Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 101

▶ riti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rije

Divica Orleanska (1848):	bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš
Zoologija (1875):	rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah

rijem
Divica Orleanska (1848): malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to
ril
Gozdovnik (1898): na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni
rilo
Zlata Vas (1850): otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le malo je bilo tacih, ki so še samogli

▶ ritnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

ritnikovi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lanenega olja. Tako napravljeno dristljo dobi bolno živinče. IV. Poglavje. Ritnikovi čerm, ali kužna ritna žabica. (Rückenblut.)
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan dajati, da se zapertju v okom pride, in da ritnikovi čerm, kteri je s kervomokom večdel združen, živinčeta ne vmori
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi čerm, po kterem živinče pogine.

▶ ritovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spodnji del; [sskj]

ritovju
- rituvji
  Kuharske Bukve (1799): Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki

▶ Rittersberg samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rittersberg

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	k mlinu „Teufelsmühl” i tam da poprašam, kde je vinograd Rittersberg. Tako sem storil. Hodim i hodim, put mi začne dosadjivati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	zapitam človeka: Prosim, povej mi, ali pelje ta put v Rittersberg? Ona dva se pogledata i on odgovori: Toga ne vem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	uže kakor dijak. Povabili su me na berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu dolnju Štajersku, kde popred ješče nisem hodil i

▶ ritus neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

retus

ritus

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jakob zheſ„kiga kolovrata ſhe ni videl. ” ) — Sled Ciriloviga obréda (ritus*) na Krajnskim. Kristjanstvo je po raznih potih do Slovanov dospelo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu obrédu (ritus) maševal. Pod cerkvico je prostrana raka, ki so jo zdaj

▶ rivalstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rivalstvo
Zoologija (1875): zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je

▶ rivati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riniti, porivati; [sskj]

rivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance

▶ Rive-de-gier samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Rive-de-gier
Mineralogija in geognozija (1871): gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier.

▶ riž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riž

rajž

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	solzna) deni, tega pa spet z oblati obloži, in ostali rajž nanje daj. Nar bolje je, če se v ohlajeni peči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gnjatni rajž. Skuhaj rajž na vodi mehko, potem dobro zmešaj eno unčo putra ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koze vzdigne, ker tako veliko svoje lepote zgubi. Rajžev štrukel. Rajž na mleku s kosam cukra prav mehko skuhaj in potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci ga kakor sprednjiga. Rakovo kuhanje.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro pokriti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gnjatni rajž. Skuhaj rajž na vodi mehko, potem dobro zmešaj eno unčo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslam pomazano kozo deni in kakor gnjatne blekice peci. Pisan rajž. Tri unče rajža na dobrim mleku s cukram in nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova

rajſh
Kuharske Bukve (1799): Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga

riža

rajsha

Kuharske Bukve (1799):	tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno
Kuharske Bukve (1799):	savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle

rajža

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vse gorko na mizo pride. Rajževo kuhanje (meridon). Pol funta rajža prav mehko v enim bokalu mleka ali srove smetene skuhaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in deni v sok, kteri v kozi ostane, pol funta rajža in ga tudi duši, pa ne premehko. Zdaj tega in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni in kakor gnjatne blekice peci. Pisan rajž. Tri unče rajža na dobrim mleku s cukram in nekoliko vanilijo skuhaj, pa
Kemija (1869):	Rum se dela iz sirupa trstnega sladora, arak iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó

riža

Aritmetika za učiteljišča (1885):	olja po 74, 50 kg grozdjiča po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v Kranji je poslal 300 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža po 24. 4.) Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sem od J. Perdana tukaj proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija
Aritmetika za učiteljišča (1885):	cukra po 47, 200 kg cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija

rižem
- rajžem
  Zoologija (1875): rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se

▶ riža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

proga, črta; [sskj]

rižo

risho

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo v opljine tako nadelani biti, de vſak sob ſvojo risho dela; sa brano je verv pervesana, de jo delavez persdigvaje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer mora kosha tenjka in mehka biti, in ſvetle

▶ riža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riž; Pleteršnik

riže
Robinson mlajši (1849): imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel

▶ rižev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riževo

rajževo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo ravno rečeno, pomaži dobro s putram
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo dene, s cukram potrese in precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa z jajci. Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina po angleško. Raki s smeteno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	urno od rok iti, de vse gorko na mizo pride. Rajževo kuhanje (meridon). Pol funta rajža prav mehko v enim bokalu

riževo
Tiun - Lin (1891): prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga

▶ rja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rja

rija

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na semlji, ampak sa nebeſa, kjer jih ne ſnedó ne rijà ne molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo. Kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu. — Ako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa ne v mokrotni kraj ; takó ſe ga ne bo rijà prijela. ˛She druga ſhkoda ſe shita na polju poprime. Shito
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe meglé vsdigujejo, tudi v ſuhih letnah ſe shita prime. Rijà ſe rada tiſte ſetve prime, ktera je preplitvo saorana, sató
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rek in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkase per shiti ſo le té : ˛Snetljivz, medena roſa, in rijà. Şnetljivz (Brand) je dvojin: je terd ali ſkrit in je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v dolinah

▶ rjast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjast
Zoologija (1875): in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače

rjasto

Zoologija (1875):	truplu prileglega perja. Barve je sive, namešane z rjavo in rjasto, a povprek je valovito progasta. Naj bolj pa na njej
Zoologija (1875):	perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec ima spredaj na, trebuhu rjasto, podkovasto liso. Najljubša so jej z žitom obsejana polja, katerih

▶ rjav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjav

rjav
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe

rujav

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z
Botanika (1875):	prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300

rjava

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih
Zoologija (1875):	imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat
Zoologija (1875):	svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove
Zoologija (1875):	in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na

rujava

Divica Orleanska (1848):	ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih

rjave

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna
Rudninoslovje (1867):	zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund sploh, a rjave démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova
Rudninoslovje (1867):	živčevo. Rude kovinskega lica so navadno črne, a nekovinskega črne, rjave, rdeče, rumene, sive, malokedaj zelene, modre ali bele, svetijo se
Kemija (1869):	Rumen je ali rjav in mnoge rudnine so rumene ali rjave od primešanega rjavega železovca. Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako
Zoologija (1875):	fullo) je podoben hrošču, samo ka je veči in ima rjave pokrovke belo poprskane; živi v jelovji.

rujave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	una stran; lahko je tedaj mogoče, da so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu
Mineralogija in geognozija (1871):	barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji

rjavega
Kemija (1869): §. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa
rjavem
Kemija (1869): priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi

rjavi

rjavi
Kemija (1869): MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo

rujavi

Mineralogija in geognozija (1871):

laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati

rjavim

rujavim

Botanika (1875):	okusni goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom in s prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast
Botanika (1875):	imenitne: navadna pihalka ali pezdek (Bovista), jajčasta, bela, pozneje z rujavim trosom napolnjena, raste pogostoma po pašnikih; veliki pezdek ali krvnica

rjavo

rijavo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar oſtane, ſhe poshgejo, de ſe ſhe léta sa njimi rijavo ſmodiſhe posná. — V doſti krajih ſe po-hoſtah shivina paſe, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam perprédeno perje

rjavo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle
Genovefa (1841):	lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti
Kemija (1869):	Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so

rujavo

Zlata Vas (1848):	bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po
Mineralogija in geognozija (1871):	Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo,

▶ rjavka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjavki

rujavki

Tine in Jerica (1852):	ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez že
Tine in Jerica (1852):	še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju

▶ rjavkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjavkast

Zoologija (1875):	sleče staro lupino in dobi novo. Živ rak je zeleno rjavkast, kuhan pa žarko rudeč. Na spodnji strani glavoprsja so usta
Zoologija (1875):	potapnik (Hydrophilus piceus), pod. 180, je 5 cm. dolg, črno rjavkast, a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b.

rjavkasta
- rjavkasta
  Rudninoslovje (1867): nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v
- rujavkasta
  Botanika (1875): Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po

rjavkaste

rujavkaste

Stric Tomaž (1853):	se. „Z neko sokrovico sim si rumenkasti obraz pomazal in rujavkaste lase v černe spremenil. Tedaj se lahko prepričate, da mi
Mineralogija in geognozija (1871):	Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §. 94), rdečkaste, rumenkaste, rujavkaste barve ali mnogobarvno. Kar so stari podobarji kot porfir umetno
Botanika (1875):	§. 79.). Oddelek usnjastih halug (Fucoideae) ima olivasto zelene ali rujavkaste, usnjaste liste. Sem spadajo: Mehurjasta haluga (Fucus, pod. 177:), ktere

rjavkastih

rujavkastih

Roza Jelodvorska (1855):	XII. Roza zlajšuje nesrečo svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj z vratarico in otročičima k mizi
Astronomija (1869):	ker so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod

▶ rjavkasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjavkasto

Zoologija (1875):	sedem palcev dolga. Siva podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva, veča in močnejša od črne ter se je stopram
Zoologija (1875):	od enega samega para pri najugodniših okolnostih nakoti 2300 potomkov. Rjavkasto siva in kratkorepa žival slabo pleza, zato jih je najbolje
Zoologija (1875):	in divja mačka je močna in krepka žival sive ali rjavkasto Pod. 74. Divji maček: Felis catus. Nar. vel. 60 + 30

rujavkasto

Tine in Jerica (1852):	Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo
Stelja in gnoj (1875):	slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po

▶ rjavkast siv pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

rjavkasto sivih

rujavkasto-sivih

Mineralogija in geognozija (1871):

skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj

▶ rjavopegast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

rjavopegast
Zoologija (1875): vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga

▶ rjav raztajan pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

rjavo raztajan
- rujavorastajani
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav

▶ rjove prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjove
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v terdo steno in začne pred seboj pesek šariti in rjové ga kviško kaditi. „Podraži ga, ti strahopetec! ” jezno zavpije cesar

▶ rjoveče prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

rjoveče
Gozdovnik (1898): nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava

▶ rjovenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjovenje

Gozdovnik (1898):	Dobro zadet! Na mestu mrtev! « V daljavi se sliši levje rjovenje. Po tega poj deva še tudi, kajti on hodi na
Gozdovnik (1898):	Umolkne. Na tisti strani, s ktere se je slišalo levje rjovenje, poči strel.

▶ rjoveti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjove
- rijove
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana

▶ rjuha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjuha

rijuha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ti. Jaz sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi

rjuha

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Odgovor: „En mernik rèží,” — „Ali si gluha? ” „Pred je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila, ni rjuha ampak vreča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila, ni rjuha ampak vreča (žakelj). ” Ptujci ali od ptujcov popačeni Slovani so

rjuhami
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in
rjuhe
- rijuhe
  Zlata Vas (1850): blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani
- rjuhe
  Stric Tomaž (1853): bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le malo razumel
rjuho
- rijuho
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene
- ruho
  Gozdovnik (1898): bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so

▶ rjuti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjove
Gozdovnik (1898): topove grmeti in puške pokati. Veliko glasov kliče, vpije in rjove. Oče pride doli k meni, črn od smodnikovega dima, in

rjuti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je kmalo začel viti po tleh in prekucovati pa rjuti v veliko veselje Maksimijanovo. „No, kaj tako važnega imaš razodeti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti, gibati z repom — vendar se ga ne ena ni lotila

▶ rjutje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjutje

Gozdovnik (1898):	se čuje pred njima in takoj na to nastane mnogoglasno rjutje, prihajajoče iz žrel vseh Indijanov, hipoma ustavših, pripravljenih sprejeti bližalca
Gozdovnik (1898):	pred sabo; ob enem so opazili njega ter zagnali strašansko rjutje. Kakih dvajset Indijanov je videl, da hité proti reki. To

▶ rman samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rman
Botanika (1875): očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica

▶ ro neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

ro
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro-

▶ rob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rob

rab

Robinson mlajši (1849):

prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti

rob

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je
Robinson mlajši (1849):	nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben
Rudninoslovje (1867):	kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga
Rudninoslovje (1867):	dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni
Rudninoslovje (1867):	se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot
Rudninoslovje (1867):	tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako, da se
Gozdovnik (1898):	je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča
Gozdovnik (1898):	gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil
Gozdovnik (1898):	izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v

roba

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi

robeh

Rudninoslovje (1867):	i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je, malo trša (tr. = 2•0 . . . . 2•5
Rudninoslovje (1867):	rdeč, no barv ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se
Rudninoslovje (1867):	nagneno končno ploskvijo, nekaj pa z negativno hemiortotipovo polovico ob robéh ab¹ i a¹b.
Botanika (1875):	da z jeklom kresani dajejo iskre. V stanicah ostric po robéh njihovih listov je tako mnogo majhnih trdih kristalov iz kremenice

robi
Žalostna vernitev (1864): njih domačije seboj privlekli. Strašno so tu ravnali s keršanskimi robi. Huje od živine so morali delati, in nečloveski čuvaji so
robom
- robam
  Kuharske Bukve (1799): meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo
- robom
  Gozdovnik (1898): je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne

robov

Rudninoslovje (1867):	točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo po številu i
Rudninoslovje (1867):	Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka
Rudninoslovje (1867):	triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako
Rudninoslovje (1867):	med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve

robova

Rudninoslovje (1867):	sl. 59 se vidi lik iz sl. 51, kteremu sta robova bb otopljena s sl. 56. sl. 57.
Rudninoslovje (1867):	hemiortotipovo polovico. sl. 71. V sl. 71 sta spet otopljena robova cc sl. 63 z navpičnima ploskvama vštrit prve stranske osi
Rudninoslovje (1867):	iz sl. 63, kterej sta oba para robov otopljena, namreč robova bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi
Rudninoslovje (1867):	70 kaže prizmo (ploskve f iz sl. 63) , kterej sta robova cc otopljena z navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi
Rudninoslovje (1867):	bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi, robova cc pa z navpičnima ploskvama l vštrit stranske osi. Pokrita

robove

robe
Zlatorog (1886): rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše

robove

Rudninoslovje (1867):	s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno
Rudninoslovje (1867):	je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so
Rudninoslovje (1867):	enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako
Rudninoslovje (1867):	konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se

robovi

Rudninoslovje (1867):	ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri
Rudninoslovje (1867):	itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni
Rudninoslovje (1867):	i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini
Rudninoslovje (1867):	bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges
Rudninoslovje (1867):	si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob
Rudninoslovje (1867):	vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske
Rudninoslovje (1867):	si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen
Botanika (1875):	plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma
Zoologija (1875):	v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice.

robovoma
Botanika (1875): pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že

robu

robi

Razne dela (1870):	iz pisma se spozná. Notar na to: Življenju ste na robi, Kak šale se po glavi vam verté, In misli neumretja
Kupčija in obrtnija (1872):	več razdreti. Če se pozneje kakšne hibe in pomanjkljivosti na robi prikažejo n. pr. po pretečenem polletji, ni prodajalec za nje

robu

Astronomija (1869):	se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en
Astronomija (1869):	trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med
Astronomija (1869):	solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni
Botanika (1875):	cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so
Gozdovnik (1898):	Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od

▶ roba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roba

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v
Kemija (1869):	iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž njima.

robe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Unglert jih je okoli sto prodal, kteri so prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor

robi

Kupčija in obrtnija (1872):	jutri. Provizjon, ki se ne plača v denarji, ampak v robi, imenuje se po kupčijsko navadno rabat. Sicer se pa to
Kupčija in obrtnija (1872):	pogoj) dati. Kupčija na kondicijo se more sicer pri vsakej robi vstanoviti; najbolj v navadi je pri knjigah. Neke knjige so
Kupčija in obrtnija (1872):	dalje bolj propadalo. Da se tedaj laškej in francoskej svilnej robi cena vzdigne, mora se pri vvaževanji na meji precej velika
Kupčija in obrtnija (1872):	ima svoj provizjon ali v denarji, ali pa tudi v robi sami. Če ima provizjon v robi, mora roba taka biti
Kupčija in obrtnija (1872):	ali pa tudi v robi sami. Če ima provizjon v robi, mora roba taka biti, da se mu ni treba bati
Ljubljanske slike (1879):	kar pa ni podobno nikomur; pesniškega duha je v taki robi toliko, kolikor vina v narejenem vinu, navdušiti človeka taka prisiljena
Ljubljanske slike (1879):	pa tudi res iz usmiljenega srca. Táko vidiš v svilnati robi in z dragimi rokovicami opravljati dela, ktera druge opravljajo z
Ljubljanske slike (1879):	še druge reči, le žabe ne, ker bi v taki robi ne mogle živeti. Naredi se iz razne robe, tudi iz

robo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo robo dalje v Slavonijo peljati; kdor pa ni tje namenjen, gleda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček poprodajo svojo robo Slavoncem in Turkom; kdor pa še več dobička želi, gré

▶ robača samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srajca; [sskj]

robača
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in

▶ robat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

robat
Zoologija (1875): grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si

robata

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Proč, proč! ” zavpije lanista. „Kaj bodo te neumnosti! ” in njegova robata palica pade po mladenčevih plečih. Lucina je odšla, Boštjan pa
Stelja in gnoj (1875):	prav drobna. Za težko ilovnato zemljo sme biti tudi prav robata in dolga. V taki zemlji je prvo, kar ima stelja

robato

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali pet zobčikov razdeljena, zaperta ali odperta; lice gladko, grampasto, robato, zeleno, belo, rumeno, rudeče, pisano, rijavo, pikasto, pikčasto. Kader pa
Sosedov sin (1868):	Prišedši do onega voza obstane, odstopi dva črevlja, in z robato kletvijo svetilnico vzdigne, da bi si posvetil, kdo tukaj leži
Ljubljanske slike (1879):	četrt litra vina ali vrček piva. Če za to kako robato sliši, je ne dá nazaj, nego si jo le zapomni
Ljubljanske slike (1879):	skozi vdanostno, a navzdol strogo, govorjenje kratko in za kako robato besedo ne prosi odpuščenja. Kje se je naredila ta rastlina
Viženčar (1881):	potrka in polglasno zahteva, naj se mu odpré. Med precej robato kletvijo oddrsne gospodar zapah, kajti biričev glas je bil Viženčarju
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Kmalu začne grmeti in rdečkasti bliski švigajo nad nami razsvetljujoči robato pogorje in gosto meglo, katera je v nôči legla po
Vesela vožnja (1889):	Koncu je bilo, kakor da bi ga bila ugriznila ôsa. Robato kletev in ostro zabavljico je imel že na jeziku, toda
Moja hoja na Triglav (1897):	vlogo izvrstno igral; zakaj zabičal sem mu prej, da mora robato pot na Triglav tako ugladiti, kakor da bi se hodilo
Vzgoja (1899):	je zdelo čudno, ko je zabelil Ivan včasih tudi kako robato besedo; tega ni bila vajena. Toda vendar se je delala

▶ robato prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

robato

Sosedov sin (1868):	je napojil, pa samo zato, da jim je laže prav robato zabavljal in je v pričo prav neusmiljeuo mahal. Denes je
Ali nam je potreba domačih pis... (1878):	se spominjamo, da jo pisatelji zasuknejo pri nas časih tako robato, da se še moški izpotikajo ne samo nad obliko, nego
Pomladanski vetrovi (1881):	so se pa vedno zbirale gruče vojakov, ki so se robato šalili in brez plače po sili jemali, ako je bilo
Grajski pisár (1889):	Kaj« — in mati Mina je tu za naše čase precej robato zaklela — »kaj vi mislite, da nam v Loki na gradu

▶ robec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

robce
- robze
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na
robcem
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na

robec

Robinson mlajši (1849):	ga uže za roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so
Zoologija (1875):	morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka
Zeleni listi (1896):	Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane

▶ robelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

robelj

Aritmetika za učiteljišča (1885):	izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno, robelj in notranjo vrednost v prejšnji nalogi omenjenih novcev, ako se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zlatníkov po 20 mark; njih čistina iznaša 9/10 izračunaj zrno, robelj in notranjo vrednost v a. v. jednega tacega zlatníka. 11.

▶ Robert samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Robert

Astronomija (1869):	iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica

Roberta

Milko Vogrin (1883):	je pa tudi včeraj gospa Skenovska proti njemu zagovarjala barona Roberta; ali sicer ni bila to njena navada. Tudi pri odhodu
Milko Vogrin (1883):	stopila. Čuden in nepopisljiv utis delalo je vse to na Roberta. Danes je prvikrat spoznal, da nima rés Olga nobenega sočutja
Milko Vogrin (1883):	se jim kaka nezgoda o Vogrinu in Konarskih poroča. Le Roberta ni ganol poslov prihod, zakaj njegovo srce so v tem
Milko Vogrin (1883):	drugih opazovala, in tako bode tudi s tvojim srcem, ko Roberta bolj na tanko spoznaš. “ „Poznam ga že dovolj, dà preveč
Milko Vogrin (1883):	materi jako težko, ker je slutila, kako malo ljubezni do Roberta se nahaja v dekličinem srci. Dalje se jej je pa
Milko Vogrin (1883):	hči že pomirila, vpraša jo radovedna: „Zakaj se pa bojiš Roberta? Ali ti je kaj storil? “ „Ne, storil mi ni ničesar
Milko Vogrin (1883):	ravno nasprotno pokazalo. Sprva sere še imela nekaj sočutja do Roberta in tudi mislila, da bode ono ali ostalo ali pa
Milko Vogrin (1883):	materi v stransko sobo. Od tega trenotka ni mogla Olga Roberta nikakor ne trpeti in se ga je samega strahú še
Milko Vogrin (1883):	zaradi tega tako hitro odpotovali, ker še hočejo Olgo in Roberta prej zaročiti, nego se zadnji napoti v Bosno. „A zakaj

Robertom

Žalost in veselje (1870):	Pred enim letom se je odpeljal z nekim bogatim Amerikanom Robertom L** proti Afriki, da bi ondotne kraje ogledal in svet
Milko Vogrin (1883):	Rihard k nama. “ „Ako pa moram tukaj vedno le z Robertom občevati,“ odgovori Olga na te besede, „potém pa boljše, da
Milko Vogrin (1883):	rahločutnosti. Zdaj bi bila mati lahko svojo hčer samo z Robertom pustila, in on bi se ne bil drznol proti njenej
Milko Vogrin (1883):	misel izvesti, približa se jima na enkrat mati z baronom Robertom sèm po gozdiči. Bilo je že pozno popoldne, kedar je
Milko Vogrin (1883):	udeležuje. Mislili so pač vsi, da jej je razpon z Robertom segel tako globoko v srce, in zategadel se jej ne
Milko Vogrin (1883):	resnična. “ Ko jej je potém Olga natanko povedala razgovor z Robertom, vpraša jo mati: „Kaj si mu pa ti rekla na
Milko Vogrin (1883):	se je na zadnjej zabavi radovala bolj z Vogrinom nego Robertom“, misli si dalje, in zdelo se jej je, da je
Milko Vogrin (1883):	imela nalog govoriti s hčerjo o namerjavanej zvezi z baronom Robertom in pozvedeti o Olginej nagnenosti do njega. Vse to je
Milko Vogrin (1883):	Robertu. Po bolj etiketnem nego prijateljskem pozdravu med Olgo in Robertom nadaljevala sta zadnji in gospá Skenovska svoj poprejšnji razgovor. Olga

Robertu

Kranjska nevesta (1864):	Ivan! " nasmeje se zdaj Ceno, „pojte le vi na stražo, Robertu naj se da kak drug posel. Pazite na vse, kar
Kranjska nevesta (1864):	vemo, da sta se Ceno in Ivan pogovarjala o izdajavcu Robertu Recenatu. Po dogovoru je šel spat, in ležé na trdi
Milko Vogrin (1883):	z njim bavimo. — Kedar začnete, gospod baron,“ nadaljuje potém proti Robertu, „sami gospodariti na svojem posestvu, kakor ste namenjeni, spoznali bodete
Milko Vogrin (1883):	bi mogla Olga, njena hči, odreči iz ljebzni do njega — Robertu, baronu, graščaku, in nasprotovati očetu in njej, ta misel jej
Milko Vogrin (1883):	hoče biti njegova. Kaj še! To se je pri baronu Robertu vse samo ob sebi razumevalo. Saj pa tudi on prave
Milko Vogrin (1883):	misliš torej očetu,“ vpraša nagloma mati vsa razdražena, „oporekati in Robertu na ravnost rokó odreči? “ „Tega ne, mati! Roke ne vém
Milko Vogrin (1883):	najlepšega! “ Dekličina odločnost in tako brezozirna izjava zdela se je Robertu malo čudna. Skušal jo je potolažiti, kajti uvidel je, da
Milko Vogrin (1883):	je že čestokrat, da bi z njo govorila o nadporočniku Robertu Bendi; a do zdaj še ni bila izpolnila, kar jej
Milko Vogrin (1883):	Zatorej ne bode drugega kazalo, kakor prijazno vesti se proti Robertu in z njim gostoljubno ravnati. „Midve sve v tem oziru

▶ robida samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

robida
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Okrog po velkim polji : Tú ni pſhenize ne reshi, Povſod robida , tern ſtoji, Plevél le vid' okoli. „Kdo mi povlezhe teshki

▶ Robida samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Robida

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in v ubožtvu ne bomo obupali, ampak koristno pomoč iskali! Robida.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	redišu (vertni šoli), kterih rane se tretje leto komej poznajo. Robida. Podučenje, kakó se mora klavna živina in mesó ogledovati? (Nadalje

▶ Robin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Robin

Tiun - Lin (1891):	pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj
Tiun - Lin (1891):	zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več

▶ robinon neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

robinon
Robinson mlajši (1849): urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da

▶ Robinson samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Robinson

Robinson mlajši (1849):	se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino težkosteh
Robinson mlajši (1849):	vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše
Robinson mlajši (1849):	prašati, če je pri ti ali oni priložnosti Robinson prav ravnal, ali ne, kaj bi si oni v ti
Robinson mlajši (1849):	se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši
Robinson mlajši (1849):	Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo, česar se je Robinson bojal, ino tako je treba bilo, da bi si pred
Robinson mlajši (1849):	Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo, da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu
Robinson mlajši (1849):	séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je
Robinson mlajši (1849):	človek svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi
Robinson mlajši (1849):	Zdaj se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati

Robinsona

Robinson mlajši (1849):	Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli
Robinson mlajši (1849):	da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je

Robinsonu

Robinson mlajši (1849):	povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj
Robinson mlajši (1849):	pač, kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj moramo iti. Večerja na nas čaka
Robinson mlajši (1849):	s kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne

▶ Roboam samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Roboamu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga

▶ roboten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

robotni
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se

▶ robotovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

biti suženj; Pleteršnik

robotuje
- robuje
  Viljem Tell (1862): Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al

▶ roč samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obroč; [sskj]

ročem
Fizika (1869): ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na

▶ ročaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročaja
Gozdovnik (1898): poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih

▶ ročen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročni

rozhni

Kuharske Bukve (1799):	176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu
Kuharske Bukve (1799):	vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni

ročnim

Mineralogija in geognozija (1871):	njem delajo ploskve. Pri večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z refleksgoniometrom. Kristale so še
Mineralogija in geognozija (1871):	jih na njem delajo ploskve. Pri večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z refleksgoniometrom. Kristale

ročno
Robinson mlajši (1849): déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala

▶ ročica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročica
Fizika (1869): eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega
ročicami
- rozhizami
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor

ročice

Fizika (1869):	ki jo držé kleščice C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa
Deborah (1883):	grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko
Oče naš (1885):	posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem

rozhize
Genovefa (1841): ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo

ročico

Roza Jelodvorska (1855):	de je v njej; in mala Lenčika stegne svojo nježno ročico po rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza je
Fizika (1869):	Q vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno ročico (kljuko) navadnega kolovrata. Ker se vrti vratilo, vrti se pa
Fizika (1869):	poganjalko P pritrjeno, ki je s svojim spodnjim koncem z ročico Q vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno
Fizika (1869):	Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica. Hörrohr, slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo
Zeleni listi (1896):	in Metod, vsi so dobili od njega »lako noč« in ročico. Ako katerega teh otrok ni bilo tu, kmalu mora priti
Gozdovnik (1898):	Estevanovim služabnikom. Rozalita mu pride mahoma nasproti, podavši mu nežno ročico. Nato pozdravi Rozalita z veliko spoštljivostjo don Estevana, ki vrže

rozhizo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho

▶ Ročica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ročice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v čast priobči: ta mož slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito

▶ ročka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročke
Robinson mlajši (1849): lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska

▶ ročnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

držaj, ročaj; [sskj]

ročnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride
ročniku
- rozhniku
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza

▶ ročno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete
Robinson mlajši (1849):	ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se
Roza Jelodvorska (1855):	poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga

rozhno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne

▶ ročnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročnost

Robinson mlajši (1849):	se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mnogokrat ozdravil, brez da bi se bila ognojila. Kdor ima ročnost na bolni peti z ojstrim in špičastim nožom tri zareze
Gozdovnik (1898):	vojakov. Glava njegova je višja od moje, njegova moč in ročnost kakor pantrova v pragozdu. Govoril sem. « Sel odstopi. Na to

ročnosti

Občno vzgojeslovje (1887):	vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na
Občno vzgojeslovje (1887):	namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost

▶ rod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rod

Biblia (1584):	gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	odgovóril, inu je djal k' njim: En hudi inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah
Revček Andrejček (1891):	Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod
Gozdovnik (1898):	kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere

rued

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues vse svete sile noi kervave kaple
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou

roda

Zoologija (1875):	imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene
Zoologija (1875):	celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče

rodom

rodam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja

rodov

Branja, inu evangeliumi (1777):	dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no-
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči

rodova
Blagomir puščavnik (1853): ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo
rodovi
Zoologija (1875): ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje

rodovih

Zoologija (1875):	stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci
Botanika (1875):	stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa
Občno vzgojeslovje (1887):	nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene in podedovane.

rodu

roda

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de ste tistiga roda, kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj

rodu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	nobeden od teh ni vedel kaj povedati, ker od njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen
Občno vzgojeslovje (1887):	vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom
Gozdovnik (1898):	si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti

rodv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	napelvvanja tah sovrashnikov vidiozhah al navidiozhah bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sovrashnikov vidiozhah al navidiozhah bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja

▶ rodbina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodbina
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko
rodbine
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni

rodbini

Mlinar in njegova hči (1867):	Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v mesto k rodbini naj me nikar ne dadé kakor so mi že enkrat
Mineralogija in geognozija (1871):	podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu

rodbino
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki

▶ Rode samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rode

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v Vodicah 3. maja 1850. Pričujoči: Janez Zadregar, župan; Urban Rode, Jožef Štrombel, Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo poprave potreba. Ta predlog je bil enoglasno poterjen. Odbornik Rode povzame potem besedo, rekoč: Kako bo pa zavolj gnojnis? Poprava

▶ rodeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodeč
- rodeči
  Astronomija (1869): prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut

▶ roden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploden; SSKJ

rodna
- rodne
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): réke. Sdaj Bog sapové: „Semlja naj rodí travo, seli ino rodne dreveſa! “ Tudi to ſe sgodilo. Semlja je bila lepo selena

▶ roden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rojsten; SSKJ

rodni
Biblia (1584): njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu

▶ roden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spreten; Pleteršnik

roden

Pozhétki gramatike (1811):	k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden
Pozhétki gramatike (1811):	róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki

▶ Roderik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Roderiku

Oče naš (1854):	cerkvice so zapéli k maši. Oberst je zdaj povedal patru Roderiku, da prosi détice milosti svetega kersta, in vesél je rekel
Oče naš (1885):	cerkvice so zapeli k maši. Polkovnik je zdaj povedal očetu Roderiku, da prosi detice milosti svetega krsta, in vesel je rekel
Oče naš (1885):	svoje dolžnosti nad njim spolnovati! “ Zahvalil se je zdaj o. Roderiku za sveti krst in prosil ga je, da bi se

▶ Roderika samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Roderik

Oče naš (1885):	služil in svojega Ignacija redil“. „Lepa želja“, je rekel o. Roderik, „Bog vam daj svojo pomoč! “ „Tudi jaz bom pomagal, kolikor
Oče naš (1885):	„Bog daj svojo pomoč k temu“, je pristavil o. Roderik; vem oče, pobožna mati ga bodeta redila in blagoslov Božji
Oče naš (1885):	v iskreni molitvi povzdignjene. Kakor angel mirú je stal o. Roderik, častitljivi starček, med njimi, delé sv. zakrament, ki Boga z
Oče naš (1885):	v svoji molitvi spominjal in posebno matere ne pozabil. O. Roderik je obljubil in se začudil, kako da more Ménart s

▶ rodilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodilnega
- rodivnega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih

▶ Rodine samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Rodine

Rodne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili, in de je ta, perva stopnja k

▶ roditelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roditelja

Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	je pokosila, ali najinih duš ni ločila! K vama zveličana roditelja hrepenim, pri vama biti želim. Saj se v vajini družbi
Svetinova Metka (1868):	jug. Nisem imela ne brata ne sestre, zato sta obrnila roditelja name vso ljubezen. Imela sem obilo vsega, česar mi je
Marjetica (1877):	jaz bi jih ne smel? " vpraša nekako osupnjen mladeneč, pogleda roditelja, potem pa se obrne v stran, in dlan, v katero
Ljubljanske slike (1879):	omožena, „dekle“ že ne mara nobena biti, če prav sta roditelja celó ali vsaj na pol kmetiška. Akoravno smo pri dosedanjih
Zvezdana (1883):	se vrsti grob za grobom, — ondi počivata že tudi njegova roditelja, oče in mati, zopet ondi leži zelena senožet, senčni gozdje
Gospod Janez (1884):	tudi, da ima šele sedemnajst let in da sta ji roditelja v kratkem pomrla. Oče je bil prej bogat trgovec, a
Gospod Janez (1884):	v domovino, kajti razen brata tam ni imel več sorodnikov. Roditelja sta mu bila že pomrla. Prvi dopust, katerega je mogel
Iz arhiva (1890):	mladega duhá tuji učitelji v tujem jeziku s tujim znanstvom. Roditelja njegova sta bila imovita in dala bi vse svoje imetje
Slučaji usode (1897):	pozabila na glavobolje ter pazljivo poslušala, o čem se menita roditelja. Raje bi me dali učit se šivat, da bi postala

roditeljem
Zoologija (1875): se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost

roditeljev

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čede zbirati, ali nakupovati. Nar lepše praseta, ki od takšnih roditeljev spomlad pridejo, je treba za pleme rediti in dobro kermiti
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	nič slovenščine učili, dasitudi so bili učenci največ otroci slovenskih roditeljev. Tacim učilnicam so najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar
Občno vzgojeslovje (1887):	ni najti, kjer je ugasnila zadnja iskra človeškega čuta. Skrb roditeljev za svoje otroke utegne torej le v tem oziru napačna
Občno vzgojeslovje (1887):	in škodljivosti domače vzgoje in preudarjajoč, da je prav malo roditeljev, ki bi mogli dovršeno vzgojo svoje dete sami izvrševati ali
Občno vzgojeslovje (1887):	Mišljenje in dejanje, red ali nered v domači hiši, stan roditeljev, odnošaji k ljudem in k človeški družbi, — to vse se
Občno vzgojeslovje (1887):	je roditeljem dolžnost, svoje otroke primerno vzgojati. A največ je roditeljev, ki iz katerega koli vzroka ne morejo izdatno izvrševati vzgojne
Občno vzgojeslovje (1887):	ni lehko kje drugod bolje negovati nego v obitelji. Ljubezen roditeljev do otrok postane navadno tako močna, da ni najti jednake

roditelji

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	izrékane francozke besede, ker so jo njeni svojeglavi in oholi roditelji tako navadili. Ali se tern trijem osobam kaj sanja, kakošno
Občno vzgojeslovje (1887):	njih nadzorujejo in s primernim opravilom bavijo oni otroci, čegar roditelji morajo po celi dan, morda celó zunaj doma delati, da
Občno vzgojeslovje (1887):	pridom rabili ne le učitelji sploh, temveč tudi drugi razumni roditelji, kateri so do sedaj pogrešali take knjige. V Krškem, o
Občno vzgojeslovje (1887):	in nesamostojno, kot človek. Ni je stvari, katero bi morali roditelji ali bližnji dalje časa in skrbneji gojiti, podpirati in voditi
Občno vzgojeslovje (1887):	take, kakeršne imajo biti. Semkaj spada pred vsem sloga med roditelji, harmonično delovanje očetovega ugleda in materine ljubezni, skrbno nadzorovanje bratov

▶ roditi glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodi

Divica Orleanska (1848):	Burgún. Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je več hrane potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Bogu smili! Ves naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in — vse tertje je preč; prav lepo je kazalo, zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se
Maria Stuart (1861):	tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v
Viljem Tell (1862):	Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki?
Zoologija (1875):	Zoologija. In Bog je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske

rodijo

rode

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoli ſtarih drevéſ in drusih, ktere revno raſtejo in malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje
Valenštajn (1866):	velika divna čuda Mirú, močí i sreče stanovitne Nam ne rodé. Postavi v naglici Iz platna lehki šator si vojak, Prične
Botanika (1875):	tla, ki so izmolzena za kakovo rastlinsko vrst, še dobro rode kakovo drugo in tretjo. Na pšenišče se zamore, brez da
Botanika (1875):	Nadalje se životna delavnost pokazuje v razmnožitvi. Rastline in živali rode vpodobe, ki so odločijo od materinskega telesa, ki začnó samostalno

rodijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	kraljevala živa ljubezin med tronam in ljudstvam! Le v miru rodíjo vednosti bogat sad; le v miru obdeljuje kmetovavec veselo svoje
Trtna uš (1881):	množijo se tako, kakor smo povedali, na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija).
Trtna uš (1881):	drugih v rasti zaostajajo, pred časom žolto listje dobijo, malo rodijo pa vendar temu ni kriva trtna uš; tudi nihče radi

rodil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah

rodila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okleščeno, da po nekterih nogradih še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda
Revček Andrejček (1891):	bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen

rodilla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla.

rodile

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa ſajene drevéſza, de ti bojo naglo raſtle in kmalo rodile, ob ſuſhi salivaj, trébi in zhédi, perſt po verhu srahIjaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bom modrimu vinogradniku, kteri svoje terte obrezuje, de bi obilniši rodile: zakaj tvoja dobrotljiva roka nam dostikrat terpljenje pošilja, de bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	čas priti, ko so se umne stvari iz njegovega praha rodile. Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zadnja v naši deželi, ampak da se jej bodo kmalu rodile še druge sestre po naši domovini. V Postojni osnovalo se

rodilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo ſe jih je vezh: na Koróſhkim 1991, na ˛Shtajerſkim: 7033.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v letu 1842 rojenih 18,938, v létu 1841 pa 18,716. Rodilo ſe jih je torej v letu 1842 — 222 vezh kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V vſim zeſarſtvu ſe jih je 200 tavshent 589 vezh rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev pri nas rodílo? U. Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo
Roza Jelodvorska (1855):	te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela

roditi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar

▶ rodoljub samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodoljub

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub lahko zadobiti more, in vidil bo, kako so naši stari
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	telesa Klije v jami za nebesa — Sád za vekovečni čàs! Rodoljub Ledinski. III. Od ravnanja s shido. a) Kakó shido od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vreden duhoven pastir, učen gospod, zraven tega pa tudi iskren rodoljub. Kmetijski družbi so bili veliko let eden izmed nar pridniših
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ne bi je potrdil kralj. —- Makanec, sicer bistra glava in rodoljub z dušo in telesom, siplje interpelacij brez konca in kraja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Narodovega” in Ogrinčevega kandidata Hrena. V tacih okoliščinah žrtuje pravi rodoljub osebo svojo občnemu blagru. Ivan Viihar naj bode tedaj naš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	upamo si trditi kar naravnost, če tudi to vsak pravi rodoljub želeti mora, kajti preživo se kaže potreba, da vsi narodnjaci

rodoljuba

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Tudi njega, verliga uda Ljubljanske kmetijske družbe in časti vredniga rodoljuba in domorodca je nemila smert že vzela. Lahka mu zemlja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	prejšnja leta. Pa veseli ne le nas, ampak gotovo vsakega rodoljuba, kajti dežele slovenske so v prvi vrsti kmetovalske; ako hočemo

rodoljube
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8. dan

rodoljubi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas ni veliko, večidel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nekteri slovanski časniki. To je znamenje, da v takom mestu rodoljubi živé. V kazinah, čitavnicah, glediših, v besedah skerbite, da se
Viljem Tell (1862):	Staufaher (zdolaj). Rodoljubi! Vsi gredó prihajajočim naproti. Iz čolna stopijo Staufaher, Ito Reding

rodoljubov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so

▶ Rodoljub samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Rodoljub

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika

▶ rodoljuben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redoljubni
- rodoljubi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár

rodoljubni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	liberalizmu, zato menda tudi ne bi bilo težko pošteni in rodoljubni inteligenciji mladoslovenski vrniti se k svoji materi Sloveniji nazaj in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj iz Kranjskega (?)” verjeti že zavoljo tega, ker nismo odgovarjali

▶ rodost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hladnost, grobost; Pleteršnik

rodost
Kmetijske in rokodelske novice (1846): razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je

▶ rodovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodovin
Viljem Tell (1862): spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin

rodovina

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca je

rodovine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jih je nekdaj bilo veliko več, da so od neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi
Ferdinand (1884):	Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki je pred leti padel v boji sè Saraceni. Okoli

rodovini

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	je skoz Pariz šel v Nico, kjer bo pri svoji rodovini čez zimo ostal in perve vezke češke povestnice v češki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ktero je v svojem beratu leta 1830 Milošu in njegovi rodovini dedno podelila, ne bo menda, kakor se kaže, nobenih ovér

rodovino
Deborah (1883): in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu

▶ rodoviten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najrodovitnejšapridevnik, splošni, presežnik
- najrodovitniša
  Stelja in gnoj (1875): drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako

najrodovitnejšepridevnik, splošni, presežnik

naj rodovitniše(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije

najrodovitnejšegapridevnik, splošni, presežnik

nar rodovitnišiga(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni

rodovitenpridevnik, splošni, nedoločeno
- rodoviten
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž

rodovitnapridevnik, splošni, nedoločeno

rodovitna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	navadniši sadež na prahi. V pešéni zemlji, ki ni posebno rodovitna, je pa boljši, krompír namest pése saditi, kterimu se taka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Dragi prijatel! Št. Ruperška, ali če hočeš Mokronoška dolina je rodovitna in dobro obdelana in mende ena nar lepših na Dolenskim
Mineralogija in geognozija (1871):	Zemlja, ki se dela iz sprhnelega peščenca, je skoraj najmanj rodovitna, ker mu kalija, natrona skoraj popolnoma manjka in vlage ne

rodovitnepridevnik, splošni, nedoločeno

rodovitne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in

rodovitnegapridevnik, splošni, nedoločeno

rodovitnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma

rodovitniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vshivali. 3. Pervi greh. Na vertu je bilo vſaziga mnosiga rodovitniga drevja. Adam ino Eva ſta ſmela od vſih dreveſ jeſti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prahú. Ko bi takrat čebelice ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po cvetji, nič sadja bi ne imeli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popki narbolj odprejo in so pripravni s pridam sprejeti potrebniga rodovitniga prahú. Ko bi takrat čebelice ali tudi druge take živalice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno nabirajo, veliko rodovitniga prahú od cveta na cvet prenašajo, takó storijo de ajda

rodovitnempridevnik, splošni, nedoločeno
- rodovitnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati

rodovitnipridevnik, splošni, nedoločeno

rodovitni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi druge čebelam enake živalice. Res de tudi veter prenaša rodovitni prah od cveta do cveta in storí rodovitne rastljine, vender
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti

rodovitnihpridevnik, splošni, nedoločeno

rodovitnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku
Stelja in gnoj (1875):	polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in

rodovitnimpridevnik, splošni, nedoločeno

rodovitnim

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in

rodovitnopridevnik, splošni, nedoločeno
- rodovitno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita
- rodovito
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc

▶ rodovitnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodovitnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na
Botanika (1875):	zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo

rodovitnoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor

rodovitnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača , péso v imenovani zemlji in pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zraku, soncu in dežji leží, da se jako zrahlja in rodovitnosti izpod nebja napije. 2) Jame skopljem, kar se da, plitve

rodovitnoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali meſto gledati, na kterim leshí. Kmetu ſo k pomnoshenju rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je, ki ob nedeljih in prasnikih ſvoje polje obhodijo, mnoshne rodovitnoſti ſe veſelijo, in pregledújejo, kaj bi bilo tu ali tam

▶ rog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rog

Genovefa (1841):	igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi
Valenštajn (1866):	zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod
Zlatorog (1886):	»Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup

roga

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak
Genovefa (1841):	ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira

rogom
Zoologija (1875): Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V
rogov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa

rogove

roge
Sacrum promptuarium (1695): tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta

rogove

Roza Jelodvorska (1855):	bližnjo kamenito klop sesti. Kar zatrobijo lovci v svoje zvoneče rogove, in vsi so jaderno odjahali na lov v bližnji gojzd
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin se ložeje zavarova, kakor ozdravlja. Po leti
Maria Stuart (1861):	milost. Marija. Na večo, sir? Kaj menite? Paulet. Al čuli Rogove lovske ste? Marija (vstraši se in umakne. ) Za božjo voljo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se je bil skril za neki germ, jo prime za rogove ter jo skrivno odpelje. Revni Frice še le zdaj spozna

rogovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki
Lohengrin (1898):	deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno

▶ rogaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rogaškem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec

rogaško

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	bilo mogoče, ampak da bi tega bilo tudi želeti. Imenujem rogaško okrajno sodstvo, in slavna zbornica naj mi dovoli, da bodem
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	torej, da bi se le ob kratkem povedalo. Poslanec Herman: Rogaško okrajno sodstvo namreč pravi, da je le samo težko, ali

▶ rogat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rogatega
- rogatiga
  Sacrum promptuarium (1695): porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi

▶ Rogatec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rogatcu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji moč od kisle vode per Rogatcu; ozdravlja bolezni na drobu, kakor čevje bezgavke (Gekrösdrüsen-Verhärtungen), zažlezenje (Verschleimung
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veselje iskali, in kamor zdaj, kakor na kisle vode per Rogatcu (Rohitsch), od bližnih in daljnih krajev veliko ljudí perhruje, bolnih

▶ rogelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rogelj

Rudninoslovje (1867):	i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a naposled 6 stranskih robov bb'
Rudninoslovje (1867):	i topejših rogljevih robov ab' i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a
Rudninoslovje (1867):	a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših
Rudninoslovje (1867):	i ostrejših rogljevih robov ab i a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli
Mineralogija in geognozija (1871):	okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken, rogelj. Zackig, rogljat. Zador, koralni, Korallengriff, 139. Zache, vlačen. Zahntürkis, zobasti

roglja
- rogla
  Gozdovnik (1898): ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo
- roglja
  Rudninoslovje (1867): dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi
roglji
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in
rogljih
Rudninoslovje (1867): 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido

▶ rogenartig neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

rogenartig

Mineralogija in geognozija (1871):	okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto ali okrakasto, 67. Opal, 33. Oprh, Anflug. Osa kopačica
Mineralogija in geognozija (1871):	Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto ali okrakasto, 67. Opal, 33.

▶ rogljast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rogljasto
Kemija (1869): raztegniti in v tenko pločo (pleh) izvaljati. Na prelomu je rogljasto in sivo, dá se pa izgladiti in potem je na

▶ rogljasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

rogljasto
Zoologija (1875): udarci srca potisne v plučno odvodnico, ki se zunaj srca rogljasto razdeli, in to kri odpelje v obe plučni krili.

▶ rogljev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rogljevi

Rudninoslovje (1867):	4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine
Rudninoslovje (1867):	robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45

rogljevih

Rudninoslovje (1867):	z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših rogljevih robov ab' i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi
Rudninoslovje (1867):	doljnemu roglju; i trojne robove: 2x3 = 6 krajših i ostrejših rogljevih robov ab i a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi

▶ rogovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

rogovec

Mineralogija in geognozija (1871):

kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet

▶ rogovila samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rogovila
Revček Andrejček (1891): tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel

rogovilami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami in rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prezej dolga in s kozinzami poraſhena. Najdel jo boſh med rogovilami drevja. Nikar je ne persaneſi; sakaj veliko ſhkode naredi. — S

▶ rogovilast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rogovilastih
Botanika (1875): pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi

▶ rogovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rogovina
Kemija (1869): Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510.

▶ rogovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rogovje

Botanika (1875):	so pa vendar kožaste glive, med ktere spadajo kakor jelenovo rogovje razraščene grive (Clavaria), izmed kterih imenujemo tu jelenovo gobo (Clavaria
Zoologija (1875):	z mnogimi pikčastimi luknjicami, kakor na pr. semkaj spadajoče losovo rogovje (M. alcicornis.)

rogovju
Zlatorog (1886): Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim

▶ rogozen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rogozne

ragozaste

Mineralogija in geognozija (1871):

ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor

▶ Rogulin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rogulin

Na Žerinjah (1876):	svojih moških bratov? To bi bilo boljše, li ne, gospod Rogulin? " „Zakaj vprašate mene o tem, grofica? " „Ker vem, da je
Na Žerinjah (1876):	pravi Veronika. Kmalu se je bila baronica Ana pridružila, in Rogulin jej ponudi zavijalo, katero je držal za njo v rokah
Na Žerinjah (1876):	umrl, smo še le slišali, ko je bil uže pokopan. " Rogulin je vendar čutil, da je odmeval iz teh besed nekov
Na Žerinjah (1876):	Kaj tacega v penzijonatu nijsem imela. " „Le čakajte, baronica," odgovarja Rogulin, „ko se jih bolj navadite, izgubile bodo te gorice in
Na Žerinjah (1876):	tudi nekoliko sedela. Idiva! " „In kedaj se vidiva zopet," povprašuje Rogulin. „Oh, skoro bi ti bila pozabila povedati, da pride denes
Na Žerinjah (1876):	in stopala sta vkup nekoliko korakov pred drugimi. „Glejte, gospod Rogulin, kako krasen dan. Srečnejšega si nijsmo mogli izvoliti za svoj
Na Žerinjah (1876):	XXIII. Štirinajst dnij kasneje je bil Rogulin popolnem zdrav. Hodil je uže mnogo okolo in vredoval z
Na Žerinjah (1876):	izpremljevale povsod, da povsod, kder sem hodil. " „Pustiva to, gospod Rogulin! Prosim vas, ne tirajte minolih časov nazaj! Pustiva to! " reče
Na Žerinjah (1876):	smehljanjem udala povelja in spremljevalca sta menjala svoji nalogi ter Rogulin se je pridružil malej baronici. „Kedo bi mislil, da ste

▶ roheisen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

roheisen
Kemija (1869): Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482.

▶ roher neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

roher

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	da v lekarnici (apoteki) napraviti: Encjana, janeža (Aniessamen), siroviga antimona (roher Spiessglanz) in čistiga žêpla, 4 lote vsaciga, —— soli pa 8
Kemija (1869):	vinom napolnjenih. Znana je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg, v prah stolčena

▶ rohre neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

rohre

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi ga koj rasgnal, zhe bi ne bile zevi (Róhre) napeljane , po kterih vrozh puh v dno hlapne pinje (Dampfcilinder
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odlózhene rezhí bliso pokashejo. - Gledavniki (ali perspektivi) ſo taki tulji (Röhre), ki ſo v njih glashavnate sbruſhene ſhipe vdelane, ktere vſako

▶ rohstahl neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rohstahl

Kemija (1869):	434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen
Kemija (1869):	Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstah l, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen

▶ roi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

roi

Pozhétki gramatike (1811):	Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais
Pozhétki gramatike (1811):	aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi
Pozhétki gramatike (1811):	Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de
Pozhétki gramatike (1811):	les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi
Pozhétki gramatike (1811):	naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le lion, les lions

▶ rois neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rois

Pozhétki gramatike (1811):	kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des
Pozhétki gramatike (1811):	à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje
Pozhétki gramatike (1811):	isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le lion, les lions; la table
Pozhétki gramatike (1811):	pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje
Pozhétki gramatike (1811):	kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les

▶ roj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje
Valenštajn (1866):	Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se

roja

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	da je lepo, toplo, jasno vreme. V gerdem vremenu tedaj roja ne čakaj. 3. Kaj se utegne pripetiti pri rojih in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v panj prekadé. 6. Ravnanje z roji. Marsikaj je od roja še vediti in ž njim storiti po tem, ko je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne prepozno, to je takrat ne, ko je že pol roja v zraku, ker bi si tako celi roj skazil, perve
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	polknat ni, ga je boljši z drugim slabim združiti; četertega roja pa ni pripustiti, ker je sam slab in starca oslabi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	čbele na sprednje končnice nabirajo, niso to nobene gotove znamnja roja. c) Kadar vidimo, da je zaloga na robovih pri satovji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gotoviši zgodilo, če se 2. vbrani, da take čbele tretjega roja ne dajo, ki bi sam slab bil in starca oslabil
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tiho sedé, kakor da bi nekaj sklepale, takrat je čas roja čakati. Vse te znamnja so scer gotove, pa še bolj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	blizo ne vsedejo. Vse to je čbelarju vediti, da ali roja zastonj ne čaka in druzega dela ne mudi; ali pa
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	razdaljo med saboj in med njim, potem pozove vojake svojega rôja, naj dobro pazijo, kdaj se bode zgrudil óni zlódej! Hladnokrvno

roje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe

rojev

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rojih in kaj je o tem storiti? Ter od ogrebanja rojev, in druzih opravil s tem. Pri rojih se utegnejo štiri
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	narejenci imenovani, ki so navadno manj vredni, od pravih natornih rojev. Malo bomo od tega govorili, in le nektere take naredbe
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in ogrenjene čbele v toliko delov razdeli, kolikor je bilo rojev, vsakemu panju eno matico daj, jih zapri in v čbelnjak
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in od potlejšnjega umnega ravnanja z roji. 1. Od znamnja rojev. a) Kadar ste dvé, ali kadar je več matic v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Zmešane vkup devati. Če se dva, trije, ali še več rojev zmeša in vkup sede, se mora paziti, kakošni roji da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rojev. Da bomo ta sloviti in koristni uk od čbelskih rojev bolj razjasnili, ga hočemo bolj razpeljati, ker čbelski roji nam
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	iše kar nar več panjev prirediti si, in torej veliko rojev imeti. Kdor pa čbele bolj sa med in vosek redí
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mudi; ali pa, da mu roj ne uide. 2. Čas rojev. Navadni čas za roje je, od začetka velicega travna do
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne ostane: pa to ni roj. To so tedaj vzroki rojev. Da bomo ta sloviti in koristni uk od čbelskih rojev

rojih

Zoologija (1875):	dne. O vročih poletnih dnevih prikažejo se časih v neizmernih rojih, ali ravno tako hitro pa tudi izginejo.
Zoologija (1875):	pa golubaški komar (Simulia columbaschensis), ki se časih v gostih rojih pokaže v Banatu in v Srbiji ter je čredam poguben

▶ rojak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rojak

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in

rojaka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo, ki

rojake

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vam kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi

rojaki

rojakami
Branja, inu evangeliumi (1777): navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah

rojaki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo ta pràv ? Mislim , de. Pa ne mislite, ljubi moji rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém ali

rojakom

rojakam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de

rojakom
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak, da

rojakov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij

▶ rojakinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rojakinjam
- rojakinjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in

▶ Rojan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rojanu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	hudournikom, ogromno kamenje vali o času velikega deževja; teče po Rojanu in v dolino pod farno cerkvijo deli Greto od Skorklje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	moč širil kraljestvo božje po sosednjih deželah. Narodna pripoved po Rojanu pri Trstu opisuje delovanje tega sv. junaka in veli: Sv.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	pred vohuni in zatekali so v šume v samoto. V Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	muros” po svojih „villah”. Najdeni stari napisi na Opčinah in Rojanu v gorenji Čiarbulji nam to svedočijo. *) Al v prvi dobi

▶ rojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rojen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ljubim. O, Ti si me že ljubil, predin sim bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še nikdar vidil nisem” — zaverne človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ime”. Po marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za
Sveti večer (1866):	ste meni storili”, rekel je On, ki je bil nocoj rojen.

rojena

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni
Divica Orleanska (1848):	sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar
Sveti večer (1866):	z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila rojena, v kteri so moj oče in moj ded živeli — o

rojenega

rojeniga

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues molitvo boshjo skues katero je on svojega edini rojeniga sina nate sviet dav! 2. Jas N. N. taba zerzerellvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi samle? skues tvoiga edini rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo

rojenemu
- rojenimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu

rojeni

Biblia (1584):	riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci

rojenih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 — 522 , rojenih je pa bilo vezh 4187. V tershaſhkim poglavarſtvu jih je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	4187. V tershaſhkim poglavarſtvu jih je bilo v letu 1842 rojenih 18,938, v létu 1841 pa 18,716. Rodilo ſe jih je

rojeno
Sveti večer (1866): je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete, ki je prišlo, da bi nas in celi svet

▶ rojenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rojenic

Zlatorog (1886):	mojem! »Jedíno lovec trentski smé brez kazni »Zahájati na vrtič Rojeníc, – »V deželi naši druzega ne najdeš.
Zlatorog (1886):	čutèč ostí: »Pa vender, vem, pozná mi koze bele »In Rojeníc zeleni vrtič dobro. »Ti smeješ se? Poglej mi té cvetíce

rojenice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	ravno, ker presojamo pesnika, za kterega mislimo, da so ga Rojenice navdahnile s pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne
Zlatorog (1886):	Zrè s pogledom nanj očitajočim, A mladenič dvigne smrtno cev. Rojeníce, blage bele žene, Glasno klic svoj dvignite svaréči, Prepodite koze
Zlatorog (1886):	jo najbolje vem, le pústi me! »Vi vsí poznáte namreč Rojeníce, »Dobrotne bele žene, ki s pogórja »Prihájajo v človeške koče

▶ rojiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se za njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da
Zoologija (1875):	popolnoma neodvisno od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to se godi brez naše

rojijo

roje
Zoologija (1875): Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala

rojijo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ktere ob matico pridejo, ali ktere eno samo imajo, ne rojijo. c) Če so čbele tudi že napravljene na roj, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tistih čbelarjev, kteri menijo, da čbele zavolj pomanjkanja in lakote rojijo, neumna. Čbele rojijo po svoji natori, ker v enem panji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	menijo, da čbele zavolj pomanjkanja in lakote rojijo, neumna. Čbele rojijo po svoji natori, ker v enem panji več gospodinj biti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	napravljene na roj, in pride hladen, deževen, oblačen dan, ne rojijo, ampak čakajo, da je lepo, toplo, jasno vreme. V gerdem
Mahmud (1870):	se še ni prebudila iz svoje hude omotice. Čudne misli rojijo Mahmudu po glavi in mu razburjajo lice. Z roko si
Mahmud (1870):	na vrt in sede pod košato drevό; čudne misli mu rojijo po glavi. Ferhadbeg umira. Pri postelji stojita Mahmud in Ljudmila
Mahmud (1870):	junake in ker je osročena Slovenska. V duhu vidi, kako rojijo neverske čete po rojstni deželi in na kol nabodeno vidi
Obljubljena (1881):	raz prsij, torej čuj vse in zvedi, kakove misli mi rojijo v glavi: Kar so storili moj oče zadnjo krivico tvojemu
Moja hoja na Triglav (1897):	osredku Blejskega jezera, a na bregu Bohinjskega strašne mu misli rojijo po glavi, življenje misli vzet' si v slepi veri. Pri

rojila
Zlata Vas (1848): šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila vsa objokana.
rojile
Stric Tomaž (1853): vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč
rojilo
Gozdovnik (1898): v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota

▶ rojsten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rojstnem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	slavne sinove častijo. Dali so mu napraviti in v Torunj-u, rojstnem mestu, v vedni spomin postaviti dragocen pametnik. Ko so to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Magjarov izvoljenih, ki so mogli leta 1849 deželo zapustiti; v rojstnem kraji Košuto vem so tudi njega volili. Galicija. Iz K
Zeleni listi (1896):	so storili dragonci, katere sem videl v mladosti v svojem rojstnem kraju. Ljubi Bog je tako obrnil, da sem postal vojak

rojstni
Sveti večer (1866): o to je strašno! Moj Bog, daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je

rojstno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa
Oče naš (1885):	Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in

▶ rojstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rojstva

rojstva
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): kar imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je

rojſtva

Branja, inu evangeliumi (1777):	je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sa Preróka dèrshali. 6. Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je

rojstvo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma
Sveti večer (1866):	kterega nam Bog po novorojenem Zveličarju daje. Potem je Gospodovo rojstvo tudi rojstvo naše sreče. ”
Sveti večer (1866):	Bog po novorojenem Zveličarju daje. Potem je Gospodovo rojstvo tudi rojstvo naše sreče. ”

rojſtvo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko

rojſtvu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne

rojstvom
- rojstvom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih
- rojſtvam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe

rojstvu

rojstvi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg

rojstvu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Po skrivnosti svojiga svetiga včlovečenja! Po svojim prihodu! Po svojim rojstvu! Po svojim kerstu in svetim postu! Po svojim križu in
Maria Stuart (1861):	pokloniš. Vender, ako sme se Prederzniti do tebe kdo po rojstvu, Po visokosti, po junaški slavi In po lepoti moški, je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Nesrečne smrti, Peklenskega ognja, Vsega hudega, Oblasti hudičeve, Po svojem rojstvu, Po svojem križu in trpljenji, Po svoji smrti in svojem

roj ſt_vu(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér

rojſtvu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho

▶ rok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rok
- obrok
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica
roka
Aritmetika za učiteljišča (1885): iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem
roki
Gozdovnik (1898): reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl vso svojo zaupljivost. «

rokih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	kuponom (odstrižkom), druge dajó določene dobitke ter se o določenih rokih izžrebujejo. Nekatere srečke nesó tudi redne obresti. Akcije ali delnice
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in srečke (Lose); od prvih se izplačujejo obresti o določenih rokih po določeni obrestni meri in to navadno proti tiskanim nakaznicam
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Termine) plačati, vse kar ob jednem, ali pa ob druzih rokih nego je bilo s prva določeno. Kedaj naj se to
Aritmetika za učiteljišča (1885):	brezobrestne vsote, katere bi trebalo drugo za drugo ob določenih rokih (Termine) plačati, vse kar ob jednem, ali pa ob druzih

▶ rok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spomin; Pleteršnik

roku
Divica Orleanska (1848): in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana

▶ rok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strah pred smrtjo; kontekst

rok

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že tudi slišali. Rok se sliši, če se komu zdi , de kdo pod streho
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že tudi slišali. Rok se sliši, če se komu

▶ rok neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

rok
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol

▶ roka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rok

Biblia (1584):	Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k'nym djal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe v' Tomasha oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo
Tine in Jerica (1852):	povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav, to
Oče naš (1854):	cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so
Roza Jelodvorska (1855):	djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot
Maria Stuart (1861):	Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve

rouk
Sacrum promptuarium (1695): kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je

roka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vendar s čem primeriti hotel, bi rekel, oni so božja roka, ki narode in dežele vlada in jih k sreči vozi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu
Blagomir puščavnik (1853):	neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako
Zoologija (1875):	Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki
Zoologija (1875):	so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč palec more stikati
Izidor, pobožni kmet (1887):	Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel

ruka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki

rokah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti
Genovefa (1841):	ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk
Genovefa (1841):	ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem
Roza Jelodvorska (1855):	kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil
Valenštajn (1866):	veseli, Nikoli ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše
Gozdovnik (1898):	si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite

rokam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej
Deborah (1883):	Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte

rokama

Genovefa (1841):	Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me
Divica Orleanska (1848):	vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu
Divica Orleanska (1848):	Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne
Sveti večer (1866):	saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in
Zoologija (1875):	Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne stvari. Njihova
Deborah (1883):	dobro delo storiti! – Ali – zdaj sem se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik
Ferdinand (1884):	hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo
Gozdovnik (1898):	gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip

rokami

Kuharske Bukve (1799):	rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa tudi na vreteno ſveti. Kolovrat smiram rad têzhe
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	manjka, de se da to delo brez mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár
Stric Tomaž (1853):	tako pregleda, gre k mizi in pričakuje tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in Hafed ga
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in
Oče naš (1885):	in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej

roke

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki
Zlata Vas (1848):	de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila
Divica Orleanska (1848):	plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki
Blagomir puščavnik (1853):	očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih
Zeleni listi (1896):	tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz

rozhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mesv inv kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe jes sapram zelv noi felih, tv pomai me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra S. S. 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni kniemu stegnam. Potam poklekni dovi noi rezi Zheshzhan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh ozha vtvoje rozhe perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji timmne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane

toke
Branja, inu evangeliumi (1777): ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav

roki

roci

Divica Orleanska (1848):	pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč
Divica Orleanska (1848):	srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi
Kemija (1869):	opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov

rok'
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta

roki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati, zhe ga
Genovefa (1841):	sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	očmi vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok
Blagomir puščavnik (1853):	ne morejo govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je
Zlatorog (1886):	podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva
Tiun - Lin (1891):	po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej
Zeleni listi (1896):	Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro

roko
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): dan pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od

roko

Biblia (1584):	inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu je djal k'njemu
Biblia (1584):	timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de bo beſedo nasaj vsel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na vselj alj saj
Blagomir puščavnik (1853):	in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo
Roza Jelodvorska (1855):	naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet
Lohengrin (1898):	Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če

rokoj
Valenštajn (1866): se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili

▶ rokav samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokav
Divica Orleanska (1848): prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan

rokave

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ktera je bila do rokavov dodelana, Pavlihu rekoč: „Verzi še rokave k nji, potem znaš tudi v posteljo iti”. Pavliha mu
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in obesi suknjo na kljuko, prižge dve luči in meče rokave do jutra na suknjo. Ko mojster vstane, pride, ga gleda
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mi bili ukazali spat iti, kokor de ste mi veleli, rokave metati; zakaj dobro sem vedil, de bo to prazno delo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mi ni nikakoršna norost; celo noč sem tukaj stal in rokave v suknjo metal, pa niso se je hotli prijeti; boljši
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	neznam uganiti; če bi bil jez to vedil, bi bil rokave kmalo prišil in še par ur bi bil lahko spal

rokavov
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je

▶ rokavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokavicami

rokavicami
Kitica Andersenovih pravljic (1863): Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami

rokovicami

Pripovedke za mladino (1887):	v roke vzeti, pa zvesti Ivan ga odpahne, zgrabi z rokovicami haljino, nese jo k ognju ter jo sežge. Drugi služabniki
Pripovedke za mladino (1887):	nobene rešitve? ” „O pač,” odgovori mu drugi, „ako kdo z rokovicami zgrabi obleko ter jo sežge, je kralj rešen. Pa kaj

rokavice

Povestnik v sili (1883):	imam svojega dragocenega vranca. Prej sem večjidel nosil stare, skrpane rokavice, zdaj pa —" „In jaz," hoče drugi povedati — A Teodozij mu
Mačeha (1883):	Piber je uganil njeno misel in vstane; vzame klobuk in rokavice ter gledajoč v tla mrmra polglasno: Že vém, zakaj nočete
Prvi sneg (1886):	si je pogledujé po notah, prav lično slekla dolge bele rokavice, jela je z drobnimi prsti prebirati po koščenih tipkah, kakor
Prvi sneg (1886):	Oziraje se po dvorani si je prav lično slekel svetle rokavice, namignil točaju, naj mu obesi plašč na kljuko, ter ga
Senanus (1892):	pred njo, pred nevesto svojo! ... Gospod Gregorij si natakne svetle rokavice in odide visoko vzravnan; iz nova se mu zaziblje prejšnji
Očetov greh (1894):	iz vaju kaj! « Helena pa, v svojo sobo prišedši, vrže rokavice na mizo in šepne skoro nejevoljno: »Ne, ne, v nedeljo
Očetov greh (1894):	študent, da hodim za njim! « Ali sedaj je že zapela rokavice. »Na Vidno? Ali v mesto k Avgustincem? Kdo poje danes
Pod streho (1897):	Roza osvedočila, da sta res odšla, si je nadela počasi rokavice in klobuk, rekla mačehi, naj ne pusti nobenemu noter, potem
Kvišku (1899):	in težko dihala. Anda pa je snela materi klobuk, snela rokavice in ogrtač in z vsakim gibljajem kazala, kako neizmerno ljubi

rokovice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za rokovice, nogovice in čepice. 13. Gosp. Ig. Pibrovc, iz Krope, za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blago. 7. Gosp. J. Horak, rokovičar v Ljubljani, sa usnjate rokovice. 8. Gosp. Raim. Jabornigg žlahtnik od Altenfels, fužinar v Teržiču
Blagomir puščavnik (1853):	pride perstan semkej? gotovo gaje ktera gospa zgubila, ko so rokovice z rok snemale. Precej ga neseni nazaj, da bi jih
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	biseri prepletle lasé in na opečene prste ji nategnile voljne rokovice. Bila je prečudne lepote in dvor se ji je zdaj

rokavico

rekavizo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hitomi shazi noi natekni ano rekavizo naroko: noi nabasei isrekavizo perſti odteſta kraja ano peſt? noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano peſt perſti pa kar s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb

rokovico
Divica Orleanska (1848): smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z

▶ Rokec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rokec

Kolésarjeva snubitev (1892):	Toda prijatelj je znal govoriti takó lepo, da je pozabljal Rokec čimdalje bolj, da ne more odločevati sam, in ko je
Kolésarjeva snubitev (1892):	III. Ali kakó čudno se je hipoma izpremenil Rokec kakih štirinajst dnij po zadnjem dogodku! Ne na zunaj, ampak
Kolésarjeva snubitev (1892):	nekaj tednov. « »I, pa semkaj — k nam — v Šmárije? « vpraša Rokec nekako začudeno. »Nimaš li nič prostora? Oj, ti srečni človek
Kolésarjeva snubitev (1892):	sta bila ta dva že mnogo prej, nego se je Rokec sam domislil kàj jednakega, trdno uverjena, da mu je Zajčeva
Kolésarjeva snubitev (1892):	Le čakajte, teta, le mêne pustite, jaz opravim vse dobro. Rokec bi se jutri rad postavil, toda jaz mu napravim, da
Kolésarjeva snubitev (1892):	svojo roko v oddaljenem mestu svojo trgovino, dočim je šel Rokec domóv pomagat očetu. Videla sta se malokdaj in zlasti zadnjih
Kolésarjeva snubitev (1892):	Naši gôstje vas bodo veseli! « »Kdo pa so ti? « vpraša Rokec oprezno. Pri tem ne opazi, da Tonica skrivaj odmigne očetu
Kolésarjeva snubitev (1892):	obstreljena levica, in konec vsemu je bil ta, da je Rokec slovesno zatrdil, da Zajčevi ne pridejo v njega hišo. Drugo
Kolésarjeva snubitev (1892):	pri njem, in čudno je videti, kakó veselega lica ponuja Rokec gostom, kar vzmore njega kuhinja in klet, in kakó srditega

▶ rokica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokicami
Stric Tomaž (1853): se jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda

▶ rokobor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokoborba; kontekst

rokobor
Tiun - Lin (1891): gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in

▶ rokodelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokodelca

rokodelza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſkih in rokodelſkih noviz od rezhi govoriti, ktere kmeta in rokodelza poduzhé , veſelé ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in rokodélza vidili. S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih ſem ter
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in rokodélza vidili. S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih ſem ter

rokodelce

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske

rokodelze
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar

rokodelcem

rokodelcam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam gotovo k velikim pridu zató bila
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva

rokodelzam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar

rokodelcev

Kupčija in obrtnija (1872):	delom le težko shajal, ter k večemu še krparil. Nekoliko rokodelcev je pa tudi takih, da se jim ni treba ne
Kupčija in obrtnija (1872):	s stroji. Rokodelec je mali obrtnik, fabrikant pa velik. Razen rokodelcev in fabrikantov je še ena tretja vrsta obrtnikov, ki se
Kupčija in obrtnija (1872):	tega razprodajo fabrikinih izdelkov na drobno prevzeli, ter tako iz rokodelcev trgovci postali. K večemu se le še s popravljanjem poškodovanih
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	vdova Reberjeva je bila znana kot skopuha in odiralka zlasti rokodelcev in manjših obrtnikov. Govorilo se je, da ji je skoro
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je bila zádruga? Skoraj to, kar danes, namreč zveza vseh rokodelcev jednega in istega rokodelstva, torej zveza mojstrov in njihovih vdóv
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	cesar Friderik IV. Celó dežélna gosposka ni imela do meščanskih rokodelcev nobene močí. Sicer je podelila marsikomu mojstersko pravico, toda ne
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	a druga je pela, če je zvédela ljubljanska zadruga meščanskih rokodelcev, da so vsprejemali ti mojstri-skaze tudi dela in naročila za
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	IX. Poglavje. Rokodelci in zádruge (Zünfte). Največ meščanov je bilo rokodelcev. Tabo imenitni in čislani, kakor trgovci, rokodelci sicer res niso
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	moralo naseliti na njih razven kmetovalcev samih po najmenj trideset rokodelcev. To so posnemali škofje, grofje in drugi velikaši, pozneje tudi

rokodelcov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem tistim zahvali, ki so svoje izdelke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pripričala, kjer smo z veseljem veliko umetno izdelanih reči slovenskih rokodélcov vidili. Tudi mi Slovenci imamo že več takih izdelkov, kteri

rokodelzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke

rokodelci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je

rokodelzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno

rokodelcih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to

rokodelec

Robinson mlajši (1849):	razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kolikor je sedaj potrebuješ za svoje potrebe? ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa

rokodelez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi eno leto shitne shetve rad zhaka in kdor zhe rokodelez biti, ſe 3 — 5 let pri mojſtru uzhi s upanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſe bila ravno kaj malo pokvarila, jo vſaki kmetiſhki rokodelez popraviti samore. Narozhila na to maſhino prejema gosp. W, Philapisch

rokodelnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in
rokodelz
Kmetijske in rokodelske novice (1844): takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi

▶ rokodelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

rokodelnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX.

▶ rokodelo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ročno delo; kontekst

rokodela
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is

▶ rokodelski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokodelska
- rokodelska
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo
- rokodelſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ

rokodelske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kmetijske in rokodelske Novice. Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in

rokodelſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. №
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. №
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. №
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. №
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. №
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. №
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V

rokodelskega
- rokodelskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki
- rokodelſkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki

rokodelski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa 15. dan Maliserpana imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže prejemali. — Vsakteri pa, kdor misli od svojiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krivo véro cepijo. De bodo pa moji pošteni kmetijski in rokodelski rojaki, od prazne vére Šembiljniga prerokvanja se prepričati zamogli, si

rokodelskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdelke v razstavo dali. Mislimo, de se spodobi, ravno v „rokodélskih novicah,“ kolikor nam prostor pripusti, te reči na dolgo in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prosi tadaj slavno vredništvo, de bi Ono po kmetijskih in rokodelskih novicah negovo podvzetje našim enonarodnim bratam Krajncam, Korošcam, Štajercam i.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga

rokodelſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoglaſnih svonov v Poſtojni. Ko je namen téh kmetijſkih in rokodelſkih noviz od rezhi govoriti, ktere kmeta in rokodelza poduzhé , veſelé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in tiſtim, „kterim ſo snajdbe in popravila v kmétijſkih in „rokodélſkih rezheh per ſerzu, vediti, de ſim ſe s „boshjo pomózhjo

rokodelsko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za

▶ rokodelstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokodelstev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in

rokodelstva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti

rokodelſtva

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kup; satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek kakiga rokodelſtva navuzhil; pa kaj, de niſo imeli sazhém ga v' uk
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamouki; od tazih je teſhko miſliti, de bi ſe bili rokodelſtva prav uzhili, ker niſo imeli priloshnoſti vezh zhaſa gledati, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Hribar„jov Jakob sa Verham bukovſke ſoſéſke, ſa„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje, „obras Ferlanove pinje v róke dobil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je poſtavilo ; gre vezh derv sa pezhí, in marſiktére rokodelſtva bolj rasſhirjene tudi vezh leſá potrebujejo, poſebno sa oglje. Tudi

rokodelstvih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki

rokodelstvo

Robinson mlajši (1849):	razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne

rokodelſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno

rokodelstvom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo

rokodelstvu

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti
Revček Andrejček (1891):	imeli, ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti! S čim se bodo

rokodelſtvu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi

▶ rokomavh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokomavhi
- rakomavzarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi

▶ rokonožec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ramenonožec; splet

rokonožci
Zoologija (1875): 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima

▶ rokopis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokopis

Napake slovenskega pisanja (1858):	delopust, bogatáj = gottesläugner (zdaj še samo priimek), stenolom = mauerzertrümmerer (Koseski), rokopis, časopis, vodotop = taucher (Kos. ), čudotvor, licemer = heuchler (strsl. ), vinograd, rukosad
Anton Janežič (1870):	pravil, ni hotel svojevoljno ravnati in termoglav svojo pot hoditi. Rokopis pošilja jezikoslovcem v pretres in popravo, na Dunaj, v Grorico
Žalost in veselje (1870):	plače, jaz pa nisem imel nobenega bora. Prodal sem svoj rokopis, ki sem ga doveršil na potovanji, nekemu učenjaku, kteremu je
Ljubljanske slike (1879):	knjig so le duhovni, toraj dobre duše, ki za svoj rokopis pičlo malo zahtevajo. Ta rokopis kupi knjigotržec, ki pa je
Arabela (1885):	je neki iznebil? –– A pri tem odloži vendar zopet svoj rokopis in gleda v zadregi zdaj površno na Arabelo, zdaj na
Arabela (1885):	na klop in ravno ko je hotel seči po svoj rokopis, vstane zopet hitro in zakliče na glas: »Gospodična Arabela! Kako
Arabela (1885):	knjigo in vstane, profesor pa to videč, položi hitro svoj rokopis na klop ter reče vesel: »Ako pojdete vi, bodem se
Zadnji gospod Kamenski (1898):	glej! Res najdejo na prsih pod belo srajco dobro shranjen rokopis, pisan na koževini. Alam-beg hitro pokliče sužnja Matijca, ki je
Kotanjska elita (1898):	časov strokovna in učenjaška dela, brošure, izvestja, semtertja celo kak rokopis. Vse police so se polagoma napolnile, in Traven je zrl

rokopisa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v saboto

▶ rokotipen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dotakljiv; kontekst

rokotipna
Gozdovnik (1898): Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na

▶ rokovnjač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokovnjač
Revček Andrejček (1891): bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je

rokovnjače

Rokovnjači (1881):	v Volčjem Potoku. Povsod je videl, da bi vsi radi Rokovnjače uničili, ali nobeden se ni ničesa upal, nobeden ni vedel
Rokovnjači (1881):	on, »ako že hočeš vedeti, povem ti, pa molči drugim; rokovnjače bomo ujeli nocoj; če ne vseh, pa vsaj nekaj glavnih
Rokovnjači (1881):	če drug nobeden. V ta namen Blaž z vpitjem ošteva Rokovnjače na debelo. »Le pridi no kateri vas sem, da mu
Rokovnjači (1881):	so kmetje odhajali drug za druzim. Blaž pak je dalje Rokovnjače obdelaval. Trije možje pri peči so bili ali zelo potrpežljivi
Rokovnjači (1881):	udaritikadar je treba, posebno dokler še fantuješ. One le tri Rokovnjače pri peči pa jaz sam nase vzamem in se jih
Rokovnjači (1881):	ni hotela ničesa slišati o udeležitvi kacega velikega lova na Rokovnjače. Zlasti kmetje so rekli: »Kadar bi jih šli mi v
Rokovnjači (1881):	besedami krivice delali. Jaz ne storim nobednega večjega koraka zoper Rokovnjače, dokler nam vlada svoje pomoči ne dá, in sicer dejanske
Rokovnjači (1881):	da se je strijc Blaž podal od doma z namenom rokovnjače zatožit, kakor jej je bil to uže včeraj hlapec France
Hudi časi (1894):	bi se brigal jaz za tega komisarja in za njegove rokovnjače. « Temna noč je še bila, ko so se jeli zbirati

rokovnjači

Rokovnjači (1881):	gospoda v okolici in imeli so tem večji strah pred Rokovnjači. Vsák berač, sosebno tisti, ki je bil še močan in
Rokovnjači (1881):	cela divja tropa zarad njega pristavo zapalila ali grad napadla. Rokovnjači niso še tako zli; ako jih na miru pustiš, ostanejo
Rokovnjači (1881):	bo v kratkem končano, in naju vendar ne bodo motili rokovnjači! « »Pa ti hodiš vedno tako sam okolo! Nevarno je in
Rokovnjači (1881):	mislil, ko je videl, kakó nevarno je začeto postopanje za Rokovnjači: »Ko bi bila le ta moja ženitev uže prej pri
Rokovnjači (1881):	izginil. Nobednega dvoma več ni bilo, da so to res Rokovnjači! Kakor je bil Blaž Mozol hraber in se je rad
Rokovnjači (1881):	vidi, da gredo oni trije nádenj, katere je prej z Rokovnjači pital in zmerjal. Proti trem in še onemu braniti se
Rokovnjači (1881):	sklepati, nego to, kar je trdilo občno mnenje, da so rokovnjači krivi tega zločina. Ko mu je pa oskrbnik svojo slutnjo
Rokovnjači (1881):	vprašanje, kdo je to storil: »Rokovnjači. « Brez dvombe, da niso Rokovnjači vsega delali, kar se je zlega godilo, a na njihov
Rokovnjači (1881):	so morda ti Francozje in ta njih Bonapart sami z Rokovnjači v zvezi in porazumljeni itd. S tacimi kombinacijami, to se

▶ rokovnjaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rokovnjaški
Revček Andrejček (1891): Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že

▶ rola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rolah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Podkrajšekova, gosp. Nojli, gospá Odi in gosp. Šmid v večih rolah. Gosp. Šmidu, kteremu je Talija podarila lep talent, imamo svetovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Gospodičini Jamnikovi in gospodu Kocelju gre venec prvenstva v glavnih rolah; res izvrstno sta izvršila svojo nalogo; vredno njima na strani

▶ Rom samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rome

Ljubljanske slike (1879):	suknje gledajo, se mu dobro podajo; kar v tablico za „rome“ bi ga postavil. To tudi on sam dobro vé, ker
Cigani (1890):	cigani pred Timurjem, ko je Indijo osvojil (1409), kajti narod »Rome« je že davno poprej bil v Evropi. Izselili so se

▶ Roma samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Roma

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čisto, modro nebo dopadlo mu je véliko mesto, hrumeča Roma s svojimi verti in toplicami — le s tacimi krasotami se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ohrani naša deržava; uklonila se bo pa vendar le mogočna Roma sv. križu, in kedar se bode pokristijanila, gotovo se ne

▶ roman samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roman

Vetrogončič (1860):	zgodaj ustali, je pa tale: Sinoči so gospá nov imeniten roman brati začeli, in po nesreči so drugi zvezek v Ljubljani
Vetrogončič (1860):	mu je že priljubilo novo stanovanje; gospa je dalje brala roman, gospodična pa ni mogla ne spati ne brati. V sobi
Vetrogončič (1860):	rokami ne z ruto. Mati, da si vsa zamišljena v roman, skoči, ko ihtenje zasliši, vsa prestrašena v Milkino sobo. Milka
Mešana gospôda (1881):	pak se je udala v božjo voljo ter zokopala v roman svojega modežurnala. Kakor pa je roman bil zanimljiv, vender ni
Mešana gospôda (1881):	voljo ter zokopala v roman svojega modežurnala. Kakor pa je roman bil zanimljiv, vender ni mogel vezati vse pazljivosti naše Angelike
Prvi sneg (1886):	Pojdimo vsi tjà, da bomo za pričo, kako se bo roman cenjenega našega tovariša dalje razvijal. « »Pojdimo! « oglasi se dolg, suh
Slučaji usode (1897):	pri tako lepi in svobodni ženski. — Njena preteklost obsega majhen roman, gospod komisar, katerega glavni junak je bil doma na tem
Kotanjska elita (1898):	se je zgodilo do pičice; to nam priča glasno ta-le roman! « »Torej kako sodite? « vpraša nestrpno kaplan. »Povest se sodi sama
Kotanjska elita (1898):	se je obrnil gospod Juri k Travnu. »Ali citate vvodni roman, gospod profesor? « »Da, dozdaj sem prebral vse! « »Kako vam ugaja

romanov

Povodni mož (1855):	ljubezni pa je še malo vedila ali pa nič, ker romanov ni brala, plesiščev tudi ne obiskovala; zatorej se ji je
Ljubljanske slike (1879):	se takih sladkih besedi, primer in stavkov učili iz nemških romanov, ktere je tudi ona brala, in tako jej povzdigovanje njene
Ljubljanske slike (1879):	Kuno“, „Robert“, „Siegfried“ itd., ktere si je po branji nemških romanov naslikala v svoji domišljiji. Brala je veliko, brala je o
Ljubljanske slike (1879):	izvedena je v vseh skrivnostih toilette, je prebrala več najslavnejših romanov in gleda zdaj na moški svet tako, kakor da bi
Ljubljanske slike (1879):	nemka“, za kar je dosti, da je brala nekoliko nemških romanov in klasikarjev; drugič je napihnjena, ker misli, da pride med
Roka in srce (1883):	ali ni morda modro nje govorjenje le sad čitanja pretiranih romanov, v kterih se govori o zadovoljnosti dveh src v majhni
Vesela vožnja (1889):	do ljubezni in zato tudi ni čudo, da sta od romanov in novel, katere sta devala na kritično rešeto, prešla zdajci
Slučaji usode (1897):	predno so se razpostavljale javni sodbi, in tudi kritikovanje najnovejših romanov in pesniških proizvodov je bil eden najbolj priljubljenih predmetov nje
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	drugačen! Pravopis se je hitreje izpreminjal kakor luna; vsako poglavje romanov je bilo drugače pisano. Naposled pa so si prikrojili jezik

▶ romanca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

romanc
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane

▶ romanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

romanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja
romanskimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih

▶ romanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

romanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	60 kr., po pošti 65 kr. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Kakor vsaki

▶ romar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

romar

Blagomir puščavnik (1853):	ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez
Blagomir puščavnik (1853):	ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal
Blagomir puščavnik (1853):	gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto
Blagomir puščavnik (1853):	dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni

romarja

Blagomir puščavnik (1853):	solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred

romarje

Blagomir puščavnik (1853):	v samoti vošiti mogel, ga nekega dne, ko je ravno romarje pripeljal, k sebi povabi, kozarček vina ž njim pokusiti. Nikolaj
Blagomir puščavnik (1853):	vsimi oče Blagomir nar bolj ljubil (čislal. ) Kolikorkrat mu je romarje pripeljal, mu je smehljaje roko podal rekoč: Ljubi Nikolaj, če
Blagomir puščavnik (1853):	vasi noč in dan v svoji bajtici pripravljen, ki je romarje čez vodo prepeljeval in po nevarni stezi spremljeval, in sicer

romarjev

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je le sanjala o Sveti deželi in o lepih pripovedkah romarjev. Grajski pa so po navadi opravljali svoje dela. Proti večeru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	od slaboglasnega Jakina kratkomalo ni bila težka. Ko je dovaževanje romarjev prenehalo, dalo se je zdajci povelje za odhod, sidra potegnila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je bilo šestero začasnih altarjev, in to zarad obilnega števila romarjev izmed duhovskega stanu, ker se je uže naprej sprevidelo , da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bazilike sv. Klemena. Ondi našli smo zbranih uže zeló veliko romarjev duhovnih in svetovnih, od severa in juga, v svojih raznih

romarji

Živali popotnice (1860):	in senice se pojajo po vertéh. — Mesca svečana pridejo pervi romarji že nazaj. Prej ali poznej, kakor je vreme, pridejo: drozeg
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	Iz kamenja so naredili cerkvi, drevje pa so posekali menda romarji, da so si kurili. Niže doli, v jarku, pa stoje
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	glave svetil se jej je žar, kakor ga imajo svetniki. Romarji so spoznali, da je to sv. Neža, ki žaluje zaradi
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	sodili. Vse, kar so pravili o njem berači, tercijalke in romarji, vzbudilo in učvrstilo je vero, da se je prikazal v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Ker se je bilo bati, da bodo silili s slovanskimi romarji tudi drugi v baziliko, izročile so se nam vstopnice, na
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	lahko mislite, kako težavna in nevarna je ta božja pot. Romarji lezejo v hrib po vseh štirih in dober junak mora
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	je zamislil in dejal po dolgem molčanji: kdaj pa hodijo romarji mimo Hude Peči k sv. Miklavžu? Ogljar veli: Odločnega časa
Vinko (1884):	števila ladij je bilo pripravljenih in vse so napolnili národni romarji, da se odpeljejo na otok, ki je Slovencem že takrat
Vinko (1884):	vrsta delavnikov, med katerimi bi ne bilo praznika. Tudi naši romarji niso opustili stare navade; drug druzemu so podajali vrv, in

▶ romarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

romarjevih
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od

▶ romarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

romarske

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	romarja na grajske vrata in prosila prenočišča. Nosila sta temnosive romarske halje in imela v roki dolge romarske palice, na klobukih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Nosila sta temnosive romarske halje in imela v roki dolge romarske palice, na klobukih pa pripete školjkine lupine (mušel) po starem

romarsko
Blagomir puščavnik (1853): v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše,

▶ romb samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

romb
Mineralogija in geognozija (1871): mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne

▶ romben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

rombnih

rombičnih

Kemija (1869):	iz opijuma, ki dá do 12 odstotkov morfina. Kristalizuje v rombičnih stebercih, jako je grenák, deluje omamno in strupeno (otrovno); s
Kemija (1869):	v ogljenčevem žveplecu, iz kterega tudi kristalizuje v lepih prozornih rombičnih oktaedrih (pod. 19). Ako ga tremo ob volno, postane električno

▶ romboeder samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

romboedrih
Mineralogija in geognozija (1871): in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo že na 700.

▶ romboedrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

romboedrove

Rudninoslovje (1867):	svetlíca (Merkur oder Quecksilberblende), malokedaj razločno kristalizuje i to romboederski, romboedrove ploskve so horizontalno jako ráskave. Lomi se školjkasto, sije kot
Rudninoslovje (1867):	i skrajnje ploskve je razkolen, lomi se školjkasto ali neravno, romboedrove ploskve so časi horizontalno jakoraskave, skrajnja ploskva je navadno ravna

romboedrovih
Rudninoslovje (1867): Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost

▶ romboedrsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

romboedrsko
- romboederski
  Rudninoslovje (1867): Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi

▶ rombski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rombske
- rombiške
  Mineralogija in geognozija (1871): prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih

rombskem

rombiškem

Mineralogija in geognozija (1871):	l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku; kolje se popolnoma, lomi se školjkasto, včasi neravno; t.
Mineralogija in geognozija (1871):	pa se celó nič ne premeni, dasiravno poslednji kristaluje v rombiškem sistemu in nikakor ni dimorfen.. Druge pseudomorfoze postajajo bolj po
Mineralogija in geognozija (1871):	Skupina barijuma. 1. Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki so jako različne (okoli 70); najnavadniše

rombski

rombiški

Mineralogija in geognozija (1871):	se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25.
Mineralogija in geognozija (1871):	neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna

rombskih

rombiških

Mineralogija in geognozija (1871):	2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se posebno na Angleškem, kjer ga rabijo za
Mineralogija in geognozija (1871):	krisolit, kremenokislo magnezijo, Mg3 Si; najde se v olivasto-zelenih, kratkih rombiških stebričkih, največkrat vtrošen v basalt. T. = 6 do 7; g.
Mineralogija in geognozija (1871):	silikatov. Izmed druzih kalijevih soli navedemo: Solitar, ki kristalizuje v rombiških stebričkih, navadno pa ga najdemo le kot iglato skorjo na

rombsko
- rombiško
  Mineralogija in geognozija (1871): nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne

▶ Rome samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rome

Vaška pravda (1892):	Tedaj pa začneta kričati in prositi sodnik Adam in Žabar Rome svoje ljudi. »Stojte! Stojte! Mirujte! « »Udarimo se! « kriči Rjavec, ki
Vaška pravda (1892):	vas zapro kot upornike. Jaz vem pa nekaj drugega«, pravi Rome. »Kaj pa, kaj? Povej! « vpijejo Žabarji. »Veste, možje, kaj vam
Vaška pravda (1892):	vsprejet. Drugo vprašanje je bilo, je-li zadovoljen ujeti Žabar Matevž Rome. »Ako se v resnici odpoveš Katrici, ako obljubiš, da ne
Vaška pravda (1892):	vsaj bali! « kriče Žabarji. »Saj se ne bodete pretepali! « pravi Rome. »Tudi, ako nas bodo kaj sleparili! « Videmci so z velikim
Vaška pravda (1892):	in žena, v cerkvi poročena. Kakor pripovedujejo stari možje, Matevž Rome ni bil napačen človek. Imel je takrat, ko se je
Vaška pravda (1892):	potem nas bode več in pravde gotovo ne izgubimo«, poučuje Rome. »Dobro, z Videmci si razdelimo Ratike«, pritrde možje. »Vsi pojdemo
Vaška pravda (1892):	prav takrat nekako je bilo, ko je imel Žabar Matevž Rome v Podgorici svojo nevesto izbrano, namreč mlado deklico Petričkovo Katrico
Vaška pravda (1892):	Udri! « vpijejo Žabarji. »Stojte! Mirujte! Ne pobijajte se! « mirijo sodnik, Rome in drugi miroljubneži vročekrvnike, ki so se hoteli udariti. »Živino
Vaška pravda (1892):	Ko se hrup in šum nekoliko poleže, oglasi se Matevž Rome: »Možje, pamet! Premislite, kaj delate in govorite. Varujte se, da

▶ römersteinen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

römersteinen
- romersteinen
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji

▶ romirov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

romirovega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja

▶ Romun samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Romuni

Rumuni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s

Romunov

Rumunov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso

▶ romunski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

romunskem
- rumunskem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se
romunskemu
- rumunskemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem

▶ rona samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repa; nemško-slovenski slovar, kontekst

rona

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pri nas vse premalo obrajtanim sadežem se šteje pésa ali róna (Runkelrübe). Pésa je po mnogih deželah v poslednjih létih tako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Sledeče rastline so za teleta dobra hlevna piča: Sladka repa (rona), bela repa, vse sorte belega in višnjevega zelja, posebno pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobro kermo za zimo. Stolčeni krompir, korenje, repa, pesa in rona so redivna piča za koze. Po mestih, kjer se pri

▶ rop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rop

Maria Stuart (1861):	nožem, da nobeden ne ostane, Ki bi oznanil in ovadil rop. Marija. In Druri, Paulet, ječarja moja? O, raji dasta zadnjo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	molitve? — 2a zapoved: Bogokletje v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved: Božja služba ob

ropa

Blagomir puščavnik (1853):	enkrat vitez prav pozno v noč s svojimi hlapconi iz ropa nazaj pridirja, in ko ga pri vratih pozdravi, mi z
Roza Jelodvorska (1855):	peklensko krohotanje se razléga po gradu. Pijani sovražnik razgraja in ropa brez usmiljenja, v izbi pa nesrečniga Častimira in Roze je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	in en Štajerc), oropala in v morje vrgla. Zavoljo delitve ropa pa se je vnel razpor med njima, in Lah je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	svetnike nebes pokličem v svoje priče, da nisem kriv tega ropa, in ne vem, kako je judova vreča v mojo malho
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ker je mislila, da je zlato še peklensk ostanek judovega ropa in da Benediks ni tako nedolžen, kakor ji je mož

ropom

Valenštajn (1866):	Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na stežaje, Nej treba, da ja
Valenštajn (1866):	ti Got'je, Ti gladneži, ki gledajo očesom Zavistnim i za ropom hrepenečim Dežele nemške blagost. Pripomoči Mi v mojih morajo namerah

ropu
Izidor, pobožni kmet (1887): da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo po

▶ ropar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ropar

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla
Gozdovnik (1898):	zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate

roparja

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nobenega ni na daleč. Jutri naj pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da
Gozdovnik (1898):	v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče

ropnika
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog

roparjem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili. Derhali
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	prigodi nič žalega, morda ga še celo izpuste. ” — Ciganka je roparjem kuhala in jim gospodinila. Njej tedaj poveljnik ukaže, skerbeti za

roparjev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	staršev. „Dobro si jo zadela, stara ciganka”, djal je vodja roparjev; „ako bo kdo izmed nas vjet, naj le žuga, da
Gozdovnik (1898):	v sobo. Njiju licema je bil utisnjen pečat pravih morskih roparjev. Videti jima je bilo, da sta sposobna za vsako, tudi
Gozdovnik (1898):	so bili ljudje z delom obloženi. To pa teh dveh roparjev nikakor ni motilo, ali prav majhno. Korakala sta polagoma in

roparju
- roparji
  Blagomir puščavnik (1853): v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje

▶ roparica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roparic
- roparz
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in
roparice
Zoologija (1875): in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica

▶ roparski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roparske
Divica Orleanska (1848): zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar

roparski

Blagomir puščavnik (1853):	Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se
Blagomir puščavnik (1853):	VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem

roparskih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ki se je na morji zoper kak napad sovražnih ali roparskih bark vojskoval, cesarskim barkam pomagal i. t. d. Mornarji takih
Blagomir puščavnik (1853):	pregnal, se glasi; spodaj na planjavi je divji trop černih roparskih volkov z
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zadnjo kapljo kervi, samo da mi je moč otroka rešiti roparskih rok. Kaznujte me po zasluženji, samo odpustite mi! ” Grofica ji
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	mi pride na misel, kako bi se Vladimirovem sporočilo o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj imam golobčeka perve

▶ ropati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ropa
- rupa
  Biblia (1584): tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta je supèr mene: Inu kateri
ropajmo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam
ropal
Blagomir puščavnik (1853): Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor
ropali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli

ropati

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te

rupati
Biblia (1584): v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu

▶ ropen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roparski; [sskj]

ropni

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	usmilite se jih! Lejte, ko je golobčik, ki ga je ropni ptič lovil, k meni perbéžal, so mati djali: Nesrečnih, ki
Ferdinand (1884):	na vratu in prsih rudeče lise! Vendar so zlobni ti ropni ptiči, ki moré in davé nedolžne, krotke golobčeke. « »Pa je

ropnim

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	kaki golob. Otmíte jih krémpljem tih hudobnih vitezov, ki so ropnim pticam enaki“.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	golob srečno dospel na Sokolovo. Če pa pride v kremplje ropnim ticam? — Če med potjo omaga, ali prepozno pride? — Morda ga

▶ ropot samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ropot

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De
Zlata Vas (1848):	za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko
Blagomir puščavnik (1853):	Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti
Tiun - Lin (1891):	Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu

ropotom

Blagomir puščavnik (1853):	stolp in ga vžge. S strahom sliši vitez s kakšnim ropotom les doli cepa in poka, kako da je kos zidu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je težek četverovogelen kamen z stropa sprožil in s strašnim ropotom poleg prižnice v cerkev padel, kmali potem, ko so njih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Rekši sta berv sprožila, da je z grozovitim ropotom padla v penečo reko. Ko sta se roparja za ovinkom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zdajci povelje za odhod, sidra potegnila so se z velikim ropotom iz dna morske globočine, „lukamatija” zabrlizgal je; kolesi pričeli ste

▶ ropotača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ropotače
Gozdovnik (1898): nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal

▶ ropotanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ropotanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo

▶ ropotati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ropota

Blagomir puščavnik (1853):	za njim. Od obeh strani jahajo obroženi junaki. Za tirni ropota reven voziček, na kterega so viteza Miroslava privezali. Zdaj pridejo
Revček Andrejček (1891):	vse v redu. Naka, ni, pa ni! In kako Jeklen ropota po hiši! Kakor bi bil obseden! Po malem blisk — v

▶ ropotija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ropotije
Stric Tomaž (1853): debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane.

▶ ror samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečica; kontekst

ror
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko

roru

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na roši nad hudo žerjavco. Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na

▶ rosa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rosa

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si v primeri vojvoda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge
Izidor, pobožni kmet (1887):	žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja

roſa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino

rose
Oče naš (1885): kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati

rosi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v jezerih in v morji; in pa v dêžji in rôsi. Vse take vode imajo več ali manj druzih rečí primešanih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	solnce imele; ne ravno proti jutru, da čbele prezgodej o rosi letati ne začno; in ne ravno proti poldanu, da prepozno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zrelo, vendar se v gerdem vremenu, v dežji in v rosi ne sme brati, da veliko vode v vinu ne bo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	odstopi, je izrosen: en dan cež bi bilo preveč. Na rôsi pa se rosí, ko se razgerne po senožetih ali praznih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in metuljavec raste, ki jim je strup, ravno tako po rôsi in posebno po sláni ne. Premlade dobre paše, posebno detelje
Človek toliko velja, kar plača (1861):	nagovoril: „Ali nič ne veste pomagati, zijala! Na mrazu in rosi revo pustite ležati, in gledate jo. Nesite jo naglo v
Holekova Nežika (1876):	da morda prideš malo k moči čez noč, tu v rosi! « Odšel je urnih korakov v dolino. Ta pa je počasi
Kvišku (1899):	nalivih neba razkošno in veselo kot rdeča roža v solnčni rosi. Lacinger mora od tod! Zakaj? Zakaj? Sam hoče, stric hoče
Gojko Knafeljc (1899):	prijetni jutrnji hlad. Po gredicah se je svetlikala v jutrnji rosi raznovrstna, v enakomernih presledkih nasajena, sočnata zelenjad, a črez pot

roso

roso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z

roſo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhidel po dolinah, bliso rek in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ſladek, in je zhebelam dobra paſha, sató ga medeno rôſo (Honigthau) imenujejo. Taka rôſa pade vezhidel po dolinah, bliso rek

▶ rosae neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rosae
Zoologija (1875): dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti

▶ Roscoe samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Roscoe
Astronomija (1869): kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko

▶ rose neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rose

Pozhétki gramatike (1811):	ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi
Pozhétki gramatike (1811):	Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa

▶ Rose samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Roseta
Maria Stuart (1861): bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil

▶ rosea neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rosea
Zoologija (1875): Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža

▶ rosen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlad, neizkušen; [sskj]

rosan
Zlatorog (1886): bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na plán, Prišèl pač Janez

▶ rositi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rose
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni

rosi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rastiina že kak pavec visoka in ko malo gorak dež rosí, ga je nar boljši sejati, kakor apno, zato, da se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	omlati ali izmane, in spravi, lan pa na rosenje pelje. Rosí ali godí se lan ali v vodi ali pa na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	en dan cež bi bilo preveč. Na rôsi pa se rosí, ko se razgerne po senožetih ali praznih njivah. Potrebuje kake
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in zlo deževalo. Deloma pa tudi skoz ceví same voda rosí. Žgana in nepocinjena glina ni nikdar taka, da bi vode
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	odprè, bo vidil, kako z vsih krajev skozi posodo voda rosí, in na dnu je je že dokaj nabrane. Kako delječ
Postillion d'amour (1887):	mesto kaže mračnega zimskega dné prav tožen, čmerikav obraz; dež rosi iz sive preproge na nébu, odsevajočem se sivo v prostrani

▶ Roso samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Roso
Kmetijske in rokodelske novice (1844): razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj

▶ rosso neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rosso

Mineralogija in geognozija (1871):

Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali

▶ Rosvita samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Rosvita

Rozvita

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Osmo poglavje. Rozvita. Ko je ravno Rozvita škaf iz vode potegovala, je na enkrat zapazila, da se
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Osmo poglavje. Rozvita. Ko je ravno Rozvita škaf iz vode potegovala, je na

▶ roš samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žar; Pleteršnik

rošem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in

rošu
- roši
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad hudo žerjavco. Tudi jih lahko v cevi (roru) ali

▶ Rošger samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Rošgeru
- Rošger-u
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Gradcu (Murvorstadt, Josefigasse) 66 fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl.

▶ rot neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rothes
Kemija (1869): Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska

▶ rota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisega; Pleteršnik

rote
- ruete
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues

▶ Rotar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Rotar

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci druziga ne delajo kakor se v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zaničevanje ob enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali gosp. Rotar tudi tako dobro vé, de tudi v njih nisim nikdar

▶ rotatoria neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

rotatoria

Zoologija (1875):	kotačnike, kolobarnike, oblotočnike in ploskavce. Prvi razred: Kotačniki; Rotatoria. Kotačniki (Rotatoria). Tako imenujemo mnogobrojno razstavko majhnih, nikdar črez en milimeter dolgih
Zoologija (1875):	namreč v kotačnike, kolobarnike, oblotočnike in ploskavce. Prvi razred: Kotačniki; Rotatoria. Kotačniki (Rotatoria). Tako imenujemo mnogobrojno razstavko majhnih, nikdar črez en

▶ rotenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rotenja
Zlata Vas (1848): nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in

rotenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rv dovi donkenje se mora sgoditi takv shitro kaker tv rotenje: kaker shitro ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isterdniem saupanjam naboga 15. obomari noiano vero potam sazbni tu rotenje katiere bo sdei shribano 3 barti saporedama? Jas N. N.

▶ Roterodamus samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Roterodamus
Sacrum promptuarium (1695): exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima

▶ Roth samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Roth

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta

▶ rothe neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

rothe

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Choisi. 173. Betenburgarjeve steklenke, Junya. Bettenburger Glaskirsche. 174. Oranjevke, Julija. * Rothe Oranienkirsche. 175. Debele monmoranske, Julija. * Grosse Glaskirsche von Montmorency. 176.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	76. — antiliski beli. Weisse Antilische. * * 77. — Bavmanov rudeči, zimski. Baumanns rothe Winter. * * * 78. — beli poletni. Weisse Sommer. * * * 79. — berolinski. Berliner. * * 80.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Pepings-Reinette. 442. Barcelonček Z. * Barceloner Parmane. 443. Mandelnik Z. * Diezir's rothe Mandel-Reinette. 444. Lovnik Z. Van der Lov's Reinette von Niers
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	77. Rodeča mirabela, Augusta. Rothe Mirabelle. 78. Rudeča vijolica, Augusta. Rothe Violenpflaume. 79. Rumena aprikozasta, Augusta. * Gelbe Aprikosenpflaume. 80. Cibora brez
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Rosen. * * 58. — rudeči jesenski. Rothe Herbst. * * 59. — rudeči jesenski janeznek. Rothe Herbst-Anis. * * 60. — rudeči poletni. Rothe Sommer-Calville. * * 61. — rumenek. Gelbe. * * 62.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	grüne Zwetschke. 10. Jeruzalemljanka, Septembra. * Jerusalemspflaume. 11. Rudeča cipronka, Septembra. Rothe cyprische Eierflaume. 12. Zelena dateljnovka, Septembra. Grüne Dattelpflaume. 31. Debela
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	španjoljke, Julija. Süsse, spanische. 67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Colomas Herbst. * * * 104. — Napoleonka. Napoleons. * * * 105. — Normanka rudeča jesenska. Norman, rothe Herbst. * * * 106. — siva zimska. Graue Winter. * * * 107. — rumena poletna. Gelbe
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	postervni. Forellen. * * 107. — Ramborjev. Rambour. * * 108. — rudečkasti. Rothliche. * * * 109. — rudeči. Rothe. * * * 110. — rudečopisaui zeleni. Lange rothgestreifte grüne. * * 111. — sivec jesenski. Graue

▶ rotheisenstein neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

rotheisenstein

Rudninoslovje (1867):	se topi izvrstno železo. 4. Hajmatit 1) ali rdeči železovec (Rotheisenstein) kristalizuje romboedersld (sl. 40, 41), vštrit rom- sl. 40. sl.
Rudninoslovje (1867):	luskavi želézovec (Eisenglimmer) so zeló tenki ploskasti kristali; rdeči želézovec (Rotheisenstein) so sploh vse druge rdeče zvrstí; rdeči svitioglav (r. Glaskopf
Kemija (1869):	se na zemlji kakor rudnina, znana z imenom rdeči železovec (Rotheisenstein), dobi se pa tudi kakor ostanek pri izdelovanji hudičevega olja

▶ rother neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

rother

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	208. — zimski beli. Weisse Winter. * * 209. Štetinar (ali Čebular) rudeči. Rother Stettiner. * * 210. — rumeni jesenski. Gelber Herbst. * * 211. — rumeni poletni. Gelber
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Cimetnik J. Rother Herbst Zimmetapfel. 697. Veliki rajšček Z. Grosser, rother Winter-Paradiesapfel. 698. Zeleni kartuzian L. Gruner Sommer-Karthauser. V velikem sadišču
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Calvillartiger Winter-Rosenapfel. 186. — pisani poletni. Gestreifter Sommer. * 187. — rudeči poletni. Rother Sommer. * * 188. — Soijni sladki. Sophiens süsser. * * * 189. — švabski. Schwabischer. * * 190.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Beloleur. 432. Ribston Z. * Flibston's Peping. 433. Pompelj Z. Pomphili'as rother Reinette. 434. Čopek Z. Englische Buschel-Reinette. 435. Zeliščan Z. * Kräuter-Reinette
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	35. — nemški. Deutscher. * * 36. — španjski, pisani. Gestreifter Spanischer. * * 37. — rudeči. Rother * * 38. — rumeni. Gelber. * * 39- — rumeni angležki. Gelber Englischer. * * 40. — zeleni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Rumenka, sredi Oktobra. Gelber Härtling. 55. Rudečka zgodnja, začetka Septembra. Rother Frühhärtling. Gladke kálanke. 71. Češnjarca, začetka Septembra. Kirschenpfirsiche. 72. Debela
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kardinal pisani. Gestreifter Cardinalsapfel. * * 65. — rudeči. Rother. * * 66. — rudeči, tulipni. Rother, Tulpen. * * 67. — tulipnik. Tulpen. * * * 68. Angležki beli karlin. Weisser engl
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Weinling. 695. Meklograjšec Z. Gelber Meklenburger. 696. Rudeči Cimetnik J. Rother Herbst Zimmetapfel. 697. Veliki rajšček Z. Grosser, rother Winter-Paradiesapfel. 698.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kalvil Z. * Echter, rother Wintercalville. 6. Rudeči jesenski kalvil J. Rother Herbstcalville. 7. Rudeci jesenski janezevio J. * Rother Herbst-Anis-Calville. 8. Pisani

▶ rothgerberei neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rothgerberei
Kemija (1869): Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum

▶ rothgiltigerz neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

rothgiltigerz

Rudninoslovje (1867):	vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto, po vrhu je
Rudninoslovje (1867):	vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto, po vrhu je

▶ rothliegendes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rothliegendes

Mineralogija in geognozija (1871):

Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder

▶ Rotija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Rotija

Zadnji gospod Kamenski (1898):	ne odgovori. »Povejte, prosim vas, velečastni gospod! « hiti in sili Rotija. »Nekdo jih je izdal v Hribu. In Turki so ulomili
Zadnji gospod Kamenski (1898):	so bili tudi gospod Kancijan, gospa Katarina s Kamna in Rotija. Pisar je klical imena, in gospa prednica je delila kruh
Zadnji gospod Kamenski (1898):	še tisto popoldne v grad in čez dva dni je Rotija zapustila Kamen ter se vrnila doli v samostan k belim
Zadnji gospod Kamenski (1898):	ves prizor na dvorišču raz okno. »Škoda, da ni tudi Rotija pri nas«, deje gospa Katarina. »To je zasluga župnika Kancijana
Zadnji gospod Kamenski (1898):	tresočim glasom. »Kje so moj oče? kje moj brat? « hiti Rotija popraševati. Župnik ne odgovori. »Povejte, prosim vas, velečastni gospod! « hiti
Zadnji gospod Kamenski (1898):	svetinjo. »Oh, to je svetinja mojega očeta! « »Takih je več, Rotija«, odvrne ji Katarina. »O, ta je očetova, poznam jo dobro
Zadnji gospod Kamenski (1898):	zdihovala in tarnala. Na njeni strani pa je stala oskrbnikova Rotija in tolažila graščakinjo. Ubožica ni še vedela, kaj se je
Zadnji gospod Kamenski (1898):	bil, da je svoja otroka izročil v tako varne roke. Rotija je bila zadovoljna v samostanu, še bolj pa dominikanke, ker
Zadnji gospod Kamenski (1898):	gospa Katerina in ni več zapustila postelje. Umrla je, in Rotija je zamenjala njeno mesto. Bila je preoblečena in postala bela

▶ Rotijka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Rotijka

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj vhoga ſrota per ſerzu ima. „Tako je prav moja Rotijka! pravi ſtreliz ; to me v' ſerze veſeli, de mi po
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpet vidim; neisrezheno me veſeli. Doneſ vaſ naprej ne ſpuſtim. — Rotijka, poſtreshi jeſti ino piti, kar premoreſh. ” Rosalja ſe ni dala

▶ rotilec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rotilec

rotivec

Robinson mlajši (1849):

rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz

▶ rotiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	koder sim tabe poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Galilejzhan ſi, beſeda te rasodeva. “ Peter vtretjizh tají, ino ſe rotí rekozh: „Né, nè! niſim nè! ſhe ne posnam ga, od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta je Jesuſov prijatel! “ Peter tají vdrugizh, ino ſe zelò roti, de ni. „Niſim ne,“ je djal; „ſhe ne posnam ga
Sveta grofinja Genofefa (1857):	huji jezho vershen biti. Tu ſe revni Dragon rotí in rotí, de ni te pregrehe kriv; zeló nebo in semljo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	v naj huji jezho vershen biti. Tu ſe revni Dragon rotí in rotí, de ni te pregrehe kriv; zeló nebo
Deborah (1883):	vedi! Jaz o novcih nič ne vem. (Grom. ) Lovre. Lažnjivka, rôti se na svoga Boga! Poberi se od tod! Preblag sem

rotil

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Stari hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine
Gozdovnik (1898):	glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki

rotim

Divica Orleanska (1848):	Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si
Deborah (1883):	Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi
Lohengrin (1898):	Kralj (zelo slovesno stopaje naprej v sredo). Gospod moj Bog! rotim te zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo

rotite

Divica Orleanska (1848):	sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To
Deborah (1883):	črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje

rotiti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naitame nja grieha doteſta zhasa ukateram mienesh sazheti sheberathi al rotiti.

▶ rotovž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rotovže
- rotaushe
  Biblia (1584): ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo

▶ rov samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rov

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ki so jih bili Hunci pred sabo prignali, niso v rov pridši nikjer dobili varnega kraja. Zbrali so se in berš
Mineralogija in geognozija (1871):	dosežejo čudapolno dolgost, n. pr. tri ure dolga sv. Jurja rov na Harzu in imenitna sv. Krištofa rov na Solnogradskem, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	dolga sv. Jurja rov na Harzu in imenitna sv. Krištofa rov na Solnogradskem, ki je 10.500 črevljev dolga. Rovi so večidel

rova
Valenštajn (1866): Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim

rovi

Mineralogija in geognozija (1871):	sv. Krištofa rov na Solnogradskem, ki je 10.500 črevljev dolga. Rovi so večidel tako visoke, da možki lahko pokonci hodi v
Mineralogija in geognozija (1871):	ter koplje jamo navpik v zemljo, jašek imenovano, ali dela rovi vodoravno pod zemljo; oboje pa zveže kamenje vrtaje ter na
Mineralogija in geognozija (1871):	pa je okoli 1/14800 zemljinega polomera (gl. Kosmos št. 166). Rovi tudi včasi dosežejo čudapolno dolgost, n. pr. tri ure dolga

rovih

Kemija (1869):	so slani vrelci in potoci, v umetne pa ljudje po rovih in zavrtanih luknjah napuščajo vodo do soli. Obe, naravna kakor
Zoologija (1875):	Miši (Murina) so vse majhne in živé po luknjah in rovih, katere si same kopljejo. Ponočne živali so in se hranijo

rovu
Valenštajn (1866): Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov

▶ Rovigo samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rovigo

Gospa s pristave (1894):	katere je Rovigo dobro rabil za svoje namene. »In ti Rovigo ali Arigo — ne vem, kako hočeš biti imenovan — niti žene
Gospa s pristave (1894):	zločinec izpred očij. NekoČ je zasledil, kam je bil skril Rovigo svoj plen. Pazno ga je odnesel Vidič in dal shraniti
Gospa s pristave (1894):	junak, ki me spominja mojih mladih let! O minljivost! « A Rovigo je bil vesel, kakor bi praznoval zmago. Ponosno je hodil
Gospa s pristave (1894):	in sprejela tudi določena opravila pri tem malopridnem poslu. A Rovigo je bil pozabil, da je beračico pred kratkim stepel. Zjutraj
Gospa s pristave (1894):	pogleda Lenka jezdecu v obraz in zakliče obupno: »O Jezus — Rovigo! « A v istem hipu zgrabi jeden izmed mož Lenko in
Gospa s pristave (1894):	Pazno ga je odnesel Vidič in dal shraniti v samostanu. Rovigo je pihal od jeze, ko ga ni več našel in
Gospa s pristave (1894):	s podlimi šalami. Bili so malopridni vitezi, klateži, katere je Rovigo dobro rabil za svoje namene. »In ti Rovigo ali Arigo
Gospa s pristave (1894):	Eva pomagala, ker vé mnogo več, kakor si misli gospod Rovigo. « V srcu je Eva kuhala srd, na videz pa je
Gospa s pristave (1894):	zmago in srečno povrnitev grofu Hermanu in njegovim četam. Le Rovigo ni živel mirno. Dve reči sta ga skrbeli: ali dobi

▶ rovtanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obdelovanje; kontekst

rovtanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam, kaj ne

▶ Rovte samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Rovtah
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi

▶ Roza samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Roza

Roza Jelodvorska (1855):	de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil
Roza Jelodvorska (1855):	in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira
Roza Jelodvorska (1855):	je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam
Roza Jelodvorska (1855):	žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob
Roza Jelodvorska (1855):	je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala, ko te breskve tukaj vidim
Roza Jelodvorska (1855):	Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala
Roza Jelodvorska (1855):	stare dni v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so
Roza Jelodvorska (1855):	Roza zdaj na to reče: »Dovolite mi milostiva gospa, eno besedo
Roza Jelodvorska (1855):	Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in

Roze

Roza Jelodvorska (1855):	pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi
Roza Jelodvorska (1855):	je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena
Roza Jelodvorska (1855):	ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še hujši se

Rozi
Roza Jelodvorska (1855): serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne

Rozo

Roza Jelodvorska (1855):	kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala
Roza Jelodvorska (1855):	smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo
Roza Jelodvorska (1855):	postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime za
Roza Jelodvorska (1855):	peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki

▶ Rozalia samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Rozalia

Oče naš (1854):	zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile
Oče naš (1854):	„Renata je še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta
Oče naš (1854):	To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je

▶ Rozalija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Rozalija

Rosalja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tiga zhaſa she poſtárali, de bi vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati, ino satorej ſim uno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	povsdigne, rekozh: ravno jes ſim tiſta kuharza bila. Meni je Rosalja, vam pa Ivan ime — ino vaſh rajni ozhe ſo bili
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naprej ne ſpuſtim. — Rotijka, poſtreshi jeſti ino piti, kar premoreſh. ” Rosalja ſe ni dala muditi. „Jutri vezher, je djala, moram biti

Rozalija

Oče naš (1885):	čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta tečeš
Oče naš (1885):	ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “
Oče naš (1885):	„Renarta je še zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi

Rozalijo

Oče naš (1885):	toliko je imel moliti in prositi. Renata je pokleknila z Rozalijo in Marjeto pred altar device Matere božje in je molila
Oče naš (1885):	zavednosti pustila. Videl je dostikrat pri svoji postelji dobri deklici Rozalijo in Marjeto, kteri ste zdaj molili, zdaj jokali, zdaj mu
Oče naš (1885):	bolj zavedel in ozrl se, je videl pri svojih nogah Rozalijo in Marjeto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi

Rozalio

Oče naš (1854):	bolj zbrihtal in ozerl se, je vidil pri svojih nogah Rozalio in Marieto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi
Oče naš (1854):	je prav malo zavednosti pustila. Vidil je dostikrat dobre deklici Rozalio in Marieto pri svoji postelji, ktere ste zdaj molile, zdaj

▶ Rozalinda samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Rozalinda

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 101 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 101 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —