- reihenberga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno
reihenberg reine reines reinette reja rejen reka Reka rekati rekoč rekomandiran rekoste rekrutacija rekrutiranje rekši rektor relativ relative relativen Rema remenar remeselnik remeslo Remigij remittere Remon remski Ren renarta Renata renatin renčati rendu Rene renklodiški renski renta Reomir rep repa Reparat repat repatica repek repen repica repinast repinčev repišče repje repkati replebimini Repoštev repoštevov reproducirati reprodukcija republika rerum res resa resda reseda Reselman resen resimar resje reskript Resman resnica resnicoljubje resničen resnično resničnost Resnik Resnikovka resno resnoben resnobno resultirende resurrectionem rešen rešenica rešenik rešenje rešetce rešeto rešitelj rešitev rešiti rešnik rešnji retez retinere retorta retractant retributionem reva revček reven revertane reverz revež revica revno revolucija revolver revščina revše rex rez reza Reza rezan rezanec rezanica rezanje rezati rezen rezgetanje rezgetati Rezijanec Rezika rezilnik rezilo rezina rezljati rezno rezultat reža režati rhamnus rhinolophus rhodites ri riba riban ribarček ribariti ribati Ribelj ribica ribič ribičev ribin ribiški ribji Ribnica Ribničan ribnik ribniški ribnjak ricinus ričet Riglec rigveda Rihar Rihard rihtar rik Rikard rikardov ril rilček rilec Rillo Rim Rimec rimesa Rimlerica Rimljan Rimljanka rimljanski rimski rimski_slovenski Rimsko rimskokatoliški rimščica riniti rink rinka Rinka Rio rio_kava Ripar riparia Riparija ripovzdigniti ris risa risanje risati risba risov rit ritensko
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le lion, les lions; la table, les tables |
| Pozhétki gramatike (1811): | Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam |
| Pozhétki gramatike (1811): | na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le lion, les lions; la table, les tables. I. Opomin |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Fenchelapfel. 507. Kratkopecelj sivi Z. Grauer Kurzstiel. 508. Damazon Z. Reinette von Damason. 509. Kupica sivo rudeča Z. Rothgraue Kelchreinette. 510. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 304. Kraljevič Z. * Konigliche Reinette. 305. Kalvilska kraljičnja Z. * Calvillartige Reinette. 306. Babulja Z. Weiberreinette. 307. Harlemska kraljičnja Z. Harlemer Reinette |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Susser Nanzhausler. 350. Mali Z. Zwergreinette. 351. Dilek Z. * Diel's Reinette. 352. Škof Z. * Bischofs Goldapfel. 353. Pisani zlat J. Geleckter |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | z ozkimi. V četerto versto se štejejo rajneti ali kosmači (Reinette), kraljičnje, h kterim tudi mošancgarje, parmene in pepíne verstimo. Ta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Velika angležka kraljičnja ali kosmač,(kožuh) a) Z. Grosse englishe Reinette. 302. Bredzka kraljičnja Z. * Reinette von Breda. 303. Francozka kraljicnja |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 402. Podolgovata rudeče-zelena kraljičnja ali kosmač Z. * Lange, rothgestreite, grune Reinette. 403. Valjún Z. Weillunger. 404. Beli pepinek Z. Weisser Peping |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 445. Pókavec Z. Guckenbergcr Krachapfel. 446. Niman J. Niemanns rothe Reinette. 447. Ploščnik Z. Platte, gestr. Winter-Reinette. 448. Bavman Z. Baumanns |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kuhar J. Kuchenreinette. 329. Bela, portugaljska kraljičnja Z. Weisse. portug. Reinette. 330. Pariški ramborski kosmač J. Pariser Rambourreinette. 331. Franklin J. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Reinette. 306. Babulja Z. Weiberreinette. 307. Harlemska kraljičnja Z. Harlemer Reinette. 308. Anglezki zlati pepinek Z. * Englischer Goldpeping. 309. Sorgolet Z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 9. Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 9. Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote |
| Tine in Jerica (1852): | sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in mati sta od otrok posebno tirjala, de |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso gotove in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se mu po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ovce imajo mnogo težo in torej tudi mnogo ceno. Bolj rejene in od mladega vedno dobro oskerbljevane zrastejo veči in teži |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa nič ne dobe. Tudi je treba pristaviti, da dobro rejene živali dajo bolši gnoj od slabo rejenih, zanemarjenih, stradanih in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne bo zmešnjave. Če bi ene bolj zapušene, druge bolj rejene, ene bolj na gorkem, druge bolj na hladnem bile, bi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od unih bolj debelo volno. Če bolj so ovce dobro rejene in zdrave, lepši volno dajo. Žlahne ovce strižejo enkrat v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | paše revniši kakor na pašo hodile: nasproti pa poglejmo lepo rejene, zale telice skerbnih in umnih gospodarjev, ki niso svoje živine |
| Marjetica (1877): | pet, rujave, lisaste in bele, a vse so bile lepo rejene, lepo očejene. Pa kaka vimena so imele? Če ni bilo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | sedaj ni nikdar več pobožal radosten in zadovoljen svoje lepo rejene živine v hlevu, temveč tiho in némo, upadlih očij in |
| Očetov greh (1894): | Po obraslem kolovozu, kjer je nekdaj stari Kačon tiral svoje rejene voli, škripljejo kolca, katera vleče zmršena krava. Poleg nje pa |
| Obljuba (1894): | lepo hišo, krasen vrt in vinograde, brez števila kuretine, dobro rejene buše v hlevu —« »Tedaj samó zató? « ustavi jo Jurijček ves |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati in to je bólje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te |
| Divica Orleanska (1848): | Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da te |
| Astronomija (1869): | zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno |
| Divica Orleanska (1848): | objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more |
| Viljem Tell (1862): | z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri |
| Viljem Tell (1862): | ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani odprt |
| Fizika (1869): | dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na |
| Gozdovnik (1898): | Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je |
| Gozdovnik (1898): | Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga. Oglasil se je |
| Gozdovnik (1898): | v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne |
| Gozdovnik (1898): | Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela |
| Gozdovnik (1898): | li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki |
| Gozdovnik (1898): | Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil. |
| Gozdovnik (1898): | O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride. |
| Gozdovnik (1898): | skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da |
| Gozdovnik (1898): | Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter |
| Gozdovnik (1898): | roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več v nevarnosti. Vendar tukaj ji ni |
| Gozdovnik (1898): | Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in tako naprej. — Sliši se, da je naprava telegrafa iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in |
| Jela (1859): | drugimi posestvi tudi uno bajto, kteri so sploh le beračija rekali, zato ker je bil poprej dolgo časa neki berač v |
| Sosedov sin (1868): | Ljudjé, ki so jo tako večkrat pri kacem delu videli, rekali so: ta menda ne vé, da bo toliko in toliko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | nelepo navado. Albin Rojár — kteremu so pa ljudje sploh „Binče" rekali, je bil mlajši sin pokojnega Rojarja, kteri je svoje lepo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | vselej pomagal; zato so ga ljudje zelo čislali in mu rekali „gospod iz Lipnice" ali pa „lipniški gospod". Gospodar hoče vstopiti |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | nego Svetopolk in — kakor Karla Vélikega sočasni životopisec Einhart pripoveduje — rekali so Grki: Franke je dobro imeti za prijatelje, a ne |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | več vprašal nego ded znal: »Od nekdaj smo jim tako rekali, kadar smo med seboj o njih govorili, ali jih na |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | Vsak je vedel kaj pridejati tej dogodbi. Nekateri rudarji so rekali, da so videli oni teden luč v istem rovu, ko |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | in drugi dan so ga »vbogaime« zagrebli. Ljudje so pa rekali: »Ta ga je ubil onega Tinca in nihče drugi. Saj |
| Vesela vožnja (1889): | v prijazni trg Svibno. Konec je zapeljal k véliki gostilni — rekali so ji pri Čêsnu — in velel je prijazno pozdravljajočemu ga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se mi je zdelo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela |
| Blagomir puščavnik (1853): | vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor že veliko let ni bil. Sam je to poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob |
| Pripovedke za mladino (1887): | se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus |
| Sacrum promptuarium (1695): | katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak rad ima, |
| Genovefa (1841): | mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vse mu je še le 12. decembra došlo. Še celo rekomandirano pismo ležalo je cela dva meseca na pošti! Naslovi so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | rêci šest — pisem za vrstjo, med druzimi še celó eno rekomandirano poslano; al vse mu je še le 12. decembra došlo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so v pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca |
| Stric Tomaž (1853): | boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček |
| Gozdovnik (1898): | imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ |
| Fizika (1869): | kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik |
| Fizika (1869): | Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó |
| Kemija (1869): | lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo |
| Divica Orleanska (1848): | ne imenuje se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik |
| Maria Stuart (1861): | vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel |
| Maria Stuart (1861): | bivši na Francozkem, Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in |
| Divica Orleanska (1848): | popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zvonarski jermen iz volovskih žil, ki ga je M. Velikajne, remenar iz spodne Idrijev razstavo poslal, je bila dobro izdelana roba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Pristave poleg Teržiča, za železnino. 22. Gosp. J. Klenner, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 23. Gosp. M. Klopčauer, čevljar |
| Robinson mlajši (1849): | betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer |
| Robinson mlajši (1849): | razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Imenitno vprašanje, nič manj važenj odgovor. Zapazili smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu |
| Divica Orleanska (1848): | Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime |
| Divica Orleanska (1848): | ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil |
| Divica Orleanska (1848): | urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica |
| Divica Orleanska (1848): | beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon. Zapustiti! Alj jez? Sedaj! In kdo Vam družba bode? Jovana |
| Divica Orleanska (1848): | nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiškop. Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri |
| Divica Orleanska (1848): | vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo |
| Divica Orleanska (1848): | Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse |
| Maria Stuart (1861): | veri Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester |
| Divica Orleanska (1848): | red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne |
| Divica Orleanska (1848): | druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož |
| Mineralogija in geognozija (1871): | basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ji ni ostati. Kam naj se oberne? Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago živeti. Svetovali so |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je |
| Oče naš (1885): | „Renarta je še zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno |
| Oče naš (1854): | more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor |
| Oče naš (1854): | Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s |
| Oče naš (1854): | „Renata je še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še |
| Oče naš (1885): | more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor |
| Oče naš (1885): | Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s |
| Oče naš (1854): | je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je |
| Oče naš (1854): | je nevarn hudodelnik. Prijatlama se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben bil. Pa nobeden ni drugemu svojih misel razodel |
| Oče naš (1885): | je nevaren hudodelnik. Prijateljema se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben bil. Pa nobeden ni drugemu svojih misel razodel |
| Oče naš (1854): | bolj pa stari oče kaj radi imajo. Nace je pogledoval Renato, ktera se je s Štefanom in pater Arkimboldam pogovarjala. Tako |
| Oče naš (1885): | bolj pa stari oče kaj radi imajo. Nace je pogledoval Renato, ktera se je s Štefanom in gospodom Arkimboldom pogovarjala. Tako |
| Oče naš (1854): | zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | oster pogled višega ga je zaderžal. Hunec je zdaj odgovoril. — Renčal je jezen, kakor serdita ijéna. Govoril je: |
| Najdenček (1860): | malo zdelo, kar je s tem razodeval, da je nevoljno renčal in se mi dostikrat, se vé da, na prav nerodno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rep pobeša, nič več ne laja, ampak le tuli ali renči, svojega gospodarja ne pozna, ali ga saj ne vboga, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brez da bi spal, in ako ga na svitlo siliš, renči in se ti vstavlja. Njegove oči so kalne in kermežljive |
| Pozhétki gramatike (1811): | a rendu, Nous avons rendu, Vous avez rendu, Ils ont rendu, Pretekli prejſhni. J'eus rendu, ſim vernil itd. Tu eus rendu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſte Ils rendirent, ſo vèrnili, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai rendu, ſim vernil itd. Tu as rendu, Ils a rendu, Nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | vernil itd. Tu avois rendu, Il avoit rendu, Nous avions rendu, Vous aviez rendu, Ils avoient rendu, Prihóden. Je rendrai, bom |
| Pozhétki gramatike (1811): | one bi vrázhali, e, e vernili, e, e Pretekli. J'aurois rendu, jes Tu aurois rendu, ti Il auroit rendu, on, ona |
| Pozhétki gramatike (1811): | avons eu rendu, Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu, Davno doverſhen. J'avois rendu, ſim bil vernil itd. Tu avois |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendu, Vous avez rendu, Ils ont rendu, Pretekli prejſhni. J'eus rendu, ſim vernil itd. Tu eus rendu, Il eut rendu, Nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. J'aurois rendu, jes Tu aurois rendu, ti Il auroit rendu, on, ona, ono bi bil, a, o vrazhal, a, o |
| Pozhétki gramatike (1811): | de ſim vernil, itd. Que tu ayes rendu, Qu'il ait rendu, Que nous ayons rendu, Que vous ayez rendu, Qu'ils ayent |
| Pozhétki gramatike (1811): | doverſhen. Que j'eusse rendu, Que tu eusses rendu, Qu'ils eût rendu, de bi jes ti on, na, ono bil, a, o |
| Divica Orleanska (1848): | in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de so vse v njim. Spravi jih na hladnim. Slive, renklodiške slive v žganji. Češnje in višnje v žganji. Ravnaj z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Sadje v žganji po francosko. Renklodiške slive v žganji. Sto in petdeset le na pol zrelih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo |
| Valenštajn (1866): | ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se |
| Fizika (1869): | delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kupiti avstr. papirne rente (obrestij po 4 1/5 %) ali zlate rente (obrestij po 4 % v zlatu), ako je kurz prve 73 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je kapital povrnil? 31. Kaj je ugodnejše, kupiti avstr. papirne rente (obrestij po 4 1/5 %) ali zlate rente (obrestij po 4 |
| Fizika (1869): | 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to orodje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k |
| Divica Orleanska (1848): | ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne dostikrat tudi vodo z vertincom kviško |
| Zoologija (1875): | časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa |
| Zoologija (1875): | lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi |
| Botanika (1875): | Beta). Pesa se jako sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji |
| Zoologija (1875): | zgodilo se je vže, da so se goli in mastni repi cele družine spleli in zrasli. To čudno in znamenito prikazen |
| Sacrum promptuarium (1695): | je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri |
| Zoologija (1875): | Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče |
| Botanika (1875): | velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj |
| Botanika (1875): | funtov teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in malo kimelnam kuhaj; potem lepo rumeno prežganka napravi in repi perdeni, de z njo zavre. Dušeno (dinstano) korenje. Korenje ostergaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | repom maha, in si rano odera. Včasi se v repovi repi neka sokrovica napravi, iz ktere krasta izvira, in ktera se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej |
| Zlata Vas (1848): | vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se bom že izgovoril kako. “ Naposled stopi k njemu dijakon Reparat ter ga prijazno popraša: „Prijatelj! ti menda nisi iz nobenega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu odgovori Reparat: „Alta semita je pač v mojem okraji, ali ne spominjam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v roki, da |
| Astronomija (1869): | groze in nadlog. Ni. še dolgo sèm, kar je taka repata zvezda napravila vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše |
| Zoologija (1875): | se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se v gnojnici. Zlobna muha ali bodulja (Stomoxys |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino |
| Astronomija (1869): | pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se |
| Astronomija (1869): | Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj |
| Astronomija (1869): | Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo |
| Astronomija (1869): | Brennpunkt, gorišče, focus, 239. Oklepati, umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os |
| Astronomija (1869): | koroški voz), 254. Belona, 303. Bessel, 309. Beteigeuze, 272. Bielatova repatica, 311, 327. Bik, Stier, 271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. |
| Astronomija (1869): | Vidni kot, Sehwinkel, 246. Viktorija, 302. Virginija, 303. De Vicova repatica, 327. Visokost zvezde, Höhe des Sternes, 260. Vollmond, ščip, 291. |
| Astronomija (1869): | 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291. |
| Astronomija (1869): | 271. Autares, 272. Aphel, odsolnčje, 276. Ariadna, 302. d' Arrestova repatica, 327. Arktur, 271. Asteroid, zvezdica, 301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija |
| Astronomija (1869): | čez 1500 do 8000 let zopet pridejo. Pod. 66. Druge repatice se pa vračajo v krajšem času, in sosebno so Halley |
| Astronomija (1869): | in sosebno so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do |
| Astronomija (1869): | večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811. itd. še le |
| Kemija (1869): | od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morila, le h konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Me peſmi pojó ! Poſtavili 1819, popravili 1839 prijatli. “ Danecki. Zmes. (Repne gosence) so se letas, kakor od vsih krajev slišimo, le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati |
| Botanika (1875): | mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni |
| Botanika (1875): | ali tudi njegove postranske odrastlike, kakor je to pri papeževej repici (topinambur) (pod. 54.). Na gomolju se komaj najde sled kakega |
| Zoologija (1875): | zelen in svetel nahaja se časih v strašanski množini na repici, kateri podgrizava cvetje. Grobar (Necrophorus vespillo) je 20 mm. Dolg |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je stala še kaka jablana ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nikakor ne mislil, da je to vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je to vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je nesel prazen jerbas in grablje za njó. Misli si Répoštev: »Mati je pač dobra stvar, vodi svoje čvetere otročiče, opravlja |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | verniti. Ali veste zdaj, kdo je tisti gospod? Gospod gore, Répoštev imenovan. « |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | davno pozabil ves svet. Mislil sem si, da sme vsakdo Répoštev biti, kdor hoče. Se vé da sem zdaj druge vére |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | živeti ne more. « To je bilo o pravem času govorjeno. Répoštev je na svojega posnemača tako razkačen, da bi ga bil |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | svojega nasprotnika, in tudi več dvomil ni, da je to Répoštev sam; zato se mu je podal in ga je prosil |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zaidejo nektere skozi plot na vertne trate. To je prijatelja Répošteva jako razjarilo, in splašil mu je zato drobnico tako, da |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ki je imel samo jezik še gibčen, in ki je Répošteva verlo zagovarjal. To kar se je meni sami primerilo, rekla |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pri življenji. »Plemeniti gorski gospod! - tako se hlini priklaten zločinec Répoštevu - usmilite se mene, nesrečnega, kterega je preganjala osoda uže od |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Nek dobro rejen gospod je mnogo zanimivega pripovedaval o Répoštevu in pričkali so se o resničnosti teh reči. Grofinja, imajoč |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da je več sto sežnjev globoko pod zemljo zopet v Répoštevovi uječi. Zeló se je ustrašil. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | enkrat vrezal. Ko je nekega dne svoje ovce prignal k Répoštevovi ograji po svoji navadi, zaidejo nektere skozi plot na vertne |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Kakor lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober |
| Občno vzgojeslovje (1887): | večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Domišljija in mišljenje storite, da se delovanje predstav osvobodi mehanične reprodukcije; s tem pa postaja polagoma tudi poželenje svobodnejše. Otrok izbira |
| Občno vzgojeslovje (1887): | indukcijske sklepe). Dokler se ti prvotni sklepi izvajajo le vsled reprodukcije in s pomočjo sestavljajočega delovanja domišljije, dotle še nikakor niso |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Mišljenje. Psihično delovanje mišljenja se razvija prirodi primerno iz teka reprodukcije. Ako je n.pr. otrok večkrat zaznaval, da so telesa, ko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | množí in podpira. Napoleonovci. Ker je poslednji čas predsednik francoske republike Ludevik Napoleon pozornost celiga sveta na se obernul, bo menda |
| Oče naš (1854): | Štefan, ali tako ti govoriš od svobode in enakosti, stebrov republike? Bojim se, da si skrivin prijatel kraljestva. Ako nisi faršk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | namen podpiral je po odpovedi Mak-Mahona izvolitev Grevy-a za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo mesto izvoliti za predsednika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | 6. februarija 1870. leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a, drugemu predsedniku MakMahonu, ki je hotel biti bolj samostojen |
| Oče naš (1885): | smrt bodi tebi! “ zavpije zlobno Raul, „kteri si najnesramniši izdajalec republike;“ in z boso sabljo plane na neoboroženega starčka. Pa ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de |
| Biblia (1584): | Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere |
| Sacrum promptuarium (1695): | aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Ta male katechismus (1768): | posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí |
| Ferdinand (1884): | kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje |
| Gozdovnik (1898): | golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
| Genovefa (1841): | drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in bi ſe mi tù v puſhavi prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vſe leto je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v |
| Fizika (1869): | razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev |
| Botanika (1875): | podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Viljem Tell (1862): | svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu |
| Viljem Tell (1862): | k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so |
| Zeleni listi (1896): | torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je, ljubi oče«. »Nikdar bi si ne bil |
| Na Žerinjah (1876): | reče v veselem tonu, kateremu se je pridruževalo vendar nekoliko resne barve: „Pričakujem ga grofica, željno ga pričakujem, izpokorjenemu grešniku je |
| Marjetica (1877): | navdušena starčeva pesem domišljijo, ziblje jih raz brezskrbe veselosti v resne visoke misli, v spomine davne minulosti. Potem jame vgaševati in |
| Roka in srce (1883): | vidi objemov in solz pri slovesu. Tukaj je zamišljena v resne slučaje človeškega življenja čakala, da bi videla kočije gostov, posebno |
| Arabela (1885): | in trd. Pri zadnjih besedah pa se zave ter hoče resne besede obrnoti v šaljivost. A dočim so se njena usta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | tretji, četrti strél nas uvéri, da se tu zdolaj godé resne rečí. Zdaj pa se ne ganemo več z mesta, razpostavimo |
| Očetov greh (1894): | kar tako —« »Oh — jaz sem imel vaše besede za popolnoma resne! « »Kaj hočete, gospod Kačon? Saj vidite, da sem tukaj! « »Hvala |
| Najmlajši mojster (1896): | tisti dan se ga ni lotil. Celó Špelici je dajal resne, a zmerne odgovore, in ko je tisto popoldne obiskala jetnika |
| Stari dolg (1897): | desno in levo polovico brade ter ubiral obraz v prijetno resne gube. Spis je imel na čelu utisnjen kolek in pod |
| Kvišku (1899): | črno kot ciganko? « »Lotar? « Margita je nabrala razigrano lice v resne poteze, s silo nagrbančila gladko čelo nad obrvmi, malo pomolčala |
| Spomini (1860): | skup stojé; človek bi bil sodil da se od kaj resnega pogovarjajo; in res k njim se pridruživši kmalo zvem, da |
| Kranjska nevesta (1864): | in tudi dva oborožena moža, prvi je bil Ceno, drugi, resnega in ponižnega obraza, pa že bolj postaren, Pizani. Že se |
| Marjetica (1877): | in zakliče čez nekoliko: "Marjetica sem pridi! " Marjetica se prestraši resnega glasu in se približa očetu. "Marjetica, ti izpolniš kmalu šestnajsto |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Krepko in daleč odmevajoče povelje »Kappe auf! « predrami nas iz resnega premišljevanja in potem hajdi proti dômu. Dné 27. julija dobim |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ženjico, in polkovni zdravnik je dobil zdajci toliko in takó resnega pôsla, da mu nikakor ni kós. Sploh se je bilo |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pokliče Tankega od družbe proč, češ, da mu ima nekaj resnega povedati. Družba, ki je od strani opazovala Tankega obraz, govorečega |
| Domačija nad vse! (1889): | silo izhajal. Ta skrb ga je delala vsak dan bolj resnega, čemernega, neprijaznega. Lice mu je z nova upadalo, oči so |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | je res — ji je pač vse eno, ali dobi kakega resnega učenjaka, ali pa lahkoživega metuljčka — saj ona itak ne ljubi |
| Dušne borbe (1896): | je mislil sam pri sebi. In začel se je kazati resnega, nravnega, sentimentalnega mladeniča. V občevanju z njo je bil krotak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mahoma ne more biti, pa pri dobri volji in nekoliko resnem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa lení |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta |
| Gozdovnik (1898): | izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi, na |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod |
| Zlatorog (1886): | In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik |
| Robinson mlajši (1849): | temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo, česar se je Robinson bojal, ino tako je treba |
| Ferdinand (1884): | ne bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni |
| Revček Andrejček (1891): | Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo sa ljubo imeti. Na sgornih nemſhkih krajih raſte toliko reſja, de ga ne reshejo, in ne koſijo, temuzh ga s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | korenine, in nekaj dobre perſti dershi. Kjer pa tako odluſheniga reſja vezh napravijo, kakor ga sa vſtlati potrebujejo, ga v velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih sa gnoj perpravnih rezhi, poſtavim blata is zeſte, ali reſja , ali perſti, ali tudi ſlame, kjer je doſti imajo, natroſijo |
| Stelja in gnoj (1875): | te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo torej človeku jo prehoditi, in mnogokrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rastner, lončar v Ljubljani, za lončarski izdelek. 41. Gosp. J. Resman, suknar iz Zgoš na Gorenskim, za suknó. 42. Gosp. A. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſledí. ) Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje. ) Samo J. Resman suknar iz Zgoš nam je šest kosov sukna iz Gorenskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila |
| Valenštajn (1866): | nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. |
| Botanika (1875): | sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami |
| Zeleni listi (1896): | No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je, ljubi oče«. »Nikdar bi |
| Lohengrin (1898): | na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi te |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in |
| Divica Orleanska (1848): | je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže |
| Čas je zlato (1864): | pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je zaderževalo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti |
| Genovefa (1841): | moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na |
| Robinson mlajši (1849): | s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od |
| Roza Jelodvorska (1855): | matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost |
| Sveti večer (1866): | starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se |
| Gozdovnik (1898): | Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili |
| Ta male katechismus (1768): | boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv |
| Ta male katechismus (1768): | urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga |
| Genovefa (1841): | iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de se po dežéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí |
| Divica Orleanska (1848): | dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil |
| Tine in Jerica (1852): | in mati sta od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost |
| Roza Jelodvorska (1855): | lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa |
| Valenštajn (1866): | obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti |
| Ta male katechismus (1768): | rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de ſim jeſt tebe |
| Genovefa (1841): | shivljênje obvarovati. Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker ti |
| Biblia (1584): | Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti |
| Biblia (1584): | Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej |
| Biblia (1584): | tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga |
| Najdenček (1860): | kodrosto glavo nekoliko skozi-njé. „Za božjo voljo! ” je začel, „bodi resničen in povedi mi od kod prideš prav za prav? ” Mertev |
| Sveti večer (1866): | velikokrat tudi nepokoj vesti. Zatorej je izrek Zveličarjev lep in resničen: „Če se ne spremenite in ne postanete otrokom enaki, ne |
| Stelja in gnoj (1875): | ljudstvo bi ne delalo po pameti, ako bi zaničevalo očitno resničen poduk od tacih mož, ki so v reči iznajdeni. Res |
| Pozhétki gramatike (1811): | velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo |
| Pozhétki gramatike (1811): | polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janesovo govorjenje je veliko poſluſhavzov omezhilo, v' kterih ſo ſe reſnizhne sheljé vnele poboljſhati ſe. Toraj ga vpraſhajo, kaj bi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetje in kmetovavzi! Ako ſami ſebi dobro hozhete, ako imate reſnizhne shelje kmetijſtva pomnoshiti, naj bo nar vezhji persadevanje vaſhe , gnoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opravila, ker jagnjeta savoljo uboſhtva ni mògla darovati. Pa is reſnizhniga ſerza je darovala, ino to Bogu naj bolj dopade. Duhovni |
| Genovefa (1841): | velike hrabroſti ſo ſe vſi nad njim zhudili; savoljo njegoviga reſnizhniga ſtrahú bôshjiga, njegove ljubésni do ljudí, njegove terdne poſhtenoſti ſo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš, Peter, kako resnično je, kar sim popred rekla. Če le v Boga zaupava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen: 3. Ozha 3 zbesh: 1. vero. SHEBRANJE. k' |
| Ta male katechismus (1768): | resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se s tem prepričali, da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto |
| Divica Orleanska (1848): | tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer |
| Fizika (1869): | začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi |
| Botanika (1875): | v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča |
| Deborah (1883): | modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem. Učitelj. A jaz vem, vem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno je velko barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba taku N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi trenov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N. N. o ti S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravadash? KAKV IMASH STORITI da shes svpet odveshash. REZI kaker resnizhno je nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe jes sapram zelv noi felih, tv pomai me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' |
| Genovefa (1841): | poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim délu ſe ni nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny |
| Biblia (1584): | je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu |
| Biblia (1584): | s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. |
| Biblia (1584): | ſo doli pred njega padli inu ſo djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo |
| Biblia (1584): | pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci |
| Spletke (1894): | morem ga dati ceneje, ne morem. « Tedaj pa je vstal Resnik in mirno, a odločno, izpregovoril: »šola je pri nas potrebna |
| Spletke (1894): | dvesto otrok ne more hoditi v župnišče«, pritrjeval mu je Resnik. »Pa gospod župnik tudi nimate vedno Časa, da bi poučevali |
| Spletke (1894): | šele pred četrtjo ure in ker ima mnogo težji voz. Resnik je bil kmalu na veliki cesti že ne daleč od |
| Spletke (1894): | bili takoj pripravljeni, samo bali so se, da bi jih Resnik ne zalotil. A Tiščin je vedel sveta tudi v tej |
| Spletke (1894): | in na voz deni. Lahko noč! « »Lahko noč! « odzdravila sta Resnik in Štefan ter zaprla vezna vrata za krčmarjem. »Meni ni |
| Spletke (1894): | hči Anka, pa že nista bila za pšenico. To je Resnik sam spoznal in precej po prvem nasadu tudi povedal: »Pri |
| Spletke (1894): | vsaj vidi kaj sveta! « »Konja že lahko vzameš«, bil je Resnik takoj pripravljen postreči, »katerega imaš rajši. Da bi šel pa |
| Spletke (1894): | Štefan je prirejal konjem zobanje, mati županja je kuhala večerjo, Resnik pa je stal pred veznimi vrati in ugibal, kakšno vreme |
| Spletke (1894): | otepal zaprašeni klobuk in se priklanjal gospôdi. »Motimo vas, gospod Resnik«, opravičeval se je prijazno okrajni glavar. »Saj gotovo težko sučete |
| Spletke (1894): | nekatere stvari moram še poprej pozvedeti. « In nato je izpraševal Resnika nekatere stvari, kakor zastran spanja, če ga kdaj zjutraj okrog |
| Spletke (1894): | cepec, sedaj si bodete malo oddahnili«, nagovoril je gospod župnik Resnika. »E, kaj še, nič me ne motite, gospodje«, hitel je |
| Spletke (1894): | jo mahata? « nagovoril ju je. Nič odgovora. Pot je oblil Resnika, zakaj sedaj je vedel, da sta zla človeka. Kar se |
| Spletke (1894): | se mu ne posreči, drugi pa nameri s kolom na Resnika. Toda le-ta ga prehiti in zamahne po njegovi glavi. V |
| Spletke (1894): | teden za tednom, zima se je že bližala, in za Resnika je bilo čimdalje manj upanja. »Ko bi bila spomlad, shodil |
| Spletke (1894): | Maruša. Ker se je od kolovratov precej kadilo, posilil je Resnika večkrat zaporedoma kašelj. »Drugam bom moral iti ležat, tukaj je |
| Spletke (1894): | ne čakali. Mlatiči pa so vsejedno mlatili, čeprav ni bilo Resnika, Do pol dvanajstih ga je namestovala Resnikovka, potem pa šla |
| Spletke (1894): | tudi začutila, da so ljudje blizu, in nista šla nad Resnika. Poprej sta namreč že obupala, da bi ga dohitela, dokler |
| Spletke (1894): | že občina. « »Tako je! Ta je bila moška«, potrka glavar Resnika na rame. »Jaz plačam zidarje«, ponudi se še gospod župnik |
| Spletke (1894): | so, da so že cesto koga oropali. Jako je bilo Resniku žal, da ni šel s Tiščinom, češ, v druščini je |
| Spletke (1894): | se v polpraznično obleko in gredo opravljat živino. Tudi pri Resniku je v mraku potihnilo petje. Anka je šla v hlev |
| Spletke (1894): | zoper Lenko. Zakaj celo njen oče je jel rovati proti Resniku in je tako prekrižaval hčerine načrte. Tiščin namreč ni mogel |
| Spletke (1894): | no, vprašati sem te pozabil, kaj si jim pravil pri Resniku, da si jih tako dolgo motil. « »Takrat smo že mislili |
| Spletke (1894): | se izgubili v noč. Tiščin pa jo je mahnil k Resniku, zakaj očitno se mu ni nikoli upiral in občeval je |
| Spletke (1894): | in niso ga podpirali. Ko so bili vsi zbrani pri Resniku, ogledali so si z gosposko vrt in pritrdili, da se |
| Spletke (1894): | tudi gozd na obeh straneh ceste. Nekako tesno je bilo Resniku v tej samoti; potipal je, če ima še denar pri |
| Spletke (1894): | ji je namreč zdel, da Betežnikovo hčer tako spoštujejo pri Resniku, će tudi ni nič več kakor kak drug berač. In |
| Spletke (1894): | izpodrastla, da je lahko pasla živino, ponudil jo je brž Resniku v službo. »Veš, jaz sicer moram beračiti«, tako mu je |
| Spletke (1894): | zavijal v robec. »Kaj, da so blagoslovljene? « Čudila se je Resnikovka še bolj. »Jej, jej-minasta! « »Na, Štefan, pa ti zasuj pri |
| Spletke (1894): | oba sta jih hitro pobesila. »Bog nas varuj! « vzkliknila je Resnikovka, uzrša kosti. »Torej to je bil vzrok bolezni! « Zategnjen »jej |
| Spletke (1894): | o Urbanu Krpi? « »Nič; kaj pa sta imela? « vprašala je Resnikovka radovedno. »Saj pravim in pa še rečem, takega mladeniča ni |
| Spletke (1894): | potrpi. »Moram biti tešč«, povedal je skrivnostno in pogledal bolnika. Resnikovka je dala skledo Anki, naj jo postavi k žerjavici, družini |
| Spletke (1894): | delo. Ta-le je vzela golido in šla mlest. Maruša in Resnikovka sta ostali sami v veži, in sedaj je jela beračica |
| Spletke (1894): | Betežnikovo Metko. Zakaj kmalu potem je nekega sobotnega večera prijemala Resnikovka Metko, češ, kaj ji ni všeč, da se koplje od |
| Spletke (1894): | bo ženil, menda mu je ne bo težko dobiti«, pristavi Resnikovka samozavestno. »To je res, da se bodo trgale zanj. — Pa |
| Spletke (1894): | da bi se ji bolje vezalo in da bi ji Resnikovka rajša verjela. »Prav za prav mi za Lenko ni nič |
| Spletke (1894): | vseh pri jednem žlebu, pa kar po vrsti? « poprašala je Resnikovka hčer še vedno verujoč, da je bilo živini narejeno. »In |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi |
| Zeleni listi (1896): | ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk |
| Lohengrin (1898): | skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako resnoben in vendar kako prijazen mu je! Zmeren je pri jedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa nekaj vročega se jej je vlilo čez persi. Prijeten resnoben glas jej je zadonel v uho: „Nehaj, Oroncij, jaz sem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je rudokop večidel reven, toda pošten in delaven, tih in resnoben pri delu, vesel in o počitku poje ali igra. Posebni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge |
| Tine in Jerica (1852): | Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | življenje, sosebno ker je dobiček tako negotov. ” Starec ni spremenil resnobnega obraza, merzel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | strašna podoba — Boštjan, bled, shujšan in nekako strahovito mirnega pa resnobnega obraza; podoben človeku, ki ne pozna več strasti. Razmesarjene persi |
| Gozdovnik (1898): | ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je |
| Lohengrin (1898): | In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se zdaj Bo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to mogoče, kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da |
| Revček Andrejček (1891): | svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da se |
| Revček Andrejček (1891): | strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu |
| Fizika (1869): | se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten |
| Fizika (1869): | staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil v težkih mislih zamaknjen, položil; kako da je bil rešen in da ga je ptuji mož čez Rajno prepeljal. Nekaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nikoli v skušnjavo ne padem, temuč sim od vsiga zléga rešen. Amen. (Pet Oče-našev in Češena-si Marij. ) V pétik. |
| Najdenček (1860): | preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti in kreposti svojega neprecenljivega Kastorja. Pa kako drago |
| Najdenček (1860): | prestavila čez graben. V tistim hipu sim bil unstran grabna réšen, ko so me moji sovražniki zagrabiti mislili. Zavzeli in začudili |
| Najdenček (1860): | s preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti in kreposti svojega neprecenljivega Kastorja. Pa kako |
| Pripovedke za mladino (1887): | kdo z rokovicami zgrabi obleko ter jo sežge, je kralj rešen. Pa kaj to pomaga, če kdo ve in mu pove |
| Tiun - Lin (1891): | Osmo poglavje. Rešen. Ravno se je začelo daniti, ko sva izstopila. Izstopil pa |
| Maria Stuart (1861): | Res, res je, o rešite se! Mortimer. Ona Je umorjena, rešena Marija Iz ječe sede na prestol angleški! Okelli. Kdo pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | zgodí. Res je sicer, da z ozirom na ne še rešena važna vprašanja na iztoku ne dopuščajo ministerstvu Taaffeovemu brezobzirnega postopanja |
| Pripovedke za mladino (1887): | Jerica hiti naravnost k Janezku, odpre hlev ter zakliče: „Rešena sva. hudobna čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so se objemali in veselja jokali. Tudi mož od Tirčka rešene žene je prišel naprot. Bil je še živ, in med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Bankine zadeve po poročilu „Pester Lloyda” (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarska ministra Tisza in Szell, ki sta na Dunaji bila |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v mesto sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili popred sperli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | nasvèt, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Dr. Razlag |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | v stanu za izposojeni denar kako hipoteko (zastavo) dati, bodo rešeni odrtnih pijavk. Vprašanje kmetijskega kredita je tedaj dandanes važno vprašanje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | poskusi. Ena sama beseda, en sam trenutek in Vladimirovi so rešeni. — Lenart bi gotovo šel, da ni utrujen do smerti. — Martin |
| Tiun - Lin (1891): | jeze kar penil. No moji dobri tovariši še niso bili rešeni. Tudi džunke so razpele vsa jadra in na nekojih so |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili |
| Divica Orleanska (1848): | In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Deborah (1883): | katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | v večno železje zakovan moraš tam nemilo umreti. Ni ga rešenja. Na vedno si mi odvzet. Tako tvoje življenje mi je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero ga večkrat solze polijejo. In ko od svojega čudnega rešenja iz ječe pripoveduje, povzdigne proti nebu roke in moli tiho |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pot napravili, de bi jima samí veselo novico svojiga srečniga rešenja pernesli in ju zahvalili. Vitez Teobald, kakor hitro Rozalindo in |
| Oče naš (1854): | zveličanja upati; da večno v peklu terpé, iz kterega nima rešenja upati. “ Vsi so molčali nekaj časa. Pretresnilo jih je to |
| Oče naš (1854): | serce treslo, kolikrat sim to podobo ogledovala. Večno terpljenje, brez rešenja! “ „To je strašna, pa zaslužena kazin zaverženih. To je plačilo |
| Najdenček (1860): | kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edino vpanje rešenja in rés, kakor če bi bila žlahtna živina vedla, da |
| Zlatorog (1886): | srce mrè? »Če napójil je pušíco strup, »Tákrat ničev je rešenja up! »Kar je bilo, to pač tudi bodi. »Pusti, Barba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vender le mora sgoditi. Kralj ne more boshjiga ljudſtva reſhenja ubraniti. Kaj neki je zhlovek, de bi ſe vſigamogozhnimu Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo tako dolgo ajdje divjáli, dokler od Boga odlozheni zhaſ reſhenja ne pride. “ II. „Kmal pa,“ je Jesuſ ſhe prerokoval, „kmal |
| Genovefa (1841): | Genovefo ſprejét. Vſe ſo ſe Genovefine nedolshnoſti ſadovale in zhudniga reſhenja ſe veſelile. Vſe ſo ſe pa ſhe téga veſelile, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti |
| Roza Jelodvorska (1855): | pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo |
| Zlata Vas (1848): | rečem, de Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker |
| Kuharske Bukve (1799): | libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nakviško, in gladko zernje naredí tolikšno, da pri narejanji skoz rešeto ne gré, ter v žitu ostane. Ta plevél se nar |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rèži, naredí stročje in okroglo zernje, da ne gre skoz rešeto, torej v žitu ostane. Dasi ni ravno škodljiv, ga vender |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sirom na dnu kotla prepeljal, ga vzdignili in sir v rešeto zvalil, kjer je nekaj ur ležal, da se je ocedil |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | do časa grojzdni sok, ga z bučo zajemajo in skoz rešeto v čeber polivajo, in iz čebra ga drugi nosijo v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ktero žito omlačeno, se po večem od debeljšega skoz veliko rešeto (rajto) pretoči in v kup pri steni zgrabi in se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | semena, grahorju nekoliko podobnega, ki je toliko debelo, da skoz rešeto ne gré in torej v žitu ostane. Raste nar raji |
| Ljubljanske slike (1879): | N. kuhan in pečen. “ Tako gredo pogovori, potem pridejo na rešeto vsi možki, ki se okoli te ali one sučejo, naštevajo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kr. so plačevali Ribničanje od tovora škafov (Schatfer), rešét, (za rešeto takrat najbrž nemškega izraza še niso poznali, kajti rešeta so |
| Prvi sneg (1886): | govoriti, kar je hotel, nihče ni njegovih besed deval na rešeto, in ko bi jih hotel, ne bi utegnil v splošni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira |
| Kuharske Bukve (1799): | seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela in se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali v grad |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem |
| Tiun - Lin (1891): | po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja ta ali oni, jaz |
| Blagomir puščavnik (1853): | spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti zamoči! Da bi le enega človeka |
| Gozdovnik (1898): | da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih |
| Genovefa (1841): | ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | za monarhijo že to za nevarno, ako se podjarmljeni kristjani rešijo Turškega jarma, in zahtevajo, da se to zabrani in hudo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden pridejo pred vrata |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pomagati žrtvam alkohola, da se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina. Dokler je alkoholizem le telesna bolezen, ima prvo ulogo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Oče naš (1854): | njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer klicali, a pomoč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi |
| Genovefa (1841): | Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de |
| Roza Jelodvorska (1855): | terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te prisiliti se |
| Roza Jelodvorska (1855): | dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je |
| Roza Jelodvorska (1855): | življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod |
| Fizika (1869): | elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko veſelja imela, dobrotnizo ſvojiga mosha, ki mu je shivlenje reſhila, ſposnati. Perſilila ſta dobra zhlovezheka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | trideſetmi rajniſhi bi kravizo lehko kupila, ino ſe tak ſile reſhila. Brat je bil per volji mi toljko dati, alj ſvakinja |
| Genovefa (1841): | glavi ga mahne, de bi mu ubogo shíval, is shérla reſhila. Volk ſpuſti ovzó, ſe nekoliko veſ omóten ſem ter tje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite |
| Sacrum promptuarium (1695): | pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in |
| Blagomir puščavnik (1853): | sokolarju rekoč: ”Ste le vi, blagi mož! ki ste me rešili? Objel bi vas, priserčno objel kakor svojega lastnega sina. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega leta na 451. strani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe, bo ljubesen Omersnila. Tolika nadloga bo, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli, ino te jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar koli ſte naj manjſhimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino |
| Žalost in veselje (1870): | svojo dobro vest. " "Torej bodi pripravljen; ako se mi posreči, rešim te pojuteršnim zvečer. Tačas pa moraš biti pri miru in |
| Razne dela (1870): | otetbe čas. Daj! pojdi z mano! Ne mudi se, jez rešim te gotovo. Obhaja me za tebe strašna žalost, In žive |
| Žalost in veselje (1870): | je kaka kaplja kervi v meni, ne jenjam, da te rešim. Hej, častiti gospod, tudi jaz se vam pridružim, bil sem |
| Razne dela (1870): | roko. V čisto našo družbo Potegniti te hočem, de te rešim. S Francozko Bog je. Angeli njegovi, Nevidno tebi, se za |
| Razne dela (1870): | čuti svoje stanje, In zdaj je čas, de jo pogube rešim — Ne smem ga gubiti! (Hoče iti. ) Remon. Kaj kanite? Tibo |
| Obljubljena (1881): | si prihranim vsaj toliko, da rojstno hišo in eno njivo rešim; še le potem se vrnem. In ako se mi to |
| Obljubljena (1881): | in ko zagledam utopljenca, planem za njim v valove in rešim s smrtno nevarnostjo otroka svojega prijatelja. Položim ga v travo |
| Od pluga do krone (1891): | goreči hodnik in stopnice ne gledé na to, ali se rešim ali zgorim! Na mojo vero, rajši nego pa čakal, da |
| Moja hoja na Triglav (1897): | tja spremi, da v Bogatinu zajmem korec čiste zlatice in rešim plavolaso gospodično, ki se tam vica, zakleta v kačo z |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v stran postavi, ter se za njim podá, ga smerti rešit; pa tudi on za njim pade. Huda sapa, ki se |
| Genovefa (1841): | de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati |
| Divica Orleanska (1848): | je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí |
| Viljem Tell (1862): | na noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa! |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi jaz vse terplenje očeta prevzel, da bi njih le rešiti mogel k O da bi jih vsaj enkrat viditi zamogel |
| Blagomir puščavnik (1853): | težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti zamoči! Da bi le enega človeka imel, ki bi me |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je |
| Tiun - Lin (1891): | lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga |
| Genovefa (1841): | oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je |
| Tiun - Lin (1891): | v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu! |
| Tiun - Lin (1891): | mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice |
| Tiun - Lin (1891): | Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so |
| Tiun - Lin (1891): | mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma |
| Tiun - Lin (1891): | nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem |
| Ta male katechismus (1768): | I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | je ta Kruh te Duſhe? Od. Boshja beſseda, jenu lvetu Reshnu Tellu. Pr. Sakaj boshja beſseda je Kruh naſhe Duſhe ? Od. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu Tellu je Kruh te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Misli na Jezusovo terpljenje in Njegovo smert, in vžij Njegovo rešnje telo s čistim sercam, poln ponižnosti in kesánja, poln hrepenenja |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. Ob šestih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cerkev podelila vernikom posebno pravico, dajala jim je pre sv. Rešnje Telo seboj, da bi se vsak sam zjutraj obhajati mogel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapu- *) Navada je bila, da so tako podajali bolnikom presv. Rešnje Telo, brez keliha, tedaj le v eni podobi. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se |
| Deborah (1883): | od ljudij – moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mu s solzami v očeh odgovorili, in mašnika s sv. rešnjim Telesam v cerkev nazaj spremili. Celi dan je Hirlanda pri |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je nar rajši že v svojim 15. letu pred svetim rešnjim Telesam bila. Če so jo od tega odgovarjali ali zavoljo |
| Ta male katechismus (1768): | Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoje grenko terplenje inu nadoushno Smert inu skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro |
| Robinson mlajši (1849): | ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther |
| Sacrum promptuarium (1695): | potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she |
| Sacrum promptuarium (1695): | polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnoshila. Glejte, bogata in oblagodarjena ſim priſhla |
| Genovefa (1841): | dôbro sverjo od ſmertne lakote réſhil. In ko je bla réva |
| Genovefa (1841): | hudobijo na kraljevi ſédesh povsdigniti. ” V tém ſe je njéna réva ſhe naraſla. Kmalo po odhodu njeniga moshá, ſe je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Toláshbe níſim nájdla v táki smóti, Obúpala ſim ſkôrej tákrat réva; Kak ſim sheléla v nôzhi ti ſvit dnéva! ” „En dán |
| Robinson mlajši (1849): | zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z menoj? Sej vama ne morem več nič pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnožila. Glejte, bogata ino blagodarjena sim prišla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | konca dní; Pogledati le v sredo vari, Če ne, te reva spet udari. « Motati žena urnih rok Na motovilo koj začnè |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in nadnj mahali, da je bilo le groza viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so |
| Maria Stuart (1861): | je gledala! Z očesom hotla meje v prah pobiti! O, reva, jaz imam orožje bolje, To rani smertno, to te pogubi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga |
| Genovefa (1841): | osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat |
| Oče naš (1854): | polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v |
| Roza Jelodvorska (1855): | vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih |
| Stric Tomaž (1853): | take reči, persi so se mi širile, — ali kaj sim revček hotel početi, ker bi bilo vse započetje zastonj. Nekoliko potem |
| Revček Andrejček (1891): | jedin spremlja me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se pokaže |
| Revček Andrejček (1891): | Revček Andrejček. Národna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: »'s |
| Revček Andrejček (1891): | me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se pokaže že pri |
| Revček Andrejček (1891): | koš — jedin spremlja me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ” |
| Genovefa (1841): | kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes |
| Ferdinand (1884): | vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade |
| Zlata Vas (1848): | pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel, si je skorej mislil, de je nekaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlijo ſi: „Kaj, zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej |
| Genovefa (1841): | kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz |
| Zlata Vas (1850): | siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v večnosti pred sodbo! “ Bogatin se ustraši teh besed in revnej vdovi njeno njivo zopet nazaj dá. Krivično blagó Težílo te |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in zboljšuje. 58. Vreča s perstjó. Neki bogatín je vzel revnej vdovi njeno zadnjo njivico, da si svoj vert ž njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V letu 1816 je bila semlja tako nerodovitna, de ſo revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri |
| Zlata Vas (1848): | dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne marajo za jedí, za ktere so nekdaj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala |
| Sveti večer (1866): | vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sheſta Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo |
| Zlata Vas (1848): | kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil in Ožbè mu je dal stanovanje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od |
| Stric Tomaž (1853): | razločka ne stanov, ne barve, ne imenitnosti, bogatije in beračije. Revnim Afrikancom bi potem dali, kar jim gre. Ne preganjali, ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | viditi svojega Milkota, ki ju milo prosi, da bi smel revnim otrokom, ki so klasje po njivi pobirali, kak par snopov |
| Ta male katechismus (1768): | de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter |
| Zlata Vas (1850): | bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu |
| Blagomir puščavnik (1853): | zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič ne vidi, je hudo zatekel in vés čern. Pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico. Ker je pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in |
| Genovefa (1841): | dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal in revežem zastonj dajal. Da je bil tudi umen zdravnik , spričuje to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | take priložnosti hranila, če ne bije bila že davnej dala revežem. Kristijani so se razšli, še preden se je zvedelo, kar |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | več ne verjame. 46. Opica. Neki bogat skópec, ki ni revežem nikoli ničesar dal, imel je opico v zabavo, katero je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | srečni in zadovoljni. Tudi gospa Vida je mnogo mnogo delila revežem. Celo po revnih kočah je obiskavala bolnike in jim donašala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente. Lepo prosim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri |
| Zlata Vas (1848): | bilo čudno viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili |
| Stric Tomaž (1853): | verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nasmeje, kakor bi se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za življenje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | mi ni bilo všeč, da ima namreč Planavski pri sebi revolver; kako ga zna rabiti, je pokazal s tem, da je |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | pomagača sta ga bila že zgrabila in eden mu potegne revolver iz žepa. „Zvežita ga, potem na voz, drugi pa goni |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | je hotela pogrezniti v levi prsni žep, kjer je bil revolver. „Da pa tudi veste, kaj je ta Engelbert Breier, vam |
| Postillion d'amour (1887): | vzame Cetinovič svoj potni list, podpisan od »Tavtaja« samega, močen revolver, težek kratek meč, knjige, zemljevide in več priporočilnih pisem do |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | sobna vrata. Nadporočnik, mislèč, da ga hoče Turek napasti, zgrabi revolver in Rešid-beg se zgrudi po drugem streljáji smrtno ranjen na |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | orožji ni hotel védeti ničesar. Pokažem mu torej na svoj revolver ter zažugam, da ga ustrelim, ako nam hitro ne izročí |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kaznujejo ónikraj Save s temi-le sredstvi! « ter pokaže na svoj revolver. Dobro, mislim si, a ne tako hitro in v tem |
| Materino srce (1896): | Ladič, tistih prismojenih trditev, v katerih naj prisiljuje glavni efekt — revolver! — Kako se more pameten človek ustreliti radi ženske? Tega ne |
| Nirvana! (1897): | opravljeno rientalsko. Tukaj — sem slutil — ga sprejme Ada. Ogledam si revolver in se skrijem za širokim, težkim zagrinjalom ob oknu. |
| Ferdinand (1884): | in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so |
| Zlata Vas (1850): | razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so |
| Zlata Vas (1850): | natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je |
| Oče naš (1885): | o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in |
| Zlata Vas (1848): | zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi |
| Zlata Vas (1850): | hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri |
| Oče naš (1854): | z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za |
| Genovefa (1841): | in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi |
| Genovefa (1841): | bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bogati strici so stiskači in sleparji! Ko sem v svoji revščini iskal pri njih tolažbe in pomoči, zasramovali so me, zaničevali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | začeti? Dela mi ne da nihče, nijmam nič in v revščini bodemo morali poginiti! Da, to je storila moja pijanost, gorje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ali kej godrnjala. Pač pa je bilo pri vsej tej revščini vse njeno življenje vedra molitev, ob kterej danes niti skrbela |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim te po neskončnem tvojem hrepenenju, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne |
| Oče naš (1854): | zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo |
| Genovefa (1841): | on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo |
| Genovefa (1841): | je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti Genovefa! V taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal |
| Revček Andrejček (1891): | te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar |
| Zlata Vas (1850): | gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod |
| Genovefa (1841): | Tvoj ljubi, mili ôzhe ſo! Gléj, jokajo ſe nad najno révſhino! Bog jih je poſlal, de naju réſhijo in ſeboj domú |
| Genovefa (1841): | ſklenili, ſerza pred takimi gréhi varvati, ki poſlédnjizh v tako révſhino pripéljejo in marſiktéri mósh je miſlil, in marſiktera shêna je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | damo, dobro ſohranimo. V varnoſti ſmo ſami pred ſilo in revſhino in tudi premoshenje naſhih ſoſedov je obvarnji, ki ſo s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo |
| Kemija (1869): | plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo mrenico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popka, ali ozhéſa na njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor je pred pervo obréso , podobo 4. kakor je po rési ; podobo 5. kakorſhna je okoli kréſa ; podobo 6. po kréſi |
| Oče naš (1854): | pot, da ptuj človek k nam pride. Pojdite z nama. “ „Rêza,“ je rekla tiho svoji tovaršici, „teči naprej, povej staremu očetu |
| Oče naš (1854): | Baldomer ravno večerjo na mizo nosil. Samo gospod Pavle in Reza sta sedela pri mizi. Maria je dala povedati, da ji |
| Oče naš (1885): | Baldomer ravno večerjo na mizo nosil. Samo gospod Pavle in Reza sta sedela pri mizi. Marija je dala povedati, da ji |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Urnih korakov, otide Tone do Volbenkovih. Res je bila stara Reza še pokonci, in po nekolikem pričkanji mu v resnici da |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | tam vodo razlijale, in vedno žalostno kričale. Dve ženske ste Rezo obvezovale, ena jo je z vodo močila. Dacar, ki je |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | poprejšne misli in nepremakljivo ljubezen. Mica sama je imela pred Rezo dobro ime za Matevža, drugi vsi so ga tožili. Tudi |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | ki jo je vžival pred kratkim časom. Opomnila je včasi Rezo nesrečnega strička, pa ta spomin je bil Rezi, kakor bi |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | teh besedah je dacar pritisnil za kljuko vesel in z Rezo zadovoljen, in šel je čez vert za hišami proti svojemu |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | beži požigavec, da te ne zasači roka pravice. " Zdravnik je Rezo prosil, naj molči, naj se ne gane, pa nič ni |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | je prišla ogenj gledat in ni hiše varovala. Prijeli so Rezo štirje možje, in jo odneso v tisto posteljo, v kteri |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | izvalili okno in železo. Segel je Krucman skozi podertijo po Rezo. Rešil jo je. Omamljena je bila od puha in dima |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | malega travna leta 1885. Prišedši iz mesta, najdem pred vrati Rezo. V temi nisem je takoj spoznala in ustrašila sem se |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | svetim pismom, skladajoč baš prinesene cvetlice v šopek, misleč na Rezo. Dekla je to v sosedovi hiši. Ko sem šla danes |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne tirja nobenih stroškov, ampak le |
| Gozdovnik (1898): | obal stopinasto. Požrešnih morskih valov jo varuje gradba, napravljena iz rezanega kamena, s katere se pride po skalah na cesto, vodečo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rajše je, in le malo je raztrosi. Ako se leta rezanca s pomiji pomoči, je še bolj prijetna in tečna. Kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se slama s senom zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je, in le malo je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in lete rezanice konjem kermiti. Koliko kerme naj vsaki konj dobiva, se ne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | potem vsadile v trtnico 22. aprila. 2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. aprila, posadile v trtnico 22. aprila. 3. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 4. Kot poskus za kontrolo poskusa 2 požlahtnile so se rezanice na naklad z jezičkom mej členi v internodiju, v roki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali futram vſake rabe smeſhajo. — Molsnim kravam ſe je s resanzo v vſaki klaji okoli eniga funta smeſhane da; jalovkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſlabjiga pa sa shivino oberni, drobno sréshi, in s résanzo ali pa s ſenam ali otavo poméſhaj, to je sdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vkraj ſpravili; pri vſim tem je pa tudi ſlama sa resanzo prav dobra oſtala. Pri ravno ti grajſhini ſo ſi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pa brez pljučniga prisada — takrat naj se mu da na rezanco ena žlica naslednje štupe, ki se da v lekarnici (apoteki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | stolčeniga ovsa, in kar je posebno dobro, zmečkaniga korenja med rezanco (Häkerling), ki naj bo enmalo omočena. Te zdravila so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je, in le malo je raztrosi. Ako se leta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži |
| Stric Tomaž (1853): | teh besedah, kakor da bi ji bil dvorezen nož serce rezal, kaj vsega mora vender mati in žena prestati! Toda kmalo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha je sedel in vse usnje ravno čez narmanjši kopita rézal. Ko mojster pride in vidi, kaj je storil, mu reče |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče: debelo in drobno, kakor pastir iz hleva žene, je rezal vole, krave, teleta, ovce in svinje iz usnja. Kmalo potem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vselej prav natanko pové. Kmalo po tem je mojster podplate rezal, jih položi pred Pavliha, ter mu reče : „Dobro pazi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 |
| Kemija (1869): | je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki nizh ne saſtópi. — Tà ti britev nabrúſi, de menj reshe kakor popred, — uni ti sa dobro plazhilo konja sakôva, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Drevo ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka, oplas, kosélez In rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh, in sadnje dvé ſtaroſti she terdniga in mozhniga perja. Reshe ſe pa perje od sazhetka sató, kir ſe s tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se |
| Astronomija (1869): | Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh |
| Astronomija (1869): | pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na |
| Astronomija (1869): | žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem |
| Astronomija (1869): | toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej |
| Deborah (1883): | bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive |
| Kuharske Bukve (1799): | kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 dni stare, v nekterih ne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn |
| Kuharske Bukve (1799): | moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej |
| Kuharske Bukve (1799): | lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih |
| Gozdovnik (1898): | videla že toliko let. »Kaj hočete od mene? « glasi se rezno prašanje. »Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v narečjih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev |
| Blagomir puščavnik (1853): | popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu |
| Blagomir puščavnik (1853): | pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje |
| Gozdovnik (1898): | naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca |
| Kuharske Bukve (1799): | zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke |
| Kuharske Bukve (1799): | farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | varovati tujih slov: v govoru nije tako važno; govorimo samo rezno i serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | i vesele se pak v tudjem jeziku! — Govorimo med seboj rezno i krepko po slovensko, kakor govore Nemci po nemečko, Italijani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se |
| Botanika (1875): | Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To |
| Botanika (1875): | na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | Kar koli porečeš, ima se zgoditi, Da več ne boš režal in skoz godrnjal. ” Poslušam ga, — mislim si, striček oj zviti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil stal pred živo pošastjo, Korvin se je pa režal in zobe kazal, kakor postavim kmet, ko najde podlasico v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan |
| Botanika (1875): | drevesa ,,Dorema” imenovanega. 209 74. red. Krhljike (Rhamneae). Kozja črešnja (Rhamnus catharticus) ima črne jagode, ki imajo moder sok v sebi |
| Botanika (1875): | pomešan in posušen, daje zeléno sočno barvo. Oglje od krhljike (Rhamnus frangula) se posebno ceni za narejanje strelnega prahu. V južnej |
| Zoologija (1875): | tako malo žré slanino, kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum 1/3 nar. vel. Krvosesi ali vampiri (Phyllostoma) so |
| Zoologija (1875): | kojih še imenujemo: uhatega netopirja (Plecotus auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. |
| Zoologija (1875): | se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ri 3 barti Saporedama taku prida ta Sveta Koroni: upervei alpa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei: skriushi dabo naskriunam daneshzhier nabo satu vedou kaker ri sam noi tu nemash nekvemer poveti dagovo ti sam zve |
| Robinson mlajši (1849): | vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev |
| Astronomija (1869): | kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so |
| Astronomija (1869): | ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa celo slovo dal. Zato sim pa tudi zdrav, kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo |
| Zoologija (1875): | si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro |
| Zoologija (1875): | hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe |
| Zoologija (1875): | vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč |
| Zoologija (1875): | Vse to dela, da so te živali še bolj podobne ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno kar naravnost ribam |
| Zoologija (1875): | ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno kar naravnost ribam prištevajo. Koža jim je največ gola, samo nekatere imajo na |
| Zoologija (1875): | in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je |
| Biblia (1584): | na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele |
| Zoologija (1875): | na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei |
| Zoologija (1875): | prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo |
| Zoologija (1875): | ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. |
| Biblia (1584): | katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo |
| Zoologija (1875): | Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti |
| Zoologija (1875): | tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih |
| Biblia (1584): | travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil |
| Biblia (1584): | My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi nad sherjavzo, notri deni trideſęt, auſtrig is lupíne islęzheneh, ribaniga kruha, inu muſkatzvęta; vſe to pa neſmę prevrozhe biti, ampak |
| Kuharske Bukve (1799): | tręba, perdaj enmalo ſroviga maſla, inu ribaniga kruha, de ſe sagoſtlá; inu pari v' pokriti kosi do |
| Kuharske Bukve (1799): | po verhi tudi enmalo ſmętane, ene koſze rakoviga maſla, ribaniga kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj muſkat zvę- |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra |
| Kuharske Bukve (1799): | med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta, popra inu shefrana, oſoli, poſtavi |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi prekuha. Kader je mehka, ſe notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta |
| Kuharske Bukve (1799): | dvę kolerabe eno jajze inu eno shlizo mlęka, en malo ribaniga kruha, muſkaplęta, inu ſolì; to męſhaj, inu s' tim namaſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do |
| Viljem Tell (1862): | čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na |
| Viljem Tell (1862): | mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje ladja |
| Viljem Tell (1862): | stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | na katerem sta stala mož in deček, ki sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki |
| Zlata Vas (1848): | bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Kar je Tatenbah vedel, to je znal tudi njegov pisar Ribelj, in skoro nobenega pisma nij brez njega pisal ali pisati |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | vedeli ...« Dalje od plakanja ne more govoriti ter hoče vstati. Ribelj jo potegne k sebi na klop in pravi: »Poslušaj me |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Gornik je imel kakor znano — lepo hčer, lepo Marijanico. Baltazar Ribelj, pisar ali tajnik, imel je mnogo posla, on nij mogel |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | iz bornih razmer, naravno da je skrbel za brezskrbnejšo bodočnost. Ribelj se je imenoval po materi, očeta nij poznal ni po |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | se nij nikamor silil vznad svoj okrog, temuč po premoženji. Ribelj je štedljivo živel in svoj zaslužek, kakor tudi darila, katera |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | odpravil od sebe daleč proč, to si je mogel misliti. Ribelj je imel kot tajnik pri Tatenbahu dobro službo. Lehko bi |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | ali je z drugimi vred prišel tudi mladi grofov pisar Ribelj, Baltazar. V tem hipu je začula šum med zelenim trsjem |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | ti ničesa ne verjamem. « To je bilo vendar preozbiljno in Ribelj od početka nij vedel kako bi to sumnjo odvrnil; mogoče |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | bila med grofovimi spremljevalca, katerim ta prikazen nikakor nij godila: Ribelj in Gornik. Marijanica je namreč hotela, nagnjena po svoji ženski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved |
| Zoologija (1875): | perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo |
| Biblia (1584): | Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek |
| Viljem Tell (1862): | je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli |
| Blagomir puščavnik (1853): | tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih |
| Dragojila (1864): | bregovi popolnoma zapuste. Le malo starega zidevja tik reke si ribiči svojé, vse drugo pa zarašča germovje in mah. Kjer je |
| Dragojila (1864): | štiri možake, ki jima v čolnu nasproti veslajo. To so ribiči, mislita, ki nama gredó na pomoč, Bog jim plati. Toda |
| Dragojila (1864): | v arnautsko selo, da bi šla za kratek čas z ribiči na morje; ali tujec, ki se ravno čez reko pelje |
| Antonio Gleđević (1873): | je bilo necega večera. Sonce je bilo v valovih zatonilo, ribiči so zapuščali svoje čolne ter legali na tlak kraj hiš |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | lovci ali kakor bi jih morebiti bolje imenoval — nastavijo se ribiči v vrsto in dalje gredé potrkavajo po ledu. Riba, nad |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | najbrž ne bode še tako hitro zgodilo, in bodo sedanji ribiči uže nekoliko odrastli, hočem najoriginalnejšega mej njimi nekoliko opisati. Bil |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | bolečine in ako tudi nekolika kinka, kmalu je zopet mej ribiči. Pa ni vsak, da bi z lepa pozabil, ako jo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | vsej soseščini. Kaj rad se je družil z logarji in ribiči, hotel je sloveti za silnega lovca in ribiča, dasi ni |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | natančno odgovorila. Lahno so se zibali čolni po morji, veseli ribiči so peli svoje jednolične pesmi, v tem ko se je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On |
| Okolo svetá (1892): | vzemši s seboj jedil in pijače za jeden dan. Pri ribiči smo najeli precèj velik čoln in se oprezno odpeljali proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' njim v' globozhino morja. Pa Bog ga je v' ríbinim trebuhu ohranil per shivljenji. Sdaj je molil, ter k' Bogu |
| Robinson mlajši (1849): | Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj ter jo v ne prehudi peči do dobriga speci. Ribja pošteta. Napravi navadno mehko in tako imenovana poštetno testo. Za |
| Fizika (1869): | prožna telesa so dalje kavčuk (prožna smola), peresa in lasje, ribja kost, nektere lesenine in kovine, posebno jeklo. Na nekterih telesih |
| Zoologija (1875): | 140. Oleander 142. Olika 140. Omej 147. Omela 144. Omotica ribja 161. Omphalodes 143. Onobrychis 158. Ononis 160. Oogonij 109. Oospora |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa ſrezhni prihod. Potlej pomashe ſin ſlepimu ozhetu ozhi s' ribinim shelzhem. Tako mu je bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Rudeš, grajšak v Ribnici v imenu rešetarjev iz Ribnice, Soderšice in Dolenje Vasi, za leseno róbo. 45. Gosp. Fr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo leseno robo v razstavi radi vidili, ki jo krog Ribnice na debelo izdelujejo. — Baron A. Lacarinovo železo in žeblji iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poslal nekaj rešet, perstenih loncov in skled, ki jih v Ribnici, Soderšici in v Dolenji Vasi toliko izdelujejo, de z njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za pocinjenje razne posode. 44. Gosp. J. Rudeš, grajšak v Ribnici v imenu rešetarjev iz Ribnice, Soderšice in Dolenje Vasi, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gradcu. C. Gosp. Ig. baronu Herbertu, fabrikantu svinčene belobe v Ribnici na Koróškim. 7. Gosp. J. Justu, puškarju v Borovljah na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenitno ime svojih fužin zopet poterdik. — J. Rudež, grajšak v Ribníci, je v razstavo poslal nekaj rešet, perstenih loncov in skled |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih stanovih, — s sedežem v Ribnici, g. Matevž Logar, bivši okrajni sodnik. — Perve Ipavske češnje smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici, Danam, Jurjevicam, Sušji in soseski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj bila. — Še nekaj. Mnogo Bukaranov |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | VI. Na vzhodnji strani gozda razprostiral se je velik ribnik, ki se je po mlinu, ki je stal ob njegovem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | njegova voda čez dolg jez pretakala, gonila je mlinska kolesa. Ribnik je bil od treh stranij, razen od izhodnje, kjer je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | po mlinu, ki je stal ob njegovem izlivu, imenoval mlinski ribnik. Tam, kjer se je njegova voda čez dolg jez pretakala |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | trenotku pa zapazi več mlinskih hlapcev, ki so počasi obkolili ribnik in z dolgimi drogi upogvali veliko terstje. Da, iščejo ga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo zmuznil. Seže tedaj prav globoko v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ribo; če se ne motim, — jegulja je. “ Izvleče rokó iz ribnika in o groza! — okoli roke se mu zvija gerda povodna |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zamogel od tukaj proč, ker sem vender ves log krog ribnika z ljudmi obstavil. Če bi le vedel kako — a, dobri |
| Botanika (1875): | Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici, Danam, Jurjevicam, Sušji in soseski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | trenutku smrt njega samega doletela. „Kakoršno življenje, taka smrt! ” Iz Ribniške okolice 26. dec. (Cedilo. ) Čuden napis! — porečete; al cedila nam |
| Pripovedke za mladino (1887): | prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva |
| Botanika (1875): | kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reveže ne vé, Vreden ni, da se najé. “ 52. Ričet. „Ričet pa je premalo zabeljen,“ djala je zberljiva Metka opoldne pri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | za reveže ne vé, Vreden ni, da se najé. “ 52. Ričet. „Ričet pa je premalo zabeljen,“ djala je zberljiva Metka opoldne |
| Botanika (1875): | sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji |
| Milko Vogrin (1883): | Ko se je bila enkrat mati slučajno, še predno je Rihard z Dunaja došel, iz Robertove in Olgine druščine za malo |
| Milko Vogrin (1883): | jaz; to pač ni nič za me! “ Tako je tožil Rihard že prve dni tudi svojej sestri, ko sta se po |
| Milko Vogrin (1883): | pogrešal. “ Olgi se je srce samega veselja smejalo, ko je Rihard tako ljubo o Milku govoril. Najrajši bi bila bratu roke |
| Milko Vogrin (1883): | njega odvisni,“ končuje napósled mati, „dokler ne prideta oče in Rihard k nama. “ „Ako pa moram tukaj vedno le z Robertom |
| Beatin dnevnik (1887): | katerega bodo angelji veseli! « »Jeden izmej njih izvestno! « dejal je Rihard. Hipno se zagrabi dr. Kosec za glavo in vsklikne: »Zakaj |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | in zavijala cigarete. »Kaj praviš o učiteljici moje sestre? « vpraša Rihard svojega tovariša. »Lepó deklè, ali ne zdí se mi, da |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | me naprosili, naj pôjem. Ko sem končala, stopi k meni Rihard. »No, gospodičina,« reče, »to se pravi čutiti, kar se izreka |
| Križ na poti (1891): | ustavila za nekoliko dnij, da bi narisala najlepše morske pokrájine. Rihard sicer spotoma vedno govorí po živi svoji navadi, toda Hugon |
| Križ na poti (1891): | ta prizor žarečih gorâ je bil krasen? « reče mu spotoma Rihard. »Ali se ti ni globoko vtisnil v srce? « »Tega prikaza |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei |
| Sacrum promptuarium (1695): | kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga |
| Biblia (1584): | koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil? “ |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo, jo Rikard, ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Pride na vás v hišo dobriga Rikarda. Pa nova žalost jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se |
| Robinson mlajši (1849): | je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da |
| Trtna uš (1881): | ustom priraščen fini rilček, ki je ob konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v trsovo korenino in srka živeža iz nje |
| Trtna uš (1881): | par tipalnikov in namesto klešč ali škarjic ustom priraščen fini rilček, ki je ob konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v |
| Trtna uš (1881): | sebe, dokler ne zadenejo na ugoden jim prostor, kder svoj rilček v skorjo zarijejo. Tukaj se pomirijo in ostanejo ter srkajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v skledo položi in s pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekolikrat odliti in druge perliti. Drugi dan ji vtakni v rivic, oči in ušesa soli, materne dišice (timijana), rožmarina in lorberjeviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nagovorí ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki gre v Rim. Poprej ste mi povedali, da je namenjen moj oče v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | podoba, bo konsistorij še le po novem letu. Pisma iz Rima pravijo, da bi bili papež radi konsistorij napravili, ker jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | si je poiskal mlado lepo ženico, hčer laškega grajšaka. Iz Rima 6. dec. Pred božičnimi prazniki vsako leto imajo sv. oče |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moral v Kampanijo? ” „Ko bi te ne bil proč iz Rima poslal, gotovo bi te bili zgrabili, ker si stergal cesarski |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce in vznemirjalo mojo dušo. Ko sem namreč potegnil iz Rima, naredil sem velik dolg pri nekem judu in mu obljubil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sena zavoljo novic, ki so jim došle iz Rima, ko sta naša poslanca prišla k njim. Z veliko spoštljivostjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste me izpahnili ne le izmed druščine, ampak tudi iz Rima ste me pregnali; zapodili ste me po svetu, da bodem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker že se je solnce nagnilo k zahodu. Prebivavci mogočnega Rima zapuščajo svoje hiše in hité proti vertom Cesarjevim ali Salustijevim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rabijo ga za zid. Imeniten lahki kamen je travertin blizo Rima; v nekem močvirji pri San Filippo se je storilo toliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bi res bilo! — pa mi imamo malo upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene |
| Maria Stuart (1861): | Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog |
| Maria Stuart (1861): | je vam. Mortimer. Milord, povem Vam to ob kratkem. V Rimu svoji veri Sem dal slovo in združil z Guizi se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj v Rimu se je nek Simon, kterega nekteri Simon Petra, drugi Simon |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla, da je ni kmalo |
| Rudninoslovje (1867): | podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ti od vseh krajev skupaj prignani kristijani pa niso bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | visoko čislal. Bil je kaj lepe postave, in ni kazal Rimcem tako navadnega hlinjenja, ne v zaderžanji ne v govorjenji: jedernate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za 720 gl. na A. Vičiča v dan 12. julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Lozar v Kranji je poslal 300 gl. v gotovini in rimeso za 410 gl. na M. Turka v dan 10. julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr. Prodajalnica je iztržila 93 gl. Dne 10. julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J. |
| Sacrum promptuarium (1695): | mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljévo palizo noſili. Poſlednjizh pa ſo ſe Rimljani, ki ſo bili tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo she vaſha laſtna nadloga suzhila. — To ſliſhajozh ſo ſe Rimljani sopet k pameti povernili, in ſe pod pokorſhino poprejſhne goſpojſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Vogerske ravnine zgubí, izvirajo trije studenci, kjer so že Rimljani 200 let po Kristusu svoje zdravje in veselje iskali, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | desni strani Istra stanovali. Dalje so še Appianove besede: „Kakor Rimljani Helene od Grekov razločijo, tako tudi te vsake posebej drugači |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bila pa trikrat tolika, kakor Greki pravijo. Ko so bili Rimljani to deželo premerili, so jo najdli 6000 ogradov dolgo in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov in Dardanov k Ilirii šteli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | da le mestnjani ne razpadajo? Vi Atenjani na morjih, vi Rimljani v Epiru, rešite se; kjer ste vi, je tudi domovina |
| Zoologija (1875): | srednjem morji živi gruj (Muraena helena), katerega so vže stari Rimljani visoko čislali. V južni Ameriki po rekah živeči ogor drhtavec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga hočemo peljati na Martovem polji, (campus Martins so mu Rimljanje rekli). Martovo polje se je imenovala planjava na severozahodu, med |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se tam posvetovali o važnih deržavskih zadevah. Poznej so stavili Rimljanje na tej planjavi mnogoverstna zidanja; sosebno cesarji so sezidali na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo. Eniga je piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Koloſhanam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vročina slabí, ga kopva in bukovi hlad krepčá. — Kar je Rimljanam dopadlo, tudi nam ni odpadlo! Že skoraj pozabljen je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Po naše: božanstvo cesarjev ali božji cesarji. **) Toga je bila Rimljanu verhna obleka, podobna široki, beli, volnati ruti. Nosili so jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | verjela, da bi se ptujci ljubiti mogli; njej, kakor sploh Rimljanu in Gerku ljubezen, nesebična ljubezen ni bila znana. Oberne se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka; „ali v moji lastni hiši si upate me tatico psovati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje zaupanje! ” „Kake divje prikazni žive, jutrove domišljije! ” misli si Rimljanka; „moram jej je iz glave zbiti. V kteri modrijanski šoli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ptujcem, ne med prostim in sužnjim. ” „Kaj! ” razkačeno zavpije ponosna Rimljanka, „že zdaj se derzneš meni na enako stopnjo se staviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bomo popisovali, le toliko opomnimo, da je kraljevala navadna rimljanska razuzdanost in da so ga kmalo vsi v glavi imeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spominek, da je pokončan tudi drugi hudi nasprotnik kerščanstva — nejeverna rimljanska deržava. ” „Kako? Je-li res tvoja misel, da mora konec biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | on še zmiraj za njenega očeta veljá. Berž potem je rimska vlada po svojem poslancu v Parizu vprašala francozko vlado: kako |
| Astronomija (1869): | in tako vidimo, da oni svitlojasni pas, ki mu pravimo rimska cesta, obstoji iz več milijonov zvezd. Videzna velikost teh zvezd |
| Astronomija (1869): | temenom vzdiguje visoko nad obzor. Sveti se tako nekako, kakor rimska cesta. Ta svit je zverskokrožni ali zodiakalni svit. Misli se |
| Astronomija (1869): | drugej stoječe zvezde druzega reda, pas Orijonov, ki se tudi rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži čudovita meglica, Orijonova. Beteigeuze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | planoti. Ali ni bilo tu stanovanj za časa rimske naselbine? Rimska gospoda je bivala v mirnem času „extra muros” po svojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vstavov razločevali so se zopet po barvah svoje obleke. Tudi rimska gosposka nas ni pozabila. Poslala je k sv. Klemenu tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri |
| Astronomija (1869): | z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ukas zeſarja Avguſta oklizhe: „Vſi podloshni po vſih deshelah Rimſkiga zeſarſtva morajo k' popiſovanju. Vſak naj gre v' meſto ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila kmetijſka drushba na Koroſhkim ponavljena. „ 13 „ ſo ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kaj tacega leži v kterem arhivu skritega, morebiti celò v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | okolici se hranijo še pripovedke iz poganskih časov, o času rimskem, ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 18. Kimovca t. l. 79 let dopolnili, in sedijo na rimskim prestoIju od leta 1831, 2. Svečana. Sveto zbiraljše šteje 60 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 25 tavžent v Anglii, 16 tavžent v Krakovskim skupvladarstvu. Po rimskim iménoslovu (šematizmu), kije ravno na svitlo prišel, so sv. Oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol |
| Astronomija (1869): | črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim |
| Sacrum promptuarium (1695): | njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izbere — imeli so je v hrano divjim zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z |
| Astronomija (1869): | ostro občrtane svitle prikazni, in se vidijo takó, kakor vidimo, „rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu |
| Astronomija (1869): | 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja, Umdrehungsaxe |
| Astronomija (1869): | sozvezdjih tukaj skup stoječih, izmed kterih se najbolj odlikuje Orijon (rimšice), na jugu pod bikom in dvojčeki ležeče sozvezdje. Sosebno se |
| Gozdovnik (1898): | Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od nueg noi dejo vano novo gaderzo noi potozhi an rink skues zerkoune duri 3 barti saparedama inu dobodi od davateh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poudenje: inu naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de mu v mehurju oſtanejo, mu shelesin króg ali rinko okrog vratu denejo. — Indiani delajo is téh mehurjev moſhnje sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 kg Rio-kave po 164, 100 kg cukra po 46, 400 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave po 164, 875 kg cukra po 46, 1613 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prodajo na drobno: 100 kg Java-kave po 178, 420 kg Rio-kave po 164, 150 kg cukra po 46, 500 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg Rio-kave po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg Rio-kave po 168, 150 kg cukra po 47, 500 kg cukra |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | denar sem si bil pridržai za Dolarja. Ko mi je Ripar dal postavno pobotnico za prejeti denar, se nemudoma podam k |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | mi je drugi dan eden mojih skrivnih agentov povedal. Trgovec Ripar je namreč v družbi prijateljev svojih rekel: „Sodnija in pa |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | mesta, kjer so bile trgovske hiše, katere mi je trgovec Ripar naznanil; ti agenti dobe oblast rabiti tudi ondašnje policijske organe |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | bila končana, ker ni bilo nobenega gradiva več zanjo. Trgovec Ripar je bil po vsem tem na zgubi za kakih 10.000 |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | na polglasno. „Kaj? še zasmehovanje — od vas, gospod sodnik? " zakriči Ripar razjarjen in skoči kviško. „Zasmehovanje od vas, ki niste bili |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | jaz — — jutri bo vse mesto govorilo, da je bogati trgovec Ripar prišel na kant" „Hvala Bogu, da sem prišel še ob |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | ni končala življenja. Zakon njen je bil srečen, tudi oče Ripar se je kmalu privadil tega, v kar je sprva le |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | štirnajstih dni skoro tam, kjer tisti dan, ko je trgovec Ripar prišel mi naznanit hudodelstvo. Le toliko je bilo jasno, da |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | da ne boste odrekli delavcu plačila, katero je gotovo zaslužil. " Ripar stoji kakor po streli zadet. Vendar lahko vsak ugane, da |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ripousdigniti : temuzh je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni |
| Robinson mlajši (1849): | Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti |
| Zoologija (1875): | ki so zarad bistrega vida prišle v pregovor. Nekdaj je ris prebival po vseh gozdih Evrope, sedaj se pa nahaja samo |
| Zoologija (1875): | Ris (Felis lynx), pod 73, je nekaj črez tri črevlje dolg |
| Zoologija (1875): | Felis jubata) ima grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris, Felis lynx. Nar. vel. 1 m. + 15 Cm. dolg. |
| Zlatorog (1886): | po grmih, In počéne za planínsko vrbo Kot v pogorji ris, na plen prežéči. Čuj, kar spodaj zašumí v grmóvji, In |
| Zlatorog (1886): | je vročo kroglo jej v možgane In krvavèč je padel ris na zemljo. »Pač to je strel bil mojstersk, moram reči |
| Gozdovnik (1898): | ostro oko Kanadčanovo izprežalo na skalovitih tleh kratek bel potegljaj, ris, ki je bil videti, kakor bi ga bila drhtajoča roka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila ti kristijanka in ko bi te v gledišče med rise in leoparde vergli, dobro vém, da bi ti nič ne |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | kupčije z maslom, na paši so pa tudi volkovi in risi živino in pastirje napadali. Ker doma ni bilo zaslužka, so |
| Razne dela (1870): | pitanja gladnih zverin, kakor de bi se medvedje, volkovi in risi za najden plen prepirali in klali. Zdaj se Lamprin spomni |
| Kupčija in obrtnija (1872): | bele, naše šopa rjave; — nadalje: volkovi, mački divji in domači, risi, kteri se tudi še pri nas zlasti v kočevskih gozdih |
| Divica Orleanska (1848): | otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sebe, je treba krog benceljnovega člena, kjerkoli se oteklina kaže, rise en palec saksebi od zgoraj navzdol izžgati. |
| Stric Tomaž (1853): | šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo |
| Zlatorog (1886): | na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še |
| Zlatorog (1886): | tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne prédi, ſizer predeſh sgol klobaſe; ne ſhivaj, de kokuſham rít ne saſhijeſh. Puſti sheno ali deklo na misi pleſati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo |