- tikoma
- tikama
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo
- tikama
tile Tileh tilnik timet timijan timor timoratus timore Timotej timothäus tinctoria Tinče Tinček Tine tinetov tinkal tinktur tinktura Tinski tinta tinte tinjčev tinjec ti_on tip tipalnica tipati tir Tir tirati Tirbič Tirček Tirolec Tiroli tiroljski Tirolska tirolski Tirolsko tiskalo tiskan tiskar tiskarna tiskarnica tiskati tisoč tisočer tisočero tisoči tisočina tisočkrat Tissot tisti tistihmal tistikrat tistole tiščalka tiščati Tiščin tišina Tit titan titel tithys Tiun-lin tiun-linov tja tjakaj tkan tkanina tkati tla tlačansko tlačilo tlačiti tlak tlaka tlakomer tlakomeren tleč tlesk tleti tmina tobačnica tobak tobakera tobakov Tobija tobolec toča točaj točen točevati točica točiti točka točno točnost tod toda Todor togota togoten togotiti togotljiv togotno tohu toi tok tokovod tolar tolarček tolažba tolažeče tolažilo tolažiti tolažljiv tolažnica tolažnik tolčen tolčenje tolči toli tolik tolikanj toliko tolikokrat tolikokraten tolikrat tolikšen tollebat tolmačiti Tolmajnar Tolmin tolminski Tolminsko tolnajski tolovaj tolpa tolst tolšča tolščen tolščenik tolubalzam tom. Toma Tomaj Toman Tomaž tomažev tomback tombak tombe tombes Tomc tomcov tominec Tomk tomljač tomljanje tomljati tomošek Toms ton Tona tonc. tonč. Tonče Tonček Tončka Tone tonetov toniti top topaz topel topilnica topilo topinamburov topir topiti toplice Toplice toplina toplinski topljen toplo toplomer toplota toploten topoglav topol Topolovska Topolovski
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo |
| Rudninoslovje (1867): | druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena |
| Rudninoslovje (1867): | razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le: |
| Cyclamen (1883): | otroci doma navlašč narobe obrnili. « »Vi ste pa res ptič, Tileh,« deje Hrast med glasnim smehom; »kje jih pa pobirate take |
| Cyclamen (1883): | čudno, zakaj seda doktor zopet na hrušev hlod, ko se Tileh ne pravda niti z živo dušo na svetu. »Žena? Barba |
| Cyclamen (1883): | advokat. »Zdaj je menda kozo pasla! « »Da bi Vas strela! Tileh, Vi ste neumen človek! Ona gospa, — kam ona hodi, to |
| Cyclamen (1883): | večeru tretjega dne po prihodu Ilovskih na pristavo je pilil Tileh velik sveder, katerega je bil zdelal na Boletovo naročilo za |
| Cyclamen (1883): | kamor hoče. « Hrast se je skoro zarudel. »To ni tako, Tileh! « »I, zakaj ne; saj ne bodo rekli, da ste se |
| Cyclamen (1883): | da,« deje Hrast, kajti ta je stal pred kovačnico; »povejte, Tileh, koliko časa kujete tak sveder? « »Tak sveder? « ponavlja kovač; »verjemite |
| Naši vaščanje (1891): | Bog je bil sedaj postavljen v znamenje. Satančkovega je pa Tileh prebarval in ga prodal za svoj izdelek nekam v hribe |
| Naši vaščanje (1891): | in mirno. Ljudje so hodili kropit mrliča; prišel je tudi Tileh in jedini ta se je veselil smrti njegove, saj ni |
| Naši vaščanje (1891): | je bilo več za čast, za prvenstvo, nego za plačilo. Tileh je imel na izbero lipovega lesá; skoro si izbere pripraven |
| Valenštajn (1866): | Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko |
| Revček Andrejček (1891): | Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dinstajo) v kozi s putram, čebulo, dišečimi žbicami, materno dišico (timijanam), enim param lorberjevih peres, jesiham, vodo in limonovim olupkam; potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zeleno - kar je vse na rezance (nudelne) zrezano - materno dišico (timijanam), lorberjevim perjem, dišečimi žbicami in koščikam ingberja, deni vanjo eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami, zeleno, materno dišico (timijanam), čebulo, lorberjevim perjem, nekterimi dišečimi žbicami in celim popram, vodo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bolſhi ſtrah, od katiriga je sapiſſanu Eccli I. Initium ſapientiæ timor Dvmini. Ta sazhetik te modruſti je ta ſtrah tiga Goſpuda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal. 54. Timor, & tremor venerunt ſuper me. Strah, inu trepetaine je zhes mene |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveti Paul v' ſvoimu pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jurija Marternika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtel. na Timothea na 2. inu 3. Poſt. Prelubesnivi! ſpovni ſe, de Goſpud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa 30 |
| Zoologija (1875): | šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | konja, ki mu ja je bil prignal na pródajo konjár Tinček, znan mešétar iz sosedne vasí. Ko je dospela óna družba |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | je bil drugi, za njim pa Tomaž in ranocelnik. Konjár Tinček se ni zmenil za vse, nego tekel za konjem, hlapec |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | na rob planote, odkoder se je lehko videla vsa cesta. Tinček je dobro opravil; tam, kjer je tekla grajska pot v |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | silil je Pavel. »Čaka! « zavrnil je Ivo. »Tu dôli jahaj, Tinček, do Krke, do vélike ceste in nazaj! « velel je konjárju |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Po par skokih je bil sirec krotak kakor jagnje in Tinček ga je vodil z vso svojo umetnostjo po širokem prostoru |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | opravki vender ne? « »Ne boj se, ljubček moj! « zasmeje se Tinček. »Škode ti ne napravim! « »No, kaj pa je vender? « »Vedi |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | da vzprejme Zajčevo rodbino za nekoliko tednov pod svojo streho. Tinček se je vesel odpeljal, Rokčevo srce pa je bilo vedno |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | prijatelj Rokčev. Skupaj sta se izučila, in potem je pričel Tinček kmalu na svojo roko v oddaljenem mestu svojo trgovino, dočim |
| Prve hiše (1896): | sedaj. « Meta je šla in précej napisala pismo Prvinovemu Francetu. Tinček ga je nesel še pred poldnem k Prvinu. Kakšno je |
| Tine in Jerica (1852): | je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo |
| Tine in Jerica (1852): | je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej |
| Tine in Jerica (1852): | Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu |
| Tine in Jerica (1852): | zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče |
| Tine in Jerica (1852): | imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej |
| Blagomir puščavnik (1853): | se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za roko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Takoj, ko meni Tine to pové, napotim se v dir proti mestu in k |
| Tine in Jerica (1852): | in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se |
| Tine in Jerica (1852): | dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje |
| Tine in Jerica (1852): | toliko, kolikor ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on ni vedel precej svetovati. |
| Tine in Jerica (1852): | in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so |
| Tine in Jerica (1852): | deček sam verjel. Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za |
| Tine in Jerica (1852): | svat. Svatovšina je bila v Livadah v Tinetovi hiši obhajana. Tinetova mati si je prizadjala svate tako verlo postreči, kakor se |
| Tine in Jerica (1852): | moliti. Ko moliš, povzdigni serce, Ne dosti le molet’ roke. Tinetova in Jeričina opaznost. Tine in Jerica sta bila grozno skerbna |
| Tine in Jerica (1852): | Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov |
| Tine in Jerica (1852): | je vedla, kaj on misli. Ona se je večkrat s Tinetovo materjo pogovarjala, in ni vedla od Ančike nič druziga praviti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | štrigalica prilezla, katera je iz luknjice na vratih prišla v Tinetovo uhó. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ute. Hitro pošljejo po zdravnika, ki je nekaj vlival v Tinetovo uhó, iz katerega je čez nekaj časa velika štrigalica prilezla |
| Blagomir puščavnik (1853): | bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je |
| Kemija (1869): | 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna |
| Kemija (1869): | essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktu r, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s |
| Kemija (1869): | Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična |
| Kemija (1869): | razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback |
| Kemija (1869): | 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče |
| Zoologija (1875): | ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih |
| Genovefa (1841): | rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne |
| Kemija (1869): | Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam |
| Kemija (1869): | kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | konglomeratasti peščenec. Kakor stranske vmesnine se kremenčevemu zrnju včasi pridružijo tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali zelenjakova zrna. Po zadnjem dobi zelenkasto |
| Mineralogija in geognozija (1871): | granatov in nekaj tinjca ; tinjčev kvarc, zmes iz kvarca in tinjca, večidel s kositarjevcem in arsenikovim kizom, živca malo ali nič |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekako zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec pa ne leži vzpóredno, zato tudi kamenje ni škrilastega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom nekoliko granatov in nekaj tinjca ; tinjčev kvarc, zmes iz kvarca in tinjca, večidel s kositarjevcem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | n. pr. pri Auerbachu poleg pota v goro, je brez tinjca. Protogin, v Alpah, je zmes iz živca navadnega in, natronovega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in železnega lojevca, zatoraj zelenkast in, ako se potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta |
| Rudninoslovje (1867): | tinjec se dobiva na Slovenskem pri Prévalah na Koroškem. — Prozorni tinjec, ki se v velikih pločah dobiva iz Sibirije, imenuje se |
| Rudninoslovje (1867): | a inače kot steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | slučajne vmesnine so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat, epidot, magnetovec. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec pa ne leži vzpóredno, zato tudi kamenje ni škrilastega zloga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zmes iz živca in roženca. Dostikrat pridruži se kvarc in tinjec, po tem se tudi roženčev granit smé imenovati. Jako značivni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potrebni k njeni sestavi, imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko pa mora biti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd po večem sivo barvan, večidel tinjec zadržeč, včasi ga ima celó toliko, da se smé škrilasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje prehaja v trahit |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi |
| Kemija (1869): | Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki |
| Zoologija (1875): | četrtem letu se izvali hrošč. Spola razločita se po velikosti tipalnic, pod. 177. Mlinar (M. fullo) je podoben hrošču, samo ka |
| Zoologija (1875): | samo morske živali, ki nemajo niti glave, niti oči, niti tipalnic. Njihovo telo je zaprto v apneno lupino, kakor na pr. |
| Zoologija (1875): | večkrat tudi okopljejo. 3. Pleme plojkušev (Lamellicornia). Zadnji členi na tipalnicah so pri teh hroščih zbrani v listast pahljač. Semkaj spada |
| Zoologija (1875): | časa. Metulje razvrščujemo nekaj po načinu življenja, nekaj pa po tipalnicah in krilih v štiri podrazrede in v dvanajst plemen. 1. |
| Zoologija (1875): | posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih |
| Zoologija (1875): | mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala |
| Stric Tomaž (1853): | jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet |
| Gozdovnik (1898): | silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora |
| Gozdovnik (1898): | poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec |
| Gozdovnik (1898): | konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil. |
| Biblia (1584): | unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra inu Şydóna. 22. Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je |
| Biblia (1584): | Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku |
| Biblia (1584): | inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan tę ſodbe kakòr vam |
| Divica Orleanska (1848): | clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol |
| Divica Orleanska (1848): | Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah |
| Kemija (1869): | hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije |
| Divica Orleanska (1848): | svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim |
| V krvi (1896): | Strel; urednik pa je sporazumljivo prikimaval. »Gospoda! « je začel znova Tirbič, položivši pred-se nekaj listov z beležkami. »Pravo politiko na vse |
| V krvi (1896): | vnučkom! — Z Bogom, oče! Pozdravite mi vse domače! « je dejal Tirbič, nudeč kmetu desnico, ter se izgubil med veselim narodom. *** Tisto |
| V krvi (1896): | X. In Tirbič je govoril svojim vdanim volilcem mirno, trezno, brez fraz in |
| V krvi (1896): | IX. Novoizvoljeni poslanec Tirbič je sklical v T., predno odide v državni zbor, svoj |
| V krvi (1896): | zavedal se je, da je idealno pošteni narodnjak in rodoljub Tirbič resnično vreden zaupanja volilcev in visokega odlikovanja; zavedal pa se |
| V krvi (1896): | najvažnejšo in najnujnejšo točko svojega programa pa je imenoval poslanec Tirbič uresničenje narodne enakopravnosti. Vsaki narod naj si določuje po svojem |
| V krvi (1896): | trgovskih in višjedekliških šol; za te je hotel torej zastaviti Tirbič z jekleno vztrajnostjo svoj vpliv. Za delavce treba pridobiti svobodo |
| V krvi (1896): | kdo blekne krepkejšo psovko. V istem hipu je prišel mimo Tirbič sam. Čul je vsako besedo. Naglo je pristopil k Pajku |
| V krvi (1896): | edino prava, poštena in častna. Priznati je moral, da je Tirbič — »filister« — kos konjekturalni visoki politiki — in da Tirbičev politični program |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo domovino. Nova |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kamor ga je bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsi so se objemali in veselja jokali. Tudi mož od Tirčka rešene žene je prišel naprot. Bil je še živ, in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tudi malo kesneje prišel. « Ali če ravno so vsi razun Tirčka želeli pred ko se da v mesto priti, so vender |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ne bi smeli videti, kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809. Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze |
| Najdenček (1860): | mogočnega se mi je skazal. Pridite le in pomagajte mi! ” Tirolc si je storil serce, vrata še bolj odperl in pomolil |
| Najdenček (1860): | ga je vgriznil. „Oj ti huda žival,” se je kregal Tirolc; „kaj me grizež! Sej hočem dobro tvojemu gospodu in mu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Erlavska gospá zdihne, ter se spusti navzdòl po ozki stezì. Tirolic, ki ji je dans perčakovàl, še cvetèč starčik, jima z |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | skorej druziga némamo, kot mleko in maslo, ovsenják in podzémljice“. Tirolic pelje gospó v izbo, ki se je skozi njene okenca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri ti priliki, ko je dovolilo obilnišo posetvo tobaka na Tiroljskem, željo izgovorilo, naj bi se po vsih deželah cesarstva več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prejme na dan 5 fl., kirurg pa polovíco. — Povodnji na Tiroljskem v gornji in doljni inski, pusterski in adiški dolini, v |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva dni pozneje general |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči |
| Rudninoslovje (1867): | na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in |
| Fizika (1869): | 7. Kot zbočen, convexer W. Kotel prekapni, Destillirkessel, 116. Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj |
| Fizika (1869): | svoje lahke stisnosti odpravi ono nevarnost. 89 Hidravlično tiskalo (vodno tiskalo) opira se na uporabo gornjega zakona. To tiskalo obstoji iz |
| Fizika (1869): | ročico. Hornhaut, rožnica. Hörrohr, slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica |
| Fizika (1869): | tiskalo (vodno tiskalo) opira se na uporabo gornjega zakona. To tiskalo obstoji iz tlačilnega smrka, čegar zunanjo podobo kaže podobščina 90. |
| Fizika (1869): | k zavolj svoje lahke stisnosti odpravi ono nevarnost. 89 Hidravlično tiskalo (vodno tiskalo) opira se na uporabo gornjega zakona. To tiskalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti. Popravek. V 49. lista namesto „Boj pri sv. Miklavžu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kteri so mogle vse bukve, ki so bile v Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj izvorniga po slovensko lěpo napisati. Tudi s večimi pismeni tiskani sostavci imajo lěp slog. ” „U vsih se lěpe, dobre reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Original-Auſsätzen), kakoršni so večiděl vsi, kteri so s malemi pismeni tiskani. Težej je kaj iz ptujega jezika lěpo posloveniti, kakor kaj |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | duhu je že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Rudninoslovje (1867): | Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. |
| Revček Andrejček (1891): | in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna«. 1891 |
| Zeleni listi (1896): | povprečno po 6 pol. V GORICI. Tisk. in zal. »Goriška tiskarna« A. Gabršček. 1896. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da so se delničarji tudi s tem vabili, da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za Matico toraj bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kar je v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vjemate v svoje lastne zanjke! „Ich kenne Dir Spiegelberg”! Matična tiskarnica je zoper njena pravila, se trdi dalje. — To še ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | so menda vreli iz same sebičnosti, češ, da bi Matična tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski tiskarnici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je tako z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da se akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in nič druzega. Kje še je tako z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali bode delničarjem narodne tiskarnice treba manj denarja? Ali je dopisnik pozabil to, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | marcija 1871., 1. št. 2071, Matici dala prošeno privoljenje lastne tiskarnice (glej „Novice” 1. 1. str. 181). — Gosp. dr. Costa naznani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vse to ni nič vredno — svetu pokaže, da brez „narodne tiskarnice” ni spasa za „vspešno slovstveno delovanje”. — Pri luči ogledano in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da po omenjenih načelih izdela popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | nasvetoval to-le: „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice” 1. 1. str. 60. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 1. 1. str. 198.) V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice A. Lésar bere poročilo, ki se je končalo s sledečim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako imenovane „narodne tiskarnice”, si je v 150. listu „Slov. Nar.” Matico, njeno delovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | glasoval za to, da si Matica skrbí za privoljenje lastne tiskarnice, kmalu po dobljenem privoljenji najde pomislek, češ, da je zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vetrov, se bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji se natisuje druga knjiga noviga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na ne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ogledano in po domače rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski tiskarnici na poti. Hinc illae lacrimae! Dopisnik „od Save” se najpred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Dopisniku „od Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako imenovane „narodne tiskarnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek štajarsk odbornik prvi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski tiskarnici. Toda vprašamo Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Costa naznani odboru, da bi g. Blaznik rad prodal svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pravicami in s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bilo privoljenje? Če je misel, da si Matica osnuje lastno tiskarnico, nepraktična, potem moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Blaznikom spustí v dogovor, in c) ali si napravi novo tiskarnico? Da se ta važna stvar resno prevdari, obveljá nasvet: naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si je osnovala lastno tiskarnico? Kako da tega njej še nikdo ni očital? Pa se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | še nismo pri kraji. Povejte nam, g. dopisnik, le eno tiskarnico, ki ličnejše tiskanino daje med svet, kakor Blaznikova. Pokažite * |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico”. — Kako na tanko dopisnik preiskuje srca in obistje in pozná |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje? Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku dobili. Natiſkoval in na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito |
| Fizika (1869): | z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take |
| Deborah (1883): | Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če |
| Deborah (1883): | judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in |
| Oče naš (1885): | so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in |
| Gozdovnik (1898): | so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga |
| Tine in Jerica (1852): | slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so jih te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so |
| Botanika (1875): | odprê zimska tla, da zamore potem izriti iz njih na tisuče drugih cvetlic. Ta red obsega še mnogo drugih jako mičnih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | roci. „Vidiš, iz enega samega zerna se pripravi lahko na tisuče tacih koščekov kruha, kakor ležé pred nama na mizi. Ravno |
| Valenštajn (1866): | Blágor Celoti, ako vstane mož, ki je Središče i držalo tisočerim, Ki se postavi, kakor trden steber, Na kteri lehko se |
| Valenštajn (1866): | dne Promenil svoje sem srce do tebe? Bogastva dal sem tisočerim, zemelj Jim daroval i služb visocih — tebe Sem ljubil, svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pèrst na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in |
| Zoologija (1875): | imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvajsetice imajo po 500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 640 g ter ima 480 g čistega srebra? 4. Koliko tisočnin primesi je v zlitini, v kateri je 11/12 čistega srebra |
| Robinson mlajši (1849): | vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v |
| Gozdovnik (1898): | tem. « »To je prokletstvo zlatá. Moje krasne tratovine so mi tisočkrat dražje, nego vsi zlati zakladi, ki so v mojih zabojih |
| Gozdovnik (1898): | je blizu! « Je-li čuješ, Pepo! Čuješ besede, ktere sem ti tisočkrat povedal in pravil? On je, on! « Sledovnika objemši, pritisne ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta vsak za svoje rojake pisala, kar se per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz |
| Fizika (1869): | dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti |
| Fizika (1869): | Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem |
| Botanika (1875): | bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj |
| Botanika (1875): | tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod |
| Genovefa (1841): | vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko |
| Genovefa (1841): | je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti — ki ſta pa Bogú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in |
| Pozhétki gramatike (1811): | na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Glash. Tjiſta je vshę ręſs, — Jak. Sakaj tedej ozhejo odlaſhati ? Glash. Nesamerite |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moje imę , inu to je njegovu. Miz. Tok ony ſo tjiſta Goſpa — Shternf. Ja, jeſt ſim, vidiſh Srota , inu ta tvoj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | TREKI NASTOP. Shternfeldovka, sraven tę popręjſhne. Shter. Ta je tedej tjiſta hiſha — enu dèklé, tukej ? — morebiti je ravèn Shupanova Mizka — — koku |
| Robinson mlajši (1849): | klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto tede bosh ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje svetiga Duha: skues teſte vse jas tabe prosim o nabeshzi O- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ishniemi se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usa grieha noi vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte dni ob kruhi noi vode poſtiti: inu tude is andohtio |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV JE TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi usmilan pruet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te pridijozhe pushtabe: I. S. Z. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvali poshribati? tvje teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven praſtav |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali |
| Stric Tomaž (1853): | kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v Napolji, ko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji ? Res je sicer, da žito je še zmiraj tiste podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le |
| Botanika (1875): | začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Genovefa (1841): | vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki ſo ſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mo ani so teſta psa mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta duha tegniela kateri je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſi leta sveti pot Volnu hodu o Gospod! Vishei naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista Peiſem. Od |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dati, Nar vezh lubit nega. Kadir Boshji vuk trati, No tist'ga ſaush vuzhy Tist'ga se mormo bati, Ne priti pred ozhy |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | lubit nega. Kadir Boshji vuk trati, No tist'ga ſaush vuzhy Tist'ga se mormo bati, Ne priti pred ozhy. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tist'ga terdnu dershati O Bog! pomozh nam dei, No s'taboi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. K'dir pa sa svoje grehe Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu, On more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga pa tudi pri nas doma. Oče mi pišejo: „Od tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja |
| Astronomija (1869): | stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu |
| Zlata Vas (1848): | je iz svojiga sveta dobička dobil, tako de je razun tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | krajc. veljá, kar je lahko zapopasti iz tega, da od tistiga časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge |
| Oče naš (1854): | Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam |
| Genovefa (1841): | pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu |
| Fizika (1869): | od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Boga, kar je bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim kraji zgodilo ? Naj se le en kmet oglasí, kteriga bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste |
| Fizika (1869): | bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej |
| Zlata Vas (1848): | je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar več mléka dolžni. — Perve dni so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stiem Kruham she an puav perten blek sabo pernasov noi teſti taku nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokado kaditi se mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi teſti zhas isnekuemer marnuati bol pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei poſtavijo naan stov, noi me smozhjo dovi potisnajo inv teſti stov je biv isshrebli nasajan noi mene she nateknajo shpize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | odperu. 2. JESUS! tvoi vuk je mozhen To pregreho pregnat', Tist' je tudi mogozhen Nam brumnu ſerze dat'. Dei nam mozh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu Meſu, no Kry, Tist', ko od Marije Biu rojen, tamkei je. 5. Kadir' od |
| Fizika (1869): | eno in tisto telo raztopi tudi vselej pri enej in tistej toplini, tako n. pr. svinec pri 334° C. Ako se |
| Fizika (1869): | nekterih teles, (t. j. tisto mesto, ktero kaže toplomér pri tistej toplini, ki je potrebna, da se ta telesa stopé ali |
| Astronomija (1869): | severnega tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej legi, kakor kraj okrog Franko-Broda in srednjih nemških dežel. Pod. |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | niso za spanje pripravljene. Kakor gosence na eni i ravno tistej lesi ne zaspé enakočasno, tako je tudi njih zbudenje različno |
| Zlata Vas (1848): | je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega |
| Zlata Vas (1850): | Sirovo maslo je vsak lahko koj tisti dan seboj vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je |
| Tine in Jerica (1852): | je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo je tisti, ki je rekel: Sim bil lačen in ste me nasitili |
| Blagomir puščavnik (1853): | svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi |
| Sveti večer (1866): | ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti je to rekel? “ Mosh ga ni vedil imenovati |
| Genovefa (1841): | drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo is rok tergal i. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per tüſti prizhi kmalu ſpet posodo is 2. ali 3. bokalami tople |
| Kratkozhasne uganke (1788): | un tebi rekl, de ima biti, tok bo lih na tüſti shtetvi njegova qvarta padla, katiro si je on bil v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se je |
| Botanika (1875): | dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen |
| Botanika (1875): | rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro |
| Botanika (1875): | mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni |
| Genovefa (1841): | rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is jezhe noi shaliesja inu is tah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | o ti zadevi, ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te starosti, ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva |
| Stric Tomaž (1853): | in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ljubljani v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah |
| Fizika (1869): | povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa |
| Botanika (1875): | debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz |
| Stelja in gnoj (1875): | je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare |
| Botanika (1875): | izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham stury, Nem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dir ozhe she vezh sturiti, Nei tu svoju vſe preda Tistu bogim resdeliti, Sebe pa nei Bogu da. Nei divishtvu vſel |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſvetu , Temuzh o po ſmerti dei Gledat na vunim ſveitu Tistu na vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. H' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni |
| Genovefa (1841): | ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi |
| Genovefa (1841): | in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je |
| Genovefa (1841): | Obá ſta bila zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih oblek od tiſtihmal ni bila ſlékla. V vojvodſkim gradu je bilo tako tiho |
| Genovefa (1841): | zhaſa, ko je koſhuta v pervizh v votlíno priſhla, do tiſtihmal, ko je dôbra svér od grofa preganjana tjékaj pribeshala. Grôf |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se vsedil. Vse, karkol' je kdo naredil, Celi svet bo tistikrat zvedil. Revež, kam se čem podati? Kje prijatla tam iskati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo mnenja, ki so si popolnoma |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim ga kręgala, de ſe je poſtopil , kej takiga miſlit. Tiſtikrat pak — vidijo, gnadliva Goſpa, jeſt jim nemorem povędat, kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' verſto ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita , kranzelz kje nejséta, inu ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naſs ; ſam męd, ſama dobrota vam je na jesiki — inu tiſtikrat — naſs nar bòl pizhite ! — Bogi moshję! vſi rogę noſsité, vſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader ſe bo moje ſerzę v' murjo tę shaloſti potopilo , tiſtikrat bo ta podvęsa, inu sravèn ſpomin na mojo Nęshko — Nęshka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad vſih glavami. Ino vſi ſo ſ' ſvetim Duham napolnjeni. Tiſtikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dézhke je ukasal ſhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat neka dobra, vſa bogabojezha Israelſka mati. Le toliko salo dete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil tiſtikrat ſhe otrok, ko ſo bili Joshefa prodali, obdershé ozhe doma |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roko s' noshem klát ſvojiga ſina. Pa angelj boshji savpíje tiſtikrat s' nebéſ: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat bo tudi tebi jęsik tękel, koker de bi ga bil |
| Robinson mlajši (1849): | niti jédel. Stanislav. Ne? Oča. Kako pak da ne! kajti toistokrat od njega pri nas niše nič ni védel. Pri nas |
| Robinson mlajši (1849): | ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nogó naprej in s križem rokama. Zobé je terdó vkup tiščal in oči so kljubetno odperte sterméle. Ni se ganil in |
| Oče naš (1885): | in bolj stiskal in davil, da je rjul in pene tiščal. Njegovo kričanje je Bertrama, Nikolo in Ménarta priklicalo. Prestrašeni so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je |
| Gozdovnik (1898): | jima bo mogoče priti do Apačev. « »Moj brat, bodi miren,« teši Sokoljeoko. »Na Bivoljezeru čaka deset hrabrih Komančevih vojakov Sokoljeoko. Skrili |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu |
| Fizika (1869): | klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se |
| Revček Andrejček (1891): | kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti |
| Revček Andrejček (1891): | Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti |
| Spletke (1894): | namestu njega! « »No, pomislimo, kako bi pametneje naredili«, zavlekal je Tiščin nalašč pogovor, da bi berači brezskrbneje podirali šolski zid. »I |
| Spletke (1894): | župan pa pošlje svojega osemletnega sinčka po Tiščina. Kmalu vstopi Tiščin, dobovški krčmar. »Dober dan«, pozdravi vljudno in čisto nič v |
| Spletke (1894): | župan, da pregledamo prostor, potem pa kar najhitreje pričnimo zidati. « Tiščin je stal bled kakor stena, tako ga je jezilo, da |
| Spletke (1894): | se menda nisi toliko časa obotavljal? « »Kajpada ne«, razlagal je Tiščin svojim zaveznikom; »v klet smo šli po sod, ker bode |
| Spletke (1894): | bali so se, da bi jih Resnik ne zalotil. A Tiščin je vedel sveta tudi v tej zapreki. »Le počakajte«, govoril |
| Spletke (1894): | tudi Zaplata in Stopca; hitro so se izgubili v noč. Tiščin pa jo je mahnil k Resniku, zakaj očitno se mu |
| Spletke (1894): | delo. »No, če pa sedaj nič ne opravijo«, mislil je Tiščin o beračih, »potem ne bodo nikoli. « Predno so pomili sod |
| Spletke (1894): | pa, ali ste se zaradi prostora že zjedinili? Ali je Tiščin še vedno tako drag? « »Kar nič ne odjenja«, razlaga župnik |
| Spletke (1894): | pomagajo, in konec besedij je. « Vsi so bili jedini, samo Tiščin ni dejal ne bèv, ne mèv. Sam si ni upal |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | s temnimi mostovži; sobe so bile prazne in neka čudna tišina je vladala v njih; cela vrsta oken je bila odprta |
| Valenštajn (1866): | Al pride dan, izginejo šatorji, I trume dalje se pomaknejo, Tišina, kakor v grobu, zdaj nastane, Pokopališču je podobna njiva, Leži |
| Valenštajn (1866): | skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per sarni Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Maſhi ob polnozhy. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Tita na 2. Poſtavi. Prelnbesnivi! Boshja gnada Isvelizharja naſhiga ſe je |
| Kemija (1869): | 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano shegnano sviezho pershji: inu potam ti morash methi te Titel I. N. R. I. Sveta Krisha na an biu Jungfra |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta |
| Zoologija (1875): | suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus). |
| Tiun - Lin (1891): | kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec |
| Tiun - Lin (1891): | bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo |
| Tiun - Lin (1891): | naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič k meni. |
| Tiun - Lin (1891): | To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to |
| Tiun - Lin (1891): | je, ker sem videl, da ga je samo bojazen pred Tiun-Linom pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste |
| Tiun - Lin (1891): | nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče |
| Tiun - Lin (1891): | drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je |
| Tiun - Lin (1891): | džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti |
| Tiun - Lin (1891): | da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! « |
| Tiun - Lin (1891): | ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik |
| Ta male katechismus (1768): | XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej |
| Biblia (1584): | sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih |
| Biblia (1584): | Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de |
| Biblia (1584): | inu je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus |
| Biblia (1584): | vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi |
| Biblia (1584): | en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes taiſti imèl, inu je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota |
| Deborah (1883): | nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter tja še kak oderuh in slepar najde Ana. Ne slušajte ga |
| Gozdovnik (1898): | bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo |
| Gozdovnik (1898): | S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta |
| Biblia (1584): | de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil |
| Genovefa (1841): | ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vém. „Tako se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu |
| Kemija (1869): | hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali |
| Botanika (1875): | jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti taku hotla, prozh s'tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih |
| Ta male katechismus (1768): | se al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s' zhasam shelej kjekej prishli bodo, ſdej pak se na en zhas v' vizah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: ſo Paſtirji med ſabo govorili: Pojdimo kjekej da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſte she Ajdji bli , ſte vi, koker ſte bli vajeni, kjekej k'tem mutaſtem malikam hodili. Satn vam jeſt na ſnanje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei, inu ſe je na en verbo ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mori. Vſim ludem je gor poſtavlenu enkret vmreti. Mi poidemo takei, kamer ſo vſi pred nami ſhli, oben na bo zhes |
| Biblia (1584): | taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi |
| Valenštajn (1866): | Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno |
| Biblia (1584): | nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal |
| Biblia (1584): | zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci |
| Biblia (1584): | Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu |
| Biblia (1584): | kupio. Iesus pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo |
| Gozdovnik (1898): | zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da izvedem |
| Genovefa (1841): | priti. Kaj bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in |
| Blagomir puščavnik (1853): | k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo |
| Blagomir puščavnik (1853): | in kdor se k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki |
| Revček Andrejček (1891): | ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil |
| Pripovedke za mladino (1887): | obleka, ravno taka, kakor bi bila iz srebra in zlata tkana. Kralj hoče jo hitro v roke vzeti, pa zvesti Ivan |
| Pripovedke za mladino (1887): | in vsakdo bo mislil, da je iz zlata in srebra tkana; ni pa nič druzega ko žveplo in smola; ako jo |
| Kemija (1869): | Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v |
| Kemija (1869): | pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem |
| Zoologija (1875): | tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj |
| Zoologija (1875): | prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obličja odleti mimo Fulvija — ves prestrašen ta bere na dragi tkanini: maščevanje! — Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se |
| Kemija (1869): | dokler je še mokra in dokler so vlakna v kožnej tkanini še vitka, delujejo nektere tvari, ki se vlaken čvrsto primejo |
| Kemija (1869): | se ta glinica jako čvrsto zveže z vlaknom, in o tkanini pravimo, da je strojena (gebeizt). Ako pa sedaj to strojeno |
| Zoologija (1875): | na prvi pogled jako podobna rahli rastlinski tkanini (glej v botaniki pod. 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim ſhlo platno in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo |
| Zlata Vas (1848): | akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in tje, kakor da |
| Lohengrin (1898): | in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa en peſdir shlu, katirega se ti ſavol Boga od tav goripobral. Karkol se is hude manenge pozhne, se malu kedej |
| Biblia (1584): | dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de |
| Zlata Vas (1848): | je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in |
| Botanika (1875): | ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v |
| Botanika (1875): | enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta |
| Ferdinand (1884): | nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je |
| Revček Andrejček (1891): | deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase |
| Gozdovnik (1898): | še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem je Kanadčan s svojo |
| Gozdovnik (1898): | po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo |
| Genovefa (1841): | je ſedéla,” je rékel in s roko je po rudézhih tlàh udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj |
| Genovefa (1841): | s roko je po rudézhih tlàh udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj ſedim. Ali mi sdaj verjamete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pod podobo je bila rudezhe pregernjena misa na rudezhe pogrernjenih tlah. Nad vſim tem pa je bil debel venez is berſhlinovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka; |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno |
| Gozdovnik (1898): | sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen |
| Gozdovnik (1898): | pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana |
| Genovefa (1841): | povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor |
| Genovefa (1841): | blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak |
| Botanika (1875): | 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in |
| Fizika (1869): | Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike |
| Fizika (1869): | iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj na |
| Fizika (1869): | kake druge goste kovine, z vodo napolnijo, dobro zamaše in tlačijo, stopi voda v drobnih kapljicah iz njih skoz luknjice v |
| Fizika (1869): | zakaj da morajo stene tistih posod, v kterih se kapljine tlačijo, imeti primerno debelost. Ako steklenico napolnimo zvrhoma z vodo, potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | časov, ki dušijo vse živahnejše gibanje, in ki kakor môra tlačijo narodno, družinsko, trgovsko, obrtnijsko in vsakoršno drugo življenje. Zato se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In |
| Divica Orleanska (1848): | je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero |
| Rudninoslovje (1867): | se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo |
| Fizika (1869): | to v podobščinah 86., 87., 88. in 89., da je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v |
| Fizika (1869): | enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V |
| Fizika (1869): | je temu vzrok, dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda |
| Fizika (1869): | tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna |
| Botanika (1875): | dalje vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile |
| Botanika (1875): | česar se vidi, da stanice dalje vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103. |
| Fizika (1869): | telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter |
| Fizika (1869): | napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | satirati. Po zéglovnizah ino na polji ſo mogli hudo hudo tlako opravljati, ino preteshke déla delati. Ino vſe vnovizh rojene Israelſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večsortne orodja perpravlja, ali k sosedam, ali na cesto v tlako naj gre. Ne sme čakati, de bi ga gospodje prosit |
| Fizika (1869): | svojo razpenjavost izgubé, pomanjša se s tim zračni tlak in tlakomér pade. Zgoščene vodne pare pokažejo se kmalu v podobi oblakov |
| Fizika (1869): | Kordiljêrskih in Andskih gorá. 105 Razun visokosti kraja delajo na tlakomér tudi drugi vzroki, ki mnogokrat kar na enkrat naredé premembe |
| Fizika (1869): | mrzlega, zrakú sè severjem ali sè severovzhodnjakom k nam, se tlakomér vzdigne, toplomér pa pade. Po zimi se ta zveza bolj |
| Fizika (1869): | Te premembe v tlakomérnej visini izgovoré se, da se reče: tlakomer gre k višku in tlakomér pada. Ako je n. pr. |
| Fizika (1869): | izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe, 151. |
| Fizika (1869): | zraku, svojo razpenjavost zračnemu tlaku, in napravi s tem, da tlakomér bolj visoko kaže. |
| Fizika (1869): | pokažejo se kmalu v podobi oblakov in dežja. Ker pa tlakomér take premembe že mnogo poprej naznanuje, preden se pokažejo oblaki |
| Fizika (1869): | zračnem tlaku in o vetrovih. V §. 103 spoznali smo tlakomér (barometer) kakor tisto orodje, s kterim se meri zračni tlak |
| Fizika (1869): | izgovoré se, da se reče: tlakomer gre k višku in tlakomér pada. Ako je n. pr. tlakomér kraj morja kazal 28 |
| Fizika (1869): | je pa vprašanje, kaj je nad živim srebrom v cevi tlakoméra? Nič druzega, kakor popolnoma prazen prostor, kteri se po nájdecu |
| Fizika (1869): | spremljajo velike premembe v ravnotežji atmosfére, naznanja navadno močno padanje tlakoméra. Ako je v zraku mnogo vode v podobi pare, kar |
| Fizika (1869): | Prikazen viharjev je zatorej tudi vselej združena z močnim padanjem tlakoméra, in po tém že naprej napovedana. |
| Fizika (1869): | živo srebro morata biti popolnoma čista, in v praznem prostoru tlakoméra ne sme biti prav nič zraku, ker bi sicer ta |
| Fizika (1869): | zračne toke, in se zatorej navadno najpoprej napovedujejo s padanjem tlakoméra, potem z veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra. Ako |
| Fizika (1869): | Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe, 151. Barve nasprotne, Contrastfarben, 150. |
| Fizika (1869): | površjem živega srebra v posodi nn. Ta daljava imenuje se tlakomérna visina. Očevidno je, da tudi tukaj edino le zrak, ki |
| Fizika (1869): | mu dá podoba taka, kakoršna se vidi v Pod. 106. Tlakomérna visina računa se tu od površja živega srebra v cevinem |
| Robinson mlajši (1849): | tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kako vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako je morala tleča zemljina krogla vsa skozi goreti, kakor žareča kroglja na vodi |
| Zoologija (1875): | lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema kril in |
| Oče naš (1885): | hvalil hrabrost Podgojzdjanov; s tihim očitanjem je pokazal Ménart na tleča pogorišča, kakor če bi bil hotel prašati: „Ali je to |
| Pripovedke za mladino (1887): | mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ti bo dala plačilo hudobije. Pahnjen boš v naj večjo tmino, kjer je tulenje in škripanje zob. « Jirhar pa se na |
| Stric Tomaž (1853): | pri pokoji, potem odpre vrata, zbeži iz dvorišča v nočno tmino z drago butarco. Bila je še zima in precej mraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ovratnikov Auguština Baumgartnerja, srebrarja iz Obernberga v gornim Estrajhu, od tabačnic žlahtniga Frid. Zattlerja iz Gradca, od svilnih nogovic Žig. Geimajerja |
| Rudninoslovje (1867): | navadno steklo, samo da na zraku oslepi. Iz luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. |
| Rudninoslovje (1867): | ter imata veliko vrednost; iz navadnega i poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega |
| Zoologija (1875): | krasno pisano hišo, ki se tudi izdeluje za skledice in tobačnice. Mala porculanka znana z imenom kauri (Cypraea moneta) služi v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in ji izročil, kar je v gradu rešiti mogel: zlato tobačnico, zlato uro in dvoje dragocenih uhanov. Priložil je še nekoliko |
| Zeleni listi (1896): | Počasi je segla v svoj velik žep, privlekla iz njega tobačnico ter začela nosljati. Ubogi ženi se je poznalo, da jej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maham Ko zhveſt korenák, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo sgorej rezheno. Tudi ſe ne ſmé v taki kozhi tabák piti, ali kaj diſhavniga, poſtavim hren , zheſen, zhebula, roshe i. |
| Oče naš (1854): | Naprej so šli. Nace je molil. Španioli so péli in tabak kadili. Kar se zakadi prah za njimi in konjiki pridérjajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj je orodje talijansko” — je |
| Botanika (1875): | Izmed raznih vrstí te rastline se najbolj pogostoma sadi virginijski tabak (Nicotiana tabacum), pod. 215. |
| Botanika (1875): | Amerike in se zdaj po Evropi pogostoma sadí. Posebno dober tabak je ogrski in turški; sadé ga pa tudi po Nemškem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſnedle. Ta zhaſ ſe je ſoſebno lepo rasodcvala dobrodelnoſt poboshniga Tobija v' Ninivah. Vjete Israelze, ſvoje brate po veri, je obiſkoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is Ragesa mu je perneſel. Potlej ſe angelj ino mladi Tobija hitro verneta domu. Sa njima gre njegova shena s' deklami |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | podobi mladenzha ponudi tovarſha, ino gre s' njim; pa mladi Tobija ga ni posnal. Pervi dan hodá ſi je mladi Tobija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila. Angelj je po boshji volji tako obernil, de mladi Tobija bogabojezho ˛Saro vsame sa sheno. Tudi denarje is Ragesa mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta jedla po poti; ſerze, jetra ino shelzh je pa Tobija ſ-hranil sa sdravilo. — Angelj ga je peljal k' nekomu, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu je v' ozhi perletel, in oſlepí. Tudi to je Tobija poterpeshljivo preterpel, ino ſe v' boshjo voljo vdal. Ana, njegova |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vljenji ſtregel. Tobija je tedaj mogel ubog pobegniti, ino s' sheno ino ſinam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili pazh vſi ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel! 46. Tobija v' Aſirſki ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shelzhem. Tako mu je bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari Tobija je pregledal. Kako selo ſo ſe veſelili! Tem Ijudém je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | menil razlagati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri skoz |
| Sacrum promptuarium (1695): | garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de |
| Robinson mlajši (1849): | huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kelih od nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bliſkanja, inu tręſska, vender nekateri vezhe tal ſpomlad s' nevarno, tozho. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bólſhi nyva noter neſla, inu ſe nimaſh bati ne pred tozho, ne pred povudnjo ali mózho, inu imaſh ſhe tvoj Kapital |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sopet na tla paſti morajo. Ravno tako tudi laſje med tozho pridejo, od ktere tozhe neumneshi miſlijo, de od zoperniz pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojim dragim kmetam povédal, kaj in kako jim gré pred tózho savarvati ſe. H ti drushbi sna vſaktéri priſtopiti, ravno takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je bila semlja vezh ko zhevelj na debelo s tózho poſúta. Po tózhi je pa taka plôha priſhla, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zhaſu nam deshi, Tak klaſje bo metalo. Pred lijo, tózho var' Bog je, In de goljásen je ne ſné, De |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih |
| Fizika (1869): | lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó |
| Roza Jelodvorska (1855): | bili mojiga obličja in mojih oči, ki britke solzice zdaj točijo, nikdar več vidili. Te ročice, ktere zdaj proti vam povzdigujem |
| Viljem Tell (1862): | tiho prihajajo zelo žalostni hlapci; nekteri poklekajo pred njim i točijo solze; v tej tihoti zaklenka v gradu. ) Rudenc in prešnji |
| Blagomir puščavnik (1853): | od njega zvediti dalo. Večkrat je za to britke solze točil ter sam sebi očital: ”Če vernivši se k svoji materi |
| Stric Tomaž (1853): | časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker sim bil mater in sestro zgubil in |
| Ferdinand (1884): | vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti |
| Oče naš (1885): | Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni |
| Genovefa (1841): | derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite |
| Zlata Vas (1848): | je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte tozhiti, inu tiſte omiti. Tvoja duſha je bila shaloſtna noter do |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazheu s'ſmertjo rinat, inu kervavi put is zeliga shivota tozhiti. Kai je pa v' leti kerva- |
| Fizika (1869): | velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih |
| Fizika (1869): | časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a |
| Fizika (1869): | ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani |
| Rudninoslovje (1867): | robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje |
| Fizika (1869): | lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta |
| Fizika (1869): | za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi |
| Astronomija (1869): | nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej |
| Fizika (1869): | pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje |
| Fizika (1869): | bi pa bruno bilo tako dolgo, kakor je to s točkami zaznamovano, imelo bi svoje težišče pri b, in moralo bi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | Med vsemi točkami je naj važnejši ta, da prezračiš vzrejališke sobe pogastoma, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla smešna Aleševčeva opereta „Krah”, vglasbena po g. Stöcklnu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda označena z jednostavnimi skupinami toček (kakor |
| Rudninoslovje (1867): | Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24 |
| Rudninoslovje (1867): | trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je |
| Botanika (1875): | zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V §. 211. kemije |
| Fizika (1869): | se steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér |
| Astronomija (1869): | prikazni se dá čas oseke in plime za vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom |
| Zoologija (1875): | veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da |
| Gozdovnik (1898): | je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tudi Goſpód tę ſabbóte. 9. Inu kadar je on od tód prozh ſhàl, je priſhàl v' njih ſhulo. 10. Inu pole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se je v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést |
| Valenštajn (1866): | Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli |
| Astronomija (1869): | druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje |
| Botanika (1875): | nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe za rast |
| Botanika (1875): | Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane |
| Botanika (1875): | Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine |
| Botanika (1875): | in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi |
| Botanika (1875): | prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi |
| Gozdovnik (1898): | Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako gostih, da bi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo |
| Oče naš (1885): | da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “ |
| Zlatorog (1886): | v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele |
| Revček Andrejček (1891): | otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset otrok imela — morali bi |
| Gozdovnik (1898): | rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje |
| Gozdovnik (1898): | dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je |
| Gozdovnik (1898): | v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vas *) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali |
| Blagomir puščavnik (1853): | strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Zora”. Ilustrovan list za zabavu i pouku. Izdaje i uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. Ta lepoznanski list, kateri izhaja v Beču in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Zora. Iiustrovani list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje Todor Stefanović Vilovski. Ta list, ki izhaja v Beču, stopil je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je koncem lanskega leta tudi knjižico: „Wanderungen |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nekaj dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe prasne hvale, nevoſhlivoſti, ali falſhie, opravlanja, kręga, jęse, klętve, togote, inu maſhuvanja, varujte ſe tatvíne, leshâ, gerdih beſsedy, nepoſhteniga, nezhiſtiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en vbyavez tę duſhe ſpęle ta shlak s' premiſhlenjam bres togote, v' ſrędi priasnih pogovarov, bres tęga, de bi bil s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervenſtvo kánil, ino sdaj mi ſhe ozhetov blagoſlòv ukráde! “ Is togòte shuga Jakopa umoríti. 14. Jakop na ptujim. Jakop je reſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | To govorjenje jih je tako hudo sbodlo, de ſo od togote s' sobmí ſhkripali. ˛Shtefan pa je poln ſvetiga Duha okó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža |
| Stric Tomaž (1853): | vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel |
| Stric Tomaž (1853): | spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | meseniga živeli, bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in pravici pot gladiti. lz Vipave 4. jan. — Zopet je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo dal tebi. Le maître te regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe. |
| Pozhétki gramatike (1811): | padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre, to je, donnera |
| Pozhétki gramatike (1811): | Le maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik ti bo dal ene bukve, to je, bo dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko |
| Divica Orleanska (1848): | prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz |
| Fizika (1869): | pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè |
| Fizika (1869): | posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži |
| Fizika (1869): | napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo |
| Fizika (1869): | ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja |
| Gozdovnik (1898): | se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel |
| Fizika (1869): | daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še |
| Fizika (1869): | bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako |
| Fizika (1869): | Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem |
| Fizika (1869): | na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli |
| Fizika (1869): | narobe. Suha zemlja se hitreje ohladi in zdaj gredó zračni toki od todi proti vodi. Pri vhodu v doline se mnogokrat |
| Fizika (1869): | višku vzdigne in da od polov tečejo gosteji, mrzli zračni toki proti ekvatorji. Zatorej pa, ker se zemlja okrog svoje osi |
| Fizika (1869): | pa, ker se zemlja okrog svoje osi vrti, dobé ti toki tudi z ekvatorjem vzporedno mér, tako da ima, kakor iz |
| Fizika (1869): | veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra. Ako pa pridejo toki mrzlega, zrakú sè severjem ali sè severovzhodnjakom k nam, se |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | sme neposredno goditi, ker bi bilo nevarno pripuščati, da bi toki velike napetosti stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni |
| Fizika (1869): | visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | Podobna naprava z jako napetimi tokovi, ki pa ne služi samo za prenašanje električne sile, ampak |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | da se morejo prenašati jako velike delujoče sile s šibkimi tokovi, tedaj v tankih žicah. Zgled tega načina je bil ob |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | so tudi pretvorniki, ki rabijo pri napravah z jakonapetimi izmeničnimi tokovi, nevarni aparati in morajo biti zatorej vedno tako shranjeni, da |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | narejenemu iz golih bakrenih žic, ki so, kakor vrhzemeljski brzojavni tokovodi, razpete na lesenih s porcelanastimi izolatorji previdenih koléh do lnomosta |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | tako shranjeni, da so oni sami in zlasti tudi električni tokovodi, ki držé k njih tankožičnemu povoju, samo osebju električne naprave |
| Fizika (1869): | posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na drugo tako, da pride |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | meni in me je snubil; dal mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in kmalu sva bila mož in žena. Potem mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kakoršna se ti najbolj dopade. “ Gospá jej dá dva velika tolarja. Rozika vzame denar in reče: „O, preljuba gospá! Jaz imam |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jaz novo obleko. Ali bi jej ne smela ta dva tolarja poslati? Zeló me ljubi, in ko sem zadnjič bolna ležala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skerbeti. Koliko pa potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 tolarjev. ” „Jaz ti prinesem 4000.” „To pa to. Od kod imaš |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor |
| Kemija (1869): | grama. Srebro v teh denarjih je 14,4 lotno; stari pruski tolarji so bili kovani iz 12lotnega srebra ter je eden vagal |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vas stalo, narediti, me poštenega moža. »Če me s kakimi tolarji iz svoje bakrene shrambe obdarujete, ali pa če sem zaslužil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično |
| Genovefa (1841): | prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana, de so |
| Roza Jelodvorska (1855): | pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako mi je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga |
| Genovefa (1841): | vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj |
| Viljem Tell (1862): | sem tudi človek ; Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga |
| Genovefa (1841): | vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob |
| Genovefa (1841): | in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí |
| Blagomir puščavnik (1853): | boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli |
| Oče naš (1885): | mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo, tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš |
| Roza Jelodvorska (1855): | moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna |
| Ferdinand (1884): | »Ne sodi vendar tako hudo;« tolaži ga grof. »To vendar ni tako zlobno, kakor se ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelze, ſvoje brate po veri, je obiſkoval, jih opominjal ino tolashil, ino jim od ſvojiga premoshenja delil. Shivil je lazhne, oblazhil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlushabniku, marſikake prihodnje rezhi rasodel, ſ' kterimi je ſushne Jude tolashil. Obljubil mu je, de pojdejo kmal nasaj v' ſvojo ljubo |
| Tine in Jerica (1852): | očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so se drugi ljudjé večkrat čez to ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil |
| Genovefa (1841): | in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik |
| Genovefa (1841): | Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti |
| Blagomir puščavnik (1853): | od vašega blazega moža. ” — ”Častitljivi oče, pravi spet Bogomila, ne tolažite me s praznimi nečimernimi rečmi, ne obetajte mi tukej zlatih |
| Viljem Tell (1862): | mladega plemiča praša. — Ali so Poslali po-nj? Valter Firšt. Da, — Tolažite se! Srcé je našel svoje, on je naš. |
| Divica Orleanska (1848): | Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s |
| Blagomir puščavnik (1853): | na ozvezdeno obnebje, ki se je tako prijazno in meni tolažljivo lesketalo. Neka sveta milogrpza mi sercé navda, in milo začnem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vgrizne in reče s hlinjeno vnemarnostjo: „To je res zeló tolažljivo za tiste, ki so v takih pregrehah. ” Dobro je spoznal |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica |
| Stric Tomaž (1853): | kakor ko bi bili že v večnosti, ker nisim imel tolažnika, ne prijatla, ne staršev, ne bratov, ne sester, ne druzega |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Po svojim svetim vstajenji! Po svojim čudnim vnebohodu! Po prihodu tolažnika svetiga Duha! V dan sodbe! Mi grešniki! De nam zaneseš |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | častitem vstajenji, Po svojem čudežnem vnebohodu, Po milosti sv. Duha Tolažnika, Na dan sodbe, Mi grešniki prosimo te, usliši nas! Da |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Žolce. Bela žolca (blang-manžé). Pol funta mandelnov oluši, stolci (med tolčenjem jih z vodo večkrat pomoči, de mastni ne postanejo), in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno tako perpravi, samo, de se ga pomakanje mandelnov med tolčenjem kakor tudi za zalivanje srova smetena vzame. |
| Botanika (1875): | po bukvah in po hrastih; iz nje se z večkratnim tolčenjem, namakanjem v vodo in v slab lug nareja znano nétilo |
| Kuharske Bukve (1799): | ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi |
| Kuharske Bukve (1799): | viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podobna pisanim in nespametnim ptičkom tam-le, ki ob zlate hišice tolčejo in tolčejo, pa jim vendar nikdar ne zasveti sveta prostost |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in nespametnim ptičkom tam-le, ki ob zlate hišice tolčejo in tolčejo, pa jim vendar nikdar ne zasveti sveta prostost? ” |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pražole (rostbraten). Tolci pražole, de so dobro omeče, osoli in peci jih hitro |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in bojazen. Zató je tudi Meziborčanom serce tako dolgo nepokojno tolklo, dokler je bil sovražnik le od deleč viditi. Bilo je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je vse te rečí viditi marsiktero serce v Meziboru strahu tolklo, ali te maloserčnosti se ni nihče upal razodeti nevkrotljivim možém |
| Tiun - Lin (1891): | tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali |
| Gozdovnik (1898): | ni las ne skrivi! Ne poznam človeka, ki bi bil toli vreden, biti vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa |
| Gozdovnik (1898): | in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam |
| Genovefa (1841): | s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor |
| Astronomija (1869): | so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino |
| Blagomir puščavnik (1853): | gotovo tudi zarja veselja zasijala, saj je tudi tebi po tolikem terpljenji, o Marija! ” Med tako molitevjo je vedno pokojniša prihajala |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kričí: „Volk! volk! “ Ljudjé zopet pridejo, pa ne več v tolikem številu, kakor poprejšni dan. Nò videvši, da ni od volka |
| Gozdovnik (1898): | vsi ogradbi. Pa le z veliko težo se slišijo v tolikem kriku in viku, prihajajočem od napadajočih in odbijajočih, njegova povelja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in kako dobro se mu je priléglo, de je po tolikim terpljenju spét enkrat sladko počíval. Peter je vselej, préden je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo |
| Tiun - Lin (1891): | To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni |
| Kemija (1869): | v tej sapi storilo nesrečno smrt. Vse hvale vredna želja, tolikim nesrečam priti v okom, napotila je glasovitega angleškega učenjaka Humpry |
| Mineralogija in geognozija (1871): | učila fizika §. 19, teža njegova v primeri z ravno tolikim telesom vode. Gostota svinca je 11, ker kos svinca 11krat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika |
| Robinson mlajši (1849): | poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke |
| Fizika (1869): | in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo |
| Zoologija (1875): | noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno |
| Gozdovnik (1898): | Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bile Polšiške *) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in zdrav zrak, de ljudem kaj bolehati ne da |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor hitro bo |
| Tine in Jerica (1852): | sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in |
| Blagomir puščavnik (1853): | se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se |
| Botanika (1875): | z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in |
| Gozdovnik (1898): | je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | več pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ker je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”? |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | niaide, al sa naprei ne. Skus dougu samerkuvaine ſe je tolkain snaidlu, de usake 7. let, zhe ne vſse , toku vender |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kir po Simi savolo velikiga mrasa pomerjó. Ribb. Poſtervi nebode tolkain, koker ſizer, vender sa eno potrebo; Ribb ſkus Lętu jih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt, ſvojo beſedo dershy, Tukej imaſh dnarje, ſhe enkrat tolkain, koker ſim ti oblubil. To veſsélje , katęru sdej per tebi |
| Ta male katechismus (1768): | od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli |
| Ta male katechismus (1768): | jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
| Ta male katechismus (1768): | meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo |
| Biblia (1584): | Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou |
| Biblia (1584): | ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu od Boga dane, inu vunder od naſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | toku lubu bilu naſhu isvelizheine! koku ſo ſi per tebi tulkain saſlushíle naſhe duſhe! ali tudi ti nasaſlushih, debi mi na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke, je tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas je Syn Boshji shalovou, kyr ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe! lete mozhy ni tulkain potrebovou Chriſtus, koker mi. Lih koker je on sa volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Apoſtelna povsdignou? ta je, katiri je s'ſvojo Boshjo mogozhnoſtjo tulkain rib tebi v tvoje mreshe sagnau. Ta je, katiri je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader jo piti ozheſh, ſi jo vli med ſrovo vodo tolikaj, de bo dobro diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu na ſlęherni bokal deni notri eno |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na tolikaj vode, de ſo na proſtori; tudi deni sraven ene lemone |
| Kuharske Bukve (1799): | raspuſhen bísenovi mehúr ſe dęva v' sholze, inu ſe lę tolikaj ogreje, de tezhe. 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, en |
| Kuharske Bukve (1799): | ga raspuſti na sherjavzi, permęſhaj moke, inu rumenake od jajz tolikaj, de ſe enmalo sagoſtí, naſtergaj rumeniga lupka od lęmon |
| Kuharske Bukve (1799): | potle odzędi sholzo, v' njo deni pol lota ſladke ſkorie, tolikaj nagelshebíz, od ene lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle |
| Kuharske Bukve (1799): | obęſi na vſaki bokal eno zhetert lota ſladke ſkorie, inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost |
| Robinson mlajši (1849): | Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor ne |
| Gozdovnik (1898): | za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Kdo pravi, de bi ne slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati |
| Pozhétki gramatike (1811): | velíko, doſti, peu, malo; assez, dovel, doſti, trop, prevezh; tant, tolko. II parle baeaucoup, et réfléchit peu, govori veliko, pa malo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ravno tako, enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage que vous, modrejſhi ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | moins, manj; aussi, tako, ravno tako, enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage |
| Pozhétki gramatike (1811): | epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | videla. Mene je ena naiſrezhena ſhaloſt stresla, kjer sem jeſt tolku dush vekumej v' pogublenje pridti videla. Kolkukrat sem se jeſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tim! temuzh ob kulku vezh shaloſti drugi nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Vſih Firſhtu, Kralu, inu drugih viſokih dobrota, inu pomozh nam tolku pomagat premore, aku Bog nozhe, kolker en piſhkou, inu prasni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na ſei na Nyvo te kervize, toku nebodesh perdęlov ſedemkrat tolku. Sir. 7. v. 3. Aku tebi teſhku naprej pride, taku |
| Kuharske Bukve (1799): | kulikor na tęsho vìſhin, tuliko zukra. Na zuker vlì en maſelz vode, savri, potle deni |
| Kuharske Bukve (1799): | Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove vratove, oſoli, inu vſe vkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pregręhe nasaj paſti nimate. Samęrkajte letó dobru vy na vaſhih tolikukrat ponovlenih gręhih ſladku ſpiózhi gręſhniki! Vaſs letó am grę, vam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęro ſi meni perſęgel; rajtingo od tiga odpuſhanja, katęru ſi tolikukrat doſęgel, rajtingo od ſvętih Sakramentov, katęre ſi vshival, dajmi rajtingo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu v' bresen tę hudobie męzhejo. Od tód pride , de tolikukrat v' tę ſtare ſmertne gręhe pademo, katęri naſho ręvſhino na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu tolikukrat s' kruham tih Angelov napaſsel. S' eno beſsędo vy ſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kakú? Leta Jęsus, katęri je popręj od sanizhovanja tiga shivlenja tolikukrat pridigval, ta kèrit ſvoje kryví takú shelel: leta zhlovek, katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pèr naſhi ſlaboſti? Ah en tak ſlabi Chriſtian, katęri ſe tolikukrat ſpovę, inu v' ſvoje pèrve gręhe vſelej nasaj pade; je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojeh lalentovse peruſamejo. Kolkukratse nate od Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi, odkod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se mogl Buh po tvoji voli ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn biti, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nik ſi vunder na te shtraiſenge, katire ſmo tulkukret saſlushili, dobrotlivu posabiu, inu na meſtu tiga, debi biu nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negove pomuzhi napotrebuali. S' tiga pa pride, de ſmo mi tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stol in precedi jo; če pervič ni čista, se mora tolikrat ponoviti, dokler ni popolnama čista; med tem pa duši (dinstaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Kolikrat mi je že smert s svojo ostno koso žugala, tolikrat sim bil že na kraju groba — in vender še diham |
| Stric Tomaž (1853): | godila, po kterem se cela povest imenuje. Malokdo bo menda tolikrat nestanovitnost in nečimurnost sreče skusil, kot ravno on; toda z |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kesám vsiga, kar koli sim že hudiga doprinesel. — O! že tolikrát nisim mislil, kaj si Ti záme terpel, in zato sim |
| Oče naš (1854): | nevarnosti od nju odvračal, ktere je tisti derzni, brezpostavni čas tolikrat popotnikom naklonil. Srečno sta prišla v svojo domačijo in nista |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | na kupe: vse to me zaderžuje, da se ne morem tolikrat kakor bi rad spušati v dopisovanje, ki bi mi gotovo |
| Najdenček (1860): | ki si ga danes jedel, kakor tele? Kruh, ki te tolikrat nasiti, je bil z znojem vol in konj vsejan; kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Česar je tolikrat v pobojih iskal, to je iztaknil”. Ubiti bil je namreč |
| Oče naš (1885): | Za svojega Gospoda hočem umréti in živeti,“ je rekel fantek. „Tolikrat sem si želel, da bi naš Gospod in Zveličar še |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega |
| Astronomija (1869): | ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek |
| Maria Stuart (1861): | zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu |
| Zoologija (1875): | proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar |
| Grajski pisár (1889): | črez belo lice, ko je čutil pogled mladega dekleta. »Jošt Tolmajnar, grajski pisar tu na Visokem! « je odgovoril ponižno. »Grofica Suzana |
| Grajski pisár (1889): | z veliko trdovratnostjo zagovarjali krive svoje nauke,« je odgovoril Jošt Tolmajnar tiho ali odločno. In še je dostavil: »Krivoverec se predrugači |
| Grajski pisár (1889): | in široko, široko morje! « Stopil je v sobo gospod Jošt Tolmajnar. Pri vratih je pomočil prste v blagoslovljeno vodo ter se |
| Grajski pisár (1889): | v Nemčijo, kjer se ljudem, kakor ste vi, gospod Jošt Tolmajnar, prav dobro godi? Ali hočete tukaj umreti? « Globoko se mi |
| Grajski pisár (1889): | ne greha. Tisti, ki je to zapisal, je bil Jošt Tolmajnar, hlapec gospoda svojega. « * V tistih časih je stala sredi Poljanske |
| Grajski pisár (1889): | III »Z žalostnim srcem jemljem, jaz Jošt Tolmajnar, pero v svojo roko in zapisujem, da me je gospod |
| Grajski pisár (1889): | Doma, gospod Jošt, doma v hiši! « »Tu drži! « In Jošt Tolmajnar je vrgel povodce hlapcu Mihi v roke ter hitro odšel |
| Grajski pisár (1889): | z menoj, da ti povem, kar ti imam povedati! « Pisar Tolmajnar je prijezdil k svojemu ostremu gospodarju in ob njegovi strani |
| Grajski pisár (1889): | svojega srca vpijem k Tebi tako! Amen. « * Ko je Jošt Tolmajnar tisto popoldne prijezdil do Visokega, se ni malo začudil, opazivši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor |
| Zlatorog (1886): | mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pač skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to je: v Černoverhu, v Godoviču, v Podkraji in po Tominskim, in skoraj po vsih njivah kolikor toliko se ta žalostna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njivah kolikor toliko se ta žalostna prikazin vidi. Nekje na Tominskim, kakor smo slišali, kraja nismo mogli zvediti, je neki kmetovavec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Letaſhno léto je rodovitno — otrók. ) Ne ſamo na Ogerſkim v Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati |
| Oče naš (1854): | so bili za Vaše življenje dani. Zakaj mi niste pustili, tolovaja tepsti? Vsako kaplico kervi bi bil oblagoslovil, ki bi bila |
| Oče naš (1854): | tako gerdo pridobljenim zlatom. Jezen je gledal Ménart za njima. „Tolovaja !“ se je jezil, „zakaj sim odjenjal in se nisim vdaril |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | popotnika. Na šepavem konji jima kmetič ni mogel uiti, in tolovaja mu vzameta konja, vso opravo, sedlo in torbo. „Nikoli bi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kopito in jame šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala popotnika. Na šepavem konji jima kmetič ni |
| Gozdovnik (1898): | med društvo prišla. kratkem so si stali nasproti Sokoljeoko pa tolovaja. »Ti, pes od Komanča! kdo ti dovoljuje, da se brigaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz |
| Gozdovnik (1898): | V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema |
| Blagomir puščavnik (1853): | In res je vsako leto zaporedoma z divjim tropom svojih tolovajev Gorjanske posestva napadal in ropal — dokler se je enkrat vitezu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ribe loviti; je varh doma in posestva; brani gospodarja tolovajev; vtonjenca iz vode potegne; izkoplje zmerznjenca izpod snega; vleče lahek |
| Moč vere (1851): | prepozno ne prideva! Ne boj se nobene reči, ljubček moj! tolovaji nimajo nič do naju. Ako ravno nar veči blago celega |
| Moč vere (1851): | tem luna med drevesi prisije in ovi čudni prizor razsveti. — Tolovaji jima zdaj z rokami migajo, naj bi odšla. Ko jih |
| Moč vere (1851): | si svoj kervavi rop išče, kakor tudi kervoželjni zverini jednako tolovaji svoje zakotje zapustijo, v kojim se pred maščovavno pravico skrivajo |
| Žalost in veselje (1870): | ker naše orožje je imelo veliko večo prednost pred onim. Tolovaji so odšli, ker niso mogli nič opraviti, mi pa smo |
| Žalost in veselje (1870): | varni pred napadi, ko bi se nenadoma približali kakovi morski tolovaji. Tukaj so ostali celi dan, razgernili angleško zastavo in vedno |
| Žalost in veselje (1870): | vedno čul na vsako stopinjo, drugo noč zapazi, da so tolovaji nekam odšli, morda zopet na suho, ter so le nekaj |
| Kupčija in obrtnija (1872): | silo vzamejo. Služabnik, videvši kaj mu žuga, je demant požrl. Tolovaji so služabnika ubili, pa se ve da, demanta niso pri |
| Kupčija in obrtnija (1872): | je svojega služabnika z demantom na Švicarsko. Na potu so tolovaji služabnika s tem namenom napadli, da mu demant s silo |
| Gospa s pristave (1894): | ptičke v varno gnezdo. Hoté ali nehoté so morali iti tolovaji z Vidičem in hlapci proti Zatičini, kjer so jih zaprli |
| Zlatorog (1886): | Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez |
| Zlatorog (1886): | prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče |
| Zlatorog (1886): | ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov |
| Kemija (1869): | vodi se ne topi; v vinskem cvetu, v éteru, v tolstih in hlapnih oljih prav malo, topi se pa v vročem |
| Kemija (1869): | meteš smetano (na pr. v pinji), raztrgajo se one mrenice tolstih krogljic, in te se sprimejo v surovo maslo (Butter). V |
| Rudninoslovje (1867): | v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so |
| Kemija (1869): | jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan |
| Kemija (1869): | Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo |
| Zoologija (1875): | sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih |
| Botanika (1875): | delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli |
| Rudninoslovje (1867): | a sveti se kot steklo, i vléče se malo na tolščéno, navadno je bel, pa tudi moder, rumen i rjav, razo |
| Rudninoslovje (1867): | 5 vrst sijajnosti: 1. Kovinsko (Metallglanz), 2. demantovo (Diamantglanz), 3. tolščéno (Fettglanz), 4. stekleno (Glasglanz) i 5. biserno (Perlmutterglanz). Mnogokrat se |
| Zoologija (1875): | oddeljena. Povrh so časih še zagrnjene s tanjšo ali debelejo tolščeno plastjo, ali pa so neposredno s kožo pokrite. Po njih |
| Rudninoslovje (1867): | navadnega i poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega lica, brez barve je njihova |
| Rudninoslovje (1867): | poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega lica, brez barve je njihova raza, svétijo |
| Kemija (1869): | Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec! si že |
| Sacrum promptuarium (1695): | de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta |
| Biblia (1584): | Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Mir vam! ” Potlej ſe v' Tomasha oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino |
| Stric Tomaž (1853): | že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj vgane, da ni |
| Stric Tomaž (1853): | bom tudi tako, ker vas imam zelo rada. Tedaj, stric Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno |
| Stric Tomaž (1853): | zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega |
| Stric Tomaž (1853): | Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi |
| Stric Tomaž (1853): | se je tedaj sam vojskovati mogel. — Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu ni |
| Stric Tomaž (1853): | zamorca. Milo je bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta |
| Stric Tomaž (1853): | in ker jim tudi Legre nič ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se |
| Stric Tomaž (1853): | Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki |
| Stric Tomaž (1853): | Kako je pa vam? “ ga vpraša Eva. „Jaz sim pa Tomaž“, pravi on, „otroci so me pa sploh doma Stric Tomaž |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe v' Tomasha oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi |
| Stric Tomaž (1853): | bili, bolje so mu dopadli. Ker pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost |
| Stric Tomaž (1853): | odkritoserčno ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo |
| Stric Tomaž (1853): | nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna |
| Stric Tomaž (1853): | dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca |
| Stric Tomaž (1853): | je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere |
| Stric Tomaž (1853): | so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz |
| Stric Tomaž (1853): | kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša |
| Stric Tomaž (1853): | so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in život |
| Kemija (1869): | Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina |
| Kemija (1869): | simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall |
| Kemija (1869): | Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez, padate, padete |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que je sois tombé, Que tu sois tombé, Qu'il soit tombé de ſim ſi je padel, dla, o Que nous soyons |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e Prihodni. Que je sois tombé, Que tu sois tombé, Qu'il soit tombé de ſim ſi je padel, dla, o |
| Pozhétki gramatike (1811): | Davno dovrſhen. Que je fusse tombé, Que tu fusses tombé, Qu'il fût tombé, de bi bil, a, o padel, dla |
| Pozhétki gramatike (1811): | Je serois tombé, jes Tu serois tombé, ti Il seroit tombé, on bi bil padal, bi bil padel. Nous serions tombés |
| Pozhétki gramatike (1811): | bili padali; bi bili padli. Velíven. Bres perviga liza edinjiga. Tombe, pàdaj, pádi. Qu'il tombe, naj pado, naj pade. |
| Pozhétki gramatike (1811): | sont tombés, al elles sent tombées. Pretekli prejſhni. je fus tombé, ſim padel, kakor sgor. Tu fus tombé, Il fut tombé |
| Pozhétki gramatike (1811): | suis tombé, al tombée, ſim padel, a, o Tu es tombé, al tombée, kakor sgor. II est tombé, al elle est |
| Pozhétki gramatike (1811): | paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno. Tombant, padajózh. Prihodno. Tombé, paden. Étant tombé, padel. Prihodno. Devant tomber, bodózh padati, bodózh |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous serons tombés, bomo Vous serez tombés, bote Ils seront tombés, bodo padli, e, e Pogajiven. Sdajni. Je tomberois, jes Tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | tombés, al tombées, Vous étes tombés, al tombées, Ils sont tombés, al elles sent tombées. Pretekli prejſhni. je fus tombé, ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que nous fussions tombés, Que vous fussiet tombés, Qu'ils fussuent tombés, de bi bili, e, e padli, e, o Neokonzháven. Sdajni |
| Pozhétki gramatike (1811): | sgor. II est tombé, al elle est tombée. Nous sommes tombés, al tombées, Vous étes tombés, al tombées, Ils sont tombés |
| Pozhétki gramatike (1811): | de bi bil, a, o padel, dla Que nous fussions tombés, Que vous fussiet tombés, Qu'ils fussuent tombés, de bi bili |
| Pozhétki gramatike (1811): | sœur est tombée, moja ſeſtra je padla. Mes freres sont tombés, moji bratje ſo padli. Mes sœur sont tombées, moje ſeſtre |
| Pozhétki gramatike (1811): | padel, dla, o Que nous soyons tombés, Que vous soyez tombés, Qu'ils soyent tombés de ſmo ſte ſo padli, e, e |
| Pozhétki gramatike (1811): | tombé, je bil, a, o padel, a, o Nous étions tombés, ſmo Vous étiez tembés, ſte Ils étoient tombés, ſo bili |
| Pozhétki gramatike (1811): | padal, bi bil padel. Nous serions tombés, mi Vous seriez tombés, vi Ils serient tombés, oni bi bili padali; bi bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo |
| Zoologija (1875): | enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel |
| Zoologija (1875): | lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo povest od Tomsa, ki se našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec |
| Fizika (1869): | polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei |
| Vrt, vrt! (1899): | najmanjša nesreča! « Vrata se odpró in k Markcu pride — Špelina Tona. Hencano hitro je obmolknil Košček. »Pol funta soli in klobaso |
| Vrt, vrt! (1899): | najimenitnejša lastnost prodajalničarjeva: prijazna postrežljivost. Predno pa je mogla oditi Tona, vnemal jo je Krivec s temi besedami za Koščka: »Nikar |
| Vrt, vrt! (1899): | vsi neumni. Pa kaj sem že hotel reči? Ehm, Špelina Tona bi bila zame morda dobra, ali z našim Andrejem menda |
| Vrt, vrt! (1899): | ženo mi prav za prav ni nič, naj bi bila Tona ali katera druga, samo gospodinje potrebujem. Lenčka mi vselej še |
| Vrt, vrt! (1899): | hčere. To se pa tudi ni dalo skriti, da je Tona dobra Andreju in — Koščku. Dokler je bil Košček mož, zakonski |
| Vrt, vrt! (1899): | hotela. « »Brž me dražite s sovraštvom«, zajezi se ne prehudo Tona, »če pa pijem, očitali mi bodete še kaj hujšega. « »Le |
| Vrt, vrt! (1899): | bil Košček mož, zakonski mož, ni bilo dvoma, zakaj je Tona tolikokrat pri Koščkovih, ali sedaj, sedaj ...! Košček ne bo dolgo |
| Vrt, vrt! (1899): | misli! Misli: samo za potrebo ... pa ga je preveč! ... Oh, Tona pa bo še manj hotela slišati o meni ... Ali pa |
| Vrt, vrt! (1899): | bil hitro potegnil za svoje vino ter dokazoval, da se Tona nalašč tako kislo drži, da bi je ne imeli za |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek pred gnadlivo Goſpo ſtoji, vùs ſramoshliv , inu sazhne pęti. ) Tonz. De polna plemęna Lubęsen ognęna Rasdjala me bo , De boshez |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ga bo , oblubim dé. Goſpá. Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano Sazelit to rano , |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | marej , ſe ſi moj. Goſpá. Le sapoj ſhe , le sapoj. Tonz. Kar kuje, kar tôzhe , Preneſt' ni mogozhe , Pre ſilnu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkusi okno. ) Nęshka. Nikar, sa boshjo volo ! ti ſe vbijeſh! Tonzh. (nasaj pride. ) Sej je mehkó doli — Zhe raven ene dvę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | miſli s'kom. Gospá. ( Sram me je , ſerzę mi bije. Tonzh. Nęshka. Sram jih je, ſerzę jim bije. Vſi. Tozhe , pezhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzh. Oh Nęshka ! v' en goręzhi bręsen ſim v' ſtano ſkozhit |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi |
| Sveti večer (1866): | poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi |
| Sveti večer (1866): | nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači hiši. ” — |
| Sveti večer (1866): | Drugo poglavje. Kdo je bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. De bom Tonzheka , dokler Barona doma ne bo, ſemkej poſlal. Ti ga oblęzi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sa en ſhpaſs. Nęshka. V' moj gvant ? koga nęki ? Matizh. Tonzheka. Goſpá. Se je vshę prozh. Matizh.' Sa me je ſhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron |
| Moj sin! (1880): | v tistih kruljavih, njemu podobnih črkah skljuval pismo na Kimovčevega Tončka. In pisal mu je, da je oče bolan, da nima |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | po vsej deželi. Vrstniki so bahatega in marsikdaj prav bedastega Tončka že od nekdaj radi obirali, zdaj, ko se je jel |
| Lepi Tonček (1895): | močjo razriva s koščenima komolcema ljudi ter se preriva do Tončka, za njo pa Marjetica. Ko pride do njega, čaka ugodnega |
| V krvi (1896): | to. Kakor majski sen, kakor velik cvet je bila videti Tončka v lahni, vonjivi obleki. Krilo se je tesno prilegalo krasnemu |
| V krvi (1896): | pa začela — vinjena — obupana — glasno jokati in jokati ... No, gospa Tončka se je skoro potolažila; saj je bil Dandiny tudi plemenit |
| V krvi (1896): | hipu se je razvilo veselo rajanje ... Tudi dr. Pajk in Tončka sta zaplesala. A kmalu sta se poslovila od gostov, da |
| V krvi (1896): | blagoslovi! « Ana in šivilja sta se začeli hkrati nehote solziti. Tončka pa jima je veselo pokimala, in kočijaž je pognal. Z |
| V krvi (1896): | ločila sta se. — Ko pa se je pripeljala zvečer gospa Tončka, jo je sprejel rit-mojster pl. Jekler v svoji najličnejši uniformi |
| V krvi (1896): | déluge! « »Za vsaki slučaj pa porečeva, da mi je gospa Tončka oddaljena sorodnica, ki pričakuje svojega soproga, kateri je na znanstvenem |
| Sveti večer (1866): | da vam ljube starše ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega |
| Sveti večer (1866): | prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako ti je pri nas všeč? ” — „Verlo mi je vse |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala, ko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se je, da se je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | denar boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu je |
| Sveti večer (1866): | je bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako |
| Stric Tomaž (1853): | in glasno zakriči; vender jo Juri potolaži in potem ukaže Tonetu, samokrese nabasati in se pripraviti, ostudnega sovražnika sprejeti. Lovci so |
| Sveti večer (1866): | ni krajcarja v hišo prinesla. Lepe denarje ste na potepuhu Tonetu zavergli. Svojega niste znali oskerbovati, kako boste ptuje, kako knezovo |
| Sveti večer (1866): | šiba. ” Starši otrôk, pa tudi ded in babica sta se Tonetu zahvalila za veselje, ktero je otrokom in vnukom pripravil. „To |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | izhodnjem bregu jih ustavi njih gospodar in — serce našemu ubogemu Tonetu od straha obstoji — logar, ki sta skupno prišla na breg |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tonetu zastane sapa, Lužar je molče zerl prizor, Peharček pa je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ali njegove misli spoznati, nameri puško in sproži. Krogla sikne Tonetu mimo glave in le to, da se je mlinarjevi gorjači |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nejevoljno. "Sedaj pa le hitro! " S temi besedami očrni hitro Tonetu obličje. "Kje pa imaš dvocevko? " vpraša Tone, ko je bil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Lužar je zadnji sledil. Molčé so stopali po temnem hodniku. Tonetu je bilo temno pri sercu, in stoperv ko so stopili |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Videl je, da je vže logar stegnil svojo roko po Tonetu in da se je vže mlinarjeva gorjača nagnila. In lej |
| Sveti večer (1866): | iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list |
| Sveti večer (1866): | pričakovaje, da mu bo ta v njo segel. Logarja je Tonetovo lepo obnašanje in njegovo napredovanje v umetnosti jako veselilo. Imel |
| Sveti večer (1866): | enega duha; kmalo sta bila prijatla. Podobar je hotel videti Tonetovo risanje. Logarica ga je jako hvalila. „Verjemite mi”, je djala |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ali pa še celo na vešala obsojen. Lehko si mislimo Tonetovo obupnost, ko je zopet stopil v temno podzemsko ječo, s |
| Robinson mlajši (1849): | na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je |
| Biblia (1584): | vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je |
| Rudninoslovje (1867): | itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže |
| Zoologija (1875): | zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | živina je klaverna, topa, pogostoma hrohotá in kruli, šetine se šetinijo, na glavi, po |
| Astronomija (1869): | toraj dva ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' in c'm'b'. Netežavno premišljevanje nas dalje uči, da |
| Rudninoslovje (1867): | si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi |
| Zoologija (1875): | Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo |
| Tiun - Lin (1891): | velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če |
| Robinson mlajši (1849): | prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne. Kremena kislina je v njih zvezana s prstmi. l. Topas, kremenokisla glinica in nekoliko fluora; kristalizuje v stebričkih rombiškega sistema |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in |
| Oče naš (1854): | če bi bila noč iz njegovega serca zginila in jasna, topla luč dnéva se va-nj vernila. Potolažen je bil in objét |
| Fizika (1869): | v parni kotel nazaj. Ta voda je namreč vedno še topla in tedaj bolj pripravna, da se hitro spet v paro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | je bil večer prav kratkočasen, za kar gre vsem sodelovalcem topla zahvala. Novičar iz domačih in tujih dežel. Iz Dunaja. — 28. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | jako potreben. Parnikova kuhinja je imela na razpolaganje prav okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu |
| Fizika (1869): | sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče |
| Fizika (1869): | s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje |
| Zoologija (1875): | namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še |
| Genovefa (1841): | sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša in rada rodí. Tudi to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode |
| Fizika (1869): | vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v paro, če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od |
| Kemija (1869): | s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca |
| Kemija (1869): | Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum |
| Kemija (1869): | se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk |
| Botanika (1875): | in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ked pajka sovraſhe; torej se le ponozhi bres pregajnanja perkaſujem. Topir, ali pirpogazheza. Jeſt sem szer le ena ſelske. Ti mene |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri |
| Rudninoslovje (1867): | teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo |
| Rudninoslovje (1867): | poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi |
| Kemija (1869): | platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni |
| Kemija (1869): | barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se |
| Rudninoslovje (1867): | se očitno ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se |
| Rudninoslovje (1867): | srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin |
| Maria Stuart (1861): | nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila |
| Rudninoslovje (1867): | te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže, ampak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in zdrav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de |
| Kemija (1869): | Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi |
| Kemija (1869): | Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesnjivi prijatel ljudí. Per nékih vratih Jerusalemſkiga meſta ſo bile toplize; v' jesero ſe je voda nabirala. Ob ſvojih zhaſih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in drugih ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala |
| Fizika (1869): | in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se |
| Fizika (1869): | ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi |
| Fizika (1869): | tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da |
| Kemija (1869): | Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim |
| Fizika (1869): | pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. |
| Fizika (1869): | kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno |
| Fizika (1869): | iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo |
| Fizika (1869): | jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči, kakor |
| Fizika (1869): | drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo |
| Kuharske Bukve (1799): | Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov |
| Kuharske Bukve (1799): | da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji |
| Fizika (1869): | Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100°C. Kaj da je |
| Fizika (1869): | točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet |
| Fizika (1869): | telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje |
| Fizika (1869): | Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena |
| Fizika (1869): | potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji |
| Fizika (1869): | vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo |
| Fizika (1869): | v Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še |
| Fizika (1869): | neko posebno množino toplote, ki se ne dá dokazati s toplomérom, in da je od te veče ali manje množine odvisna |
| Fizika (1869): | pa tudi vedno opazujemo prav ozko zvezo med veternico, med toplomérom in med tlakomerom. Vetrovi, ki pri nas pridejo od juga |
| Fizika (1869): | mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih, da je na njih dálja med lediščem in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni |
| Fizika (1869): | tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz njega ne izteče. Nikdar se mu ne sme več toplote dati, kakor je v peči, kader se pečen kruh vun |
| Fizika (1869): | vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se |
| Fizika (1869): | Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. |
| Zoologija (1875): | poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora |
| Kemija (1869): | pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv |
| Fizika (1869): | v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri |
| Fizika (1869): | Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina |
| Fizika (1869): | so, in narobe. Zatorej posrkajo n. pr. saje skorej vse toplotne trakove, med tem ko jih svetlo likano srebro ali železo |
| Fizika (1869): | trakovom, ki na-nje zadenejo. So taka telesa, ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v |
| Fizika (1869): | potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti |
| Astronomija (1869): | trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega |
| Astronomija (1869): | spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš |
| Botanika (1875): | Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 |
| Botanika (1875): | žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli |
| Botanika (1875): | Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kmalo imel dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik |