bi? — pri Lenčku. Lovro je nalašč vpričo vseh povedal sinočno šalo. Najglasneje se je smejal stric France, ki je bil sicer
Usoda ka-li (1895):	kako so vajeni družbe, in kako znajo šalo pobijati s šalo. Porabila sem priliko ter se približala gospej Poljakovi, ki se

▶ šaliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šali

Valenštajn (1866):	šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Mislil si je, da se kak drug deček ž njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad

šalil

Valenštajn (1866):	ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali
Ferdinand (1884):	lahkomišljen; njegovo največe veselje pa je bilo, da se je šalil z drugimi ter jih za bebca imel. Umel pa je

šalim
Gozdovnik (1898): z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno
šalite
Gozdovnik (1898): mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. «

šaliti

shalit
Sacrum promptuarium (1695): Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete

šaliti

Viljem Tell (1862):	namestniku. ) Naj dosti bo, gospod! Divjaštvo je Z očetovo se šaliti britkostjo. Če smrti je ubogi mož zapal, Ker se pregrešil
Ultra! (1867):	ti me usmrtiš! Kako se moreš v tako važnem trenotji šaliti? (Kotílku. ) Ljubi, dobri ata, storite to meni na ljubav. Lejte
Zeleni listi (1896):	nisi še videla snega? Čakaj, čakaj, ti se hočeš menda šaliti z menoj«. »Ne, ne, ljubi Rajko, nikakor ne. Pa povej

ſhalit
Sacrum promptuarium (1695): gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar

▶ šalot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

šalotka; SSKJ

šalot
- shelot
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en

▶ šapelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šapelj
- šapel
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo

▶ šara samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šara

Stelja in gnoj (1875):	4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh
Stelja in gnoj (1875):	zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih

ſhara
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni

šare

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor
Stelja in gnoj (1875):	tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno namešana

ſhare
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo

šaro

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njeno premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi
Tiun - Lin (1891):	trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami

▶ šarkelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šarkelj

šartel

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih skupama v skledo položi in z drobnim cukram potresi. Šartel. Mešaj pol funta putra ali prav dobriga masla do rahliga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župi. Drožne potičice. Kuhani raki. Okisana zlatoka. 143. Lečnata župa. Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumenkasto speci, potem iz modla na sito zverni in pohladi. Šartel s smeteno.

▶ šatraj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šatraja

ſhatraja

Kuharske Bukve (1799):	od ribjiga droba. V' eno koso deni putra, ppl zhebula, ſhatraja, eno pero lorbarja, inu ribji drob dinſtat; kader je dinſtan
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra, vender vſiga lę malo
Kuharske Bukve (1799):	maſlam pomashi, deni v' njo peterſhila korenín, korenja, zhebula, loberja, ſhatraja, ſtolzhene diſhave, inu ribo; nalì zhes njo na enake dęle

▶ Ščavnica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ščavnici
Rudninoslovje (1867): mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi
Ščavnico
- Šavnico
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče

▶ ščegeta glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščegeta
- šegeta
  Zoologija (1875): želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr.

▶ ščegetati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščegetajo
- šegetajo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo
ščegetaš
- šegetaš
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ti bojo stali takó. Če jih s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo

▶ ščetina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščetin
- šetin
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem
ščetine
- šetine
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine

▶ ščip samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščip
- šip
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani. Vražniki so pa besedi, Ki zadeva vednost

ščipa

Astronomija (1869):	mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh
Astronomija (1869):	ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe

ščipu

ščepu
Zlatorog (1886): tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka

ščipu

Valenštajn (1866):	Na moji zvezdi metal, zdaj v kvadratu, Zdaj v svitlem ščipu njiju blagonosne Moči slabil; premagali sedaj Sti oni starega sovražnika
Astronomija (1869):	kakor luna pred in po mlaji. Merkurij stoji toraj v ščipu, kedar je pred solncem, in v krajcih, kédar stoji na

▶ ščipalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščipalne klešče; [sskj]

ščipalnice

šipavnice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi, odberi šipavnice in vratove in stolci, kar ostane, z lupinami in eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župo, vli skoz sito na opečene žemlje in perdeni odbrane šipavnice in vratove. Župa za popotovanje.

ſhipavnize

Kuharske Bukve (1799):	ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi enmalo rakoviga putra v' ſklędi,
Kuharske Bukve (1799):	putram; ta puter ſe tako naredí: vssmi shivote, noge, inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe

▶ ščipati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščipajo
- ˛shzhipajo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt !
ščipalo
- ſhipalo
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę; me
ščipati
- ščipati
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je
- ſhipat
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze

▶ ščit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščit

skit
Divica Orleanska (1848): ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja

ščit

Lohengrin (1898):	se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu
Lohengrin (1898):	svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere
Lohengrin (1898):	Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom
Lohengrin (1898):	potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin
Lohengrin (1898):	naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši
Lohengrin (1898):	z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi
Lohengrin (1898):	v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav

škit
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne

ščite
- škite
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako

ščitom

Valenštajn (1866):	tvegati, Nad manoj čuje bož'ja roka, ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno delo stré. Služabnikov še zvestih ima
Zoologija (1875):	tudi desetonožci (Decapoda) pravimo; glava in prsi so pokrite velicim ščitom (košem); nekateri imajo dolg obročkast rep, drugi so brezrepi. Izmed
Zoologija (1875):	in zadnje noge niso členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopno lupino. Dobršno velik je samo moluški ostvar (Limulus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas! — pod tem ščitom nam je lahko složnim biti za geslo naše starodavne „za

ščitu

Lohengrin (1898):	z radostnimi vskliki mladeniči na njegovem ščitu in Elzo na ščitu králjevem. )
Lohengrin (1898):	pred noge. Lohengrina odneso z radostnimi vskliki mladeniči na njegovem ščitu in Elzo na ščitu králjevem. )

▶ ščuka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščuka

shuka

Kratkozhasne uganke (1788):	inu Mishka: Pès, inu Jajkena: Komar, inu Muha; Pibr, inu shuka: Orl, inu Golobiza. Druſhiza je Shtorkla: ta mlade hudiſh be
Kuharske Bukve (1799):	Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan.
Kuharske Bukve (1799):	s' maſlam pomashe, de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini. Shuko ſkuhaj, de bo viſhnova; polivko hrinovo sazhni
Kuharske Bukve (1799):	tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni jo v'
Kuharske Bukve (1799):	151. Shuka v' míſhelnih. 152. Pezhen Som, inu Sulz. 153. Liſka v'
Kuharske Bukve (1799):	Pezhen Som, inu Sulz. 153. Liſka v' rujávim polivanji. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je

šuka

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in potem še s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo

ſhuka

Kuharske Bukve (1799):	ribo v' ſklędo, ſok pa na njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto, povala
Kuharske Bukve (1799):	ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan.
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo, ſok pa na njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto, povala v' moki
Kuharske Bukve (1799):	kiſle ſmętane, puſti ſhe ſkup savręti, je dobro. 144. Nadevana ſhuka. Druge majnshi inu ſlabiſhi ribe otrębi od koſtí inu od
Kuharske Bukve (1799):	torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki

ščuki

šuki

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno

ščuko

shuko

Kuharske Bukve (1799):	isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni jo v' koso, na njo en
Kuharske Bukve (1799):	de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini. Shuko ſkuhaj, de bo viſhnova; polivko hrinovo sazhni dęlati, kader je

šuko

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj

ſhuko

Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla; to vſe naj dobro vrè; s' tim polì ſhuko, inu puſti ſkup enkrat savręti.
Kuharske Bukve (1799):	148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan.
Kuharske Bukve (1799):	s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni vodi, kuhano sberi inu vſe koſtí odtrębi, sraven
Kuharske Bukve (1799):	una poſębej narejena polivka vręla zhęſ slíe. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v'

▶ še členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

še

she

Sacrum promptuarium (1695):	iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera
Sacrum promptuarium (1695):	quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei
Sacrum promptuarium (1695):	bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu
Ta male katechismus (1768):	bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu
Ta male katechismus (1768):	ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je
Branja, inu evangeliumi (1777):	mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt

şhe

Genovefa (1841):	volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo

še

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se bil nad tem pritožil. Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bom od tega tukej nadalje govoril, in samó dveh rečí še opomnim, pervič: naj se živini, ki le samo suho klajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj svoje žene iskat, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem in na Koroškem pa še več kakor pri nas na Krajnskem, kjer je pred 50
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo

ſche

Abecedika ali Plateltof (1789):	osmech poſtal, nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti ßami ßebi en vides dati
Abecedika ali Plateltof (1789):	glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche ßami otrozhji, nimamo hoteti ßebi en vides dati, kateri ße

ſhe

Biblia (1584):	mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te
Kuharske Bukve (1799):	ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo
Kuharske Bukve (1799):	ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala
Genovefa (1841):	mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup
Genovefa (1841):	S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa
Genovefa (1841):	ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in

ſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): létmi, ko „ſim ſkosi tiſte kraje popotoval, vidil in posnej„ſhi v novizah bral in pripovedovati ſliſhal. “ „Zhe popotnik, ki ſkosi

˛she

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojo graſhino dali, je djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar

▶ šega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šeg
- ſheg
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan

šega

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na pesmih, kakor na nekaki terti. Dokler taka navada, taka šega vlada, so take zapletene pesmi lepe; kakor hitro se šega
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pesmi so lepe, tode večidel so zložene, kakor je ravno šega med učenimi, pesme zlagati. Sadaj se jim zdi lepo jedno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali trikrat prebrati, da jih samo razumiš. Kadar je taka šega med učenimi, tadaj vse vije na pesmih, kakor na nekaki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	šega vlada, so take zapletene pesmi lepe; kakor hitro se šega spremení, pa nikomur ne dopadejo več. Pesmi naroda pa niso
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na desno polovíno pa sklep, kakor zdoljni izgled kaže. Taka šega dvojnostranskiga pisanja je pri vsih zapisnikih navadna, in je za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	poznozimna) 1852. List 1. Novoletnica. Vošiti srečo k novoletji Je šega že od Bog vé kdaj ; Alj prazdni sreče so obeti

šege
Divica Orleanska (1848): Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše

ſhega

Branja, inu evangeliumi (1777):	obvila v'zhiſtu platnu, s'ſpezariame, koker je teh Judov ſhega pokopuvati. Bil je pak na temu mejſtu, kir js JEsus
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lęjtih ny prebernilu! morebiti je tudi v'lubęsni ena nova ſhęga gori priſhla — No , ti moreſh bol vedit, koker jeſt. — — Vùnder

šegah

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo

šege

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret.

ſhege
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is

šegi

shegi
Sacrum promptuarium (1695): Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she

šegi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno

ſhegi
Genovefa (1841): sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in

▶ Šelbi samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Šelbi

Stric Tomaž (1853):	Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo
Stric Tomaž (1853):	bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom
Stric Tomaž (1853):	ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri
Stric Tomaž (1853):	glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in pravi
Stric Tomaž (1853):	naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa

Šelbija
- Šelbita
  Stric Tomaž (1853): gospa, z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi
Šelbiju
- Šelbitu
  Stric Tomaž (1853): bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo. Bila sta si

▶ šele členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šele

shelej

Ta male katechismus (1768):	inu se al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s' zhasam shelej kjekej prishli bodo, ſdej pak se na en zhas v'
Kratkozhasne uganke (1788):	bil enu lepû ſêlên ſelshe: ſdej zhiſte prah; al ſdej shelej sem toku drag, inu ſhlahtn, de mene v' ſlateh, sreberneh

šele

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém
Občno vzgojeslovje (1887):	potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži
Občno vzgojeslovje (1887):	občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje
Občno vzgojeslovje (1887):	kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave, katere smo imeli nazadnje; to

še le(združena oblika)

Zlata Vas (1848):	so ti ljudjé gospodarili, in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih
Robinson mlajši (1849):	lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino
Roza Jelodvorska (1855):	Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci
Fizika (1869):	je pa, da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal
Botanika (1875):	dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako
Botanika (1875):	da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je
Botanika (1875):	Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od kterega se dobiva ravno

še-le

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko kristijanko; in vendar ni tako. Koliko je pa tudi še-le vedela od kerščanstva, da bi se bila mogla imenovati kristijano
Gozdovnik (1898):	blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil

ſhele

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu

ſhe le(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni
Genovefa (1841):	koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to nizh ni bilo, in de bi
Genovefa (1841):	veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil. — Krepak mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil.

▶ Šempeter samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Šempetra
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim
Šempetru
- Shempetru
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz

▶ šen samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šen

ſhen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Menguſhki fari ni davnej v 14 dneh okoli 125 preſhizhev ſhen napadel, in de ſo jih s v 37. liſtu priporozhenimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je per preſhizhih she sdavnej navadna, ktero v nekterih krajih ſhen, vnekterih perezh ogenj, in v nekterih rudezhizo imenujejo. Leki, kteri

▶ šenkan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

šenkani
- shenkani
  Sacrum promptuarium (1695): vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle je druge

▶ šenkati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

šenkal

shenkal
Sacrum promptuarium (1695): ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu

ſhenkal

Sacrum promptuarium (1695):	G. Bug vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu
Sacrum promptuarium (1695):	quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio

šenkala
- ſhenkala
  Sacrum promptuarium (1695): bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put

šenkam

shenkam

Sacrum promptuarium (1695):	mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò
Sacrum promptuarium (1695):	troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate
Sacrum promptuarium (1695):	kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku
Sacrum promptuarium (1695):	effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura
Sacrum promptuarium (1695):	hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli
Sacrum promptuarium (1695):	misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo
Sacrum promptuarium (1695):	zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam
Sacrum promptuarium (1695):	takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar
Sacrum promptuarium (1695):	meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo

ſhenkam

Sacrum promptuarium (1695):	eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas
Sacrum promptuarium (1695):	Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete

šenkati

shenkat

Sacrum promptuarium (1695):	je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel
Sacrum promptuarium (1695):	dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par
Sacrum promptuarium (1695):	vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym

▶ šent pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svet; Pleteršnik

šent

shent

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu te gnade to Bratovsko Zirkuv, ali
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'mojemu Jeſusheku, inu k'tem pred njim poslanemu slapotu shent Janſhu v'tempel toku pogosta v'vas hodil S'taiſtemi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S.
Kratkozhasne uganke (1788):	odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent Markov pès; ke je ſmalan, ali is leſa ſręſan. Ta

šent
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter

▶ šentaj medmet(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presneto; [sskj]

šentaj

ſhentej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu srava. Gręſte, al ne, deklizhi ? Baron. De te vſi ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	iſhejo ? — Pak ne, de bi hôtli s' mojo Mizko vaſsvati — ſhentej! ke bi jeſt to vędel , koku bi jih hotel ſkopat

▶ šentan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presnet, šmentan; [sskj]

šentani
- shentani
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti

▶ Šentandraž samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Šentandraža
- Svet-andreža
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z

▶ šentovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

preklinjanje; Pleteršnik

šentovanje

shentovajne
Sacrum promptuarium (1695): Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de

ſhentovanje

Biblia (1584):	povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr
Biblia (1584):	neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom

ſhentuvanje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih

▶ šentovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šentuje
- shentuje
  Ta male katechismus (1768): ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo

▶ šentpetrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

šentpetrovem
- šenpetrovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno

▶ šepetalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

šepetalcev
- shepetavzov
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume

▶ šepetanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šepetanje
- šeptanje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo

▶ Šepule samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k

Šepule

Shepu l_e(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje

▶ šest števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šest

seſht
Sacrum promptuarium (1695): petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta
shest
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Lete shest grehi (taku rezh) Shaljo svet'ga Duha nar vezh. 8. Rad
sheſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa

šest

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev visoka,
Robinson mlajši (1849):	pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno
Astronomija (1869):	ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova
Zoologija (1875):	je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih
Zeleni listi (1896):	4. Priljuden deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je

ſheſt

Kuharske Bukve (1799):	unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka
Kuharske Bukve (1799):	ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov
Kuharske Bukve (1799):	mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na
Kuharske Bukve (1799):	potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove
Pozhétki gramatike (1811):	trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri
Sveta grofinja Genofefa (1857):	vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje

šestih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo
Oče naš (1885):	ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in

ſheſtih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo ſhe le takrat dobi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sodevski. Vganjka. Kaj rado po glavi beshí, Zhe ravno na ſheſtih nogah ſtojí? Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je: Drevó. Danaſhnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mi„nutah, ino ako ji bolj vetra da, tudi v ſheſtih „bres potu ſrovo maſlo is nje dobi“. — Kdor bi „dvomil

šestim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): še le 14 dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati
šestimi
Zlata Vas (1850): izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela

▶ šestdeset števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šestdeset
- šestdeset
  Zlata Vas (1850): stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le malo
- ſheſtdeſet
  Sveta grofinja Genofefa (1857): tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil

▶ šestdeseter števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

šestdeseteri

ſheſtdeſeteri

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko

▶ šesti števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šesta

š
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): Gosp. K. Ž. v Z: Nič nismo prejeli. ― Gosp. pr. Š v G: Hvala lepa za poslano; prosimo po priliki za

š e_s_t_a(združena oblika)

Roza Jelodvorska (1855):

ukazal, ker ni hotel tako černiga posla v gradu gledati. Š e s t a je bila grozno pozabljiva in nepazljiva

ſeshta
Sacrum promptuarium (1695): offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej

šeste

Rudninoslovje (1867):	more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá iskre; šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i rudnina dá z jeklom
Gozdovnik (1898):	je svitlost, jaz pa le Pepo, spač. « Jedva je čakal šeste ure. Ko je bil službe oslobojen, stopa z velikimi, urnimi

ſheſte

Branja, inu evangeliumi (1777):	volo. Bil je pak dan tega perpravlajna k' velikinozhi, okuli ſheſte ure. Inu Pilatush je k' Judam rekuv : Pole, vaſh Krayl
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta Joger usel v' ſvoje varvanje. Inu tu je okuli ſheſte ure bilu. Inu po ſheſti uri je ena temma poſtala

šestega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga

šestem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pa prijetnišo klajo, ktera červiče zdravše ohrani. Še le po šestem letu se dá pirje za klajo červičem rabiti, ko je
Zoologija (1875):	namreč svilni prelec (Bombyx mori), pod. 189, katerega je v šestem stoletji cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vvel

šesti

sheste
Ta male katechismus (1768): inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to
shesti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj je, Nęshka

šesti

Divica Orleanska (1848):	Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža
Valenštajn (1866):	si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo

ſheſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan.

šestimi
- šestemi
  Fizika (1869): vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne

šesto

Najdenček (1860):	skupej ostaneva. ” Ostala sva tudi skupej; dober gospod je bil! — Šesto poglavje. Kastor življenje reši. Tisti čas so se v južnim
Astronomija (1869):	pod. 29. navpično pod S, obrnemo svoje oko nekaj pred šesto uro zjutraj dne 21. marca proti najsvitlejšemu kraju obzorja, vidimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima to diferenco na čelu, proporcijonalne dele za peto in šesto številko in te prištej k mantisi prvih štirih številk. N.

ſheſto
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv

▶ šestindvajseti števnik, besedni ↘ IMP

šestindvajseta
- shest
  Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau

▶ šestintrideseti števnik, besedni ↘ IMP

šestintrideseta
- shest
  Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): frei, No tam per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my

▶ šestkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šestkrat
- ˛sheſtkrat
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók

▶ šestnajst števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šestnajst

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena

ſheſtnajſt

Pozhétki gramatike (1811):	trinajſt, quatorze, quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajſt, dvajſet
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſébno na tanko riſan biti ; na to visho pride ſhtirkrat ſheſtnajſt ſkerbno riſanih kamnitih ploſh, to je 64, sa eno popólnama

šestnajstimi

ſheſtnajſtimi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na tanjko posnali. — Ràk v zhevah ſe ga je pred ſheſtnajſtimi meſzi vlotil, dokler je njegovimu terpljenju in velikim bolezhinam ſmert
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó? Ali ne veſte, de jih oſlepimo! Glejte, med témi ſheſtnajſtimi jih je dvanajſt oſlepljenih ? Vſe iim ſam oſlepil! Kmet. Ubogi

▶ šestnajsti števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šestnajstega
- šestnajstiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima
šestnajsti
Deborah (1883): Šestnajsti prizor. Deborah. Tukàj ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga
šestnajsto
- şheſtnajſto
  Genovefa (1841): o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo

▶ šestploskoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

šestploskovni
- šestoplosk
  Rudninoslovje (1867): shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si

▶ šeststran pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

šeststrana

šestostrana

Rudninoslovje (1867):	i dveh nasprotnih si stranskih robov gredó stranske osí. Enakoroba šestostrana prizma (sl.36) (Gleichkantiges sechsseitiges Prisma) ima ob stranéh 6 sokladnih
Rudninoslovje (1867):	enakoroba samo zato, ker so si rogljevi robovi enaki. Raznoroba šestostrana piramida (sl. 35) (ungleichkantige sechsseitige Pyramide) je omejena z 2

šeststranemu

šestostranemu

Mineralogija in geognozija (1871):	samem, zdaj več vkup zraščenih, zato se napravijo gruče podobne šestostranemu stebričku (pod. 54). Lomi se školjkasto, včasi neravno; t. = 3
Mineralogija in geognozija (1871):	brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu stebričku podoben se dobi pri Valenciji v Aragoniji, od kodar

šeststrani
- šestostrani
  Mineralogija in geognozija (1871): lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen

▶ šestvrstičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

šestvrstičnih
- šestverstnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Centurij, ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil

▶ šetati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šeta
- šajta
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod

▶ šiba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šiba

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in
Ferdinand (1884):	prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot
Zeleni listi (1896):	da zdaj grem. Drugače pride Zorko iz šole, predno bo šiba doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v
Zeleni listi (1896):	kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je ljubi
Zeleni listi (1896):	z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera

ſhiba

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam

ſhipa
Kmetijske in rokodelske novice (1845): doli pade, ſe mu ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre

šibam
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno.
šibami
- ſhibami
  Branja, inu evangeliumi (1777): koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv

šibe

şhibe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v
šibe
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tega vender vémo, de bodo nekaki kraji od te božje šibe večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le

ſhibe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	katere imajo pregoſte vęje, letę od ſpodej gori prozh odshagat, ſhibe sa pevzat v' ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bol polnu je blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſębej pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu

ſhipe
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po

šibo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno
Viljem Tell (1862):	pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je
Zeleni listi (1896):	ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli
Zeleni listi (1896):	če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam
Zeleni listi (1896):	Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da
Zeleni listi (1896):	c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo, da ni truda vredno
Zeleni listi (1896):	dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj
Zeleni listi (1896):	vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora

ſhibo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſlabi, inu naſtanovitni, katire en ſaktiri veter, koker eno tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami ſebi savupat? na ſturimo tiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	vſelej hvaleshnu tebe zhaſtiti , inu lubiti, kir mi ſkus to ſhibo teh vojsk sdej oſtraſheni , s' katiro ſmo sa volo naſhih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu gre, De nihzhe tarat' ga ne ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	puſti de ſe krava va-nj vſzhi. Potém meh s ternjevo ſhibo dobro otêpi. Tako bo zoperniza tepêna ali pa ſaj — méh

▶ šibek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šibkapridevnik, splošni, nedoločeno
- ſhibka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti

šibkejšipridevnik, splošni, primernik

šibkejši

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	med tem ko so deblica druzih pešká manjši in tudi šibkejši ostale. Nadjam se, da bojo drevesa po njih terdnejši in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	poganjki, ki so v kolenu vpognjeni; da so cepiči lahko šibkejši kakor poganjki na podlagi ter da se cepič lažje drži

ſhibkejſhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti

šibkemupridevnik, splošni, nedoločeno
- ſhibkimu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu
šibkipridevnik, splošni, nedoločeno
- šibki
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo

šibkimipridevnik, splošni, nedoločeno

ſhibkimi

Genovefa (1841):	naſhlà. V dva neenaka déla jo je prelomila in s ſhibkimi hvojevimi ſhibinami je takó manjſhi dél na vézhiga privesala, de
Genovefa (1841):	je poſtála. „O Ti ljubo déte! ” je rèkla in s ſhibkimi rokámi ga je k ſebi ſtiſnila „takó ſi ti tukaj

šibkopridevnik, splošni, nedoločeno
- šibko
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro
- ſhibku
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne

▶ šibica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šibic
Zeleni listi (1896): dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni dal
šibica
Zoologija (1875): zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko

šibice

šibice
Zeleni listi (1896): Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne

ſhibinze

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadu trava ne preraſte, in ne saduſhi. Kadar ſo ternove ſhibinze, kakor perſt na roki debéle, ſo perpravne sa preſajati. Opravila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi bile ſhe tako ravne in lépe, vſakimu

ſhipze
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa

šibico
- ſhibizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2.
- ſhipzo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne

▶ šildkrota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

želva; nemško-slovenski slovar

šildkrote

shildkrote

Kuharske Bukve (1799):	navsame. Se da v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od
Kuharske Bukve (1799):	kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene

▶ šilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šili

shilami

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taoje telv vse prakopali noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res moje trvpvo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne moremo jeſti. “ Kralj jih tedaj ukashe s' bízhi ino shilami tepſti.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v krilih. Kjer ſe babiza is mehú isgodi, tam tudi

▶ Šimon samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Šimona
- Shimona
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka

▶ šina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tirnica; Pleteršnik

šin

ſhin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J

šinah
- ſhinah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo
šine
- šine
  Gozdovnik (1898): je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu
- ſhine
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398
šini
Kmetijske in rokodelske novice (1845): čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce

▶ šipa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šip
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): strani pusti zaprta. Posebno dobro je, ako imaš mesto steklenih šip, mrežo. Ako zapaziš smerad v sobi, ne ravnaj po starodavnih

šipa

ſhipa

Pozhétki gramatike (1811):	savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud, verrière, ſhipa, carrosse, kozhia, larron, tat, verrou, sapah, je clorrois, bi sapèrel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali na poſébne zhaſe, ne zhakaj, ne mladiga méſza, ne ſhipa, i. t. d. Ako bi bilo potrébno, na vſe to

šipah
Sveti večer (1866): pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho

šipe

ſhipe

Kuharske Bukve (1799):	deni enmalo vkuhanja (ſalsen) zhęſ pokrì ſpęt eno ſhipo, ſhipe od ręshi s' enim majnſhim glasbam, de ſe obę sgorna
Kuharske Bukve (1799):	na tanke bleke, eno libro ſadja ali jabelk tudi na ſhipe sręsane, pomashi pezhno ponvo ſrovim maſlam, obloshi na dno ſhpeham
Kuharske Bukve (1799):	masinz debelo; potle ga ręshi s' okroglim glasharn na okrogle ſhipe, na ſrędo deni enmalo vkuhanja (ſalsen) zhęſ pokrì ſpęt
Kuharske Bukve (1799):	de ſe telęzhje meſo nepershgè. Potlej sręshi nekaj pęſe na ſhipe inu enmalo zhebula, versi notri, inu puſti, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo taki tulji (Röhre), ki ſo v njih glashavnate sbruſhene ſhipe vdelane, ktere vſako rezh vezhji, in daljne rezhi blisheji kashejo

▶ širiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

širi

šira
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in

širi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do dné bolj in išče le središča

širijo

širajo
Blagomir puščavnik (1853): grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo

širijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	svoje kervi. Kteremu Slovanu, ki te verstice bere, se ne širijo persa! Slava, komur slava! Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. * Za
Kemija (1869):	nevšečen smrad in da razkuži gnjijoče smrdljive stvari, ki dostikrat širijo kužne bolezni. Železni okisec, FeO, sam ob sebi ni znan
Trtna uš (1881):	najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in se dalje selijo

širil

Valenštajn (1866):	Oblasti vgajal, vsacega vladarja Teptal nogami, da si vtrjeval I širil moč trinogu svojemu? Takrat zatretí cesar je imel Prevzetno voljo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	za pastirja v Oglej, je od tam na vso moč širil kraljestvo božje po sosednjih deželah. Narodna pripoved po Rojanu pri

širila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva
Trtna uš (1881):	goric napala in se po njem brez zadržka množila in širila. Tukaj je vse zastonj, ali vsaj predrago, da bi se

širile

Stric Tomaž (1853):	grešiti. ) Strepetal sim, slišati take reči, persi so se mi širile*, — ali kaj sim revček hotel početi, ker bi bilo vse
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so se celo po mostovžih in po stropu so rastle

širiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželah širiti se, v teh rečeh le nič več ne, ali še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	izgledom teh kerščanskih junakov spodbuditi sedanji svet k posnemanju in širiti med ljudstvom katoliškega duha. Tudi niso imeli misli pisati zgodovinskega
Fizika (1869):	tako cev, gredó zvočni valovi, ker se ne morejo narazen širiti, do uha, ki ga pritisnemo na drugi konec. Govorilo (legat
Trtna uš (1881):	spodnje-štajerski vinogradar, vsem dobro priporočena ter naj ustreza namenu društvenemu širiti med ljudstvom obče koristno znanje. V Gradci, meseca januarja 1881.
Trtna uš (1881):	na Nemškem in Švicarskem trtno uš uničili in jej dalje širiti se zabranili, to pa se vé le vsled vstrajnega, nepretrganega

▶ širjava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

širina; [sskj]

širjava

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Istri stanovali. To je bila dolgost te cele dežele; nje širjava je bila pa od Makedonije do Traških gór, do Panonije
Astronomija (1869):	Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova
Astronomija (1869):	od polutnika proti tečaju in loči se severna in južna širjava po tem, ali leži mesto na severnej ali na južnej
Astronomija (1869):	se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika proti

širjave

Astronomija (1869):	še dá določiti lega mesta, če stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v
Astronomija (1869):	v pod., 22. mesto L 30° dolgosti, in 60° severne širjave, in leži toraj v južnej Švediji. Veliko tanjše se pa

ſhirjave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh

širjavo

ſhirjavo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi

▶ širok pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najširšepridevnik, splošni, presežnik
- najširše
  Občno vzgojeslovje (1887): kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni

širokpridevnik, splošni, nedoločeno

širok

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes
Gozdovnik (1898):	velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo

ſhirok

Pozhétki gramatike (1811):	imajo glaſ. E je trojni: e bresgáſen, e teſen, e ſhirok. Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelſkih rodóv, ino popravi poderti boshji altar. Okoli altarja naredí ſhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasſeka junza, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes

širokapridevnik, splošni, nedoločeno

široka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še boljši, če jo peč še
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh
Rudninoslovje (1867):	a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na
Pripovedke za mladino (1887):	do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole

široke
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost

ſhiroka

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere

širokepridevnik, splošni, nedoločeno

široke

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de se lese vun in noter devajo, pa se mora
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko

ſhiroke

Kuharske Bukve (1799):	rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako

širokegapridevnik, splošni, nedoločeno

širokega

Fizika (1869):	mali železni prst ravná in določuje dela in ravnanja celega širokega sveta. 80 Mlin. V naših krajih skorej vse mline voda
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	oče in mati z dvema otrokoma na nekem pustem otoku širokega morja. Burja jim je ladijo razbila in morski valovi so

širokempridevnik, splošni, nedoločeno

širocem
Zoologija (1875): v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava
širokem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev

širokim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj pripravni, nas stanovitno osrečiti. Te neprecenljive darove najdemo na širokim polji lepih ali krasnih umetnost. V sredi tega poljá je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	sami po sebi celotina. Po ti poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne pride v
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in svojih staršev prebivališe zapustil. Pót je šla po velikim, širokim polju. Ni se mogel premagati, de bi se ne bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	nogi upognjene , da se lepo priležejo; povijejo se pa s širokim trakom čez bincelj; vsaki dan se mora noga enkrat odvezati
Rudninoslovje (1867):	pri Vičenci s plamenom 5 črevljev visokim i 3 čevlje širokim. Če se z zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes

ſhirokim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shelesa vlito in s slatimi podobami in napiſi olepſhano. Na ſhirokim ſhtirvoglatnim ſtojalu ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od daljezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe prave mozhí. De bi ſe vrashe in zopernije po ſhirokim saterle, me je priſililo ſvojo ſkuſhnjo v „Novizah” osnaniti. Janes

širokemupridevnik, splošni, nedoločeno
- širokemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev

širokipridevnik, splošni, nedoločeno

široki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani

ſhiroki

Pozhétki gramatike (1811):	teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bila velika podoba njih Velizhaſtva Zeſarja Ferdinanda dobriga v ſhiroki poslazheni obdaji (romu); nad podobo to ſta dva angelja tri

širokihpridevnik, splošni, nedoločeno

širocih
Zoologija (1875): špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava
širokih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje

ſhirokih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe jih je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih biſtrih ozhí, ſhirokih noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi terdniga in

ſhrokih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo

širokimipridevnik, splošni, nedoločeno
- širokimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos

širokopridevnik, splošni, nedoločeno

široko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na
Robinson mlajši (1849):	koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem

ſhiroko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá

širšepridevnik, splošni, primernik
- širji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo
- ſhirji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa

širšempridevnik, splošni, primernik

širjem
Fizika (1869): stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v

širjim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jo najdli 6000 ogradov dolgo in 1200 široko. — Ilirijo v širjim pomenu so delili od Raše do Drine v divjaško; od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pomenu. Danes Ti pa pišem od Ilirije v drugim ali širjim, in od Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jo je od Makedonije delilo. Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Doljancov blizo Apollonie. Ilirci, da dalje še od Ilirije v širjim pomenu govorim, so bili Grekam tisti — kakor Appian pričuje — ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zanaprej pisati zlasti od zgornjiga dela Ilirije v drugim ali širjim pomenu vzete. Letá gornji del Ilirije je obsegal dežele, kterim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo

širšipridevnik, splošni, primernik

širji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les
Fizika (1869):	pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo

▶ široko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

širokoprislov, splošni, nedoločeno

široko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor
Robinson mlajši (1849):	sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta
Mineralogija in geognozija (1871):	da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v
Ferdinand (1884):	kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti

ſhiroko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po

širšeprislov, splošni, primernik
- širji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): biti, in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster

▶ širokoperen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

širokolisten; [sskj]

širokoperni
- širokoperjasti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima

▶ širokost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

širina; [sskj]

širokost
- şhirokoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa
- širokost
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti
- ſhirokoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti

širokosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in

ſhirokoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim

▶ šiška samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šišk

šišek

Kemija (1869):	čreslena kislina je pa vendar le v hrastovih šiškah. Iz šišek dobljena čreslena kislina je rumenkast prah jako trpkega okusa, kisla
Kemija (1869):	najimenitniših potreb sedanjega stoletja. Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa

šišk

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha

šiška
Fizika (1869): Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz

šiške

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja
Zoologija (1875):	videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah
Zoologija (1875):	vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela
Zoologija (1875):	rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih
Zoologija (1875):	ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria

▶ Šiška samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Šiška
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku

Šiške

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de jim bo gospóska to delo ukazala. ) F. Kovač, iz Šiške* 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poslala, de bi se saj stèza za ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de

Šiški

Şhiſhki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſim 3. Şvezhana 1758, ob 3. uri sjutra, v gorni Şhiſhki na Jami per Shibertu is ozheta Joshefa, in matere Jere
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pol rajnſh ; v Ljubljani per Kuku ali per Kovazhu v Şhiſhki sa 24 krajzerjev. Kdor she to detelo na ſvojim polji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſlednim napiſam poſtavili: VALENTIN VODNIK rojen 3. Şvezhana 1758 v Şhiſhki, umerl 8. Proſénza 1819 v Ljubljani. Ne hzhere ne ſina
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Goro nad Dravlami k hiſhi Shibert. Potle kupi hiſho v Şhiſhki na Jami, ime ſeboj perneſe v leti 1730, vmerje 1774

Šiško

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni

▶ Šiva samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Šiva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek

Šivo

Šiva-ta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih

Šivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno

▶ šivalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šivalne
- šivne
  Ferdinand (1884): stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je

▶ šivanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šivanke

shyvanke

Kratkozhasne uganke (1788):	kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu konzu ſasuzhi, tok bosh videl.
Kratkozhasne uganke (1788):	nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle plęshe. Uręſhi en zvék, koker en maſinz debel, ki

šivanko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se

▶ šivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šiva
Deborah (1883): nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago

šivaj

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ne tako, ljubi moj! tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno viditi”. To je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	jih položi pred Pavliha, ter mu reče : „Dobro pazi in šivaj male čevlje z velicimi po versti”. Pavliha reče: „Prav je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v šivavnici sedel, mu reče mojster: „Hlapec, ako hočeš šivati, šivaj tesno in dobro, de se ne vidi”. Pavliha obljubi to

šival

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	28. Povést. Kako je Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	več pokazati, ampak je doma pri materi sedel in čevlje šival. Njegova mati niso nič tega védili, zakaj de ne smé

šivala

Zlata Vas (1850):	sedela v senci mladiga češnjeviga drevesa in je nove srajce šivala. Kri jo po nedolžnim obrazu zalije, ko Ožbeta zagleda; sramožljivo
Blagomir puščavnik (1853):	je za ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zgodaj vstajati. Enkrat je Dragica sedela poleg odpertega okna in šivala. Golobček je hodeval po tleh in pobiral drobtine. Naenkrat pa

šivati

Zlata Vas (1850):	pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati je mogel.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	z velicimi po versti”. Pavliha reče: „Prav je” in začne šivati. Mojster je to pot nekoliko odložil od doma iti in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je krajača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. ” Vzel je tedaj sivo kmetiško suknjo, ktera je bila komaj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno viditi”. To je blizo tri dni terpelo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je v šivavnici sedel, mu reče mojster: „Hlapec, ako hočeš šivati, šivaj tesno in dobro, de se ne vidi”. Pavliha obljubi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dohodek večji. Vsaj ste tri in znate prav dobro presti, šivati in vezljati. Vsaki dan delajte po eno ali dve uri

ſhivati
Genovefa (1841): in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po

▶ šivilja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šivilja

Roman starega samca (1895):	večkrat zdvojen. »Kaka razlika med tvojo in te sirene naravo! « — Šivilja mi je postajala od dne do dne nadležnejša. Da bi
Roman starega samca (1895):	življenja. Kaj sta meni sedaj bili sentimentalna koristinja in drzna šivilja? Ničli! Več se nisem bal upliva teh obskurnih stvaric, sedaj
V krvi (1896):	pa pojdiva, milostljiva ... svatje že vsi čakajo! « In šla sta. Šivilja je nosila Tončki vlečko, Strel pa je prevzel zopet šopek
V krvi (1896):	nasvedranih kodrčkov. Jedva pa je odšla frizerka, že je prisopla šivilja s torbico, polno zaponk, šivank, bodic in koncev. In začelo
V krvi (1896):	začelo se je najbolj vznemirljivo opravilo na svetu — toaletovanje neveste. Šivilja in Ana sta tekali po sobi semtertja, da sta se
V krvi (1896):	Kakor svetopisemska nevesta, ko je čakala svojega ženina. « Ana in šivilja nista mogli najti pravih besed, da bi jo bili dovolj
Slučaji usode (1897):	Raje bi me dali učit se šivat, da bi postala šivilja; do tega bi imela več veselja in bi menj stalo
Slučaji usode (1897):	se zavzame oče. Vincenca pl. Kolarja hči da bi bila šivilja, da bi postala učiteljica tam kje med zarobljenimi prebivalci kakšnega
Slučaji usode (1897):	Hotela je s to opazko razvedriti skrbna roditelja, posebno mater. — Šivilja, učiteljica! Dekleti, ali sta ob pamet? se zavzame oče. Vincenca

šiviljam
- šivilam
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda
šiviljo
- šivilo
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ”

▶ škaf samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škaf

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo
Revček Andrejček (1891):	Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. )
Revček Andrejček (1891):	na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil

ſhkaf
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more

škafom

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se
Revček Andrejček (1891):	Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si

škafu

škafu
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja

ſhkafi

Kuharske Bukve (1799):	nobeniga duha, nobeniga pokúſa; kolníza naj en zhaſ ſtojí v' ſhkafi, de ſe vbriſhe inu pòdſe vershe. Per lepim vremeni rajſhi
Kuharske Bukve (1799):	nesmezhi; ona poſtane mehka, kader en zhaſ vrè, al v' ſhkafi na zhiſti ſapi ſtojí. Solitarjaſſta voda ſturi rudezhe meſo, kader

▶ škarje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škarjami

shkariami
Sacrum promptuarium (1695): ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela

shkariamij

Sacrum promptuarium (1695):	inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno
Sacrum promptuarium (1695):	nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta

škarje

shkarje
Sacrum promptuarium (1695): inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu

škarje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kernirje. 9. Gosp. N. Hofman, nožar v Ljubljani, za nože, škarje in ranoceljnisko orodje. 10. Gosp. A. baron Lazarini, lastnik fužine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Marija Knaflič v Celah na Gorenskim tkala. — Nože, vilice in škarje, ki so jih Janez Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz
Robinson mlajši (1849):	svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje

▶ škatlica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škatlice
- škatljico
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti
škatlici
- škatljici
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla

škatlico

škatljico

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz

▶ šklepetanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

šklepetanje

klepetajne

Branja, inu evangeliumi (1777):	vershite njega v'te vunajne temmę: ondi bo jok, inu klepetajne teh sob.
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodo vergli v' pezh tiga ogna: tamkej bo jokajne, inu klepetajne tih sob. Ste vſſe tu saſtopili ? ony pravijo njemu : kajpakde

▶ Škocjan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Škocjana
- Škocijana
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in

▶ škoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škoda

shkoda
Sacrum promptuarium (1695): nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem

şhkoda

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe ji marſikdo vganil, in bi ſi drugazh pomagal. Şhkoda vam je, zhe gnoj dolgo pred ſetvo na njivo ſpeljete
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljane, na veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih pohiſhtev pogorélo. Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa, de je V temu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pozhiva! — Vſak domorodez bo pa gotovo na njegovim grobu sdihnil: Şhkoda ga je bilo ! Urno, kaj je noviga? (Şilo veliko bolnikov

škoda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koriſtniga se v njih bere, to more vsak spoznati; le škoda, de ne more v njih vse prostora najti, kar bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se
Roza Jelodvorska (1855):	in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih
Revček Andrejček (1891):	domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne

ſhkoda
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo

škode

shkode

Sacrum promptuarium (1695):	ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes

škode

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	to od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče
Tine in Jerica (1852):	in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od
Občno vzgojeslovje (1887):	bi si mogla prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli

ſhkode

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi

škodi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic

ſhkodi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo

škodo

shkodo

Sacrum promptuarium (1695):	inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala

škodo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi
Zoologija (1875):	živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi
Občno vzgojeslovje (1887):	otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je
Tiun - Lin (1891):	Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! «

ſhkodo

Biblia (1584):	Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e

▶ škoditi glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škodi
- shkodi
  Sacrum promptuarium (1695): magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in
škodimo
- shkodimo
  Sacrum promptuarium (1695): bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris

škoditi

Tine in Jerica (1852):	Skerbno se je varovala vsiga, kar bi količkaj njenimu zdravju škoditi utegnilo. Ob času njene bolezni je Peter zopet nekajkrat iz
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tiči, ki nimajo glasú. « Ali tako jim vendar ni mogla škoditi, kakor bi bila rada, vsi so se spremenili v lepe

▶ škodljiv pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najškodljivejšapridevnik, splošni, presežnik

najškodljiviša

Zoologija (1875):	Požrešni volk (C. lupus), pod. 68 je najškodljiviša evropska zver, ki se še pogostoma nahaja v vzhodni in
Zoologija (1875):	Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem
Zoologija (1875):	imenujejo »podganski kralj. « Poljska miš (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže v neizrečenih množicah. Pravijo, da se
Zoologija (1875):	belin (P. crataegi), zadnja dva sta najnavadniša in ob enem najškodljiviša metulja, prvi na kapusu in drugi zelenjavi, drugi pa na

škodljivpridevnik, splošni, nedoločeno

škodljiv

Rudninoslovje (1867):	smodu, gori z rumenkastim, slabo svetéčim plamenom, ali dihanju je škodljiv. Ta plin se nareja po jamah, kjer premog kopljejo, po
Kemija (1869):	Dušec je plin brez barve in brez duha, škodljiv ni, ker pri dihanji in pri požiranji ga mnogo pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali Matici, ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali Matici, ki bi jej dohajal veči
Zoologija (1875):	krtine po travnikih in vrtih, je jako nevšečen, časih celó škodljiv in zato ga hudo preganjajo. Krtove oči so jako majhne
Zoologija (1875):	črno rjavkast, a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b. Raznočleni; Heteromera. 8. Pleme betičarjev (Taxicornia). Ličinke živé največ
Botanika (1875):	jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv. Trosne pušce narejajo pri preslicah na koncu

ſhkodliv
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je
ſhkodljiv
Kmetijske in rokodelske novice (1844): to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa
ſkodliv
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni

škodljivapridevnik, splošni, nedoločeno

shkodljiva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim

škodljiva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večerne, zató, kér je obilniši in bolj merzla. — Ravno takó škodljiva je tudi premerzla pijača , posebno snežnica in pa ledena voda
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno na to gleda, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pot lastne skušnje dostikrat vendar le predolga , tudi včasih nevarna, škodljiva itd. je dalje treba od zvedenih šolskih mož u podučenje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imeti. Navada, dveletne celake s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	so jej večkrat rekli, da je jeza pregrešna, gerda in škodljiva, ter so jo pogostoma krotkosti privajali. Nekega dné je sedela
Stelja in gnoj (1875):	stelja in še najmanj navadna gozdna stelja, ki je naravnost škodljiva. §. 5. Gnojenje njiv. Za njive mora biti gost, čvrst
Botanika (1875):	izraste na mokrem lesu in je res nevarna in neizmerno škodljiva zavolj tega, ker raste neizrečeno hitro in s tem lesenino

ſhkodljiva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je

škodljivepridevnik, splošni, nedoločeno

shkodlive
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti
skodlive
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti

škodljive

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje

ſhkodlive

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu nelushtni luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu ſhkodlive. Poletje. Mars jima med vſsemi Planętami nar ta vrozhnejſhi Lętu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam, s'ſtolzhenim voglam, al zhreshlam ſtupati, toku jih
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo gorke ſpishe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nozhí, inu velka ſuſha, aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe kashe enu malu

ſhkodljive
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili'

škodljivegapridevnik, splošni, nedoločeno

škodljivega

Rudninoslovje (1867):	Eisenerzu itd. Koder se dobiva v večej množini ter nima škodljivega primésa, n. pr. na Koroškem i Štajerskem, topé iz njega
Občno vzgojeslovje (1887):	osnovano na občutu. Tudi se jasno razlikuje od koristnega in škodljivega, katero nam ugaja ali ne ugaja le gledé kake svrhe

škodljiviga
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki

škodljivejšipridevnik, splošni, primernik
- škodlivši
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor

škodljivipridevnik, splošni, nedoločeno

shkodlivi
Sacrum promptuarium (1695): najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu

škodljivi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite
Zoologija (1875):	je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta

ſhkodlivi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo

ſkodlivi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bo veliku hudeh vremen s' bliſkam inu tręſkam, katęri ſo ſkodlivi temu fruhtu. Pa Nalivov nebode.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vkupej usęti, pomaga gvishnu. Dihurje pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh,

škodljivihpridevnik, splošni, nedoločeno

shkodlivih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu pogubleine. Se

ſhkodlivih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati

ſhkodljivih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju ſhkodljive. Kader
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	del konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh veliko ſhkodljivih metuljev konzhal, zhe tiſte dreveſa, ktere ſo po letu goſenze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	metulji isferflajo. Sdaj vam bodemo ſamo od goſenz ſàdnimu drévju ſhkodljivih kaj povedali, in ſe tega poſlushili, kar nam nar bolj

škodljivopridevnik, splošni, nedoločeno

škodlivo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo. ”
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen

škodljivo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko

ſhkodlivu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naturo posnaci, inu po tęm ſe dershati; kar mu je ſhkodlivu, ne jęſti, ne pyti; inu on oſtane sdrav. Ravnu takú
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakôr my, kar je sa isvelizhanje naſhih duſh dobru, ali ſhkodlivu. Jeſt ſe troſhtam, de me bóte danàs inu jutri ne

ſhkodljivo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pade vezhidel po dolinah, bliso rek in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa nam nikjer ni nasnamenoval, de bi bilo dôbro, ali ſhkodljivo, na dneve, na meſze, ali na sasnamenovane zhaſe ob ſétvi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delajo. ) V vezhih kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali s mano kakor s kakim medam pomasano jim je ſhkodljivo in od njega poginejo; dim ali kaka diſhava ali ſmrad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſu obilne mokrote v teshko ilovnato semljo ſaditi, bi bilo ſhkodljivo, ker ſe po mokroti ilovnata semlja ſterdi, de preſad raſti

ſkodlivo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir

▶ škodljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škodljivost

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in

škodljivosti
- ſhkodlivoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi

▶ škodovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škodoval

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori
Tiun - Lin (1891):	in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali

škodovalo
- škodovalo
  Oče naš (1885): Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je
- ſhkodovalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene
- ſhkodvalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé

škodovati

shkodvati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so ti vesoko shribani
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al natelesi shegneitame te S. S. 5. kervave rane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv

škodovati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke
Zlata Vas (1850):	vasi in pervi župan, ki nam veliko pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes

škodvati

Stric Tomaž (1853):	ženitbe razodel. Išče vsake priložnosti, kjer bi zamogel Šelbitu kej škodvati. Po opravilu pa grem naravnost domu, ter se bom obnašal
Ferdinand (1884):	zavetje zveličanja; kipeči valovi zapeljivega sveta mi ne morejo več škodvati«, rekel je češče. Pečal se je tudi z naravoslovjem. Nabiral

ſhkodovati

Pozhétki gramatike (1811):	à au, al de- Poſtavim: Nuire à la santé, sdravju ſhkódovati. Plaire au osuverain, ſamoblaſtniku dopasti Convenir à quelqu'un ſpodóbiti ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	marſikdo ſe drugim v' obras perlisuje, ino sa herbtam jim ſhkódovati shelí; marſikdo ſe nedolshniga dela, ſkrivèj pa gerde ino gerde
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo bili she ſkorej sgubljeni. “ — Tak ſerd, ki shelí drugim ſhkódovati, ni is Boga. V' Jerusalem gredé je Jesuſ nékedaj v'

škoduje

shkoduva

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ke se s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſakemu reſodenesh; ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Nezh naposhlushaj, kar poshtenoſti shkoduva, kar k'nezhemernoſte sluſhe, kar zbaſt, inu reſglas svojega bliſhnega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	spontan, al veliku shkoduva. Ena s'teh narvezheh abotnij zhlovoshkega ſhivlenja je leta: nezh

skodije
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe

škodje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča ji malo škodje, in ona se skorej po vsih krajih dobro obnaša. Mende
Zlata Vas (1850):	zadene, de po njih do zemlje priti more, nič ne škodje. ” Tako je rekel Ožbé in pelje kmete na farovško strého
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se spridi, da ga živina ne jé rada in ji škodje. To odverniti naj se tako senó osolí — na 2 centa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	biti, ker koze ne morejo veliko mraza preterpeti, ki jim škodje. Da pa ni presoparčen, ga je treba večkrat izkidati. Nad
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali plesnjiv. Za pse je posebno dobro slani kruh. 4. Škodje jim protinatorja jed, posebno pa poper in druge takošne začimbe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo, ako se jim preveč zelnega perja
Najdenček (1860):	da bi listnika nihče ne našel; staremu, stiskaču nič ne škodje, in ojster uk bi mu bilo za prihodnje, svoje zaupanje

škoduje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni
ſhkodije
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham

ſhkodje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije

ſhkoduje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo

ſhkoduva

Abecedika ali Plateltof (1789):	vezh da, ked ſmo mi vrędni, Ter nigdar, kar nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb
Abecedika ali Plateltof (1789):	vezh da, ku ſmo mi urędni, Ter nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb

škodujejo

skodjejo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú

škodjejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno
škodujejo
Zoologija (1875): mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da

ſhkodjejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dati móra, de velíke drevéſa v rodovitnih vertih travi nekoliko ſhkodjejo, je pa dobizhek vunder vezhji, kakor sguba. Drevo , pri kterim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takrat dôbro tekne, kadar ſe po malim shivini pokladuje, ſizer ſhkodjejo nji. Kdo tedaj shelji, ſvojo goved hitro ſpitati, naj en
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini, ampak tudi she majhne otroke k hudobnim navadam

ſhkodvajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kjer je doſti takih ptizhev, goſenze nikoli drevju veliko ne ſhkodvajo. Tam pa, kamor taki ptizhi ne doidejo , goſenze zele verte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo

▶ škof samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škof

shkof

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bernhard v' jeshushavam jemenu Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof inv marternk S. Bernhard kateri si klazhe natei skali s'
Genovefa (1841):	ſhkofu pové, in mu tudi ſhe vſe ſvóje miſli rasodene. Shkôf ſe je
Genovefa (1841):	puſhavniſhtvo vloshiti. Na déſni sraven Genovefine votline je bila kapeliza. Shkôf Hidolp jo je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé

škof

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer

ſhkof
Genovefa (1841): sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov

škofa

shkofa
Ta male katechismus (1768): odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo

škofa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico
Divica Orleanska (1848):	tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu

škofje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil,

škofom
- ſhkofam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo

škofov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zoper to se je po svoji dolžnosti uperlo 24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov bukve oglejskih škofov Niceta in Pavlina, in del verste ondašnjih patriarhov na svetlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	večjo častjo vzel iz rok ubogih kakor iz Vaših. 500 škofov, ki so se po celem svetu za papeža oglasili, bo

škofu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaplan v Ljubljani per stolni cerkvi, in potem rajnimu prečestitimu škofu Gruberju Avguštinu, kteriga so iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca

▶ škofica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

majhen kovanec; Pleteršnik

škofico
- shkufizo
  Biblia (1584): pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta

▶ škofija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škofija
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti

škofije

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z

škofiji

škofii

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav

▶ škofijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škofijski
- škofji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz

škofijsko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo

▶ škofji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

škofja
- shkofja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v

▶ Školast samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Školastu
- Shkolaſtu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve

▶ škopnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škopnik

shkupnik

Sacrum promptuarium (1695):	jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe
Sacrum promptuarium (1695):	kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter

škopnik
Kmetijske in rokodelske novice (1847): slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi

▶ škorenj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škornje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je

škornjema

škornjama

Fizika (1869):	namenjene. Velike in majhne so, z eno ali z dvema škornjama, s pipami ali z zaklopnicami, z mednimi ali sè steklenimi
Fizika (1869):	108. naslikana mašina je zračna sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka prav natanko delana in kdor

škornjev
- škorinj
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih
škornji
- škorni
  Robinson mlajši (1849): polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni

▶ škorlupina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

skorja; Pleteršnik

škorlupini
- škarlupini
  Robinson mlajši (1849): je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude

▶ škornjica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škorenj; [sskj]

škornjice
- škornice
  Robinson mlajši (1849): bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi

▶ škorpijon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škorpijon
- škorpion
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči

▶ Škotska samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Škotski
- Škocii
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar

Škotsko

Maria Stuart (1861):	se. Paulet. Bodite brez skerbi. Marija. Pustite moje Služabnike na Škotsko brez žalitve, Al na Francozko, kamor si želé. Burleigh. Že
Maria Stuart (1861):	kraji. Razkropljeni so tovarši, Raztergane vse niti naše zveze. Na Škotsko jaz nabirat novih grem Prijatlov; zdaj je v vaši roci

▶ škralup samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

skorja; Pleteršnik

škralup

škraljup

Mineralogija in geognozija (1871):	mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode, tako zvano mlačno rudo
Mineralogija in geognozija (1871):	jele so se sesedati, napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem
Mineralogija in geognozija (1871):	jezera in močvirja deloma posušé, napravi se ob bregu slana škraljup.

▶ škrilnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

skril; Pleteršnik

škrilnik

škriljnik

Mineralogija in geognozija (1871):	Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz
Mineralogija in geognozija (1871):	Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen

škrilnik
Mineralogija in geognozija (1871): skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah

škrilniki

Mineralogija in geognozija (1871):	mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj
Mineralogija in geognozija (1871):	in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali
Mineralogija in geognozija (1871):	vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval
Mineralogija in geognozija (1871):	temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella
Mineralogija in geognozija (1871):	iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio

škrilnikih
Mineralogija in geognozija (1871): iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila

škrilnikov

Mineralogija in geognozija (1871):	Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov
Mineralogija in geognozija (1871):	škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč

škrilniku
Mineralogija in geognozija (1871): so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku.

▶ škrilovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

skrilavec; SSKJ, splet

škrilovja
- škerlovja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico

▶ škripajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

škripajočem
- škripajočemu
  Gozdovnik (1898): trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se

▶ škripanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škripanje

ſhkripanje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih sób.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony

▶ škripati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škripal
- shkripal
  Sacrum promptuarium (1695): ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de
- škripal
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo

škriplje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži, in menile hujše bolečine terpi, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali štirih dneh. O tem času živinče dostikrat z zobmi škriplje, oči vedno navskriž vleče, ki so vnete in polne vode
Gozdovnik (1898):	od Komanča! kdo ti dovoljuje, da se brigaš za naju? « škriplje Mešanik ter skoči v Komanča, ki pa odskoči in zdaj

▶ Škrjanče samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Škrjanč
- Škerjanč
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare

▶ škrjanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škrjanci

škerjanci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Škerjanci nad rošem pečeni. Škerjance čisto oskubi, glave odsekaj, čeve varno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino

škrjanec
- ſhkerjanez
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa

▶ škrla samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda)

skril; [sskj]

škrli

škerli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	teží preveč strešja. Barva ne dela nobenega razločka, ali so škerli sive, černe, zelene ali pa rudeče. Poglavitna reč je, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	jih ni. Obertnijska skušnja. (Kako razsoditi: ali so škrili ali škerli za streho dobre ali ne). Dobra škrilna ploša (Dachschiefer) je

▶ škrlat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škrlat

shkerlat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſellej gorijemallu, dokler sem bla k' nebeshki zhaſti goriuſeta. 2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi kameni s'zelega svejta
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sama ſebi je ona prelepu oblazhilu naredila: belle shide, inu shkerlat je nje oblazhilu. Nje mosh je shlahtn na uratah, kader
Kratkozhasne uganke (1788):	mesú je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu: al na

škerlat

Stric Tomaž (1853):	lesketale izpod gostih in dolgih obervi. Lepo oblačilo, rudeče ko škerlat, ga pokriva in njegovo krasoto še bolj povečuje. V hip
Najdenček (1860):	gospo po francozko govorila. Ta pa je postala rudeča kot škerlat in jecljala je nekaj tudi v francozkim jeziku. Zdelo se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsi grehi, in če bi bili tudi tako rudeči ko škerlat, in če bi jih imel še toliko, odpusté, če se

škrlat

Rudninoslovje (1867):	sije kot démant ali tudi kot kovina, rdeč je kot škrlat, razo ima rjavkasto-rdečo, poluprozóren je, krhak, trd skoro kot jédavec
Oče naš (1885):	in vaših grehov umilo, in če bi bili rudeči, kakor škrlat“. „Moji grehi so tudi rudeči kakor kri“, je rekel Marton

ſhkarlat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla

ſhkerlat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Je bil bogat mosh, pravi Jesuſ, kteri ſe je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je
Genovefa (1841):	ſo bile nektére jagode shé sréle in bolj rudézhe, kakor ſhkerlât. „Ali ſo to tudi zvetlíze? ” je vpraſhal ſant „Nak', je

škrlata

ſhkarlata

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni

▶ škrlatast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škrlatastim

ſhkerlataſtim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim plajſhem ogernjeniga je Pilat pred ljudſtvo peljal, ino milo rezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju s slatim poreſkam (Goldschnitt), letnizami in pervimi zherkami imena

škrlatasto
Kemija (1869): raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures

▶ škrlaten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škrlatne

škrlataste

Rudninoslovje (1867):	ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je
Rudninoslovje (1867):	ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je
Rudninoslovje (1867):	Lomi se školjkasto, sije kot demant, barve i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je

škrlatno

Botanika (1875):	najlepši travniška krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava krvomočnica (Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne
Botanika (1875):	Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica
Botanika (1875):	drugačno barvo, kakor zeleno, kakor, n. pr. pri Fuchsiji, lepo škrlatno rudečo. Mnogokrat ni čaše ali pa kmali odpade; n. pr.
Botanika (1875):	campestris), sirovka (Agaricus deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus
Botanika (1875):	med njimi so nektere neizmérno mične, kakor n. pr. lepo škrlatno rudeča Delesseria. Za živež in za sluzav prsni lek služi

▶ škrob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škrob

skrob

Kemija (1869):	velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo
Kemija (1869):	vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem
Kemija (1869):	znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se
Kemija (1869):	in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši
Kemija (1869):	na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V
Kemija (1869):	usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v
Kemija (1869):	v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih
Kemija (1869):	moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom.
Kemija (1869):	jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485.

škrob

Botanika (1875):	mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide
Botanika (1875):	v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti
Botanika (1875):	bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali

škroba

skroba

Kemija (1869):	v hudej vročini hitro izpeče. Žitno zrno ima v sebi skroba, rastlinske vlaknine, rastlinskega kleja, fosfornatih soli in moševine (lesne vlaknine
Kemija (1869):	potrebno zarad hitrejše in lažje prebave. Ob enem se nekoliko skroba promeni v gumo, ki se potem raztaplja v vodenej pari

škroba

Kemija (1869):	se v vodi, spreša in pomeša z 10 odstotki krompirjevega škroba. Žestinske ali opojne pijače delajo se vse iz zevrelih sladorovnatih
Botanika (1875):	V podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga
Botanika (1875):	korenine, pri čem se za prvi živež porabi bogata zaloga škroba (močca) v staničji. To vidimo na znanih naših rastlinah gomoljnicah
Botanika (1875):	leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno povečava, po vrh

škrobom
Kemija (1869): vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom

▶ škrobov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

škrobov
- skrobov
  Kemija (1869): Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut

škrobova

skrobova

Kemija (1869):	Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum
Kemija (1869):	Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina

▶ škropiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škropi
Viljem Tell (1862): ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj!

škropila

Kemija (1869):	kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ.
Oče naš (1885):	sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima

škropile
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo storilo, de jo kar
škropiti
- škropiti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja
- ſhkropiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta

▶ škropljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škropljenje
- poškropljenje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob

▶ Šleško samostalnik, lastno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

Šlezija; kontekst

Šleškega

Šleskiga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp

Šleškem

Šleskem

Mineralogija in geognozija (1871):	Halle v Harzu; Zwickau, Chemnitz na Saksonskem; Waldenburg, Schatzlar na Šleskem; v Mislovici pri. Krakovi; v Brnu na Moravskem; v Rakovniškem
Občno vzgojeslovje (1887):	zavodi za gluhonemce so povsod v Avstriji razen na Solnograškem, Šleskem, Bukovinskem, v Dalmaciji in na Kranjskem.

Šleskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika

Šleško
- Šlezko
  Ferdinand (1884): Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je

▶ Šlezija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Šlezije
- Šilezije
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu zboru
Šlezijo
Sveti večer (1866): součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj

▶ Šlezijsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Šlezijskem

Šlezkim
Kmetijske in rokodelske novice (1846): severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši

Šlezskim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Moravskim, gornjim Ogerskim, v južnih slavjanskih krajih, na Pozenskim in Šlezskim i. d. t. (kjer so si namreč take bukvarnice že
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kupe dela imela, ko še niso na Češkim, Marskim in Šlezskim sukna z mašinami delali. Glejte, kako so se časi spreobernili

▶ šmajhlati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

prilizovati se; nemško-slovenski slovar

šmajhla
- shmajhla
  Sacrum promptuarium (1695): mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de

▶ šmaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šmarna
- šmarnje
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na
šmarno
- şhmarno
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni

▶ šmaren samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šmarna
- shmarna
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil
- šmarna
  Oče naš (1885): Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v
šmarnu
- šmarni
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča

▶ Šmartno samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Šmartnem
- Šmartnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz

▶ šmir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šmir
- ſhmir
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja

▶ šnef samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ptič rjave barve z dolgim kljunom; Bezlaj

šnefi
- ſhnefi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi

▶ šneperski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

šneperskem
- šneperskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav

▶ šnita samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

šnite

ſhnite

Kuharske Bukve (1799):	ali vezh liber puſtiga govejiga meſa sręshi na resíne ali ſhnite, jeh potolzi, v' moki povalaj, deni v' kaſtrolo v' rasbęleno
Kuharske Bukve (1799):	kakor kaſha; dalaj pol libre ſtolzhenih mandelnov, tri ręsíne ali ſhnite v' mlęki namózheniga kruha, enmalo zukra, ſolí, ſladke ſkorie

▶ šnof samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščep; Pleteršnik

šnof
- ſhnof
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe
šnofu
- ſhnofu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v

▶ šnofanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

njuhanje; Pleteršnik

šnofanjem

ſhnofanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih

▶ šnofati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šnofa

ſhnofa

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to

šnofati
- ſhnofati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó

▶ šoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šobo

ſchobo

Abecedika ali Plateltof (1789):	modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno brado, inu druge take otrizhie. Eniga otroka
Abecedika ali Plateltof (1789):	zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali ßkus eno narejeno brado, inu druge take otrozhije. Eniga

▶ šoba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lesen čevljarski pripomoček; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

šobo
- shobo
  Sacrum promptuarium (1695): preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu

▶ šola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šol

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ljubi moj Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bili so slej korar viši stolne cerkve, in viši ogleda šol Salcburžke viši škofije. V leti 1843 so Jih škofa Lavantinske
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji in profesorji so pisano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Slovansko slovstvo. * Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan Lapajne

ſhol

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je v premoshnoſti ali v pomankanji. (Dalje ſledi. ) Noviza is ſhol na kmetih. Ljubi ˛Slovenzi ! vam bo gotovo veſelje, nekoliko svediti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in vodja knesoſhkofijſke piſarnize, ud z.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	med temi tudi vſaki torek in zhetertek popoldan uzhenzam Ljubljanſkih ſhol; do ſedaj ſo jih okoli 500 otrokam in odraſhenim v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1770 do 1775, poſluſham per Jesuitarjih v Lublani ſheſt latinſkih ſhol. Tiga léta me shenejo muhe v kloſhter k Franziſhka- narjam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krivave klobaſe ſo hud ſtrup sa zhlovéka. Anton Kurz, vodja ſhol v Idrii. Kdor kako delo zna in ga rad dela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh Vodnik poſtane vodja latinſkih ſhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodélzov prevseti

šola

shola

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni

şhola

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali

šola

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje
Zlata Vas (1848):	„Kaj? ali tudi šola v naši vasi nič ne veljá,“ ga vpraša Ožbè. Mlinar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so
Zlata Vas (1848):	nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih
Občno vzgojeslovje (1887):	Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi
Občno vzgojeslovje (1887):	pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem

ſhola

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe podáſh, Ne hodi v' tovarſhije, Katerih ne posnáſh! Glej, ſhola hudobije ˛So ſlabe tovarſhije. Is ſlabe tovarſhije Poverni ſe nasáj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novizah; s eno beſedo : v tih liſtih bo kakor ena ſhola sa vaſ in sa vaſhe otroke; ſpravlajte jih ſkerbno vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhuje sa zelo léto po 10 goldinarjev; „Szkólka niedzielna” (nedeljſka ſhola), hodi tudi v Liſi she ſédem lét na ſvétlo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta ſhola ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega bodeta nar manj dva leta pretekla, preden ſe imenovana ſhola prizheti sna. Kako ſe bo ta rezh vedla, bodo naſhe

šolah

shulah

Biblia (1584):	priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod
Biblia (1584):	vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo

šolah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave

ſholah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih
ſhulah
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam

šolam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja

šole

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in to dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje, de ga bode vsaki znal, kteri se brati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni
Ferdinand (1884):	Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje

ſhole
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak

šoli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se
Zlata Vas (1848):	rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje
Zlata Vas (1848):	mu lahko drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki

ſholi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh

ſhuli
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je priſhàl v' ſvoj kraj, jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá

šolo

sholo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo sholo, inu svete nauke na kol obesl. Leſtna lubeſn perpuſty uſſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	Molitov pred Sholo. Pridi S. duh! napolni ſerza tvojih vęrnih, ter ushgi v'

shulo
Biblia (1584): od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl

šolo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pride, de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	poznali! to vém, de bi bili pri nas že davno šolo imeli, in morebiti še več, kakor eno; kakor so nam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se za to leto
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De
Čas je zlato (1864):	druzega storiti! Za vse svoje življenje bi bil rad v šolo šel, pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od

ſholo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt

ſhulo
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je on od tód prozh ſhàl, je priſhàl v' njih ſhulo. 10. Inu pole en zhlovèk je bil, katęri je eno

▶ šolarček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šolarčki

ſholarzhki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teſno natlazheno, kolikor je proſtora bilo. Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes 60 obiſkovalo. Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno

šolarčkom
Revček Andrejček (1891): brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne

▶ šolarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šolarski

ſholarſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v novizah pohvaliti in ſhe kakſhno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſa ni bilo ſladkoritnika ne igravza med uzhenzi viditi. Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov

▶ šolen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šolni
- shulini
  Sacrum promptuarium (1695): zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim

▶ šolmošter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

učitelj; [sskj]

šolmošter
- šolmojšter
  Zlata Vas (1848): svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès
šolmoštra
- šolmojštra
  Zlata Vas (1848): srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor
šolmoštre
- šolmaštre
  Zlata Vas (1848): svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam

▶ šolmoštrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

šolmoštrov
- šolmaštrov
  Zlata Vas (1848): je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête

▶ šolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šolska

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kažejo modrosti, Umetnosti visoke cene. Učí nas , moramo spoznati, Postava šolska modro dana: Tevtona glase in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki
Zlata Vas (1850):	še druge reči so že celo gospod fajmošter slišali in šolska gosposka v mestu. In ker nihče ni, za prav umel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Z živim veseljem smo zapazili poslednje 2 leti, da tudi šolska mladina se hvalevredno sviloreje poprijema za kratki čas, ki se
Občno vzgojeslovje (1887):	V tem ozira potrebuje nekakega dopolnila. Tej potrebi ustreza najbolje šolska vzgoja. 43. Šolska vzgoja. Šola pač ne more domače vzgoje
Občno vzgojeslovje (1887):	potrebuje nekakega dopolnila. Tej potrebi ustreza najbolje šolska vzgoja. 43. Šolska vzgoja. Šola pač ne more domače vzgoje popolnem nadomestiti, a
Občno vzgojeslovje (1887):	otrok vzgojuje z druzimi otroci vred v šoli; to je šolska vzgoja, ki dopolnuje obiteljsko vzgojo. Šoli je namen otroka poučevati
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	vspešen boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi

šolske

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč

ſholſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikor je proſtora bilo. Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar, 10 let
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo poklizano 11 uzhenzhkov, deklet in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju s slatim poreſkam (Goldschnitt

šolskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	t. m. Ni čuda, da smo zato na nekem vogalu šolskega poslopja brali napis veselega dijaka: „Živele kozé! ” — (Dr. Zarnik — Wanderprediger
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	še rano — proti župniji. Pot pa jo je peljala mimo šolskega poslopja. Učenik, dolg, suh mož, srednje starosti, pa poštenega lica
Občno vzgojeslovje (1887):	da se gojenec povsem sprijazni s pravilno in trajno marljivostjo šolskega življenja.

šolskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	8. Kozoperska. 1845. List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih

šolskemu
- šolskimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za

šolski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tole tebi z veseljem oznanim ), moj ljubi Janez, in iskreni šolski* prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem

šolskih

šolkih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi

šolskih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom

šolskim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o
Občno vzgojeslovje (1887):	poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje

šolskimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno

šolsko

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in
Zeleni listi (1896):	je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu
Zeleni listi (1896):	Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! «

▶ šomošter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

šomošter
- šomašter
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in

šomoštru

šomaštru

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno

▶ šonati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

paziti se; nemško-slovenski slovar

šonaj
- shonaj
  Biblia (1584): ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je
šonala
- ſhonala
  Branja, inu evangeliumi (1777): to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k'

▶ šop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šop
Botanika (1875): ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge

šope

ſhope

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vizh ljuljko, ino v' ſhòpe jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo pa mi ſprávite v'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne

▶ šopek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šopek
- šopek
  Zlatorog (1886): »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš
- ſhopek
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj

šopke

Rudninoslovje (1867):	se nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v šopke zbranih kristalih, sveti se kot demant, pa tudi kot steklo
Zoologija (1875):	nepravilno temno lisast, proti trebuhu jasnejši. Omeniti moramo še črne šopke na ušesih in pa velike oči, ki so zarad bistrega

šopki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj
Botanika (1875):	prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih

▶ šota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šota

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad
Kemija (1869):	Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum
Kemija (1869):	433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador
Stelja in gnoj (1875):	rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst
Stelja in gnoj (1875):	Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav
Stelja in gnoj (1875):	§. 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota

ſhota

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih

ſhoto
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno

šote

Stelja in gnoj (1875):	bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od
Stelja in gnoj (1875):	ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in

šoti
Kemija (1869): bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina
šoto
- ſhoto
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje

▶ šotnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šotnata
- şhotnata
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike

▶ šotor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šotor

šator

Valenštajn (1866):	stanovitne Nam ne rodé. Postavi v naglici Iz platna lehki šator si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu, Po
Valenštajn (1866):	deček, I nenavajen nemške zime, ko So v moj te šator pripeljali v praškem Pozimskem taborji, promrla ti Na težkem praporu

šotor

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde
Gozdovnik (1898):	don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno
Gozdovnik (1898):	gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse

ſhotor

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hladne vode ino kak grishljej kruha perneſeſh“. Abraham hiti v' ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike ali mlinze is nar
Genovefa (1841):	med gorami varoval. Ko ſe je bil vernil in v ſhotor groſa ſtopil, po sdravju ſvôjiga goſpoda popraſhat, mu je grôf

šotora

Gozdovnik (1898):	Črnotič dostojno. »Zgodi se, kakor je dejal! « Črnotič stopa iz šotora, Gomeza niti ne pogleda, ustopivši skozi odprtino h konjema. Vkljub
Gozdovnik (1898):	Estevan je bil najboljše strelce razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako dobro svetili, da so mogli svoje sovražnike
Gozdovnik (1898):	Dajva, poiščiva ga, če ga res ni! « Obadva stopita iz šotora ter marljivo iščeta pogrešenca, ali zastonj. »Ostane pri tem: izginol

ſhotora

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	proti ptujzam prijasen. Enkrat je ſedel opoldne pred durmi ſvojiga ſhotora, pod dreveſam v' ſenzi. Kar sagleda tri ptuje moshe priti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	slo rasveſelíti, oſtani per mèni, ino ne ogibaj ſe mojiga ſhotora! “ Tudi unima dvema rezhe: „Pozhita ſi malo tukaj pod dreveſam

šotore

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	dolino zraven rudečiga morja. V njej med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj se je kralj skesal, de je ljudstvo izpustil
Gozdovnik (1898):	vladala po jezeru in po okolici. Stražni ognji, razsvetljajoči vakverske šotore, ugašali so polagoma. Zdaj se čujo tihotno, legotno pacavanje po

ſhotore

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je tukaj biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe

šotori
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa
šotorih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo

šotorom

Blagomir puščavnik (1853):	v naročji svoje drage in ljubljene Bogomile. Tam pod beršlinovim šotorom, obsejanim z mnogoverstnimi cveticami, klečita Miroslav in Bogomila z v
Gozdovnik (1898):	Pred šotorom je sedelo dekle, popravljajoče mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je

ſhotoram
Genovefa (1841): sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na

šotorov

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova

šotoru
Blagomir puščavnik (1853): jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče

▶ šotoriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šotorili
- ſhotorili
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja

▶ špaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

špago

shpago
Sacrum promptuarium (1695): de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe

špago

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	so se do sedaj naj rajši rabila, namreč za rafijo, špago in pluto cepljenje na naklad z jezičkom veliko prednost, in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pri cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico ali špago, pluto, in pri zelenem cepljenji volno in bombaž, izvajamo naslednje

▶ Španec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Španca
- Španijola
  Valenštajn (1866): pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega
Špancem
- Španjoljcom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je

Špancev

Španjcev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo

Španjolov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku
Oče naš (1885):	da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in

Španci

Španijelje
Robinson mlajši (1849): bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da

Španioli

Oče naš (1854):	nekaj časa moliti. Ko je zopet vstal, so se čudili Španioli nad spremembo, ki se je v njem zgodila. Njegove očí
Oče naš (1854):	Tvoja volja se zgodi! “ Naprej so šli. Nace je molil. Španioli so péli in tabak kadili. Kar se zakadi prah za
Oče naš (1854):	in hvaležnosti je padel pred križem na koléna. Ker so Španioli pomislili, da bo kmalo umerl, so ga pustili nekaj časa
Oče naš (1854):	ogleduhe vjéli, obésli; toliko je zamogel Nace iz preklinjanja posnéti. Španioli so njih trupla našli in obljubili, se strašno znositi. Trikrat

Španjoli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri
Oče naš (1885):	Saj je imel s čim začeti jo, ker so mu Španjoli in Štefan dovolj pomočkov v roke dali. Ko se je

Španec

Španjec

Ferdinand (1884):	jako začudi. »Ste li Avstrijanec,« popraša ga prijazno, »in ne Španjec? Jako me veseli, da sem našel tù svojega rojaka. «
Ferdinand (1884):	nezaupljiv do ljudi. Lahko je mladi mož kak drug mlad Španjec. Če precej zvé, kako bogata dediščina čaka Ferdinanda, lahko bi

▶ Španigarica samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

španka; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Španigarica
- Spanigarza
  Sacrum promptuarium (1695): ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar

▶ španski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

španska
Valenštajn (1866): Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste
španske
- španske
  Gozdovnik (1898): človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima
- španjske
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de
španskega
- shpanskiga
  Sacrum promptuarium (1695): obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom
- španskega
  Ferdinand (1884): mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti
- španjolskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove
- španjskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti

španskem

Valenštajn (1866):	ki preveč Zanašajo se nanje. Maradas Mu je imé, na Španskem je domá.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razposlala povelja, naj pripeljejo semkaj vse jetnike in vse na Španskem, na Sardiniji in celo pri Černem morji v rudnike obsojene
Rudninoslovje (1867):	drobno zrnaste. Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji i v špánskem Almadenu. Na Kranjskem je še več mest, kjer se dobiva
Kemija (1869):	za živo srebro je Idrija na Kranjskem in Almaden na Španskem, nekaj malega se ga tudi dobi v porenskem Palatinatu (Rheinpfalz
Gozdovnik (1898):	iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem. « »Ah, na Španskem? « Don Estevan de Arečiza poostri sluh. »Tako nekam je pravil
Gozdovnik (1898):	pritepel se je iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem. « »Ah, na Španskem? « Don Estevan de Arečiza poostri sluh. »Tako

španjolskem

Oče naš (1885):	urno stopa. Že čez eno uro je stal Nace pred Španjolskem generalom. Z bistrimi očmi je pregledoval vjetnika in potem ga
Oče naš (1885):	pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurjenost v španjolskem jeziku, to vse je, kakor se je videlo, generalu dopadalo

španjskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je pri ti priči ubil, 7 pa zlo ranil. — Na Španjskem še zmiraj vrè, in, čeravno se še skriva razpertje med
Mineralogija in geognozija (1871):	barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na Španjskem, Moschellandsberg v Renski Bavariji, Mehiko, Kina in Kalifornija. Bolj redko
Zoologija (1875):	delajo priščila (vesikatorije). Diši neugodno in živi na jesenu, lipovki (španjskem bezgu) in kalinovini. Travni ca (Meloe proscarabaeus), podoba 181, ima
Zoologija (1875):	edini v Evropi domači jastreb in se nahaja pogostoma na Španjskem in Turškem. *) Najnavadniši je pa v Egiptu, kjer v tropih
Ferdinand (1884):	umore, kar v takratnih razmerah ni bilo nič nenavadnega na Španjskem. Njegovi prijatelji so ga zapustili, ker niso imeli poguma, da
Ferdinand (1884):	sladke so in ravno kar nabrane. Menim, da tudi na Španjskem ne rastó bolje,« reče mali Ferdinand. Pogled na vesela in

španski

Valenštajn (1866):	za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo
Gozdovnik (1898):	ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je
Gozdovnik (1898):	je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater

španjski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Opinione” pravi, da kralj že več nočí spí na neki španjski ladii, ki stojí pred Gaeto; zjutraj pa gré vsaki dan
Mineralogija in geognozija (1871):	barva siva ko jeklo. Najpred so jo bili našli v Španjski Ameriki, tam je po besedi plata, ki pomeni srebro, dobila
Ferdinand (1884):	V listu je bilo le povedano, da je tuj gospod španjski grand, ki želi popotovati po Češkem. Oskrbnik naj njega in
Ferdinand (1884):	mož za svojo domovino, čislal ga je cesar, kot kralj španjski, jako. Grand Alfonz je na dolgo in široko pripovedoval čudno
Ferdinand (1884):	naj ga cesar zasliši. Cesar mu takoj željo izpolni; kajti španjski grand Alfonz je bil pred svetom še vedno jako veljaven

španskih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro

španjskih
Ferdinand (1884): kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem

španskim

španiolskim

Oče naš (1854):	pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurenost v španiolskim jeziku, to vse je, kakor se je vidilo, generalu dopadlo
Oče naš (1854):	urno stópa. Že čez eno uro je stal Nace pred Španiolskim generalom. Z bistrimi očmí je pregledoval jetnika in potem ga

španskimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in

špansko

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo in eno žlico moke v srovim maslu ali masti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi dve veliki slanici (grenka), poberi iz njih
Kemija (1869):	kositar, ako se stolčena in z ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko in vzhodna Indija imajo najboljši kositar.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	novo izvolitev preč. kanonika dr. Račkega za predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. l. je neki hudodelec Gonzales strelil na
Gozdovnik (1898):	brat, je opravljal šaržo pri mornarici pri neki odpravi na špansko posestvo srednjeafriško, pa je bil izginol brez sledú. Ker tudi
Gozdovnik (1898):	v kraljevi bližini. Ob času, ko so Napoleonove armade preplavljale Špansko, obstajal je rod Medijanov iz šesterih oči. Don Juan,

španjolsko
Oče naš (1885): nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “

▶ Špansko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Španskem
- Španskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v

▶ špargelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šparglje

spargelne
Kuharske Bukve (1799): políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji

ſhpargelne

Kuharske Bukve (1799):	vę, de bo mehek poſtal, kader ſe bo kuhal. Tę ſhpargelne sręshi na dva al tri kolęnze, ako ſo predolgi, jih
Kuharske Bukve (1799):	jih poſtavi na sherjavzo, de pozhaſi vró. She poſębej obari ſhpargelne na kropi, de enmalo savró, jih odzędi na ſiti
Kuharske Bukve (1799):	kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni, kulikor ga je takiga, de ſe vę
Kuharske Bukve (1799):	na ſiti, s' merslo vodo polì, potle k' piſhetam deni ſhpargelne; inu

ſpargelne

Kuharske Bukve (1799):	maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne.
Kuharske Bukve (1799):	ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi

šparglji

spargelni
Kuharske Bukve (1799): prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na

špargelni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s kislično polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka. 18. Jeterna župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in očedi, ter

ſpargelni
Kuharske Bukve (1799): enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k'

▶ špargljev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

špargeljev

špargelnov

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	djati, perdeni pečeniga in olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol). Mehke odrastelke debelejih peres osnaži, operi, v slani
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki

špargljeva

špargelnova

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	položi, in, ko se pohladi, jesiha in olja nanj deni. Špargelnova solata. Lepe špargelne očedi, v slani vodi skuhaj, v skledo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta

▶ špas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

špas
- ſhpaſs
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl

▶ špecerija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

špecerije
- ſhpezarije
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po

▶ špegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

špegat
- shpegat
  Sacrum promptuarium (1695): leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy

▶ špegel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ogledalo; nemško-slovenski slovar

špegel
- shpeguv
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt
- ſhpegel
  Sveta grofinja Genofefa (1857): dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite
špegli
Zlata Vas (1848): čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako
špeglom
- shpeglam
  Sacrum promptuarium (1695): je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de

▶ špeglati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ogledovati; kontekst

špeglati
- shpeglat
  Sacrum promptuarium (1695): vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum

▶ špeh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

špeh

şhpeh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent. Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po 5 ½ krajzarjev funt. „ hrovaſhki po 6 krajzarjev funt. Şhpeh po 13 goldinarjev in 20 krajzerjev zent.

speh
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pol, 7 in pol, in 6 in pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt.

špeh

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pol, funt; pod 2 centama pa 5 krajc. in pol. — Špêh brez kože 17 gold. in pol, s kožo pa 16
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17 gold.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z njimi pomažejo, in se tako dalje dela, dokler se špeh lepo ne zarumeni; potem se v skledo napravijo in, kar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumenjakama. Potem perdeni malo drobno zrezane čebule in peteršilja, ocverti špeh, pa štiri kuhavnice moke, in delaj po tem kakor zgorej

špeha

špeha
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno

ſhpeha

Kuharske Bukve (1799):	s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne
Kuharske Bukve (1799):	veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga

ſpeha

Kuharske Bukve (1799):	ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo
Kuharske Bukve (1799):	golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na kotzhnike sręsaniga ſpeha v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn

špehom

ſhpeham

Kuharske Bukve (1799):	ſhipe sręsane, pomashi pezhno ponvo ſrovim maſlam, obloshi na dno ſhpeham, potle s' jabelkami, potle ſpęt eno lęgo ſhpeha, pa eno
Kuharske Bukve (1799):	v' ſredo ſklęde poſiavi ſlanzot Nr. 4, ali pa s' ſhpeham navlęzhene pezhene golobe, al kuhaniga kopirna, puto, al rumeno s'
Kuharske Bukve (1799):	polivki. Divji petelin oſkuben, oſnashen, inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler poſtane mehek
Kuharske Bukve (1799):	isgręto. To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami
Kuharske Bukve (1799):	Ob ſtrani kose, inu verh meſa ſe tudi s' tankim ſhpeham obloshí, inu potręſe s' diſhavo, kar jo je oſtalo od
Kuharske Bukve (1799):	ſe varjejo pametne kuharze pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim meſam; sherke inu sháltove ſtvari odbęrajo inu
Kuharske Bukve (1799):	tudi snaſh shupo s' rakovim maſlam rudęzho ſturiti. — Piſheta snajo ſhpeham naſhpikane biti, inu v' kosi pezhene, al pa na vodi

ſpeham

Kuharske Bukve (1799):	koſ govejiga pratnatiga meſa, ga navlęzi to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili
Kuharske Bukve (1799):	na hladno ſapo; potle ga tolzi v' mehko, navlezi ga ſpeham prav goſto. Potle s' moko potręſi, pezi v' kosi s'

▶ špendio samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

hrana; Pleteršnik

špendie
- ſhpendie
  Biblia (1584): ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku

▶ špešica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

sulica; nemško-slovenski slovar

špešico

shpeshizo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi noter vto pra S. rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia

▶ špica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

špic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér nam jih je le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Hladnik in M. Pušar iz Idrije vsaka le en kosčik špic v razstavo poslale? ali ni bilo mogoče tega idriskriga glasovitniga

špice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Grahovi jerbasčiki iz Dola so bili čedni izdelki. Tudi cerkvene špice Pauline Brenčič iz Idrije moramo pohvaliti. — Z velikim trudam je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	marelam potrebuje , iz ptujih dežel pride. Bavélo, palice, pušice, konce (špice) in podpornje (rorčike), dobivajo naši kupci iz Dunaja, iz Českiga

ſhpize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plazhaſh in puſtiſh lepſhi okovati, pa sa tri meſze ſe ſhpize objushejo in plavajo v masilu , de, od njega ſpezhán, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize klekati. „ 281 „ je bilo konzhano zerkveno sberaliſhe v Trientu. „ 279

▶ špičast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

špičast
Zoologija (1875): Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali
špičasta
- špičasta
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje
- ſhpizhaſta
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je
špičaste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da
špičasti
Zoologija (1875): dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih
špičastih
- spičastih
  Tiun - Lin (1891): jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu

špičastim

Zoologija (1875):	ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se

špičastmi
- ſhpizhaſtmi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo

▶ špil samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igra; nemško-slovenski slovar

špilu
- shpili
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti

▶ špinača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

špinača

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa. Španske jabelka. Špinača z jajčnim cvertjem. Brizgani krofi. 137. Krompirjeva župa. Jabelka oblečene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena
Botanika (1875):	nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in loboda (Atriplex). Tem blizo sorodnega reda je rudeči

ſpinazho

Kuharske Bukve (1799):	med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho pa poſębej obári, jo
Kuharske Bukve (1799):	inu obarjeniga telęzhjiga meſa, pokri, na sherjavzi pári. Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med
Kuharske Bukve (1799):	oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho pa poſębej obári, jo na reſhetze deni ozedít, rasſękaj en

špinače
- špinače
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih
- ſpinazhe
  Kuharske Bukve (1799): prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi

špinačo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kolikor se je vsuši, poberi čedno pene in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico, krešico, špinačo, zelen peteršilj in nekoliko zelene čebule in zreži s krivim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu perdeni, s kosam putra v moki povaljaj in

ſhpinazho

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobre. Seleno perje ſe med ſalatoj jé, alj pa med ſhpinazho smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per

ſpinazo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo,

▶ špital samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sirotišnica, ubožnica; [sskj]

špital

ſhpital

Pozhétki gramatike (1811):	ſhpital. Tim beſédam bi ſe imel prozh vseti klukaſt vdar, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki vſako leto ſilno veliko obreſti (Zins) dajo. Ena (meſtni ſhpital) neſe vſako leto 88,000 goldinarjev ſrebra; — druga (Tratnerjev dvor) 45,000

špitalom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in
špitalu
- ſhpitalu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko

▶ špiža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

jed; [sskj]

špiža

ſhpisha

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Tellu je Kruh te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje ſhpisha, reja, jenu shjulenje naſhe Duſhe, jenu je blu gorpoſtaulenu- Pr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jed ne diſhi. Gnoj je semlji in ſadu jed ali ſhpisha. V jeſeni pomladanſki ſetvi gnojiti, bi bilo ravno to , kakor

špižam
- ſpisham
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo,

špiže

shpishe
Sacrum promptuarium (1695): k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal

ſpishe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en

špiži
- ſpishi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more

špižo

shpisho

Branja, inu evangeliumi (1777):	je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi nym shpisho dav ob ſvojmu zhaſſu? bloger temuiſtimu hlapzu, katiriga, kader njegov
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tukei pa na belo visho Na Oltarju ſe sa shpisho Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	de on neh lubi prau, Se je nem sam sa shpisho dau. 4. Nega beſeda spremeni Ta Kruh v'telu, sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	4. Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu, Sa shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhastit shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ti , Terde serze omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dau. 4. Nega beſeda spremeni Ta Kruh v'telu, sa shpisho, Vinu v'to kry, vezh vinu ni Na zhudu pouno

ſhpisho
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku

▶ špižati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

hraniti; nemško-slovenski slovar

špiža
- ſpisha
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,

špižaj

shpishei

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu

špižal

shpishou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s'tvojo ſveto Reſhno Kriujo napoyu, ſi nega s
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebe pred to sadno vezhirjo s' ſvoim ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih

špižaš
- shpiſhash
  Ta male katechismus (1768): te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu

▶ špogati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

špogajo

shpogajo
Ta male katechismus (1768): per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De

ſhpogajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajev na Krajnſkim iména rasnih bolesen dobila, ktere po deshéli ſhpogajo, is kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo. T o ſim hotel mojim bravzam enkrat rasodeti, ter jim

▶ špot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramota; Pohlin, nemško-slovenski slovar

špot
- shpot
  Sacrum promptuarium (1695): netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti
- ſhpot
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt
špota
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po

špotom

shpotam

Sacrum promptuarium (1695):	de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu

ſhpotam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma

špotu

shpotu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is niſhemi koker ti, nekar naskushej, ſakaj ti bosh v'shpotu obſtal. Flisej se uſſe, katire v'ardrii videsh, v' myru
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	talenti, inu leſtnuſte naſvelizajo, ampak ferdamajo, aku se taiſti k'shpotu tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vola shpota tiga krisha, katiri je tiſti zhaſs taku v' shpotu biu, koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo

ſhpotu

Branja, inu evangeliumi (1777):	bi bil te mertve pokopuval. Mi ſmo naſhim ſoſedam k' ſhpotu poſtali; inu leti, katiri ſo okuli naſs, ſo zhes naſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prave vęre imęli, ony ſo mogli modriane tih nevęrnikov k'ſhpotu ſturiti, katęri ſo ſe sa vuzhenike inu Goſpóde zęliga ſvęjta

▶ špotljiv pridevnik(zastarela beseda) ↘ IMP

najšpotljivejšopridevnik, splošni, presežnik

narshpotlivshe

Ta male katechismus (1768):	kry preliti, inu to narshpotlivshe smere na S. Kriſhu sturiti, pusti njo k' sebi pridti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter se v' taiſteh bres spomina na Boga veſſelly. To narshpotlivshe suſhnoſt terpę ony, ter bodo v'rôſhelne posvejtneh rezhy toku

špotljivpridevnik, splošni, nedoločeno
- ſhpotliv
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy
špotljivempridevnik, splošni, nedoločeno
- ſhpotlivim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga

špotljivipridevnik, splošni, nedoločeno

shpotlivi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	voli. Si vis. Aku ozheſh, debi biu jes h' ti shpotlivi ſmerti tiga krisha obſoden, med resboinike poſtaulen, na krish perbit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Je Judesh poprei v' gnadi Boshji, inu sdei viſſi na shpotlivi verbi. Non eſt peccatum, quod fecit homo, quod non faceret

ſhpotlivi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi

špotljivopridevnik, splošni, nedoločeno
- shpotlivu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): restegnimo mi tukei naſhe miſli, kar kuli samoremo, na vſe shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu

▶ špotljivo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

sramotno; Pohlin, nemško-slovenski slovar

špotljivo

shpotlivu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhy ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali, inu taku grosovitnu s peſtmi

▶ špotljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

sramota; nemško-slovenski slovar

špotljivost

shpotlivoſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti poterpeshlivi Jesvs Kriſtvs ti sin shiviga boga kai saso shpotlivoſt si ti same praterpov oh odpvſti mena teſte grieshe katere
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv

▶ špraha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

šprah
- ſprah
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi

▶ špranja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

špranja

Mineralogija in geognozija (1871):	žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava.
Mineralogija in geognozija (1871):	obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako

špranjah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami
špranjami
- ſhpranjami
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To

špranje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino
Mineralogija in geognozija (1871):	enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo
Mineralogija in geognozija (1871):	se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini

špranjo
Mineralogija in geognozija (1871): e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava

▶ špricalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

brizgalka; kontekst

špricalnice
- ſhprizovnize
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo

▶ šprikla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

šprikle
- ſhprikljize
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani

▶ šraj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vpitje; nemško-slovenski slovar

šraj
- shraj
  Sacrum promptuarium (1695): blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre

▶ šrajati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vpiti; nemško-slovenski slovar

šrajal
- ſhraial
  Sacrum promptuarium (1695): ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar
šrajati
- shraiat
  Sacrum promptuarium (1695): sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel

▶ šriban pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pisan; nemško-slovenski slovar

šriban
- shriban
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI

šribane

shribane

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah

▶ šribar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pisar; [sskj]

šribar

shribar

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	koker de bi ga komarji pikali — Jak. Ha — ha— inu Shribar? Ansh. Sedy na enim kameni, koker de bi pervęsan bil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	duli ne ſrezha. — Jak. ( Stole okoli mise pojlavla ) Tukej bo Shribar ſedel, — tukej jeſt, — tukej Anshe — tukej Mizka; — Ni prov, Mizka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo gori poſtavijo — Ansh. Inu le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ansh. Sa Norza vam ne bomo! oblubem, de ne! Goſpod Shribar, ony naj piſhejo, al bodo kopáni — Glash. Kaj jeſt kopan

šribarji
- shribarji
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 49 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —