Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 120

▶ tovariš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovariš

tovareſh

Genovefa (1841):	Pojdite tedaj,” je rékel grôf ganjen, „ljubi, ſtari, svéſti vojâſhki tovareſh in vsamite naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj
Genovefa (1841):	bojnim ſhotoru savolj prejéte rane bolán lêshal. Njegov ſtari bojni tovareſh in konjnik, Volk s iménam, je bil ravno vezh milj

tovariš

Valenštajn (1866):	pasti, midva tako Lehkó zasluživa plačilo, kakor Kdor bodi si. Tovariš, kaj ti meniš? Makdonald. Da, ako mora, ako ima pasti
Astronomija (1869):	priklenjenega drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako da mora kot tovariš (spremljevavec) ž njo hoditi, in okoli nje tekaje ž njo
Zoologija (1875):	v človekovi družbi. Kakor dober čuvaj, izvrsten lovec in kratkočasen tovariš je zmerom okoli človeka, tu in tam ga tudi vprezajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	je njegovo telo ozračilo se z nečim gledališkim. Njegov mladi tovariš pa je bil zmirom tisti. Ko sem jaz motril obeh
Ferdinand (1884):	tako prekanil. « »To naj vam ne bodi na skrbi,« odgovori tovariš; »gotovo bodete našli pravega Ferdinanda in se popolnoma prepričali, da
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	užaljen. "No, in kedo te neki zamore prijeti? " zasmeje se tovariš tako zlobno, da je Toneta kar zona obšla. "Jeli nijmaš
Gozdovnik (1898):	previdna, da je temu ogromniku podelila toliko milote, kolikor moči. Tovariš njegov pa, dasi je bil za glavo krajši, nikakor ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa je premagal razburjenost in stal je ponosno kakor njegov tovariš pred kraljičinim namestnikom in ladijinim poveljnikom. „Ali ste pripeljali jetnikov

tovariſh
Biblia (1584): ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk

tovarsh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prehitru v'roke naseſhi, lira nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de zhednoſt lube, inu nazhednoſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en perjatl, katire se Boga bojy nezh shkodlivshega koker en tovarsh, katire je ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory

tovarš

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo
Divica Orleanska (1848):	naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím

tovarſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marka, sveſt uzhenez ſvetiga Petra. Tretjiga je ſpiſal ſveti Luka, tovarſh ſvetiga Pavla, ino zhetertiga ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sime umerli. Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	In zhúdno te je tíſto nózh ohránil, Ko ní nobčn továrſh ſe ſmèrti vbránil. ” „Is ſpánja ſvôj'ga, Zhertomír! ſe sbúdi, Şlovó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe ſhkode na polju poſuſhiti. Goſp. Terpinz, grajſhinſki vlaſtnik in tovarſh té drushbe, je podaril nekaj ſemena amerikanſke péſe (róne), od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verliga in poſébniga perzhakovati od njega. Zhaſtitljivi goſp. Matija Vertovz, tovarſh z. k. kmetijſke drushbe, in fajmoſhter per ſ. Vidu nad

tovariša

Robinson mlajši (1849):	ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo
Gozdovnik (1898):	luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor

tovarsha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano

tovarša

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji
Zlata Vas (1848):	župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali.
Zlata Vas (1848):	in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra
Stric Tomaž (1853):	Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno

tovariše

tovariše
Robinson mlajši (1849): orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu

tovarše

Zlata Vas (1848):	ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je

tovarſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): de nam takú vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh

tovarišem
- tovarišem
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo
- tovariſhem
  Biblia (1584): ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli
- tovarſham
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy
- tovarſhem
  Genovefa (1841): peljal s ſvojim tovarſhem, de bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe

tovarišev

touarshou
Sacrum promptuarium (1695): kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti

tovarišev

Maria Stuart (1861):	To noč! To ni mogoče? Mortimer. Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik Je nas spovedal, nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	znamenja, ki bi se bil z njim razlikoval od drugih tovarišev. Ta je najpopreje popadel drog, katerega mu je bila podala
Gozdovnik (1898):	skoči Indijanec na gričevino ter se postavi v vrste bojujočih tovarišev. Apačani so se bili proti Mehikancem poslužili zvijače, ki se
Gozdovnik (1898):	da je imel Kanadčan izredno močne roke. S pomočjo svojih tovarišev je na obeh koncih otokovih, ležečih v smeri reke, odtrgal
Gozdovnik (1898):	»Bržčas so vam znana imena mojih tovarišev, ki sta ja dobila od Indijancev. Temú sennoru pravijo Orlun

tovarshov

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter enu veliku veſſelle naredil, aku se bosh od pregreshneh tovarshov hitru, inu is uſſo skerbjo odlozhil, inu tem pravizhnem, inu

tovaršev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš
Zlata Vas (1848):	z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in

tovarſhev

Genovefa (1841):	je le s njem pezhála, ki ni imel tovarſhev, de bi ga bili ſpridili, in otrozhjih igrázh, ki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neſrézhi prevréd aii pred zhaſam poginil, bo po ſposnanji ſodnjih tovarſhev kmetijſke drushbe in ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora

tovarſhov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne móre réſhit' ſlávnih ſtárſhov, In ne pred ſmértjo ohranít' továrſhov. Premágan per Bohinjſkim ſam jeséri Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaſirja kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper

tovariši

Tiun - Lin (1891):	je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav
Tiun - Lin (1891):	več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na
Gozdovnik (1898):	odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z

tovarši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka

tovarſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo

tovarišu

Robinson mlajši (1849):	konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita

tovarshu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu
Kratkozhasne uganke (1788):	per rihtnemu ſtolu sama nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes

tovaršu

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je menil Henrik, da je čas še naj zadnje poskusiti. Tovaršu reče in pravi : »Pokliči sina Otóna, da Hunce od zadej
Čas je zlato (1864):	govorila, ko pa ta v sobo stopi, reče bogatin svojemu tovaršu: »Govoriva francoski, de naju kdo ne razume. Previdna morava biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ko je bilo natisnjeno ali še le bode v „Učit. Tovaršu”, v posebni knjižici na svetlo dal, ki se dobiva pri

▶ tovarišica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarišica
- tovaršica
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste
tovarišicam
- tovaršicam
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne
tovarišicami
- tovaršicami
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu

tovarišici

tovaršici

Oče naš (1854):	nam pride. Pojdite z nama. “ „Rêza,“ je rekla tiho svoji tovaršici, „teči naprej, povej staremu očetu, da je ptuj človek prišel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nemogoče mi je prilizovanje, nemogoča laž! ” Se vé da ste tovaršici kaj malo o vsem tem razumeli. Debelo ste gledali: od

tovarišico

tovarišico
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): za kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem
tovaršico
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno

tovarſhizo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza, Baron, Goſpá. Jęrza. Matizhek je rękel , vſaka s' ſvojo tovarſhizo. Tonzhek. (potuhnen. ) Meni ſe nizh ne lubi. Jęrza. Veſsęl bodi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pridejo , jih ſliſhite. Deklizhi, sdej le hitru; vſaka s' ſvojo tovarſhizo , koker ſim vam vshę povędal. Pojdi , Nęshka. (gredó hitru; Jerza

▶ tovarišija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarišija

tovarſhija

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarna tovarſhija h'pianzhveinu, h'sapelavainu, h'ponozhnimu vlazheinu, h'nadleshnoſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tudi Chriſtuſu perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtoriſh! Is sáliga mladenzha Hudoho narediſh; Nedolshnoſti morija Je flaba tovarſhija. Kér ſtariſhe sapuſhaſh, Po ſveti ſe podáſh, Ne hodi v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nar boljſhiga Ozheta v' nebesih pokasal. J. F. O ſlaba tovarſhija, Kaj hudiga ſtoriſh! Is sáliga mladenzha Hudoho narediſh; Nedolshnoſti morija

tovarišije

tovaršije

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga

tovarſhije
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti

tovarišiji
- tovaršiji
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v njegovi tovaršiji biti in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne
- tovarſhiji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati

tovarišijo

tovarſhijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na opraviſh, hitru beishi od nyh, inu sapuſti to hudobno tovarſhijo! ali na veſh, de en golob med jaſtrobi na more
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi

▶ tovarištvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarištva

tovarshtva

Ta male katechismus (1768):	nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi
Ta male katechismus (1768):	PETRA KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy zeplene. Jeſt szer moj Syn! sem rada
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pomorjeni, inu je ſdajzi uſſe uzhil, de nobedn nima drugega tovarshtva imeti, koker kjer se nodolſhnoſt, inu brumnoſt narajma. Meni je

tovarſhtva

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſhe, to je, ſam ſebe bres gręha ohraniti, hudiga, malopridniga tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſho pride. Bejshite pred perloshnoſtjo tiga greęha, ogníte ſe malopridnega tovarſhtva; ne podajte ſe nikoli radovolnu, inu bres potrębe v' ſkuſhnjavo

tovarištvo

tovarshtvu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je blu moji dushi enu perserzhnu veſſelle. Takrat smo se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu ſaderſhanje popravla, inu stury, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo, inu na tanku naſbiraj, koker de imash enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu stury, de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	drugega, ne ſhenena, temuzh mojega Varha tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni naiſrezhenu k'dobremu pomagallu, de be se ti

tovarſhtvu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtan bilu. Noſha, govorjenje, tovarſhtvu, dęla, kratki zhaſsi, inu zélu sadèrshanje, vſe more po njegóvim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſi ravnu en tak hudobnik kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha, kateri poln nezhiſtoſti noter do
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kóte, inu ti bóſh bres poſhtenja kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenjem jeſt tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhpot zęle ſoſęſke, inu enu pohujſhanje zęle fare. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt toiſto firbizhno, nevgnano, opravlivo perſhono, katęra vſe opraſhuje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga zhlovęka, katęri nima vęre, katęri ne mara

▶ tovarna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarnah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni
tovarne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod

▶ tovarnar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarnar
- tovarniki
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da

▶ tovoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovornih

Gozdovnik (1898):	druga četa jezdecev. Ali tudi ni ne vozovnih ogradeb, ne tovornih živali. A to še ni edino nasprotje, razlikujoče to četo
Gozdovnik (1898):	»Ali kako hočete spraviti zaklade vaše bonanse, neimajoči ne tovornih živali, ne voz? « Kanadčan in Pepo pogledujeta Fabija vprašavo, a

▶ tovorič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

cvetni prah, ki ga čebela nosi na zadnjih nogah; kontekst

tovoriči

tovorizhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno s ſvojimi preſlabimi ozhmi vſelej viditi ne samoremo. Vſi tovorizhi, ktere zhebéle okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je nam snano , ſo is koſtanja in nar vezhi

▶ tovornica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovornico
- tovarico
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó

▶ tožba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tožba

toshba
Sacrum promptuarium (1695): je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga

tožba

Maria Stuart (1861):	bati. Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja
Maria Stuart (1861):	zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer.

tožbe

toshbe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vergütung ”der Meliora = azionen. ” Shush. Jeſt jim bom sapopadek tę toshbe v'kratkim rasloshil, vaſha Gnada. Ranki Anshe Kopriva , ozha jurjov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſposna, kaku malu grunta imajo letę toshbę. On ſposná, de nad njim nizh ſmèrti vręjdniga ne najde
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate soper tega zhloveka? “ Odgovoré: „Ta zhlovek sapeljuje ljudſtvo, prepoveduje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pergodilo v Lublanſki kraſii. „Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de bi ga

tožbe

Maria Stuart (1861):	Leicester. ) Burleigh (Pauletu). Kogá pa bo v tem pismu? — Prazne tožbe, Da se užali milostljivo serce Kraljici. Kaj je tega treba
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	življenje ogreni kolikor mogoče. Vendar pri vsem tem nikdar ni tožbe iz njih ust. „Take pravice pa jaz ne morem pohvaliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Gospodarska skušnja. Da sadna drevesa ne pozebejo. Pogostoma se slišijo tožbe gospodarjev, da so jim pozebla mlada drevesa, a vendar jim
Gozdovnik (1898):	trajno sočustvovanje. « »Ohranite vase šočustvo, Diaz. Vojvoda Modinski izsmehuje vaše tožbe, tudi, ko bi ga stale življenje. « »Sennor, rečeno vam je

tožbo

toshbo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vunkei ſhou h'nym, inu je reku: kai sa eno toshbo vi perneſsete zhes tiga zhloveka? Pole! Chriſtus ta Syn Boshji
Branja, inu evangeliumi (1777):	je Pilatush vonkejſhov k'nym , inu je djav: kaj saeno toshbo vi perneſete zhes letega zhloveka ? Ony ſo odgovorili, inu k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi, poſtavim, ti ſliſhala, de je Smèſhnava vzhes me kakorſhno toshbo noterpoloshil , inu de ta toshba , poſtavim — Nęshka. Tok ſe nimam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo toshbo ſpet ponovili. Jesuſ pa je molzhal, ino ſe ni zelò
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priſhel na viſòko meſto is ſvoje hiſhe, de je njih toshbo poſluſhal. — Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je

tožbo

Divica Orleanska (1848):	tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po
Lohengrin (1898):	Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav

▶ tožilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tožilni

toshivniga

Pozhétki gramatike (1811):	chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino
Pozhétki gramatike (1811):	neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al

▶ tožiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toži

toshi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu Preroku Isaia 63. Torcular calcavi ſolus, & de gentibus
Abecedika ali Plateltof (1789):	ne vuzhy, bo v' ſtaroſti ſvoji objokuval. Kdor druge rad toshi , ny perjate ludem. Kdór drugimu jamo kóple, bo ſam v'
Abecedika ali Plateltof (1789):	lejtah nevuzhy: bo v' ſtaroſti ſvoji objukoval. Katęri druge rad toshi, ni perjatl tęh ludy. Katęri drugimu jamo kople, bo ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga dolshy, de je ou Bogá preklinjal: en drugi ga toshi, de ſe super Zeſsarja punta: leta pravi, de je on
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nizh ne sgodi, ga je nevolja obſhla. Veſ hud je, toshi Bogu, ino shelí umreti. Ta je bila od preroka selò
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	popade, ſ' hudo pred véliki sbor vlezhe, ino po krivim toshi. ˛Shtefan je bres ſtrahu, v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pa toshi ſe — in praſha ſe vunder malo, kaj je vsrok téga

toži

Tine in Jerica (1852):	nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček
Zeleni listi (1896):	neki naša muca? Že ves dan je nisem videl«. Tako toži Vladko očetu. »Če ti ne veš, jaz tudi ne vem

tožijo

toshijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó

tožijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni hoditi, de bi si kosec kruha zaslužili; domorodni pa tožijo, de jim dela in kruha manjka. Prosimo Boga za vsakdanji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih

tožil
- toshil
  Sacrum promptuarium (1695): c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe
- tožil
  Zlata Vas (1848): torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v

tožila

toshila

Genovefa (1841):	jo bóta v prihódnje sahajati vidila, bo vaju nedolshne kerví toshíla. In zhe bo tudi viſôko na nébu ſtala, in vſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkerbna hiſhna je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta slodjeva mazhka mora od hiſhe priti, lih kar mi

tožila

Tine in Jerica (1852):	hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse
Zlatorog (1886):	ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje

tožili

toshili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	krivíze. “ Duhovſhina ino ſtaraſhini ſo ga pa ſhe le bolj toshili. „˛She v' punt bo ljudí ſpravil,“ ſo djali, „po vſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	podoba, ki vam je poſebno dopadla. Saverſhkiga goſpoda ſte nevoljno toshili, rekòzh, de ſo savért goſpod; jes ſim jih pa sagovarjala
Genovefa (1841):	zhe ſe ravno tako hudo ne pregreſhi, kakor ſo mene toshili. Kadar vam, pravim, vaſha véſt kaj ozhita, ſe ſkuſite naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé tako malo ſadniga drevja ſadé

tožili

Spomini (1860):	mati pa, če sva bila sama, so večidel jokali in tožili. Janeza ni bilo nazaj, iz Kranja naravnost v Ljubljano so
Dragotin (1864):	zvezdice so obledele, rože usahnile, ptiči le pogrebno petje šumljali, tožili so zraki in cela zemlja bila je globoka raka. Al
Razne dela (1870):	pregnancu hipno da, Kar zdi se vsim neumno djanje smelo. Tožili so: Se vesti sin ne zna! Nespametno nespametnim daruje, Marljiviga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	možje in žene, nežna deca in sivi starčki. Tamo so tožili svetniku svoje gorje, naznanjali mu svoje prošnje, žebrali njemu na
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	v njihove pravico, da prodajajo o sejméh vrvi. Leta 1605. tožili so tkalci trgovce, da prinašajo v mesto platnene mizne prtove
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	zadostovali so mojstrom časih prav malenkostni uzroki. Leta 1608. so tožili čevljárji nekoga Matija Žlebnika ter zahtevali, naj ga izbacnejo iz
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pričelo dobivati občinstvo predsodke za tuje zdelke. « Temu je pripisovati, tožili so mestni očetje, da se poprodá v Ljubljani toliko dunajskih
Vanda (1888):	kar križale, stari ljudje pa so majali z glavo in tožili, da ne poznajo več stare, Ljubljane svoje. Toda kmalu so
Kvišku (1899):	nato tolmačila in razlagala o zlobnih jezikih, ki so jo tožili in grdili pri Lotarju, da so ga prisilili do tega

tožilo
- toshilo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju
- tožilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): fl. prodali; dobiti se le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene
- toſhilu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v'
tožimo
Gozdovnik (1898): besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico
tožiš
Lohengrin (1898): prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan

tožit

toshit
Genovefa (1841): je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali

tožit

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za
Zlata Vas (1848):	s starši spèrl in de so ga morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče

tožite

toshite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte ſile, nikogar ne toshite po krivim, ino bodite dovoljni ſ' ſvojim plazhilam. “ Sdaj, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podorjete, kadar ravno kaj drusiga opraviti nimate. Ni zhudo, de toshite , zhe malo perdelate, zhe imate ſlabo letino! Lejte, to je

tožiti

toshit

Sacrum promptuarium (1695):	Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v'
Sacrum promptuarium (1695):	dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s'

tožiti

Zlata Vas (1848):	akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder
Zlata Vas (1848):	so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim
Zlata Vas (1848):	zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so

▶ tr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

tr.

Rudninoslovje (1867):	poluprozoren je, ali pa samo prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od vode
Rudninoslovje (1867):	po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci imajo
Rudninoslovje (1867):	črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž.
Rudninoslovje (1867):	belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode. V

▶ trabant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalen spremljevalec, somišljenik, privrženec; [sskj]

trabanti

Maria Stuart (1861):	morete! Leicester (postoji, naenkrat mirno). Storim! (Odpre vrata in zavpije. ) Trabanti! noter! (Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega
Astronomija (1869):	ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake prikazni, kot
Mineralogija in geognozija (1871):	svoje osi vrté v tisti kraj kakor solnce, samo Uranovi trabanti ne.
Mineralogija in geognozija (1871):	to trganje v malem vsled hitrejega vrtenja in nastali so trabanti ali meseci; pri Saturnu celó vidimo odločivše se obode ohranjene
Mineralogija in geognozija (1871):	opira se posebno na to, da se vsi planeti in trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje osi vrté

▶ tradam neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

tradam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' nym reku: Quid vultis mihi dare? & ego eum vobis tradam. Kai ozhte vi meni dati? inu jes ga ozhem vam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Od Judesha isdajauza. Quid vultis mihi dare, & ego eum vobis tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte

▶ traditæ neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

traditæ

Sacrum promptuarium (1695):

videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem

▶ trafikant samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trafikanti
Kmetijske in rokodelske novice (1848): razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo

▶ tragantgummi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

tragantgummi

Kemija (1869):	zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490.
Kemija (1869):	Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd

▶ tragantov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

grahovčev; nemško-slovenski slovar

tragantova

Kemija (1869):	Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik
Kemija (1869):	463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito

▶ tragend neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

tragend
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde

▶ trager neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

trager

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda

▶ tragramthon neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

tragramthon
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to

▶ traheja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trahejami
Zoologija (1875): glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki

▶ trahit samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trahit

Mineralogija in geognozija (1871):	devajo. Popolnoma sprhneli fonolit daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel nekoliko zrnasta, drobno porozna temeljna masa svitle barve
Mineralogija in geognozija (1871):	tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje prehaja v trahit, pa tudi basaltu se bliža. Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit
Mineralogija in geognozija (1871):	večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno je dobro znan trahit iz Drachenfelsa v Sedmogorji na desnem bregu Rena, ki se
Mineralogija in geognozija (1871):	gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno je dobro znan

▶ trahitov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

trahitovih
Mineralogija in geognozija (1871): v tertiarnih jih skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo

▶ trahtar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lijak; splet

trahtar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn

▶ train neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

train
Kmetijske in rokodelske novice (1843): voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo

▶ trajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

traja

Astronomija (1869):	severnega tečaja ta dan solnce celó ne zaide; dan jim traja, toraj 24 ur. Od tečajnega kroga obseženi del zemlje imenujemo
Astronomija (1869):	celi ta dan solnce ne postane vidno, in tedaj noč traja 24 ur.
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	To »spanje« traja od 24—36 ur; pri bolehnih slabotnih gosencah celo 2
Gozdovnik (1898):	se oglasi, v pričo, da je bil možbeseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor

trajal
Tiun - Lin (1891): močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve
trajala
Zeleni listi (1896): Vendar ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo

trajalo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prijetno in veselo življenje. “ Al tudi to veselje ni dolgo trajalo. „Lepo rokodelstvo to,“ reče Lipe, „ko je človek zmiraj moker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	se od Turkov pogostoma ponavljevali, pa zastonj. 53 dni je trajalo oblegovanje, a naposled so
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Vitez je bil večjidel v postelji, in dolgo dolgo je trajalo, da je mogel zopet na noge. Minka mu je skrbno
Gozdovnik (1898):	stoječa že dolgo odprta. Njegov oče mu je sledil bliskovito. Trajalo je nekaj časa, preden so možje zopet mirno sedeli. Na

traje

Zoologija (1875):	črk izgovori se lehko v 2 sekundah. V prvem slučaji traje vsako gibanje 1/13, v drugem pa 1/23 sekunde. V tem
Zoologija (1875):	vidiš, ako volovskemu sapniku odlupiš košček notranje tenčice. To migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat nahajamo celice, ki
Zoologija (1875):	mezgovnice, ki so v najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler namreč traje prebava, nahajamo v teh cevčicah belkast, moten sok, ki se
Zoologija (1875):	sekunde. V tem, ko v temi preskoči električna iskra — kar traje komaj 1/1000000 sekunde —, moreš tiskano besedo vjeti, 1/8 sekunde pa

▶ trajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trajne
Občno vzgojeslovje (1887): sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je

trajno

Občno vzgojeslovje (1887):	domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó
Občno vzgojeslovje (1887):	silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega

▶ trajno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trajno

Kemija (1869):	tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem

▶ trajnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trajnosti
Kemija (1869): jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez

▶ trak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trak

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog

traka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se

trake

Fizika (1869):	skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka

trakom
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom.

trakov

Astronomija (1869):	kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu
Astronomija (1869):	analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob
Zoologija (1875):	na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej

trakove

Fizika (1869):	in narobe. Zatorej posrkajo n. pr. saje skorej vse toplotne trakove, med tem ko jih svetlo likano srebro ali železo skorej
Fizika (1869):	tudi izvrsten pripomoček za ojačanje svetlobe, ker vrže vse svetlobne trakove luči, postavljene v njegovo žarišče, v vzpórednej méri nazaj, zavolj
Fizika (1869):	kakor zrcala se ločijo tudi leče na take, ki svetlobne trakove zbirajo, in na take, ki jih razmétajo.
Fizika (1869):	ki na-nje zadenejo. So taka telesa, ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v sé
Fizika (1869):	Imenuje se tudi to zrcalo razmetnik, ker odbija vse svetlobne trakove, ki na-nj padejo, od sebe v razbežne méri. Ono daje

trakovi

Astronomija (1869):	raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa
Fizika (1869):	poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo
Fizika (1869):	med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči
Fizika (1869):	kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v
Fizika (1869):	Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola
Astronomija (1869):	5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni
Fizika (1869):	v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti

trakovom

Fizika (1869):	42000 milj. 154 Telesa kažejo neizmérno različno obnašanje proti toplotnim trakovom, ki na-nje zadenejo. So taka telesa, ki prepuščajo vse toplotne
Fizika (1869):	enako kakor je to pri zrcalih. Sledi se nekterim svetlobnim trakovom, ki izhajajo od ene točke predmeta, na njihovej poti skoz

traku
Botanika (1875): kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji

▶ trakulja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trakulja

Slovenske večernice (1865):	mehurnik in pesja trakulja, potem ovčji mehurnik in druga pesja trakulja. Tudi od teh so mislili, da so zajčji in ovčji
Slovenske večernice (1865):	trakuljo, pervi izrekel misel, da se iz tega mehurnika naredí trakulja, ko je mačka požerla miš. Siebold pa vendar takrat še
Slovenske večernice (1865):	mehurnik ni samostalna žival, ampak da je le spreminjajoča se trakulja, ki v zajčjih jetrih ali v ovčjih možganih le čaka
Slovenske večernice (1865):	in trakulja v glavah tolikanj podobna. Mehurnik je le nezrela trakulja, kakor gosenica nezrel metulj; iz mehurnika postane trakulja, iz gosenice
Slovenske večernice (1865):	trakulja. V mišjih jetrih se najde mehurnik, v mački pa trakulja, glavi mišjega mehurnika in mačje trakulje ste si pa tako
Slovenske večernice (1865):	večkrat izvirajo iz trakuljine in so še bolj nevarne kakor trakulja sama. Že zgor smo rekli, da je tudi človek časih
Slovenske večernice (1865):	da pride v žival, v kteri more rasti in postati trakulja. Zdaj bi bila tudi uganjena zastavica, zakaj sta si mehurnik
Slovenske večernice (1865):	tod so jo švajcarski odpuščeni vojaki zanesli v Švajcarsko. Ozka trakulja (Taenia solium) ima daljše ko širje, bučnim peškam podobne člene
Slovenske večernice (1865):	nit in se nahaja posebno v Abisiniji v Afriki. Široka trakulja (Botriocephalus latus) ima širje ko daljše člene in plodila v

trakulje
Zoologija (1875): preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg

trakuljo

Slovenske večernice (1865):	je razširjena posebno med ljudmi germanskega in romanskega plemena. Ozko trakuljo je sploh težje odpraviti kot široko. Brezkaveljčasto trakuljo (Taenia mediocanellata
Slovenske večernice (1865):	počasi trakulja. Za zdaj se še ne vé za vsako trakuljo, v kteri živali da živí njen mehurnik, toliko je pa
Slovenske večernice (1865):	Tako postavim se mišji mehurnik le v mački spremeni v trakuljo; ako bi ga pes požeri, bi mu ne bilo nič
Slovenske večernice (1865):	pa, ki terpé neznane bolečine. Ljudí, ki dolgo bolujejo za trakuljo, se prime na zadnje neka bolezen, ki je podobna bledici
Slovenske večernice (1865):	je požerl in od tistega dne je pes bolehal za trakuljo. Tega psa ubije, vzame mu iz črevesa trakulje in je
Slovenske večernice (1865):	pozná prešičevo nesnažnost in požrešnost, mi bo rad verjel. Brezkaveljčasto trakuljo je še le Küchenmeister ločil od ozke; poprej so mislili
Slovenske večernice (1865):	poprašati, ker če bi si tudi bolnik sam znal odpraviti trakuljo, bi si vendar ne vedil pomagati v drugih boleznih, ki
Slovenske večernice (1865):	jej spredaj pri glavi novi. Skoraj vsaka žival imá svojo trakuljo in v človeku, kolikor je do zdaj znano, prebivajo štiri
Slovenske večernice (1865):	plemena. Ozko trakuljo je sploh težje odpraviti kot široko. Brezkaveljčasto trakuljo (Taenia mediocanellata) je še le lani Küchenmeister razločil od ozke

▶ tram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tramu
- trami
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta

▶ tramovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tramovje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije

▶ trančarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

čvekanje; Bezlaj: ESSJ 4

trančariji
- trančarii
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.

▶ tranquille neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

tranquille
Sacrum promptuarium (1695): je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus

▶ transeat neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

transeat

tranſeat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od mene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta kelih od nas ſhou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ti molitvi naſhiga Odreſhenika ſliſhmo! Pater mi, ſi poſſibile eſt, tranſeat a me calix iſte. Ozhe moi, aku je mogozha, nei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Od Chriſtuſove molitve h' Ozhetu. Pater mi! ſi poſſlibile eſt, tranſeat a me calix iſte. Ozhe moi, aku je mogozhe, nei

▶ transmission neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

transmission

Fizika (1869):

115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt

▶ transmissionswelle neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

transmissionswelle

Fizika (1869):

144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica

▶ transporteur neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

transporteur

Astronomija (1869):	Sehne, 238. Teža, (težnost), Schwere, (Gravitation), 308. Točka, Punkt, 233. Transporteur, prenašalec 234. Transversale, poprečnica, 242. Trigonometrija, trikotomérstvo, Trigonometrie. Trigonometriško mesto
Astronomija (1869):	za to nam rabi neko enostavno orodje, ktero imenujemo prenašalec (transporteur) , ki je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. 4.

▶ transversale neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

transversale

Fizika (1869):

Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni

▶ trap samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trap
Divica Orleanska (1848): Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga

▶ trapa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapa
Čas je zlato (1864): priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik

▶ traparija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

traparije

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo vshę mogla pozhakat. Goſpa. Kaj ti vunder sa enę traparije pozhęnaſh — — (Baron jo pęle , inu vrata saklęne. )
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tok toku boſh s' manó rovnala ? Goſpa. Al marej tvoje traparije kej drugiga saſlushijo ? Baron. Traparije , kader sa mojo zhaſt grę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rovnala ? Goſpa. Al marej tvoje traparije kej drugiga saſlushijo ? Baron. Traparije , kader sa mojo zhaſt grę ? Goſpa. Sa me ne maraſh

▶ trapast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapaste

trapaſte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako

trapastih
- trapaſtih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè
trapasto
- trepasto
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj več od tega govoril

▶ trapez samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapezi
Rudninoslovje (1867): štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali

▶ trapiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapil
Robinson mlajši (1849): druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za

▶ trasiran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

trasirane

trasovane

Aritmetika za učiteljišča (1885):	se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme od H.

▶ trata samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trat
Aritmetika za učiteljišča (1885): Borovnici 210 gl. pri M. Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9.
trata
Ferdinand (1884): razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te
trate
Botanika (1875): snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki

trati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe

trato

Ferdinand (1884):	obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 4. julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17.

▶ tratenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

tratenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	resnice za kmetijske gospodarje. Tratenje našiga časa je nar napčniši tratenje. Nemarnost tako teško in počasi leze, de jo revšina prav
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pazh trojzhke. Zlate pravila in važne resnice za kmetijske gospodarje. Tratenje našiga časa je nar napčniši tratenje. Nemarnost tako teško in

▶ tratiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje

tratijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva

tratili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci druziga ne delajo kakor
Tiun - Lin (1891):	Pripravili smo urno svoj čoln, a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti

▶ traubenzucker neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

traubenzucker

Kemija (1869):	v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir
Kemija (1869):	433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov

▶ trava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trava

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu
Robinson mlajši (1849):	zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson
Robinson mlajši (1849):	celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih
Botanika (1875):	raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki
Deborah (1883):	rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da
Deborah (1883):	redé. Rozka. Zemlja je prav taka, kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da

trave

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le perve léta kakih pet minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó
Robinson mlajši (1849):	začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem
Robinson mlajši (1849):	Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali
Mineralogija in geognozija (1871):	čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo
Botanika (1875):	4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno

travi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o
Zlatorog (1886):	snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom

travo

Biblia (1584):	meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi
Sacrum promptuarium (1695):	roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila
Sacrum promptuarium (1695):	drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na
Sacrum promptuarium (1695):	v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori
Genovefa (1841):	tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na

▶ travail neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

travail
Pozhétki gramatike (1811): les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti

▶ travana samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

savana; splet

travan
Gozdovnik (1898): v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse

travane

Gozdovnik (1898):	ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni
Gozdovnik (1898):	ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju
Gozdovnik (1898):	se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav
Gozdovnik (1898):	slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi

travani

Gozdovnik (1898):	Oprostite, sennor,« ugovarja Tiburcio, to bi se reklo tukaj v travani ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja
Gozdovnik (1898):	življenje. « »Sennor, rečeno vam je že bilo, da vojvoda v travani nič ne velja. V tem trenotku vi niste drugega ko

▶ travanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

savanski; splet

travanska
Gozdovnik (1898): hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li

travanski

Gozdovnik (1898):	bi bil vedel, kdo ste, ne bi se bil protivil travanski soditvi, ker vem, da »knezi gozdov in vladarji travan« imajo
Gozdovnik (1898):	Medijanski in vojvoda Medinski, ta je mrtev; umrl je po travanski soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof

▶ travaux neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

travaux
Pozhétki gramatike (1811): cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike

▶ traven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travna
Kmetijske in rokodelske novice (1847): razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje

travnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetovavcov zemljiša so premajhine, de bi namest žita sejali veliko travnih semen; Krajnci imajo večidel živine toliko, de z njo že
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med rèž in med ječmen aíi pa potlej namest ajde travnih semen ali pa turšico za klajo seje. Ali ljubi prijatli

▶ traven samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

traven

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe kashe enu malu lępu, inu gorku ureme
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	rimu je neſtanovitnu vreme, inu blatnu, velki Traven pa je lęp, inu ſuh, pruti konzu je ſlana, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna, Vezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	merslu, koker gorku, malukedei rodovitnu. Spomlad. Suſhez je gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél toku, de ta Fruht je savolo mrasa v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na kateriga velki mras pride, Roshenzvet je lęp, ima
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod

travna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja

travnu

traunu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bo malu serna, inu dragota. Aku v' Suſhzi, v' malim Traunu, iNu ta perVa 2. tedna tega velkiga Travna Sonze merkne
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſizer bode velika, pa mali sernata. Pſheniza, aku v' velkim Traunu velka sraſse, more obshęta biti, de ne polęshe. Jeſénska Şetov

travni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	do velkiga Travna velki mras, de, aku lih v' malim Travni od sazhetka ſe enu inalu gorku kashe, toku vender prezej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorku. Spomlad. Od sazhetka je prezej mokra, poſębnu v' malim Travni, v' kate-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa veliku ſlame, malu serna. Ob ſtarim Spomladanskim Jezhmen, Ersh

travnu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim, al velkim Travnu 3. ali 4. dni po novim Meſzi pęvzati. Vſe ſorte
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu en
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Slatorítka (Raupe des Goldafters). Isvalí ſe navadno v malim travnu. 4. Sreberniza (Ringelraupe), ktéra je, kakor je snáno, drevju ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če pa séver zdàj ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitno, de je sadje mesca Svečana že odcvetélo , o Vélikim travnu žito dožorelo, de so o Vélikim serpanu že grozdje tergali

▶ travnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travnata
Kmetijske in rokodelske novice (1843): blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna

▶ travnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travnik

traunik
Sacrum promptuarium (1695): Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej

travnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva
Viljem Tell (1862):	Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled

travnika

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vidil, na ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo detele zelo polétje do posne jeſeni takó ravná
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno ſedaj lahko preprizhajo, kér je na pervimu konzu imenovaniga travnika she v drugizh detela tako velika, de jo bodo samogli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſim uni dan ſtariga goſp. Malizha, ki je vlaſtnik tega travnika, popraſhal: kako dolgo ta lepa detela she tukaj ſtoji? „21

travnike

traunike

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	goſsenze, obirat, blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſętvi perpravit, is lush, inu vulz blatu na verte, inu traunike

travnike

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor
Stelja in gnoj (1875):	potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti za travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja

travniki

Genovefa (1841):	shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite shivine — in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa
Sveti večer (1866):	resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje

travnikih

travnikah

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tudi veſhanov ni doma, kér ravno na ſvojih ſenoshetih alj travnikah ſeno ſpravljajo, de bi koga saklizali; ino dokler ſo v'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenosbetih popraviti in pozhedíti. Krave, ki

travnikih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po trav nikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa

travnikov

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je
Stelja in gnoj (1875):	rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te

travniku

travniki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako

travniku

Stelja in gnoj (1875):	stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni
Deborah (1883):	vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo

▶ travniščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travniščine
- travniščne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo zanemarjene, vendar je

▶ travniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travniška

Botanika (1875):	mično narezljanimi listi. Izmed pri nas divje rastočih ste najlepši travniška krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča
Botanika (1875):	reda spet nosijo pernate listke (pod. 99. in pod. 100., travniška rutica). Drugače sostavljen list je prstnati list, na kterem se

▶ Trbiž samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Trbiž
- Terbiž
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje
- Treviž
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ostala še 6 dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa
Trbiža
- Trbiža
  Zlatorog (1886): Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani
- Trebiža
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki

▶ trčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trčen

terčen

Čas je zlato (1864):	veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati
Čas je zlato (1864):	če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol

▶ trčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trči

Revček Andrejček (1891):	da bi bil kdo po vratih porobencal in mene poklical. (Trči ob lestvo. ) I kaj pa je to? Lestva? Kako pa
Gozdovnik (1898):	s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z njim skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne

trčila

terčila

Robinson mlajši (1849):	Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče

▶ Trčka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Trčka

Valenštajn (1866):	zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i
Valenštajn (1866):	glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej

▶ Trčka samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Trčka

Valenštajn (1866):	Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop. Trčka. Izolan. Maks
Valenštajn (1866):	tenko vest! Če se Skoz stranska vrata i pridržkom kakim — Trčka (mu naglo v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte
Valenštajn (1866):	menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja
Valenštajn (1866):	grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica
Valenštajn (1866):	taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim
Valenštajn (1866):	Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel
Valenštajn (1866):	nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter
Valenštajn (1866):	Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride
Valenštajn (1866):	miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu

Trčke

Valenštajn (1866):

vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več

▶ trčkin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

trčkin

Valenštajn (1866):

Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska

trčkina
Valenštajn (1866): grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem
trčkinega
Valenštajn (1866): stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi
trčkini
Valenštajn (1866): sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov.

▶ trčniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ

trčne
- terčne
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa

▶ trd pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdpridevnik, splošni, nedoločeno

terd

Robinson mlajši (1849):	vsaki les dober bil; zato si je izbral, kteri bi terd ino
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je

trd
Kemija (1869): v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi
tvrd
Zlatorog (1886): mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi

trdapridevnik, splošni, nedoločeno

terda

Genovefa (1841):	mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še

terde
Genovefa (1841): ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga

trda

Rudninoslovje (1867):	ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode
Zoologija (1875):	kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj
Botanika (1875):	česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker se

trdepridevnik, splošni, nedoločeno

terde

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo

trde

Zoologija (1875):	mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti
Zoologija (1875):	Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi

trdegapridevnik, splošni, nedoločeno

terdega

Robinson mlajši (1849):	bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zgolj sirovi ljudjé, neumni, prepirljivi. Ali kristijani se skoraj veselé terdega dela, vedno so veseli, vedno ubogljivi. Večkrat sem videl mlade
Spisi Krištofa Šmida (1883):	grozen jok. Toda vse je bilo zastonj. Vojščak je bil terdega serca; grozno so se mu svetile oči izpod temnega čela

terdiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač
Zlata Vas (1850):	tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost

trdega

Kemija (1869):	na zraku ne razmoči (ne odvolgne). Rabi se za fabrikacijo trdega mila, stekla in tudi v barvariji. 1 cent žgane sode
Mineralogija in geognozija (1871):	zgoditi ni moglo. Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto na dno, rastlinstvo

trdempridevnik, splošni, nedoločeno
- terdim
  Genovefa (1841): je marſiktéro uro pred malim krishem v ſvôji votlini na tèrdim kamnu klezhala, ki je is ſkale molel in ji pruzhiza

trdipridevnik, splošni, nedoločeno

terdi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah
Sveti večer (1866):	je to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta

trdi

Kemija (1869):	in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne
Botanika (1875):	zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih

trdihpridevnik, splošni, nedoločeno

terdih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem

trdih

Mineralogija in geognozija (1871):	odrgnjenem površji lahko vidi, da so se nekdaj plazili ob trdih stenah. Aluvialna tvorba ali poplav se še dandanes dela vpričo
Zoologija (1875):	druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkana v trdih delih, ali pa je v njih zaprta. Tako imenovana meča
Botanika (1875):	stanicah ostric po robéh njihovih listov je tako mnogo majhnih trdih kristalov iz kremenice, da listi režejo kakor nož. Enako se

trdimpridevnik, splošni, nedoločeno
- terdim
  Stric Tomaž (1853): ti pomagati zamorem. “ „Tega ne storim, gospod! “ odgovori Tomaž s terdim glasom. „Čeravno mi ne pomaga, on že dobro ve, zakaj
- trdim
  Rudninoslovje (1867): srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova

trdimipridevnik, splošni, nedoločeno

terdimi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhano prav drobno čebulo, s sardeljami in s plošnato zrezanimi terdimi jajci obloži, z jesiham in dobrim oljem poli, s solijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezano čebulo in šalotno čebulo dobro premešaš, in s terdimi jajci obloženiga, v solato porabiš. Ocvert krompir (šmorn).

trdopridevnik, splošni, nedoločeno

terdo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni
Genovefa (1841):	bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni

terdo'
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj
trdo
Gozdovnik (1898): Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na

tršapridevnik, splošni, primernik

terji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Preja, ki ſe mora per teh kolovraſhzhikih slo ſliniti, bo terji, taka sa oſnovo ; sraven pa is domazhih kolovratov sa otek

trša

Zoologija (1875):	je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego
Zoologija (1875):	temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje.

tršepridevnik, splošni, primernik

trše

Mineralogija in geognozija (1871):	Za ceste je peščenec malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se rabijo
Mineralogija in geognozija (1871):	pa podobni blazinam, kakor da bi bile tú v sredi trše klade, ktere so se sprhnenja bolje branile. Vsled tega nastanejo

tršipridevnik, splošni, primernik

terji

Genovefa (1841):	ki ſo bili nekako ternju podobni, pa veliko vézhi in terji, ſkosi njegove roké in nogé savertali in ſo ga po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke

trsi
Rudninoslovje (1867): se dadé le med sebo primerjati, ker topaz je že trsi od najtrše pile, še trši je korund i še mnogo
trši
Rudninoslovje (1867): bela; poluprozoren je, ali pa samo prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od

▶ trden pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtrdnejšepridevnik, splošni, presežnik
- narterdnejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri

trdenpridevnik, splošni, nedoločeno

terden

Genovefa (1841):	taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká in terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8

trden

Kemija (1869):	obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld.
Kemija (1869):	Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern

trdnapridevnik, splošni, nedoločeno

terdna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi
Blagomir puščavnik (1853):	kadar bom spet objeti mogel tebe in ljubega sina Milkota. ” ”Terdna je vaša vera in lepa, blagi vitez! ” mu reče pobožni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	škrilna ploša (Dachschiefer) je lepo gladka, prelomnjena se kaže gosta, terdna; sicer mora biti tanka, da ne teží preveč strešja. Barva

trdna
Mineralogija in geognozija (1871): na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja.

trdnepridevnik, splošni, nedoločeno

terdne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de
Zlata Vas (1848):	po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je bil in kakih tridesét lét je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker

trdne

Fizika (1869):	moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo
Botanika (1875):	je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne

trdnegapridevnik, splošni, nedoločeno

terdnega

Oče naš (1854):	edinega otroka Zveličarju in nebeškemu očetu. Barba je bila silno terdnega serca. Na njenim obličju se je brala bridka pa vunder
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je natora , da kopito svojo postavo zopet zadobi. Kar je terdnega in zdravega, mora pa ostati. Od strele se le tisto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vpregati ga ne smeš pred dokončanim tretjim letom ako želiš terdnega in terpežnega konja dobiti. Zakaj skušnja uči, da konji toliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jih je bil sicer štel, pa bi se sam do terdnega rad prepričal. „Kako pa razločiš pravo pot? ” praša zopet kmalo

terdniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res

trdnejšipridevnik, splošni, primernik
- terdnejſhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam
- terdniši
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take
trdnejšopridevnik, splošni, primernik
- terdnejſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v

trdnempridevnik, splošni, nedoločeno

trdnem

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po
Gozdovnik (1898):	da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati
Gozdovnik (1898):	nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. «

trdnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- terdnemu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s

trdnipridevnik, splošni, nedoločeno

terdni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pametni! — ne obrekujmo mi sami svojiga slovenskiga národa! Slovenci so terdni kristjanje in pobožni ljudje, ako ravno si kadaj kaj povejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je véra bila starih Rimljanov in Gerkov. Sami pa ostanejo terdni kriſtjanje. Ali ni taka? Obhodil sim se s Slovenci na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu

trdni
Botanika (1875): rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim

trdnihpridevnik, splošni, nedoločeno

terdnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli

trdnih

Kemija (1869):	pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri
Botanika (1875):	po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo
Zoologija (1875):	97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče

trdnimpridevnik, splošni, nedoločeno

terdnem
Ta male katechismus (1768): Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga
terdnim
Genovefa (1841): ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te

trdnim

Občno vzgojeslovje (1887):	papir na kako mehko podlago ter se pokrije s kakim trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji
Izidor, pobožni kmet (1887):	po redkem svete zakramente. Spoved opravite vselej z dobrim in trdnim sklepom, poboljšati se, če hočete da bodete dober sad imeli
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	polglasno: „Mater hočejo umoriti! “ in Bôb je napel puško s trdnim sklepom, da ustreli moža, ki bi vzdignil kij proti materi

trdnopridevnik, splošni, nedoločeno

terdno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi
Blagomir puščavnik (1853):	premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa

terdnu
Branja, inu evangeliumi (1777): to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen
trdno
Gozdovnik (1898): a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov

▶ trdina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnjava; Pleteršnik

trdino
- terdino
  Robinson mlajši (1849): Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete

▶ trditev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trditev

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na razstavi ogledal, se je lahko prepričal o resničnosti naših trditev. Prednosti požlahtnjevanja na zeleno v stran so tedaj: da se
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gotovo izgubljeni in mi ž njimi. “ Bôb je spoznal pametno trditev in položil puško zopet poleg sebe.

trditvi
Pripovedke za mladino (1887): ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja

▶ trditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdi

terdi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost

trdi
Astronomija (1869): 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic

trdijo

terdijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od njega izmišljeno, in de ga ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je zdaj? Možjé, kteri so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je
Robinson mlajši (1849):	da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta

trdijo
Botanika (1875): gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne

trdil

terdil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak
Zlata Vas (1850):	ktero se je zavoljo nekiga stariga hrasta pravdal, ker je terdil de na njegovim svetu stoji in de je njegov, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z drugimi vred na deželo gré; pa on je le terdil, da hoče sam za-se hoditi in ravnati. Samo nekaj je

trdil
Tiun - Lin (1891): je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj

trdila

terdila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega

trdila

Marjetica (1877):	Toliko jih ima, kolikor je človeških rodov na zemlji, je trdila ranjka, mati, Marjetica, in po smrti se preselimo na njo
Marjetica (1877):	Ne da bi dejal, da nimaš prav. Baš tako je trdila moja ranjca, MarjetiČina mati, Bog jej odpusti grehe, in dobro
Blagodejna zvezdica (1881):	trpeč obraz vsled telesnih utrujenostij, kakor je sama Oskarjevemu zdravniku trdila, ki jo je poprašal, ali se menda dobro ne počuti
Dóra (1885):	največe veselje. Bala se je zamazati lepe čevlje; tudi je trdila, da pogled pokopališča jo pregloboko gane. — Šla sva tedaj Lojz
Arabela (1885):	zamudili, to se da, mislim, v kratkem popraviti. – Glej, glej! Trdila sem vedno,« pristavi gotovo in odločno, »da nimate vi nič
Grajski pisár (1889):	S prav veliko nespodobnostjo je tu služabnica Agata izpregovorila in trdila, da bi, če bi le mogla, moje srce zabodla na
Naši vaščanje (1891):	sulico v roki, ako bi bil vojak; onadva sta pa trdila, da bi bil Martin škof naslikan s škofovsko kapo na
Roman starega samca (1895):	druge veselice; človek da je samo jedenkrat v življenju mlad, trdila je; škoda za vsako prosto urico, katere ne uporabi v
Slučaji usode (1897):	odkritosrčno, ali me res smatrate za prijatelja, ali ste to trdila samo v svoji prijaznosti in v svojem prizanašanju do mene

trdili

terdili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pregledane. Včasi je goljufija clo tako deleč šla, de so terdili, zaklana živina serca nima, kar je bilo strašno znaminje. Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zna zvunaj slovenšine. Tisti, ki so dobro nemško znali, so terdili, da se mu je nemšina še močno zapletala v ustih

trdili

Astronomija (1869):	To omenim zato, ker so 1860.1. in še pozneje nekteri trdili, da kolobar in protuberance niso solncu vlastne prikazni. — Zdaj hočemo
Astronomija (1869):	zvezdami suče okrog zemlje. Ljudje so tudi res tisoče let trdili, da zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	stanje? Ko smo drugo pot postali konstitucionalni (ustavni), mislili in trdili smo, da smo bili bolj neprosti, kakor pravično, in da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	trdili so, da so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili, da je ranjen nevarno. Iz vsega pa se je videlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	obstrelil z revolverjem po roki; drugi trdili so, da je strelila na-nj ženska, s katero je skupaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	strelila na-nj ženska, s katero je skupaj živel. Eni časniki trdili so, da so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili

trdim

terdim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. Ne terdim, da je moja gospodinja taka; pa vi, draga gospodičina, bi

trdimo

terdimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča

trdiš

terdiš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti

trdite
Deborah (1883): Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le

trditi

terditi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo
Robinson mlajši (1849):	se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu

trditi

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	le bistrejši, pridnejši in skočnejši so. Torej se ne more trditi, da ni djanski, lotiti se vprašanja zarad jezikov; da to
Astronomija (1869):	Pa s tem še nismo našli meje vsega sveta, marveč trditi smemo za gotovo, da vidimo še zvezde, ki so še
Astronomija (1869):	z bliščečimi zvezdami človeško oko in zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih
Astronomija (1869):	tako nerazumljivej daljavi nam še vidne, biti orjaške velikosti, in trditi smemo, da ni skoraj nobena zvezda manjša od solnca, mnogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	ali pa veljá tudi o tem primerljeji, ne upamo si trditi kar naravnost, če tudi to vsak pravi rodoljub želeti mora
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	odrtnika, če nikjer drugod ne dobi denarja? Ni nas volja trditi, da ne bi bilo treba ostre postave, katera odrtnikom na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	hladnokrvnost, ki jo navada daje zločincem. Francoz. Ti barbari, moram trditi, oblečeni so bili jako pošteno in njih skupnost je bila

▶ trdno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnejeprislov, splošni, primernik

terdneje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni

trdneje

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še

trdnoprislov, splošni, nedoločeno

terdno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh
Robinson mlajši (1849):	po morji plúti mogel. Ino je li takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali
Robinson mlajši (1849):	kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša
Robinson mlajši (1849):	pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na
Stric Tomaž (1853):	povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom

terdnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi

ter dnu(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere

trdno

Fizika (1869):	to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki
Fizika (1869):	posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne
Botanika (1875):	koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze
Oče naš (1885):	sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen
Oče naš (1885):	rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav trdno kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred
Občno vzgojeslovje (1887):	Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere
Občno vzgojeslovje (1887):	obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta
Gozdovnik (1898):	segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali

▶ trdnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnost

terdnoſt

Genovefa (1841):	imá nebéſa v ſerzu„ Molitev da mozh k dobrodeljſtvu in terdnoſt v nadlogah. Skosi oblake gré in ne oſtane nikoli nevſliſhana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene delavnoſti in mozhi vlashnoſti in toplote
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale; sakaj na tem obſtoji lepóta in terdnoſt plotá , de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh

trdnosti
- terdnosti
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in terdnosti k dobrimu. Jezus je pri meni, kteriga le to, kar

▶ trdnjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnjav
- terdnjav
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi

trdnjava

terdnjava

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so

trdnjava

Mahmud (1870):	jim bile paše in Mahmud. Na mestu, kjer je stala trdnjava, je kup pepela, ktera raznaša sapa na vse strani. Lepo
Bolna ljubezen (1874):	gospodično Avrelijo. Poprej se je branila, ali zdaj se je trdnjava počasi podala. He! he! « Kri mi je silila k srcu
Slovenski svetec in učitelj (1886):	k Slavomiru. Na Velegradu je bila največja trdnjava tedanjega stoletja. Trdnjava, toseve, ne v rimljanskem zmislu, niti ne v obliki nemških
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	strategičnem oziru tako važno mesto, kakor je bila Ljubljana, močna trdnjava, izkazovali so Ljubljančanom obilo milosti, katere so prinašale meščanom neprecenljiv
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Glamoč. Tudi Glamoč je bila v prejšnjih časih precèj močna trdnjava. To se je znalo v naših merodajnih krogih, da bode
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je v kratkem času našega pohoda natančneje pozvédelo, da ima trdnjava Livno premočno posadko in da bi nas pohrustala lehko, kakor
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je zbežal manjši njegov oddelek, drugi so se razpršili. Toda trdnjava je slabo zavetje brez pravih orožnih pomočkov. To je uvidel
Od pluga do krone (1891):	južno od Belega Grada. Drugi dan je odprla tudi belograjska trdnjava svoja vrata, in princ Evgen je dobil ondu zopet 600
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Pa mestice se junaško brani, kar sultana še bolj razkači. »Trdnjava mora biti moja,« tako kriči v svoji ošabnosti stari Sulejman

trdnjave

terdnjave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem

trdnjave

Viljem Tell (1862):	Še več sem storil. Kmet bojí rosberške In sarnske se trdnjave, ker sovražnik Za njunimi se brani stenami In po deželi
Valenštajn (1866):	Kdo naju moti zdaj še v poznej noči? Poveljnik je. Trdnjave nese ključe mi. Počivat idi, sestra, polnoč je. Grofinja. O
Valenštajn (1866):	svojega Gospoda, če prodal je vojsko, hotel Državnemu sovražniku odpreti Trdnjave naše zemlje — Da, potem Mu nej pomoči več — Al britko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	črna maša) v Petropavlovskem soboru, to je, v cerkvi Petrograške trdnjave, v kateri počiva ranjki car; po panihidi je car položil

trdnjavi

terdnjavi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	prevzeli začasno vlado. Odstavljeni knez je menda še v turški terdnjavi pod turškim zavetjem. Turška vlada, ktera še ni nikoli preklicala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	vlada želí, naj ostanejo ondi, dokler je kralj neapolitanski v terdnjavi, sicer ga bojo prišle rusovske ladije varovat. Od Kavur-a se

trdnjavi

Valenštajn (1866):	hudo čuli na Levici. Se je čulo tudi tukaj V trdnjavi? Gordon. Čuli smo je, vojvoda Od juga vel je veter
Gozdovnik (1898):	reče Rdoles, »za temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam

trdnjavo

terdnjavo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba

trdnjavo

Viljem Tell (1862):	deželi lahko dela kvar. Z očesom lastnim sem ogledal sarnsko Trdnjavo. Staufaher. Vi ste drznoli v brlog Razdražene se tigre? Melhtal
Valenštajn (1866):	Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš na glas? Naj
Valenštajn (1866):	Ilo. Vi tukaj več opravkov nejmate, Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto
Valenštajn (1866):	Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca.

▶ trdo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtršeprislov, splošni, presežnik
- najtrje
  Mineralogija in geognozija (1871): ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi

trdoprislov, splošni, nedoločeno

terdo

Kuharske Bukve (1799):	mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo, de se je pràv zlo potreslo; potem pa se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki

terdu
Sacrum promptuarium (1695): dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe

terdv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vmojo sram takv mene sashpotvjajo inv mene sveshajo takv terdv da sem se jas kvmei odihvov noi mene takv svesana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene svesali terdv is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili

trdo
Fizika (1869): C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug

▶ trdoba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdost; [sskj]

trdobo

terdobo

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude

▶ trdosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčen
Ferdinand (1884): se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v

trdosrčna

terdoserčna

Zlata Vas (1848):	in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In
Stric Tomaž (1853):	kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila kej osramotena

trdosrčni
- terdoserčni
  Stric Tomaž (1853): je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot

▶ trdosrčnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčnež
- terdoserčnik
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu
trdosrčneža
- terdoserčneža
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak

▶ trdosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčnost

terdoserčnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali štiri šole v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v

trdosrčnost
Zeleni listi (1896): več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen za njeno trdosrčnost? —

▶ trdost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdost

Rudninoslovje (1867):	ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža
Rudninoslovje (1867):	sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci

▶ trdota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnota

Fizika (1869):	žepne ure in tiste viseče ure, ki nemajo uteži. 26 Trdnota. Sila, s ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih delov, imenuje
Fizika (1869):	ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih delov, imenuje se njegova trdnota.
Botanika (1875):	trpežnosti in razrasti. Od snovi deblove je naravno odvisna njegova trdnota, jakost, kakor tudi njegova zunanja in notranja podoba; njeni razločki

trdota

Mineralogija in geognozija (1871):	le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena
Mineralogija in geognozija (1871):	Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72.

trdote

Mineralogija in geognozija (1871):

črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec

trdoti
Kemija (1869): modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom

trdoto

Rudninoslovje (1867):	lica, dovolj težke so (tž. = 2•1 . . . . 9•5) a trdoto imajo samo srednjo (tr. = 1•0 . . . . 7•0), sploh apatitovo
Rudninoslovje (1867):	rudnin pred sebó, toda nobene za sebó. Ako hočemo seznati trdoto kake rudnine, moramo poskušati, koliko rudnin v lestvici moremo z
Mineralogija in geognozija (1871):	je lahko pomniti, da niža številka pomeni manjo, viša večo trdoto. Tudi si hočemo zapomniti, da se mineralov do 8. stopinje
Mineralogija in geognozija (1871):	je treba najbolj gledati na razkolnost, na lom in na trdoto.
Mineralogija in geognozija (1871):	ga je prej mineralogično opazovati, t. j., njegovo kemiško sestavo, trdoto, gostoto itd. določiti. Dalje moramo gledati na obliko; kajti akoravno
Mineralogija in geognozija (1871):	zopet pri kamenji in skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so
Mineralogija in geognozija (1871):	številkami. Te so: Ako se reče, postavimo, neki mineral ima trdoto 7, precej vemo, da je kvarčeva. Sploh je lahko pomniti
Mineralogija in geognozija (1871):	Posebno se gleda pri mineralih, ko se popisujejo, na njih trdoto. Nekteri so tako trdi, da se jih pila ne prime

▶ trdovraten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovraten

terdovraten

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten
Roza Jelodvorska (1855):	čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila

trdovratne

terdovratne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	to vižo se tudi mastne ozdravljajo. Lete so sicer bolj terdovratne, vendar se s tem mazilom odpravijo. Drugi zdravniki mnogosortne zdravila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	namesto boljša postajala. Kedar je otiska stara; kedar so se terdovratne piavke naredile; kedar so vezki, hrustanci ali kosti že razjedene

trdovratnega
- terdovratniga
  Roza Jelodvorska (1855): sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. «
trdovratnemu
- terdovratnimu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom
- terdovratnirnu
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji

trdovratni

terdovratni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliko jih je tudi še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se

trdovratnih
Fizika (1869): glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo

▶ trdovratno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovratno
- terdovratno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe
- trdovratno
  Ferdinand (1884): On pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da

▶ trdovratnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovratnost
- terdovratnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu

▶ treba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebljenje; Pleteršnik, SSKJ

trebi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo

▶ treba prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treba

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvitle ozhi, mu je treba puſhati. 17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares
Stelja in gnoj (1875):	se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno
Ferdinand (1884):	ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati
Občno vzgojeslovje (1887):	k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki

▶ trebam neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

trebam
Robinson mlajši (1849): si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko

▶ trebanjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

trebanjskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	družbe kmetijske v Ljubljani 7. januarija 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pošilja tako-le se glasečo: „Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod

▶ trebati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrebovati; [sskj]

treba

trebuje

Pozhétki gramatike (1811):	veuille, mouvant, que je meuve: fallant, trebajózh, qu'il ſaille, de trébuje ali de je tréba. Per zheterti vpregi: buvant, piózh, que
Pozhétki gramatike (1811):	Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo

trebalo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader
Robinson mlajši (1849):	drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu
Viljem Tell (1862):	ti. Tell. Ne daj Bog, da pomoči Mi ne bi trebalo! (Vzame lok i tul. ) Hedviga. Kaj z lokom hočes? Domá
Valenštajn (1866):	Maks. Vojvóda! Denes nase me zavračaš. Do tega dneva trebalo mi nej Potí iskati. Hodil slepo sem Za taboj. Da
Valenštajn (1866):	prisodila, Naj bi ga kar ječa pokorila. Bila je nova, trébalo je jo krstiti, Ime od prvega prebivalca dobiti, I kakó
Astronomija (1869):	let trdili, da zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi.
Botanika (1875):	Českem popredlo 85.509 centov surovega bombaža (pavole), za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga leta bombaževo prejo v 48
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računu. § 146. Dostikrat se plačajo brezobrestne vsote, katere bi trebalo drugo za drugo ob določenih rokih (Termine) plačati, vse kar

trebvalo

Pozhétki gramatike (1811):	bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo
Pozhétki gramatike (1811):	trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je
Pozhétki gramatike (1811):	trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo
Pozhétki gramatike (1811):	tréba je, trebujo Nedoverſhen. il falloit, treba je bilo, je trébvalo Pretekli dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il
Pozhétki gramatike (1811):	Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de
Pozhétki gramatike (1811):	je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo
Pozhétki gramatike (1811):	Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il

trebamo

Gozdovnik (1898):	In, ali nisem rekel, da ne prihaja od konja? Čemu trebamo tu vaše španske kljusine? Star je 600 let, mogoče tudi
Gozdovnik (1898):	»Kučilo? Morilec, ki ga trebamo? Je-li si ga prav videl? Tega moramo imeti! Ti pojdi

▶ Trebišče samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Trebišče
Viljem Tell (1862): na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo

Trebišču

Viljem Tell (1862):	skrili? Tell. Svaka mojega In druzih, ki prisegli so v Trebišču, Tam najdete, recite jim, naj srčni In dobre volje bodo
Viljem Tell (1862):	Odide, pa se spet vrne. ) Al niste tudi vi v Trebišču bili? Če se ne motim, čul imé sem vaše. Ribič

▶ trebiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s
trebijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo

trebiti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izpraševani pismeno izdelati , so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je

▶ trebuh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebuh

Biblia (1584):	nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi
Zoologija (1875):	očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno

trebuha

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo ne teče. Če
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en
Zoologija (1875):	pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti

trebuhom
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri

trebuhu

trebuhi

Biblia (1584):	Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde

trebuhu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla
Zoologija (1875):	čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica

▶ trebušen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebušne
Zoologija (1875): in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono

trebušni

Zoologija (1875):	ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši
Zoologija (1875):	žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline

trebušno
Zoologija (1875): na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava

▶ trebušnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebušnico
Zoologija (1875): veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico

▶ treffliche neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

treffliche
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und

▶ treibherd neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

treibherd
Kemija (1869): Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik

▶ treibholz neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

treibholz

Mineralogija in geognozija (1871):

128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein

▶ treibrad neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

treibrad

Fizika (1869):

134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe

▶ treibstange neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

treibstange

Fizika (1869):

Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj

▶ tremore neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

tremore

Sacrum promptuarium (1695):	bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu
Sacrum promptuarium (1695):	imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni

▶ tremula neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

tremula
Botanika (1875): belo topol ali beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja

▶ treniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ
Genovefa (1841):	ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt
Genovefa (1841):	je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila
Genovefa (1841):	pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga
Genovefa (1841):	Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt
Divica Orleanska (1848):	rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni
Gozdovnik (1898):	na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj

trenol
Robinson mlajši (1849): suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu

▶ Trenka samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Trenka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſveſti ſi, in preſtraſhiti ſe, ſhine rozhno is kozhije. Anton Trenka, kmetovavz is Şlavikovza, je lih ondi bliso zeſte sa osimnino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſrezhajo, ali popraſhajo in poproſijo kaj. ) Kako ſe je pa Trenka* savsel, ki je ſliſhal, de je goſpod, ki je nameſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zelo brasdo kakor je njiva dolga isoral. Naſh dragi orázh Trenka jo pa korazhi sraven ſvojih kljus, ktére vèſ prepaden vſeſkosi

▶ trenotje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

trenutek; Pleteršnik

trenotju

Brata (1888):	upiral, ali nič takega. Malone povšeči mu je v tem trenotju brat: tako je prav: zdravniku ni odločen čas za počitek
Roman starega samca (1895):	mati. Jaz zadržujem sapo. Kakor rad bi bil v tem trenotju s Hortenzijo govoril, tako neljuba mi je bila pričujočnost njene
Roman starega samca (1895):	da je ona zame izgubljena, in to ravno v tistem trenotju, ko sem za gotovo upal, da jo pridobim! — V gradu
Roman starega samca (1895):	ponos in samosvestnost, so se držale čemerno, da nisem v trenotju mogel določiti, ali zadušujejo skrivno bol, ali hudo jezo, ali
Roman starega samca (1895):	je čakala. Postal sem trezen, miren, podjeten; pozabil sem v trenotju sebe, Hortenzijo, ves svet. Mislil sem samo na svojo dolžnost
Roman starega samca (1895):	da je zdrav in čvrst skozi in skozi. « V tem trenotju, kakor da bi hotelo potrditi moje besede, začne dete neusmiljeno
Roman starega samca (1895):	biser, sodeč jo po nje duševnih in telesnih lastnostih. V trenotju je pravo zadela; kakó dostojno je bilo nje obnašanje, kakó
Dušne borbe (1896):	glasom, temna rdečica pa mu oblije moško lice. V tem trenotju stopi Feodora v sobo, da postreže s črno kavo. Profesor
Slučaji usode (1897):	še enkrat obrniti se do strijca, katerega je v tem trenotju smatrala za edino rešilno bilko, po katero naj bi segla

▶ trenta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vrsta žemlje; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

trente
Sacrum promptuarium (1695): gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni

▶ trentski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

trentskem
Zlatorog (1886): Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu

trentski

Zlatorog (1886):	Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V
Zlatorog (1886):	ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva

▶ trenutek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenutek

trenotek

Ferdinand (1884):	da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo
Ferdinand (1884):	ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	poznal, in zdelo se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel
Občno vzgojeslovje (1887):	bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek
Zeleni listi (1896):	jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo
Gozdovnik (1898):	za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je
Gozdovnik (1898):	Le en trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi

trenutek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani
Kemija (1869):	se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari
Mineralogija in geognozija (1871):	Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj
Izidor, pobožni kmet (1887):	očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje prevzetega srca; pa tudi svoje
Tiun - Lin (1891):	ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal

trenutka

Spisi Krištofa Šmida (1883):	Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček se
Ferdinand (1884):	ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto

trenutke

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet

trenutki

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	poplačal tvojo blago ljubezen do sovražnika !“ Ko so potekli prvi trenutki veselega snidenja, tedaj je bilo mnogo pripovedovanja. Jon in Bil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	si komaj rešil življenje. — Čakajte psi, maščevanje vam ne odide! “ Trenutki zmešnjave so sledili temu strašnemu poročilu. V naglici so spravili

trenutkih

trenotkih

Občno vzgojeslovje (1887):	je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče
Občno vzgojeslovje (1887):	krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V
Gozdovnik (1898):	belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo
Gozdovnik (1898):	odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na

trenutkih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da

trenutkov

trenotij

Valenštajn (1866):	Pikolomini pride, Oktavij ga precej ne opazi. Sin ga nekoliko trenotij molče gleda. )
Valenštajn (1866):	Oktavij. Pomoč! Pomoč! Grofinja. Prepozno je. Le malo Trenotij mi je še odmerjenih. (Odide. ) Gordon. O groze i moritve
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	živalico. Ta se urno dviga v sinji zrak — šviga nekoliko trenotij sem in tje, potem pa zleti proti Sokolovem. Vsi so

trenotkov
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): da mu je kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno
trenutkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor se ravno nameri.

trenutku

trenotji

Ultra! (1867):	Ata, bodite mirni! Sreča vsega mojega življenja visi na tem trenotji, in vi bi lehko vso podrli zaradi obleke, ki vam
Ultra! (1867):	Vilko, ti me usmrtiš! Kako se moreš v tako važnem trenotji šaliti? (Kotílku. ) Ljubi, dobri ata, storite to meni na ljubav
Spisi Krištofa Šmida (1883):	doslej varoval, bode vama tudi zanaprej mogočen varuh. « V tem trenotji se odpró vrata, in v izbo dere tropa oborožencev narodne

trenotku

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je bil v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz
Zeleni listi (1896):	zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s
Gozdovnik (1898):	ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za

trenutku

Blagomir puščavnik (1853):	černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me
Roza Jelodvorska (1855):	in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in

▶ trenutje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenutja
- trenotija
  Valenštajn (1866): Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji
- trenotka
  Valenštajn (1866): bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne
trenutju
- trenotii
  Valenštajn (1866): pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas

▶ trenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenja

Fizika (1869):	Ende, 65. Vržel, -i, Brecheisen. Vsrkati, absorbiren. Vsota, Summe. Vsotnik trenja, Reibungs-Coёfficient, 62. Vzdušnica, ozračje, Athmosphäre, 87. Vzgon, Auftrieb, 80. Vzhodnjak
Fizika (1869):	porabola (métnica). Voda, ki je po cevih napeljana, dobi zavolj trenja ob stene, posebno tam, kjer so cevi zakrivljene, znatno pomanjšanje

▶ trepalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trepalnicah

trepavnicah

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ikre je to, da se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker

trepalnice
- trepavnice
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z

▶ trepeč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trepetajoč; kontekst

trepeče
- trepezhe
  Genovefa (1841): pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto
trepečega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to
trepeči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji

trepečim

Blagomir puščavnik (1853):	tolažile, gotovo bi bil že pod zemljo. ”Kako? vpraša s trepečim glasom Milko, ali morete ime nesrečnega viteza imenovati? ” ”Jaz se
Blagomir puščavnik (1853):	mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza! ” ponavlja Milko s trepečim glasom, obledi in joka. ”Kaj je to ? sokolar! vi jokate

trepetajočim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil

▶ trepet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trepet

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé-
Zlata Vas (1848):	v vas iti. To ji je še veči strah in trepet storilo. Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši
Zlata Vas (1848):	vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih

▶ trepetaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trepetaje

Divica Orleanska (1848):	O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat
Zlata Vas (1850):	kaj hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije
Stric Tomaž (1853):	tebe mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel

▶ trepetajoč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

trepetajoč

Čas je zlato (1864):	»Gospod tajnik! « reče predsednik trepetajoč se od jeze, »ste mar pozabili, kdo de Vas je
Revček Andrejček (1891):	se proti oknu). Mraz gre noter, mraz! (Gre okno zapirat. Trepetajoč. ) Kadar je človek na gorkem, šele čuti, kako da je

▶ trepetanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trepetanje

trepetaine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe! kai sa en nasnani ſtrah, inu trepetaine bi nas moglu obtyti, kader kuli mi na ta naſrezhni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Davidu Pſal. 54. Timor, & tremor venerunt ſuper me. Strah, inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar

trepetanju
- trepetanji
  Deborah (1883): si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem

▶ trepetati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trepeče

Viljem Tell (1862):	v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati
Gozdovnik (1898):	don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo

trepečem
- trepezhim
  Genovefa (1841): je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel

trepeta

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo
Valenštajn (1866):	milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš

trepetajte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó

trepetal

Stric Tomaž (1853):	je mende tudi nam mogoče. Vsaj ne boš pred skalo trepetal, tepec Uiti nam zdaj ne morejo, naj počnó, vse je
Viljem Tell (1862):	Hedviga. Gorjé ti! — trepetal je pred teboj, Da tresel pred teboj se je, o

trepetala
Gozdovnik (1898): so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu
trepetalo
Blagomir puščavnik (1853): vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo

trepetati

Maria Stuart (1861):	Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al kruto pogubiti to kraljico, To svojo srodnico?
Lohengrin (1898):	v divjem notranjem boju strmi préd-se). Elza! — kak zrem jo trepetati! — V dvojenju divjem moram jo zazreti! So zaslepile gneva jo

▶ trepetlika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trepetliko
Botanika (1875): Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem

▶ tres samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tres

Fizika (1869):	Pod. 120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju
Fizika (1869):	tisti čas spet nazaj vrnejo. Tako gibanje imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da
Fizika (1869):	da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi se

tresi
Fizika (1869): Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki
tresu
Fizika (1869): vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala

▶ tres neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

tres

Sacrum promptuarium (1695):	saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum
Sacrum promptuarium (1695):	inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum
Pozhétki gramatike (1811):	De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al la plus
Pozhétki gramatike (1811):	plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe

▶ tresenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tresenje

Najdenček (1860):	vdarjen sim se zvalil omamljen na zemljo. Silno suvanje in tresenje me je iz moje omame zbudilo. Vidil sim, da sim
Astronomija (1869):	silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da se trese; in to trésenje čutimo kot toploto in svitlobo. Časih nastajajo po nam neznanih

▶ tresk medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tresk

Tine in Jerica (1852):	Vselej smo, reče Tine v božjih rokah, on je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije
Zeleni listi (1896):	pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti

▶ tresk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tresk

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri
Deborah (1883):	stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete
Gozdovnik (1898):	skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče

treſk
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim

treski
- treski
  Deborah (1883): Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz
- treſki
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah
tresku
Gozdovnik (1898): krik se je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo

▶ treska samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

košček; [sskj]

tresko

treſko

Kuharske Bukve (1799):	kuhat s' vodo na proſtori v' męſingaſtim kotlizhi; Perdeni eno treſko ſladke ſkorie, inu od lemone lup; ſkuhaj v' mehko, preshmi
Kuharske Bukve (1799):	polizh jęſiha kuhaj poſębej pol ure; tudi deni notri eno treſko ſladke ſkorie; pęni, kader ni vezh pęn, poloshi notri marelze
Kuharske Bukve (1799):	ruto, deni ſpęt v' kotlizh, inu eno ręzh zukra, eno treſko ſladke ſkorie, lupka od lemón, ſhe enzhaſ kuhaj; ohladi v'

▶ treskajoč pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

treskajoča

treskava

Rudninoslovje (1867):	je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato imenujejo „tréskava sapa”.
Kemija (1869):	zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo »treskava sapa« (Schwaden oder schlagende Wetter) in mnogo in mnogo siromašnih
Kemija (1869):	Weinstein, srd, birsa. Weissgerberei, strojba na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 91. Wichse, voščilo, 388. Wismuth, bizmut, 432. Wirkung

▶ treskanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treskanje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred
Divica Orleanska (1848):	storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le

▶ treskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treska

treſka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po ljudeh ino po shivini — ˛Straſhno vrème, polno tózhe ino tréſka, pokonzhuje vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali miſlite, de ſvet
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka, gromí in treſka? O. Ali ſhe tega ne veſh? Le ſhkoda, de ſi

treskalo
Tine in Jerica (1852): Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je

▶ Treskavec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Treskavcu
Gozdovnik (1898): milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka
Treskavec
Gozdovnik (1898): kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon

▶ treslica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mrzlica; [sskj]

treslica

treslika

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tako dolgo rabi, dokler vnetje ni nehalo. Kedar pa vroča treslika odjenja, vzemi arniknega zeliša s cvetjem vred, ga v štupo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi znamnji, vendar pes ne kašlja. Trebuh je terd

treslice
- treslike
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.

▶ tresljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tresljaji

tresaji

Kemija (1869):	solnce postaviš. Zastonj si skušamo razjasniti, kako morejo rahli éterni tresaji, ki se nam kakor svetloba prikazujejo, geniti tvarne delke, iz
Fizika (1869):	po zvočečem telesu pripravi, da se trese, in da njegovi tresaji, ki se valovito razširjajo nam do ušes, obstojé v tem

▶ tresljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

plašnost; Pleteršnik

tresljivost
- treſlivoſte
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo

▶ tresnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolezen ovac, ki jo prenaša obad; kontekst

tresnica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po sopenju v čelne votline pridejo in se tukaj izležejo. Tresnica se skorej sleherno leto spomlad in po leti pri mladih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mora živinče, ki to bolezin ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika

▶ tresnivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

tresnivši
Gozdovnik (1898): kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa

▶ tresoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tresočem
Ferdinand (1884): na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu.
tresočim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je

tresočo

Bore mladost (1862):	težava serca, pogleda v Mirkove nemirne oči – in molči. S tresočo besedo izpregovori Mirko: „Tvoj pogled je ostra beseda. En poljubek
Na Žerinjah (1876):	Vstal je iz sedeža in stopil pred njo. Mehanično, s tresočo roko je vzela staro pismo. Počasi ga je razvila in
Na Žerinjah (1876):	tu pred rešitvijo one zastavice, ga je tako vznemiril. S tresočo roko položi vezek na svojo mizo, in jame prebirati zarumenele
Milko Vogrin (1883):	pa poda Sirnik prijatelju tiskan list, kterega on hlastno s tresočo roko pograbi. Kakor bel mramorni kip, ki stoji, a ne
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	pismeno predloži in Tanki naj se podpiše za pričo. S tresočo se roko stori to, če tudi se mu je lice
Spletke (1894):	poln dišečega brinovca. Berač ga je urno prijel in s tresočo se roko prinesel pred usta, tedaj pa malo počakal, poduhal
Mara Rendića (1897):	izročil s privoljenjem Marinim Vukoviću, ki je sprejel bankovce s tresočo se roko, saj jih ni bil še nikdar toliko skupaj
Gojko Knafeljc (1899):	se ni oddalila. Stopila je k bližnjemu grmu, in s tresočo roko je trgala zelenje z njega. Razburjena je bila, kakor
Gojko Knafeljc (1899):	po zraku frfotale perutnice smrtnega angela. Prižge si luč s tresočo roko ter ždi toliko časa v plamen, da slednjič proti

▶ tresoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tresoč
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da
tresoča
Ljubite svoje sovražnike! (1899): obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka

▶ tresti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trese

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta
Divica Orleanska (1848):	bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa mi daj, časa, pa se
Fizika (1869):	Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno
Fizika (1869):	enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne

treſe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tempeljnu pred ſvetinjiſhem od sgorej do tal preterga. Semlja ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per krishi ſtrasho imel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glaſ mu pravi, de to ni prav; veſ ſe treſe, mras ga ſpreleta: ino vender gré, ino ſpet greſhí. Preljubi
Genovefa (1841):	kako grôsno drevéſa ſhumé in kakó glaſnó ſe vſe liſtje tréſe. Vſa naráva (natura) ſe nad moritvijo nedolshnoſti ſtréſa. V prihódnje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Prevséta dekliza je ſáma ſêbi, Kak gléda v tlà, kak tréſe ſe beſéda! Ko sarja, ki pót sjútraj déla Fébi, Şpreminja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od

treſse
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu

tresejo

Blagomir puščavnik (1853):	on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol
Oče naš (1885):	si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K

treſsejo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kam ; to mi pak vshę ni prov. Nęshka Oni ſe tręſsejo vaſha Gnada; kaj jih sębe ? Goſpá. Mras mi je. Nęshka
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdaj kakor ti paklenſki Hudizhi, katęri tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu

tresel

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v
Ferdinand (1884):	to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled
Oče naš (1885):	smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval
Zeleni listi (1896):	razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj

treseta
- tresete
  Deborah (1883): Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre

tresi

treſi

Kuharske Bukve (1799):	prav. 293. Drugazhi. V' pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho
Kuharske Bukve (1799):	tręſi, ſhe enmalo na sherjavzi puſti, potle vlì eno sajarmizo

tresla

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej
Sveti večer (1866):	hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel

treſla

Genovefa (1841):	bliso nje je volk tulil. Grôse in ſtrahú ſe je tréſla. „O Bog, o Bog! ” je klizala „kakſhina grôsa me ſprehaja
Genovefa (1841):	in vétram varna. Pa ſhe smiraj ſe je od mrasa tréſla. Poldán je sdaj bilo. Glad jo je ſtraſhno naganjal in
Genovefa (1841):	ſvitlimi ozhmí gleda. Genovefe ſe je vſtraſhila, de ſe je tréſla. Pa urno ſe je pomiſlila; sagrabi gorjazho, ki je bila
Genovefa (1841):	bo dôbro godilo. Tam ſe ne bom vezh v mrasu tréſla in ne bom vezh bolna. Tam ne bom vékomej vezh
Genovefa (1841):	ſtrahú, de bi jo s ſinam volkovi ſtergali, ſe je tréſla. Boleſlavu, ki je shé s pervih lét ſlábih jedi in
Genovefa (1841):	ſhe zlo deshvati in mêſti. Genovefa ſe je od mrasa treſla in njéno ljubo déte ſè je jélo od mrasa, mokrote
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	truplu ſuſhiti; glava je ſlabéla, ozhi medlele, roka, noga ſe tréſla. Kar ſo udje ſposnali, de jim shelodez ni sapſtojn, temuzh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v Dobrovniku slo treſla. Bog daj, de bi ſe neſrezha ne primerila, kakor v

tresle
Kmetijske in rokodelske novice (1847): milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil

tresli

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	tudi in še bolj od misli gotove smerti, so se tresli in omahovali. Ali ni jim bilo mogoče kej druzega zvoliti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	terdó vkup tiščali in na celem životu so se jeze tresli. Perčin je skonca celó po meč segel, ali oster pogled

treſli
Genovefa (1841): in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od

treslo

Zlata Vas (1848):	Brencelj to slišati, vès ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z
Blagomir puščavnik (1853):	se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo

tresti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in
Valenštajn (1866):	zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo
Fizika (1869):	kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo
Gozdovnik (1898):	ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema

treſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga

▶ treščiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trešči

Mlinar in njegova hči (1867):	je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge
Mlinar in njegova hči (1867):	Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne

treši

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem

treščil
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je
treščila
- trešla
  Divica Orleanska (1848): bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal

treščilo

treslo

Tine in Jerica (1852):	je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo
Tine in Jerica (1852):	mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen

treščilo
Spisi Krištofa Šmida (1883): viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela
trešlo
Tine in Jerica (1852): je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za

treſhilo

Genovefa (1841):	nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in

▶ trešica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trohica; kontekst

trešico

treſhizo

Kuharske Bukve (1799):	na proſtori; tudi deni sraven ene lemone lupek, inu eno treſhízo ſladke ſkorie; kuhaj de ſe kuhajo, inu kakor mozhnik sagoſtę
Kuharske Bukve (1799):	frakel kuhane vode od zherneh zhęſhen, lup od lemone, eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to vkup ſhe enkrat savrè. — V'

▶ treti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tare

Zlata Vas (1850):	dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare, sicer bi ne storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil
Izidor, pobožni kmet (1887):	bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost

tarejo

Viljem Tell (1862):	v Renfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Ki jih sicer
Viljem Tell (1862):	Z besedo eno se prikupite Trinogom vsem, ki zdaj vas tarejo. — Storíte, kar zahtevali so večkrat, Ločite od države, podvrzite Se

tre

tere

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam naloshi, s' ſvojo gnado poterdi. Aku nas on tudi tere, nas vunder napotere. Nas tere en zhaſs, de nas potler
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nos premunt, ad Deum ire cempellunt. Kar nas ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poterdi. Aku nas on tudi tere, nas vunder napotere. Nas tere en zhaſs, de nas potler s'obiuniſhim potroshteinam resveſely. On
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta

treti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi
Robinson mlajši (1849):	Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče

trla
- terla
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj
trlo
- terlo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat

▶ tretjegorje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

terciarno gorovje; Pleteršnik

tretjegorje

Mineralogija in geognozija (1871):

najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo

▶ tretji števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tretja

treka

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Treka Peiſem. Od sposnave te Apostolske viere. 1. Verjemo, de skus

tretja

Sacrum promptuarium (1695):	sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge
Pozhétki gramatike (1811):	kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja in tako dalje še storiti ne more brez perve. Perva
Divica Orleanska (1848):	dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de
Rudninoslovje (1867):	navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove
Rudninoslovje (1867):	zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi
Mineralogija in geognozija (1871):	neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih

tryetia
Sacrum promptuarium (1695): druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem

tretje

tretije

Valenštajn (1866):	TRETIJE DEJANIJE. Soba. Prvi nastop. Ilo i Trčka. Trčka. Sedaj povejte
Valenštajn (1866):	TRETIJE DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanškej kneginji. Prvi nastop. Grofinja Trčkina. Tekla

tretje

Pozhétki gramatike (1811):	kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu
Pozhétki gramatike (1811):	ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snalo njih pomnoshenje vbraniti. ) Snano je ſplóh , de li vſako tretje* je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. )
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane

tretjo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja
trezhie
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti

trezhije

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta trezhije je an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite shaze vidou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha

tretjega

tretiga

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah

tretjega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor
Astronomija (1869):	na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol
Astronomija (1869):	ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico
Botanika (1875):	kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini

tretjiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje
Zlata Vas (1848):	perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali.

tretjem

tretimu
Branja, inu evangeliumi (1777): loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu

tretjem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pervem se konji kujejo, V drugem se sablje svitlajo , V tretjem se naput spravljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne po tretjem letu. Izbira si nar rajše žlahtne ovce, vendar je bila
Trtna uš (1881):	to zanesljivo spoznati; kajti napadeni trs žene v drugem in tretjem letu svoje ušivosti odviše kratke, slabotne mladike z revnimi listki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	o določenem času določeni osebi ali sam, ali po kom tretjem izplačati, zove se menica (Wechsel). Gledé na plačevalca se delé
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pomenja na prvem mestu, od desne začenši, štiri jednice, na tretjem štiri stotice, na četrtem štiri tisočice. Gledé na vrednost znaka
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr.
Gozdovnik (1898):	dvoje zločinstev je bilo že govorjenje, trebam govoriti le o tretjem. « Razpravljal je o napadu na vrtu. Haziende del Venado, o

tretjim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od Ilirije v drugim ali širjim, in od Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gor. Jezero Lychnites jo je od Makedonije delilo. Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo

tretjemu

tretjemu
Aritmetika za učiteljišča (1885): polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó

tretjimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih verže, kakor popred, troje v ogenj. Pa še k tretjimu perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k tretjimu ponudi, tóde ne drugači, kakor po pervi ceni, svoje troje

trezhiomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	h' peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept

tretji

treki

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu sapraulenu, inu na pozhaka na-ta treki rod, de bi ſe na tiſtimu veſseliu. Tudi ti tatje
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki tudi sliſhi De bo per Saky hyſhi, Petek, Sabotni dan
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Per sveti Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd ſmerti.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imęti ; Baronu eno drugo koſt podloshiſh; Shusheka pak dobru namasheſh. TRĘKI NASTOP. Smèſhnava , Matizhek. Matizh. Ho ! ho! Goſpod Smèſhnava , perſerzhni Goſpod
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu Sme — Smeſhnava? Baron. She ne. Şam Matizhek. (Budalo grę. ) TRĘKI NASTOP. Baron ſam , gon inu doli hodi, v' miſlih. Ni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	TRĘKI NASTOP. Nęshka , Goſpá. Goſpá. Mę dvę bova gvante premenile; je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dęlali ti Goſpodje , kader naſs bodo tukej saględali — ha — ha — TREKI NASTOP. Shternfeldovka, Mizka , Jaka. Shternf. Je vshę vſe napravlenu ? — Sdej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	povędat. (grędo , Gaſhper v' utizo , Budalo na ſtran v' borſht. ) TRĘKI NASTOP. Matizhek ſam. O shenę, shenę ! kaj ſte vę sa

trete

Ta male katechismus (1768):	pred peki doIishl te stare Ozhake od unad odreshiti; na trete dan pak po njegovi
Ta male katechismus (1768):	gnado neshla, ter nashe ſhivlenſe, inu dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn
Ta male katechismus (1768):	v' grob poloſhen. 5. Doli je shl pred pekl, na trete dan je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v'
Ta male katechismus (1768):	nas pogublene ſupet reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire je spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'en grob poloshili. Bog pak je njega goriobudu na trete dan od ſmerte , katiri ſe je veliku dny perkasov tem
Abecedika ali Plateltof (1789):	v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v'

treti

Branja, inu evangeliumi (1777):	kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi

tretiji
Valenštajn (1866): Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra

tretji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga
Deborah (1883):	Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho
Zlatorog (1886):	sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj
Revček Andrejček (1891):	da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s

trety
Biblia (1584): inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga

trezhji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta drugi den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho

tretjim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): slana iz trave zginila. Vpregati ga ne smeš pred dokončanim tretjim letom ako želiš terdnega in terpežnega konja dobiti. Zakaj skušnja

tretjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha

tretko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	molitov prei noi potle inu spet govo Ozhanash inu ta tretko uro mei ti od treiah doshtirah noi namolitov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko

treto

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſt resodev , inu njegovi Jogri ſo v' njega viruvali. Na treto Nedelo po SS. treh Krayleh. Branje is Piſma S. Paula

▶ tretjič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tretjič

trekič
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube

trekizh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	molitve, ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy!
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rękel, vſe saſtojn! vſe saſtojn! inu jeſt ti vshę dones trękizh odpuſtim. (vſtane) Nęshka. Jeſt tudi. (vſtane. ) Matizh. Jeſt tudi. (vſtane

tretezh

Ta male katechismus (1768):	res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene
Ta male katechismus (1768):	dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite

tretizh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rekozh: O zhlovik! jes niſim, inu na posnam tiga zloveka. Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	On sataji Criſtuſa pervizh bres saperſege, drugizh s'saperſego, inu tretizh ſe sakleje, de nega na posna. Taku ti grehi naprei
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen inu

tretjič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mene naglodati. Zdaj pa, kér so me Novíce že v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je še vroč, nanje, drugič marelce z njim nekoliko pokuhaj, tretjič tudi, četerti dan kuhaj cuker do kratke niti, deni marelce
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v rokah imel, pa mi je ušel. ” „Glej, da ti tretjič ne uide, če ne— zadene tebe njemu namenjena kazen. Od
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nij bilo, da bi bil prišel odpret. Poterka drugič in tretjič, pa vse je bilo tiho. Radoveden pogleda v izbo in

tretjizh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni sgubiti; tretjizh vſe tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza, savoljo nebeſhkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſneg perſti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené in

vtretjizh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kogar govorite! “ Ali komej je bil to isrekel, ino Jesuſa vtretjizh satajil, je petèlin vdrugizh sapel. V' tiſtim trinku zhaſa perpéljejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh vpraſha, ino rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de te ljubim. ” Ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ali me ljubiſh? ” Peter odgovori: „Ljubim te, Goſpod! ” Jesuſ rezhe vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od njih. Prave ſmertne teshave mu hodijo. Njegov pot je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan ſi, beſeda te rasodeva. “ Peter vtretjizh tají, ino ſe rotí rekozh: „Né, nè! niſim nè! ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' Helitu, ino dobí ravno tak odgovor. Tako ſe je vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh

▶ tretjina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tretjina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom
tretjini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost
tretjino
- tertinjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc
- tretjino
  Fizika (1869): imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi.

▶ trezno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trezno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Moj ljubi gospod! Znano mi je, de malo kje tako trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino vsak očitno spozna

▶ treznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treznost
- tresnoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo
- treſnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt

treznosti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je

▶ trg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trg

terg

Biblia (1584):	vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne
Zlata Vas (1848):	prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe
Divica Orleanska (1848):	sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno. Burgún. Mi

trg

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in
Viljem Tell (1862):	maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku.
Viljem Tell (1862):	Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo

trga

terga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj

trge

terge

Biblia (1584):	gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal k'nym
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo

trgi

tergi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo

trgih

tergih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prebiva 35 milijonov in 295957 duš v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v

trgov
- tergov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev

trgu

tergi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My

tergu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje
Divica Orleanska (1848):	podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba
Divica Orleanska (1848):	imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina

trgu

Valenštajn (1866):	si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu, Po trgu ljudstvo mrgoli, po cestah Dovažajo i rekah blago v tabor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	slovenski zemlji in veselje je o dobrih letinah gledati na trgu v Loki ali v Kranji, posebno pa v Ljubljani polne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	še omenil, povem naj tu, da le samo na ljudskem trgu (Piazza del Popolo) stojijo tri prelepe cerkve. Dve ste po

▶ trgajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgajočem
- trgajočim
  Ferdinand (1884): Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj

▶ trganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trganje

terganje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih je letaſ vindima (terganje) obilna, — v nekterih ſredna, v nekterih malo vezh ko nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rozhno na pokopaliſhe rajnkiga barona poſtavil. — Urno, kaj je noviga? (Terganje ali bendima v lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji prihodno

▶ trgatev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgatev
- tergatev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih

▶ trgati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trga
Zlatorog (1886): triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči

trgajo

tergajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino ga s' njim po glavi tolzhejo, de ſe bolj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mezhi uderó po vſih hiſhah. Is narozhja in od perſ tergajo materam nedolshne otrozhizhe, ino jih moré. O, kako neisrezheno ſo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo , Na konja jih Anki metajo. Anka se milo plakala , Dine
Blagomir puščavnik (1853):	dišeče cvetlice so okolj rastile. Izzujejo svoje tanke rokovičice in tergajo mlade zvončike in perve pomladanšice. Milko gleda za njimi, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	časov ne pošlje. “ Otroci se zaženejo na jerbas in se tergajo za kruh, ker vsaki hoče imeti najlepši in največi hlebček

trgajo

Mineralogija in geognozija (1871):	še dandanes dela vpričo nas. Reke, potoki bolj ali manj trgajo hribe in bregove, po kterih tečejo, več odtrgajo, če so
Zoologija (1875):	se samo v morjih sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo, trgajo od skale, potem izpero in posuše. V srednjem morji se

trgal

tergal

Sacrum promptuarium (1695):	Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo is rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko

trgal

Jerica (1859):	je že na pol Jurček, poskušal je vina in se trgal za ceno, staro kobilo je zastonj kašlja odvadil, in že
Svetinova Metka (1868):	je igral prisrčen otrok! Tod je po travi skakal in trgal marjetice! O prisrčne cvetice! tako ste cvetle tedaj, kakor cvetete
Kupčija in obrtnija (1872):	vrednost vsake poedine akcije nakrat. Na burzah se bo svet trgal za take akcije, in od prvotnih 100 goldinarjev bodo v
Kupčija in obrtnija (1872):	plačo, ta se ne bo dosti za ceno poganjal in trgal, ne tačas, kedar bo robo kupoval, pa tudi ne tačas
Antonio Gleđević (1873):	Hišica lesena je, Roža zlata v nji cvete. Kdor bo trgal rožo to, Dal mi bo rušo glavo. Jenko. Veselejše stvari
Ivan Slavelj (1876):	Jakope Jermenovec razblekne usta, da glas iz grla, ki je trgal ušesa, ter zapoje: En revež spod gore Ima pisane vole
Pomladanski vetrovi (1881):	je zadnjikrat kot otrok igral. Za metulji je letal in trgal cvetice. A neki mož mu je obljubil čudno pisane metulje
Pomladanski vetrovi (1881):	gledal v okó, a krohotaje sem si v divjej pijanosti trgal srce. Ali je prišla gledat mojo smrt? Ne; saj je
Tiberius Pannonicus (1882):	velikansko kupo z vinom, postavil jo pred se, vzel vrtnico, trgal njeno rudeče perje ter je metal v kupo. »Nebeški Avguste

trgale
- tergale
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa

trgali

tergali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “

trgalo

tergalo

Roza Jelodvorska (1855):	desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel

trgati

tergat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Vudovam Krivizo sturiti, No Srotizam per neh rezheh, Lon saſlushepi tergat du, Te grehi vpijejo v'Nebu. 9. Vſa ta pregreha

tergati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne
Genovefa (1841):	s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in
Roza Jelodvorska (1855):	le še enkrat zamogla v našim vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani

trgati

Zeleni listi (1896):	jabelko za jabelkom, kajti ni vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas
Gozdovnik (1898):	k omamljencu, zveže mu roke in noge ter prične premagalcem trgati oglavke, tudi Antilopinega vzame. V tem se je nezavedni osvestil

▶ trgovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovanje
Gozdovnik (1898): bilo časa delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili

▶ trgovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgujemo
Aritmetika za učiteljišča (1885): v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun

▶ trgovčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trgovčeve
Gozdovnik (1898): svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor

▶ trgovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovca
- tergovca
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in ga oropati
- tergvavza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On
- trgovca
  Gozdovnik (1898): od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se

trgovcem

tergovcem

Stric Tomaž (1853):	je zadnje dni iz skrivnostnega djanja gosp. Šelbita z nekim tergovcem, ki je sploh s sužnjimi kupčeval, nesrečo za prihodnost sumila
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pridna, ti bom za božič dala novo obleko narediti. S tergovcem sem že govorila o tem. Tukaj imaš novce pojdi tje

trgovcem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	skoro plaho. Zamaknil se je v živ razgovor s Francoskim trgovcem in ta razgovor, dragi čitatelj, hočem ti popisati. Nemec. To
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ljubljani je pa trgovec F. Rupnik, kateri je s hamburškim trgovcem F. Kornom v trgovski zvezi. Pečar ne bode kupil one

trgovcev

tergovcev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so

trgovcev

Aritmetika za učiteljišča (1885):	fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej

trgovci

tergovci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta

trgovci

Aritmetika za učiteljišča (1885):	družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6
Tiun - Lin (1891):	trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do

trgovcu

tergovcu

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi

trgovcu
Gozdovnik (1898): zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu

trgovec

tergovec
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti

trgovec

Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po 12 gl. 100 kg, in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev
Gozdovnik (1898):	razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali
Gozdovnik (1898):	okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen

▶ trgovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovina

tergovina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku.

trgovina

Aritmetika za učiteljišča (1885):

Njih število se ravna po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige

trgovine

tergovine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med

trgovine

Aritmetika za učiteljišča (1885):	oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na

trgovini
Kemija (1869): goreten je ali sam ob sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom

trgovino

tergovino

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti

trgovino
Aritmetika za učiteljišča (1885): jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige

▶ trgovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovska
Aritmetika za učiteljišča (1885): O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik
trgovskega
Aritmetika za učiteljišča (1885): na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se
trgovskem
- tergovskem
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji

trgovski

tergovski
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj

trgovski

Aritmetika za učiteljišča (1885):	F. Rupnik, kateri je s hamburškim trgovcem F. Kornom v trgovski zvezi. Pečar ne bode kupil one vsote nemškega denarja za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pojasnjuje, koliko nam je vsaka oseba, s katero smo v trgovski zvezi, dolžna, ali koliko ima od nas terjati. V njej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	stran se zapisujejo vsi oni postavki, za katere je postal trgovski prijatelj naš dolžnik, na desno, s »credit« zaznamenovano stran pa

trgovskih
Aritmetika za učiteljišča (1885): Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo

trgovskim

Aritmetika za učiteljišča (1885):	v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3.

trgovskimi
Aritmetika za učiteljišča (1885): tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).

▶ trgovstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovstva
- teržtva
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec

▶ trhel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trhel
- terhlen
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino
trhla
- trhla
  Zlatorog (1886): se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po
- trohnjena
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo.

▶ trhljeneč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

trohneč; kontekst

trhljenečih
Botanika (1875): Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in

▶ tri števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tri
- trezhi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se

trije

trie

Pozhétki gramatike (1811):	ali nedopolnen, je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim
Pozhétki gramatike (1811):	péſen, parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva

▶ trias samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trias; SSKJ

trias

Mineralogija in geognozija (1871):	leta 1853 ) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias*; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na
Mineralogija in geognozija (1871):	apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori
Mineralogija in geognozija (1871):	skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta
Mineralogija in geognozija (1871):	Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v
Mineralogija in geognozija (1871):	Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini.
Mineralogija in geognozija (1871):	drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso

▶ triasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

triasne

Mineralogija in geognozija (1871):	gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od
Mineralogija in geognozija (1871):	drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma

triasni
Mineralogija in geognozija (1871): Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično

▶ triathylamin neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

triathylamin
Kemija (1869): guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit

▶ tribati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

početi; nemško-slovenski slovar

tribati

Branja, inu evangeliumi (1777):	5. Ti nimaſh uwijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſti tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe govoriti
Abecedika ali Plateltof (1789):	5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe govoriti
Abecedika ali Plateltof (1789):	5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe govoriti

▶ tribun samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tribun
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo plačo že prejel in kterega ste
tribuna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč

▶ tribus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

tribus
Sacrum promptuarium (1695): Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus

▶ tridentinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tridentinskega

tridentinskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti

▶ trideset števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trideset

Zlata Vas (1848):	v vas. Terdne in velíke postave je bil in kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji
Valenštajn (1866):	Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji
Valenštajn (1866):	Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije
Zoologija (1875):	gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov

trideſet

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent

trideſset

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Senioribus dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike tim viſhim Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa ſto inu trideſsęt ranſh pobolſhal. On pravi tedej, de je Matija Satilnik dolshan
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	njih, zhe ne bol. O terjazeh je bo raven trideſset lęit, de ſva na gobovim gradi vkup ſiushila, jeſt sa

trideſſet

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Moiſtra, ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu je nasaj perneſſuv tem vikſhim Farjam, inu Starejſhem teh trideſſet ſrebernikov, inu je djav: jeſt ſim ſe pregreſhuv, kir ſim
Branja, inu evangeliumi (1777):	od Boga poterjen: taiſta poſtava, katira je zheſs ſhtirſtu , inu trideſſet lejt potęm perſhla, namore taiſtiga goriusdigniti, de bi obluba

trydeſset

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu

tridesetih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét

Testament (1887):	je vzkliknila mati. Gosta gruča se je zagozdila okoli njih. Topolščak je stal poleg bled kakor nikdar, in oči so se
Testament (1887):	v hiši pa je bil prostor za svatovanje po poroki. Topolščak je bil jako skrben in je pazil, da ničesar ni
Testament (1887):	A potem se je pobil! « »In tisto drugo imate vi, Topolščak! « Pri tem ga sodnik ni več nazival s pridevkom »gospod
Testament (1887):	Veliki noči pa je hipno silna novica pretresla vso dolino. Topolščak se je ženil. To bi sicer ne bilo nič posebnega
Testament (1887):	Tomaž bil pravi —? V ponedeljek po drugem oklicu je imel Topolščak zopet več gostov okrog mize pod lipama. Vračali so se
Testament (1887):	bo tu prilika zamujeno popraviti! Nič se me ne sramuj, Topolščak, saj ne bom sédel med svate, če me ne boš
Testament (1887):	nemirna misel mu je prišla. »O, vi se ženite, gospod Topolščak,« je klical sodnik, »to je lepo, to je lepo! Nerodno
Testament (1887):	čemu kričite? Vam je li v sorodu — kaj li? « A Topolščak je bil trde nature. »Osupnilo me je to, gospod sodnik
Testament (1887):	Enkrat — že več let po Jeričinem odhodu — ga je ogovoril Topolščak, naj pride k njemu na delo. Tomaž je nekaj godrnjal

Robinson mlajši (1849):	bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri
Robinson mlajši (1849):	Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih
Robinson mlajši (1849):	glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni
Robinson mlajši (1849):	To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude
Pastirski list (1852):	dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto naredbu dopuščeno od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih
Pastirski list (1852):	kerstjanom: nasledujte me u kralestvo očeta mojega nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov
Pastirski list (1852):	da se u tačaju totih dostojno k vuzmu pripravljamo. Med toto pripravljanje spada tudi zatajenje samoga sebe, ktero u zapovedanom zderžanju
Trtna uš (1881):	kaže, da mu nekaj brani živeti in rasti. No, in toto nekaj so trtne uši na njegovih koreninah. V četrtem letu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	deržala. Iz Francozkega. Veliki knez ruski Konštantin je bil v Tulonu in bo šel te dni od ondot v Pariz francozkega
Najdenček (1860):	gospod je mogel koj k svojemu regimentu iti in v Tulonu je šel na barko. Jez sim v začetku primišljeval, ali

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 120 →

← ↑ →

Stric Tomaž (1853):	Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo
Zeleni listi (1896):	mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	do Saverſhkiga grada na tenko povéjo, Ivanek pa ſvojo lovſko torbizo na ſe vershe, dene ſvojo pukſhizo zhres ramo, in ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	piſkrov ino trinog perſtavlenih bilo. ”Tukaj le, mu rezhe, ſvojo torbizo sdaj poloshi, deni pukſho v' ſtran, ino ſe vſedi! ” V'

Tine in Jerica (1852):	S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti
Astronomija (1869):	videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže
Astronomija (1869):	oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj.
Astronomija (1869):	po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna
Astronomija (1869):	23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste
Astronomija (1869):	repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in
Izidor, pobožni kmet (1887):	kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje dal, in kader bo prišel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake
Valenštajn (1866):	boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn
Rudninoslovje (1867):	pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in
Kemija (1869):	oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti
Astronomija (1869):	prej, 621 milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329
Astronomija (1869):	sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice
Kemija (1869):	iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč
Ferdinand (1884):	vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz
Gozdovnik (1898):	ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtopinj ), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej* ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako
Sveti večer (1866):	se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina
Zoologija (1875):	pa tu o tej stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in
Tiun - Lin (1891):	moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod
Tiun - Lin (1891):	so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali, kar se je tudi zgodilo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum od Petelina. Kupi na an tork ana Pe-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu use tho poſtise obkruhi noi obvodi: tapruevi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	DORO MERKEL. Kader na an tork anu Moshtuo umerje alje biu oshenian bel ledik je useanu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sede prida teſte Shebranje, katere morash 7 barti ferihtati: v' tork vzhatertek v' saboto. SHE-

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa torevazhar noi sriedovazhar inu zhater-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa torevazhar alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih
Kemija (1869):	Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium
Kemija (1869):	Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila, pipe, ſhkatle, shlize, zhedne palize ino drugo domazhe orodje délati
Genovefa (1841):	od Genovefiniga klezhanja sglajen bil, in poſteljo s mahú in torila is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ima naročje vedno odperto za izgubljene sinove. ” Solzica je zaigrala Torkvatu v očesu, ustna so mu trepetala, kakor bi se hotel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prijatelje in prijateljice — najprej Nežo. VI. Izdajavec. Vernimo se k Torkvatu. Ko se zbudi zjutraj po tistem nesrečnem večeru, najde zraven
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dar svoje priprošnje pri Bogu. Dijogen in sinova sta preskerbela Torkvatu v neki kristijanski hiši malo stanovanje, da ne bi padel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vnovič vnela Korvinova jeza. Ko stopi Fulvij zopet noter k Torkvatu, da bi ga domú spremil in tako zvedel njegovo stanovanje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta.

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in nihče naju ne bo slišal. ” S temi besedami pelje Torkvata v krasno sobo, kjer je bilo nastavljeno več posod vina
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	katakombo so šli po dva in dva. Sever je vzel Torkvata — lehko nam je misliti, zakaj.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Antoninovih toplicah in njegova žena sta na tenko opazovala Torkvata, ki je velikrat z Fulvijem in Kor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nobeno od teh reči,” odgovori grešnik. Fulvij se vsede zraven Torkvata in mu prijazno pa sladko tako-le govorí: „Poslušaj me, Torkvat
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je stala na vse zgodaj pred Kromacijevim poslopjem mula za Torkvata pripravljena in na nji mala culica z vsem njegovim premoženjem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	govoril, ni vedel, kâko moč so te besede imele do Torkvata; ali Sevér, ki ga je vedno opazoval, je videl, kako

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim

Kuharske Bukve (1799):	katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi.
Kuharske Bukve (1799):	inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ki mu ga je dal škof Biednih krajev Kromer postaviti. Torunjski zdravnik Pyrnez (Pyrnesius) mu da na to enega tudi v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zdravnik Pyrnez (Pyrnesius) mu da na to enega tudi v Torunjski cerkvi sv. Janeza napraviti. Večja hvala gré vendar njegovi blagi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še
Robinson mlajši (1849):	je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino
Robinson mlajši (1849):	meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo
Robinson mlajši (1849):	ko je v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji
Robinson mlajši (1849):	Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni
Robinson mlajši (1849):	zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prešiči pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne zahtevamo, da

Oče naš (1854):	sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kastanjevim drevjem v senci
Oče naš (1885):	sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kostanjevim drevjem v senci

Pozhétki gramatike (1811):	naissance, bodi ſi (:bodite ſi:) ktirga kol ſtanu rojen (:rojeni:) tout savant que vous êtes, bodi vuzhen kolkor hozheſh: la campagne
Pozhétki gramatike (1811):	ſturi s' beſédo tout, kader pomeni veſ, poſtavim: ils sont tout interdits, ſo vſi oſterméli, elles sont tout interdites, ſo vſe
Pozhétki gramatike (1811):	un tapis sous les pieds, práprogo (:plahto:) pod noge pogèrniti. _ Tout ce qui est sous te ciel, vſe kar je pod
Pozhétki gramatike (1811):	Tout a été créé par la parole de Dieu, vſe je
Pozhétki gramatike (1811):	bâti ce château, Vaſhi ſtari ſo ta grad sidali. 9. Tout na meſtu quoique, deſlih, kakorkól, ino na meſtu entièrement, veſ
Pozhétki gramatike (1811):	glaſnikam al s' bresglaſnikam b; sa to rezi: ces images tout amusantes qu'elles sont, ne me plaisent pas, kakor kol me
Pozhétki gramatike (1811):	nima mnoshniga pred moshkim perlógam, sa to rezi: les enfans, tout aimables qu'ils sont, ne laissent pa d'avoir bien des défauts
Pozhétki gramatike (1811):	Les soldates sans leurs offciers, vojaki bres ſvojih vódjov. Hors. Tout est perdu hors I'honneur, vſe je sgubleno rasun poſhtenja. Sa
Pozhétki gramatike (1811):	perjémajo, vunder mi niſo vſhézh. Ravno to ſturi s' beſédo tout, kader pomeni veſ, poſtavim: ils sont tout interdits, ſo vſi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Oſem inu trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tam per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Dei surashnika potreti, No s'tabo vezhnu shiveti. Pet inu trydeſeta Peiſem. She ena druge po shegnu. 1. Nam se je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta Pei? Per sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tebe lozhit' se nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 120 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —