ostrica ostriči ostriga ostrina ostrižen Ostrman ostrmen ostrmeti ostro ostroga Ostrogon ostrom. ostrost ostroumen ostroumno ostrov ostroviden Ostrovrhar ostrožnica ostrožnik ostrupiti ostuden ostudnost ostwind osupel osupniti osupnjen osupnjeno osuševati osušiti osut osuti osvajalka osvestiti osveta osvetljen osvoboditi osvobojen osvobojenje osvojen osvojiti ošaben ošabno ošabnost ošlatati Ošperg Ošpeta ošpetelj ošpičiti oštarica oštarija oštir oštirka ošvrkati Otahajti otamnjenje otava oteči otekel oteklina oteliti otemneti otemnjen otep otepsti otesati otet otetba oteti oteževati otheos othokatos Otilija otirati otisk otiska otlačiti Otmar otmosfera otočan otok otokov otolči Oton otopiti otopljen otoški otovorjen otožen otožno otožnost otreba otrebiti otrebljen otresti otreti otrob otrobi otročaj otročarija otroče otročič otročiček otročji otrok otrokov otroški otrov otrovan otrovati otroven otrpel otrpniti otrpnjen otrpnjeno otvorjen ou ovače ovaditi ovajen ovbe ovca ovčar ovčarica ovčereja ovčica ovčji oven ovenčan ovenčati oveneti overiti oves oveseliti ovi ovibus ovijati ovinek ovinkati ovira oviran ovirati ovit oviti ovna ovnov ovočje ovočnik ovoj ovojek ovratnik ovreči ovrniti o_vsemogočen ovsen ovsenjak oxalis oxalsaures oxydationsmittel ozadje ozaljšati ozbiljno ozdravel ozdraveti ozdraviti ozdravljati ozdravljen ozdravljenec ozdravljenje ozdravljiv ozebel ozeblina ozebsti ozek ozeleneti ozidje ozimen ozimina ozinec ozir oziraje ozirajoč ozirati oziren oziroma ozko ozkolisten ozkost ozmerjati označen označiti oznanilo oznaniti oznanovalka oznanovati oznanjati
| Zoologija (1875): | Osat 131. Oscillatoria 110. Oskoruša 156. Osladje 156. Oslez 148. Ostrica papirodejna 123. Ostrica vžitna 123. Ostrožnik 147. Oves 118, 121. |
| Zoologija (1875): | 110. Oskoruša 156. Osladje 156. Oslez 148. Ostrica papirodejna 123. Ostrica vžitna 123. Ostrožnik 147. Oves 118, 121. Oxalis 160. P. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kviško gre. Kedar se mahovnice zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice sedijo, večkrat na dan močiti s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati |
| Kuharske Bukve (1799): | resíne lemonoviga ſoka, ſtolzheniga muſkatzvęta, inu pętdeſęt is lupine potęgneneh auſtrig, sadnizh deni notri, kar ſe od kopuna v' pezhno ponvo |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo bęliga vina, ſok od ene lemone, inu pętdeſęt auſtrig, vſe v' eno koso na sherjavzo, kader to vkup vrè |
| Kuharske Bukve (1799): | krat savrè, daj na ſklędo. Ako Zheſh, snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | obarjenem ſhukam, inu drugem ribam. 45. Polivanje od ſardel inu auſtrig. Rasſekaj ſardęle na drobno, deni v' koso s' ſrovim maſlam |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla sgrej v' kosi nad sherjavzo, notri deni trideſęt, auſtrig is lupíne islęzheneh, ribaniga kruha, inu muſkatzvęta; vſe to pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih navleci in pralno s putram polivaje speci. Zdej nekoliko ostrig, limonoviga soka, muskatoviga cveta, limonovih olupkov in jajčnic v kozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putra razbeli in duši v njim iz lupin vzetih petdeset ostrig, kterih voda se pa spravi, perdeni smetene, limonoviga soka in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet nekoliko limonoviga soka in masla in potem zopet eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | soka in olupka, drobno ribaniga beliga kruha in vodo unih ostrig; in s tim naj kopuna dobro zavreta. Kopun v žolci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej vina perli, položi jetra na to, potresi z muskatovim |
| Kuharske Bukve (1799): | 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędi da na miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún s' auſtrigami nadevan inu pezhen. Nękej ſroviga maſla sgrej v' kosi nad |
| Kuharske Bukve (1799): | Telezhje s' kumarami rumeniti. 35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | 35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' krini. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kopuni z ostrigami. Dva lepo perpravljena kopuna v soku peci, ali pa kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z njimi, ko za na mizo napravljaš. Volovski možgani z ostrigami. Volovske možgane, dobro v vodi namočene, v ruto zaveži in |
| Kuharske Bukve (1799): | prataſtiga telęzhjiga meſa, ga sręshi na take koſzhike, kakor ſo auſtrige, tolzi jih s' noshovim herbtam, rasloshi na papir, potręſi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | papir na ſklędo, daj na miso; bodo menili, de ſo auſtrige. 32. Piſhete s' rakmi namaſhene v' hrenovim sôſi. Rake ſkuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | ozhe, sna tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko visho. 21. Auſtrige is telęzhjiga narediti. 22. Piſheta s' rakmi namaſhene v' hrinovi |
| Kuharske Bukve (1799): | pokrite na sherjavzi. Snaſh tudi perdjati krompirja, is lupín slęzkene auſtrige, miſhelne, vratove od rakov, al ſmerzhikè, kumare sręsane. Kader pride |
| Kuharske Bukve (1799): | malo jęſiha; inu puſti vręti, de ſe mehko ſhuha. 21. Auſtrige is telezhjiga meſa narediti. Vręshi beliga papirja na okroglo, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | de vrè do dobriga. V' to polivko ſe snajo tudi auſtrige djati, al ſhe sraven krompir. 118. Meſo od ovz inu |
| Kuharske Bukve (1799): | 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu ſękakane nebęſa v' ſrovim maſli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | viti, al obrazhuvati. Nosh ſe tedej lohka toku naſtavi, de ojſtroſt proti rebram naprej, al proti ledjam ſtoji. Nekateri po vbodenji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enkrat Marternike potèrditi, de bódo v' ſrędi plemęnov pęjli, na ojſtróſt tih noshov, mezhov, inu ſekir, kakor na róshne poſtele ſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Liktorji so potegnili sekire izmed palic in s persti skušali ostrino. Korvin to zapazivši se verze na tla in prosi: ”Vsaj |
| Gozdovnik (1898): | je visel na tem kosu, kterega sta razrezala z noževo ostrino. « Jermen je bil prečvrsto zabit v skalo in Mešanik je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in celó bedakom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali |
| Ultra! (1867): | vaše milosti, da bi ga samo za trenotje še počakali. Osterman. Ne smel bi. Toda on je moj stari prijatelj. Naj |
| Ultra! (1867): | Osebe: Osterman, prva glava v malem mestu na Slovenskem. Ljudmila, njegova sestra |
| Ultra! (1867): | Jaz si je nikoli ne pripravim, prisezam. (Razkrije sokolovsko kapo. ) Osterman. Prav tako, prav, teh novín ni treba nikdar. Mi se |
| Ultra! (1867): | ne more s sedanjimi novimi mislimi prav sprijazniti. Osmi nastop. Osterman. Ljudmila. Zalka. Osterman. Žal, jako žal, da me prijatelj Kotílek |
| Ultra! (1867): | sedanjimi novimi mislimi prav sprijazniti. Osmi nastop. Osterman. Ljudmila. Zalka. Osterman. Žal, jako žal, da me prijatelj Kotílek ostavlja toliko čakati |
| Ultra! (1867): | ne privolim nikdar. Pa hitro, hitro, saj veste, da gospod Osterman skoraj odide. Zalka. Ljubi ata, druzega pomočka ne vem. To |
| Ultra! (1867): | Osterman. Saj je tudi prav. (Zagleda Zalko. ) O gospodična Zalka! Ta |
| Genovefa (1841): | ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila |
| Genovefa (1841): | gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal |
| Genovefa (1841): | ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj to slišati, vès ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | ko strela iz jasnega ga presune, ko varovanca svojega zagleda. Ostrmi in glasno zakliče: stojte, toda divji hrup prevpije to besedo |
| Svetinova Metka (1868): | videti pa je bilo, da ima kmalu ugasniti. Kakor okamenél ostrmi Teodor, ko v hram stopivši, vidi bolnico. Metka se skloni |
| Zvezdana (1883): | porogljivo prvi pivec, sivobradi grajski pisar. Skovir se zgane in ostrmi. Kako je znano starcu njegovo današnje kritično stališče, to mu |
| Zvezdana (1883): | da Zvezdana zdaj ne potrebuje več njegovega varstva. Kakor okamenel ostrmi Vratislav, ko zagleda v daljnem gozdu nenadoma Zvezdano pred seboj |
| Vanda (1888): | prav od srca mu stisne rokó. Vanda se ozre in ostrmí. Pred njó je stal prvi nje ženin, ki ji ni |
| Od pluga do krone (1891): | mu umakne — prvič, od kar ju je združila ljubezen. Veha ostrmí in upre svoje žareče okó v Anico, ki stojí žalostna |
| Od pluga do krone (1891): | v temno noč, kakor bi ga bil veter odnesel. Vse ostrmí, nihče si ne upa ziniti, celó ciganskim godcem obstanejo lokovi |
| Na krivih potih (1893): | stopi bliže pred častnika. Pogleda mu natanko v obraz in ostrmi. Za trenutek ni mogel glas iz nje, potem pa zakliče |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ponovil še enkrat, kar je bil že prej povedal. Smrekarica ostrmi. „Je li mogoče? " vzklikne zamolklo, tako da se ji je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí uzhil, ino njih ſerza na njegov prihod perpravil. “ Zaharija oſtermí, ino ſe ſkorej ne savé. ˛Sinu imeti ſe mu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí. ˛Sposnali ſo, de je ˛Sin boshji sa miso per njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhenika. “ Te beſede ino pa ſtrela dóbrimu ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel: „Ne uſtraſhi ſe; le veruj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lòva, ino rezhe : „Vſtanite, ozhe ! ino jejte/' Is^k veſ oſtermi, jno rezhe: „Kdo ſi pa ti? “ Esav odgovori: „Esav ſim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhaſa ménita. Na to vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da |
| Divica Orleanska (1848): | vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane |
| Divica Orleanska (1848): | v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je Bog, ki hudo kaznuje že na tem svetu, veliko ostreje pa v večnosti. O da bi bil jaz ta glas |
| Astronomija (1869): | Mesečeva obla naj bo pri tem poskusu pobeljena, da se ostrejše vidi meja sence. Ko jo zdaj od veče oble sem |
| Astronomija (1869): | repata zvezda napravila vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je |
| Divica Orleanska (1848): | tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega |
| Oče naš (1885): | se brez odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo |
| Genovefa (1841): | ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe |
| Robinson mlajši (1849): | dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno |
| Revček Andrejček (1891): | corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda |
| Lohengrin (1898): | Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko |
| Gozdovnik (1898): | ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel |
| Gozdovnik (1898): | kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se |
| Gozdovnik (1898): | konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem |
| Valenštajn (1866): | skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga |
| Maria Stuart (1861): | visočine naj Telebi v žrelo jame najglobeje! Naj bo spomin ostrosti, kakor bil je Izgled slabosti moje. Naj se verže Na |
| Maria Stuart (1861): | Na dno temnice toverske. Izvolim Sodnike, da ga sodijo. Zapadel Ostrosti je zakona. Burleigh. Ali silil Bo pred-te, da se opraviči |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ostro deržim, kolikor ajdovstvo sploh pripušča; pa ravno zavoljo te ostrosti nimam ne enega prijatelja med svojimi učenci. Pravi kmečki divjaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten |
| Kemija (1869): | lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil |
| Robinson mlajši (1849): | strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero |
| Robinson mlajši (1849): | njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala |
| Robinson mlajši (1849): | ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te |
| Robinson mlajši (1849): | na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl |
| Robinson mlajši (1849): | za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče |
| Robinson mlajši (1849): | solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô |
| Robinson mlajši (1849): | le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil. Tu sta |
| Robinson mlajši (1849): | trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel |
| Robinson mlajši (1849): | to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je |
| Robinson mlajši (1849): | plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal |
| Gozdovnik (1898): | tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel. |
| Pegam in Lambergar (1891): | jedni strani mu je koračil širokopleči Vitovec, na drugi orjaški Ostrovrhar in krog premnogo vojakov. Gregor je planil proti cerkvi in |
| Pegam in Lambergar (1891): | je pritiskala sovražna premoč, in ko sta prihrula Vitovec in Ostrovrhar na čelu novih oklopnikov, spustili so se cesarski v beg |
| Pegam in Lambergar (1891): | Kjer je bila nevarnost največja, tja, kjer se je boril Ostrovrhar, hiteli so najboljši junaki in napadali ga, da se ni |
| Pegam in Lambergar (1891): | jim je šlo vse po sreči; a ko je naslonil Ostrovrhar lestvo na zid, začul je prasketanje stražeči vojak in zaklical |
| Pegam in Lambergar (1891): | grad v pest, in zaklel se je bil z njim Ostrovrhar, ki se je kar penil od jeze spomnivši se, kako |
| Pegam in Lambergar (1891): | da izda gaslo za nocojšnjo noč". S tem se je Ostrovrhar umiril, in vstopila sta v dvorano, kjer sta bila Žiga |
| Pegam in Lambergar (1891): | drugo sobo, Hohenwart pa se ustavi smelo pred Ostrovrharjem: „Gospod Ostrovrhar, mi ostavljamo dvorec Bog vas obvaruj! " „Z Bogom! " dejal je |
| Pegam in Lambergar (1891): | srečal ga je pa Jošt Soteski, in ko mu odkrije Ostrovrhar, česa se boji, potolaži ga oni, češ, da zdaj naj |
| Pegam in Lambergar (1891): | posrečilo napadovalcem spraviti orjaka do tal. Ko pa je čutil Ostrovrhar, da mu omagujejo moči, hotel je zaklicati na pomoč; a |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi jih nekolikrat z majhno iglo; potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dosti gost ni, pa jagode popred še enkrat skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode tako dolgo vreti pusti, dokler niti ne dela; deni ostrožence vanj in postavi kotlič na majhen ogenj, de cuker vroč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane ostrožence. Iz nar bolj zelenih peške poberi, potem jih v slano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi. Ostrožence (agras). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jih iz njega vzemi, vkuhaj cuker še gosteje, nadevaj ostrožence v steklenico in deni pohlajeni sok nanje. Ako je sok |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v slano vodo deni, to zavri, deni, ko vreti začne, ostrožence vanjo, pokri. Če po verhu plavajo, so dobre, če ne |
| Botanika (1875): | več malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije |
| Zlata Vas (1850): | poslednjič jo začne mož sam merzlo gledati, ker se mu ostudna zdi in — mir zgine iz hiše. |
| Roza Jelodvorska (1855): | ta prijaznost pred Bogam ne bila veljavna. Bila bi le ostudna hinavšina, ktere bi se mogla v resnici sramovati. « »Ne tedaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęra vuzhy, de je madesh eiiîga ſmèrtniga gręha ena taka oſtudna ręzh, de jo ne móre obena zhlovęſhka pamet sapopaſti. V' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ręvſhino na duſhi ſhe bôl pogmęrajo. Ona je takrat taku oſtudna inu gèrda pred boshjimi ozhmy, de aku bi jo my |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad |
| Ta male katechismus (1768): | veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is |
| Ta male katechismus (1768): | pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino |
| Tine in Jerica (1852): | ali učenje ne pristudilo, in nemara za ves čas življenja ostudno ostalo. Kaka pohvala je bila grozno poredkama pri starših slišati |
| Blagomir puščavnik (1853): | seboj vleče čez hrib in dol, in ga verze v ostudno temnico, iz ktere ga je pred kratkem njegov sin rešil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po |
| Ta male katechismus (1768): | toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje lashí, ktera je vſelej oſtudnoſt pred Goſpodam, ſta nagle ſmerti umerla. Kjer je kaka kerſhanſka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhino, ino nad ſtarſhi preveliko mehkóto. Oſtudnoſt v' Goſpodovih ozheh je obóje. 39. David paſtir. Pervi kralj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſtani! Takim kamnitim ſerzam njih pregreſhno lahkomiſlinoſt ozhitati, ali oſtudnoſt in nezhlovenoſt njih djanja ſkasovati, bi bilo prasno in od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se kristijanje po noči shajajo, gerde pesmi poje in vsakoršne ostudnosti do- |
| Deborah (1883): | čim vas je žena razžalila? Hočete v svojih vražah ponavljati ostudnosti, proklete uže v minolih stoletjih. Množica. Pobijte judinjo! Učitelj. Ljudstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé |
| Fizika (1869): | 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Proč! Poberi se mi iz pred oči, nesrečni morilec! Janko (osupel). Kajn! Kajn! (Zbeži na desno. Micka se segruzi k Črnotu |
| Zlatorog (1886): | glej! na rob dospel je! Toda kaj li zrè takó osupel? Mari to je morje kameníto, Koje onstran je uzréti ménil |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v |
| Mahmud (1870): | nagovori oče Teodozij in se malo nasmeje. Božidara je nekoliko osupnilo to vprašanje, vendar odgovori pogumno: »Moja mati je bila hudo |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | nahaja tu pri možu lepo tujo gospojo, to jo je osupnilo. A tudi on je bil neprijetno dirnen, da prihaja žena |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | ali nekaj druzega se je pokazalo, kar me je jako osupnilo. Zdravnik mi je namreč poročil, da bo najbrže ozdravila, toda |
| Rokovnjači (1881): | to ime, oblila je lehka rudečica; a vprašanje jo je osupnilo, kajti o tem, kakšen je bil njen ljubimec, do zdaj |
| Gospod Janez (1884): | Rekel je to tako mirno in hladnokrvno, da je župnika osupnilo. »Jaz nikakor ne silim,« omenil je Janez naglo in skrbno |
| Testament (1887): | v sorodu — kaj li? « A Topolščak je bil trde nature. »Osupnilo me je to, gospod sodnik! « je dejal takoj z mirnim |
| Vanda (1888): | je že izginil okoli ogla. To je Vando še bolj osupnilo in od upa in straha ji je utripalo srce. Listič |
| Zmota in povrat (1892): | da se bodem potem lože preselila v večnost. « Ciliko je osupnilo to povabilo, vendar je slušala. »Glej, prav v tej sobici |
| Slučaji usode (1897): | in njene moči, nekaj trenotknov onemogle, — takó jo je bilo osupnilo in zadelo hudobno strijčevo govorjenje, — nenadoma oživé s podvojeno krepkostjo |
| Divica Orleanska (1848): | sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati |
| Stric Tomaž (1853): | Vilson je bil nad temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno |
| Oče naš (1854): | „Za Božjo voljo! “ je rekla Barba osupnjena, „samo besedico še, preden bo kri tekla; „ako Vama je |
| Maria Stuart (1861): | ki je prišel sem Osvobodit Marijo, umorit Kraljico — Elizabeta (grozno osupnjena). Mortimer! Leicester. Mariine mi Je pisma nosil, v past sem |
| Blagomir puščavnik (1853): | davši ne vedo celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam,— pa brez |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v-se, kolikor ilovca in kolikor tudi parst, in se berž osuši in razpade. O suši čutijo v nji rastline kmalo pomanjkanje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa naj seme dajo, ki se naj dobro v senci osuši, potlej na popirji ali platnu hrani, zvije in pod obok |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepem, solnčnem vremenu, kadar rosa popolnoma mine in solnce grojzdje osuši in zgreje, naj se bere. To je ravno takó potrebno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | po 30. Če se ceví predelječ narazen pokladajo, se ne osuši zemlja tako, kakor bi treba bilo, rodovitnost močno povzdigniti. Da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | paša vsaki živavdi, posebno ovcam škodljiva, dokler je solnce ne osuši, ali pa dež ne opere, posebno če je več dni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vaga, posebno če ga na zrak (ljuft) deneš, da se osuší ali popolnoma zvene, preden ga sadiš. 9. Če se mu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | posebno konjski, terdno na kupu potlačen, ga sapa prepihuje in osuši, pa tudi hitreje gnjije in zgori. To naj si zapomnijo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v rastlinah. Ker pa vode ne derží in se hitro osuši, je zlo kremenito zemljiše, zlasti v suhih in gorkih krajih |
| Spletke (1894): | da precej prično zidati šolo; prihodnjo pomlad, ko se zid osuši, pa bodo že lahko hodili otroci v novo šolo. Občinski |
| Kuharske Bukve (1799): | njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto, povala v' moki, inu v' podolgaſti ponvi |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo deni v' koso sgol ſamo , de ſe nad sharjavzo oſuſhí, inu ſvoj pervi ſok od ſebe dá, ta ſok prozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa vender ne préd, dokler ſe semlja po verhu ne oſuſhi. (Dalje ſledi. ) Kogá nam je sedaj nar bolj potreba? (Konec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mleka en maselc cvetne moke, deni na žerjavco, de se vsuši, in, kadar se je pohladilo, vmešaj dobro pet celih jajc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognju perstavi. Vode pa le toliko perli, kolikor se je vsuši, poberi čedno pene in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | duši (dinstaj), dokler se sok, ki iz njega izteče, ne vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen fižol. Fižol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj, na taljar napravi, in sok, ki se še nekoliko vsuši, nanje zli. Kutnjina solata. Zlo zrele kutnje olupi, na kerhlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je |
| Kuharske Bukve (1799): | ribanim kruham potręſi; poloshi na mręsho nad sharjavzo, kader ſe oſuſhę, jeh mashi ſrovim maſlam, inu obrazhaj, dokler ſo osharjene. |
| Kuharske Bukve (1799): | je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſodno hiſho peljali. Vojaki ino vſa derhál ſe ga oſujejo. ˛So ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veje is dreveſiz vsamejo, in ſe oterkajo, de ſe vmeſ oſujejo. (Krajnſki Vertnar. ) II. Reja shidnih zhervov ali goſénz. *) Preden bomo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave, katere smo imeli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti. |
| Valenštajn (1866): | zli mirú ne daje, O pazi, da ne stare te osveta! |
| Lohengrin (1898): | častita! Sliši me! Spéšite hlimbo in laží, Da posreči se osveta mi! (Elza in dve devi, ki jej svetita, izstopijo iz |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | živi. Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako |
| Maria Stuart (1861): | Iz groba lahkokritega na novo Se dviga davno odpuščeni dolg! Osveto hoče možev duh, ne zapre Ga zvonček ministrantov v temni |
| Maria Stuart (1861): | z mano namerjavajo. Deržati čejo v ječi me do smerti. Osveto mojo in pravice moje Zagrebsti z mano v temo večne |
| Roza Jelodvorska (1855): | rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je |
| Viljem Tell (1862): | Volitev zadnjo ima tudi stvar Najslabša; z mosta skok me osvobodi. Staufaher (objame jo). Kdor ženo tako na srcé pritiska, Veselo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | reprodukciji poželenj. Domišljija in mišljenje storite, da se delovanje predstav osvobodi mehanične reprodukcije; s tem pa postaja polagoma tudi poželenje svobodnejše |
| Robinson mlajši (1849): | pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še |
| Gozdovnik (1898): | ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da |
| Robinson mlajši (1849): | težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati |
| Robinson mlajši (1849): | ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den |
| Divica Orleanska (1848): | hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje |
| Slovenske večernice (1865): | neko važnost. Ko je Dušan mnoge zemlje od svojih sosedov osvojil in svojemu carstvu pridodal, pa ko se je ravnal z |
| Razne dela (1870): | po ropu, kakor nam je znano, Si je rajni ženo osvojil, Žensko v prejšne vezi zamotano, Zbral si jo njegov je |
| Razne dela (1870): | so. Dobra vse medu in krasa Bil bi on si osvojil, Ako bil bi malo časa. Uro le, se prej rodil |
| Razne dela (1870): | iz limbarja spleteno krono v spomin, de bo sveto deželo osvojil, na glavo djala. Mnogo drugih poznejših čudežev še pravlica od |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | različno deželo; na izgledu Ljudevita XII. , kateri je Italijo hipoma osvojil a tudi izgubil, dokazuje izverstno, kako se v takem slučaji |
| Prvi sneg (1886): | da bi se morali zaljubiti. Emino srce si je že osvojil tu-le prijatelj moj Čermak, Elza pa je moja, kakor ste |
| Cigani (1890): | Grellmanova, da so pobegnili cigani pred Timurjem, ko je Indijo osvojil (1409), kajti narod »Rome« je že davno poprej bil v |
| Od pluga do krone (1891): | proti svojim vojakom, zlasti pa proti deželam, katere si je osvojil. V Šleziji je pobral vse zdrave moške k vojakom ter |
| Pogreb na morju (1894): | Če si ga le pogledal, na mah si ti je osvojil srce, in Boga mi, šel bi bil za njim i |
| Zlata Vas (1850): | prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni prevzél in ošaben postal; in de, če je ravno kadaj koga pomikalo, kaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njo iti. Zavoljo te časti pa Peter ni bil nikakor ošaben ali prederzen, ampak še bolj prijazen in priljuden je bil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nekega kerčmarja z meritvim volkom strašil? Bil je neki kerčmar, ošaben in zabavIjiv. K temu pride Pavliha v zimskem času, ko |
| Divica Orleanska (1848): | mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako |
| Lohengrin (1898): | té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga |
| Zlata Vas (1848): | konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge |
| Gozdovnik (1898): | mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kej zinil. Ni ga bilo na nobenega obrazu zasramovanja, zaničevanja, ošabnosti ali strahu, in vender so Hunci spoznali, da je kralj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavoljo tvojih gnjusobnih hudobij, zavoljo zatiranja in nepravice, zavoljo tvoje ošabnosti in lakomnosti te je obsodil Bog in kmalo te bo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim. 11. Gosp. J. Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaslužili in dobili: 1. Zagorskafužina na Dolenskim. 2. Fužina v Ošpergu (Wolfsberg) na Koróškim. 3. Gospe Baron. Coizove fužine na Gorenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo |
| Robinson mlajši (1849): | sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni nizh taziga'' — bote rekli — kaj pa de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt zekinov, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ” |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat, sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To |
| Tine in Jerica (1852): | službo menjala, in je šla zoper prepoved matere k nekimu oštirju v službo. Gorje otroku, ki je svojim staršem le en |
| Tine in Jerica (1852): | en sam krat s premislikam nepokorin! Katerca je bila pri oštirju kravarica. O kakimu žegnanju ali o pustu je mogla tudi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Jez bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | preperzaitu, tudi ne perposnu ſejáti, Sena bode doſlr, pa malu Otave. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Len, inu konople ſo mejhene, pa dobre; veliku Sena inu Otave, pa ne povſot, ravnu toku Sęjle inu Rępa; dobru ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sdajalu Len ne rata. Konople oſtanejo majnene. Malu Sená inu Otave. Simsku Sejane. Ersh rata popolnema, Pſheniza je ſredna. Jeſenska Shetv |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de ga v' malimu Serpanju damu ſpravish, potler je sabſtojn. Otave bode veliku, al teſhku ſe bode ſpravila, kateri shivino godejo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | raſse dobru vinu, sizer pa veliku Merve, inu Otave na Travnikih signije. Aku v' temu Lętu je ſuſha po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prekopanji perstí okrog dreves manj sená, toliko več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Če sim mislil drevesca jesen saditi, sim kmalo po košnji otave za nje jame skopal. Če sim jih hotel pa spomladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drobno sréshi, in s résanzo ali pa s ſenam ali otavo poméſhaj, to je sdrava klaja sa shivino. — Na ſadne drevéſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | isruvati in ga dobro poſuſhiti. — Şémenſko detelo ſpravljaj. Hozheſh kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo na travnike napeljuj. — Mladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmerznjenih cestah se dostikrat pete tako ožulijo, da se vnamejo, oteko, boleti začnejo in, da se clo gnoj za rogom nabira |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | en člen, ki se nadkopitni člen imenuje. Vezki tega člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ni velika oteklina napravila, tudi mošnjica je bila malo otekla. Pod trebuhom pa, kjer mehurjova cev skoz kožo stopi, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | že zastarane, po vsem benceljnovem členu razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sprednjih nogah (Sehnenklapp.) Kedar je velka kita na sprednji nogi otekla, in konj hromata, je treba oteklino takole ozdravljati: Vzemi 2 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako dolgo z merzlo vodo zmiva, dokler je vneta in otekla. Kedar pes jesti hoče, se mu daje redek mlečen sok |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | peti hujšo gorkoto zapaziš; kedar živina nogo vmika, ako na oteklo peto pritiskaš: si napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar kaka goved šanta, oteklo peto , in v peti hujšo gorkoto zapaziš; kedar živina nogo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta oteklina se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bere: Če posteljca 24 po tem, ko se je krava otelila, od nje ne gre, je to skorej gotovo znamnje, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler vnetje terpi. Ako je po vnetju prezračena očesova koža otemnela, so mora v oko dvakrat na dan štupa belega sladkora |
| Zoologija (1875): | pa srce razširi, vrača se na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | meri na to, da bi se predstava osamelosti in zapuščenosti otemnela po njenih protivnih predstavah. Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje |
| Astronomija (1869): | bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli |
| Astronomija (1869): | mora mesec, kakor hitro stopi v to senco, videti popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet |
| Stric Tomaž (1853): | vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám |
| Divica Orleanska (1848): | pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri nad nedolshnoſtjo zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji, kar morivzi, ki jim je Herod rékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je le 24 ur ſrezhno preshivelo, je bilo ſmerti gotovo oteto. — To naſ ſerzhno veſelí! — Še nekaj v spomin naše presvitle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin |
| Divica Orleanska (1848): | dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga očeta smerti otela, ker jim je bila že od Boga namenjena. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu |
| Divica Orleanska (1848): | v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila |
| Divica Orleanska (1848): | izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse |
| Valenštajn (1866): | Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni |
| Ta male katechismus (1768): | veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebi, de ſe hózheſh pogubiti? Ali ny vezh mogózhe tdbe odtęti? Kaj? Te hózhem jeſt bres Altarja, bres óffra, bres Sakrameutov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s teletam predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veter na drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo |
| Robinson mlajši (1849): | bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je |
| Valenštajn (1866): | ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez de bi |
| Divica Orleanska (1848): | zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz |
| Divica Orleanska (1848): | trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hitro Rozalindo in Hemo ugleda, skóči z konja ― in gospá Otilija in Neža stópite z vozá, ju prijazno pozdrávite in takó |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hotel. Rádost, ljudí osréčiti, mu je bila že dovòlj plačila. Otílija je réveže obilno obdarovala, je obiskovala bolnike po kóčah bližnjih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | več sto let serčni vitez Teobald s svojo pobožno ženó Otílijo. Vitez je bil ravno takó blaziga kot junaškiga sercá. Za |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je bil božji blagoslòv (ali žegen) pràv vídama nad Teobaldam, Otílijo in Nežo. Desiravno so veliko razdelili, so vender vsiga dovólj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſu, ki je bil per misi, noge s' njim, jih otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino kapajo Jesuſu na noge. Ko je to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali ga pa skladasto in gnjezdasto objemajo. Akoravno se rastlinski otiski še precej vjemajo z onimi, ki so v pravi premogovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v premogovem škrilniku navadne; držali so jih za korenine Sigillarij; otiski praprotinih listov, Odontopteris Schlotheimii, pod. 117; Pecopteris truncata, pod. 118 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zgorej. Tudi ne sme konj imeti kraka (Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke), ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zadnji strani noge, in ki izvirajo iz napčno ozdravljanih podplatnih otisk. Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kovanju izrezujejo, torej jih pri neokovanih konjih ne najdemo. Znamnja otisk so sledeče: Konj šanta, prej s sprednjim kakor z zadnjim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | S tem mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XXV. Poglavje. Otiske po jarmu. Na zgornji strani vratu blizo koma, kjer jarm |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Enake otiske tudi po komatu pridejo in se ozdravljajo, kakor otiske po sedlu. Ako konj pri ozdravljanju počiva, se mu bojo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se gnoj iz rane odteka, in se rana snaži. Enake otiske tudi po komatu pridejo in se ozdravljajo, kakor otiske po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod kterim otiske ležijo, je navadno bolj gorak, kakor ostali. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer v znotrajnem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. XXIX. Poglavje. Pipa. Pipa je večja alj manjša gibljiva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z mazilom, ktero sim v VI. poglavju drugega razdelka zoper otisko po sedlu nasvetoval. Tako pripravljeni svalk se skoz rano od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan trikrat s tistim zdravilom zmiva, ktero sim zoper otisko komatov na persih priporočil. Zmivati ga je pa tako dolgo |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na |
| Slučaji usode (1897): | moči. Z drevesa sname svetilnico in še enkrat ponovi: Pojdiva, Otmar, človekoljubnost to zahteva od naju. — Pa če se je res |
| Slučaji usode (1897): | nemiren. Malvina temu živahno ugovarja, tako živahno, da se je Otmar čudil. Saj bi to vendar ne bilo nič nenavadnega. Pri |
| Slučaji usode (1897): | samokresom. — To je Johnov čin, vsklikne Malvina zavzeta. Zabledi, omaguje. Otmar izroči brž Avrelijo hlapčevim rokam in jej hiti na pomoč |
| Slučaji usode (1897): | dogodba trobi okoli. Grajščakinja pa je velika tukajšnja dobrotnica. — Ubogi Otmar, kakó se mu neki godi in če se je že |
| Slučaji usode (1897): | nje pastorka ter potrdil prejem poslanih računov in denarjev. Gospod Otmar, nje pastorek, kakor je bilježnik pisal, je namreč že pred |
| Slučaji usode (1897): | nemogoče. Dolžnost me kliče drugam. Ona gre h grajščalunji, a Otmar na prosto. Nikamor ni bil namenjen, le nekoliko se meni |
| Slučaji usode (1897): | Spominjam se, da sem čital o tem hrupnem dogodku, reče Otmar. Poleg zločinstva se mu je zamerila posebno nečuvena brezsrčnost, da |
| Slučaji usode (1897): | Johnovo vedenje. Še le potem poizveduje po vspehih njegovega potovanja. Otmar se je čudom čudil tej pritožbi. Poznal je Johna kot |
| Slučaji usode (1897): | še ni pri polni zavesti. — Nihče drug nego on, meni Otmar prepričevalno. Ali bi sicer bil zbežal pred menoj? — Ali nihče |
| Slučaji usode (1897): | grm, vsako drevo, pregleduje vsak jarek, da čudno nje vedenje Otmarja vznemirjuje. Bog, ko bi njeni možgani ne bili prav v |
| Slučaji usode (1897): | Draga moja, jej je odvrnila grajščakinja ravnodušno, še na dečka Otmarja nisem uplivala, pa naj bi zdaj na moža? Sicer pa |
| Slučaji usode (1897): | da nje mož živi, se je nje pregloboko čustvovanje do Otmarja mahoma utešilo. V Otmarju je videla spet samo dragega pritelja |
| Slučaji usode (1897): | poznala, mu je odgovorila priprosto, a prisrčno ob enem. Dečka Otmarja sliko sem si morala vedno in vedno ogledovati; tako me |
| Slučaji usode (1897): | v gradu, morda se ne bi bila dalje brigala za Otmarja, ki jo je bil nečuveno ranil in ponižal. Kaj je |
| Slučaji usode (1897): | kdo si in od kod si. — Pristopite bliže, poprosi še Otmarja; prevažen je trenotek, da bi ga zamudili. Otmar se zgane |
| Slučaji usode (1897): | se. — Kako bi ne bila, je odgovorila Malvina odkritosrčno. Gospoda Otmarja blodnje so me bridko prevzele. — Na tó jej pové v |
| Slučaji usode (1897): | In v svoji zamaknenosti pozabi skoro na svoje prežanje na Otmarja in Malvino. Prezrla je popolnoma nenavadno resnobnost in malobesednost Malvinino |
| Slučaji usode (1897): | Povrnite se k svoji prvotni naravi, prisvojite si spet mladostnega Otmarja dušo, in drag in mil mi bodete za vselej. On |
| Slučaji usode (1897): | katerim je to vprašala, je skrival ipak tajno očitanje, katero Otmarju ni ušlo. — Celo nič me ni ganil, odgovori hitro on |
| Slučaji usode (1897): | ljubi rodni dom, so jej misli nehoté večkrat uhajale k Otmarju. Po tem, kar je čula iz grajščakinih ust, ni si |
| Slučaji usode (1897): | ki je visela na nekem drevesu, tudi Avrelijo. Slonela je Otmarju v naročju, hlapec Govedar pa jo je zdaj pa zdaj |
| Slučaji usode (1897): | to začuvši, zastane srce. Dolžnost jej veli, skrbeti, da se Otmarju po želji ustreže, ona pa da ga pozdravi ter po |
| Slučaji usode (1897): | Otmarju baš ono nesrečno materino nagnenje, zapísal meni vse premoženje, Otmarju pa odmeril samó letni užitek, s katerim bi mogel komaj |
| Slučaji usode (1897): | bi me ta misel vznemirjala, zavrne družbenica lahno zarudevši. Gospodu Otmarju, če se je tudi mnogo pregrešil na sebe in človeštvo |
| Slučaji usode (1897): | da bi njemu zakrila svojo presunjenost. Vse to zapazivši, se Otmarju razjasni lice. Plaho seže po nje roko, katero mu ona |
| Slučaji usode (1897): | se je nje pregloboko čustvovanje do Otmarja mahoma utešilo. V Otmarju je videla spet samo dragega pritelja, in mahoma začutila do |
| Slučaji usode (1897): | možgane s to uganjko. Pa, da le njemu, da le Otmarju se ni nič pripetilo! V otrpnelosti strašne novice jej postane |
| Botanika (1875): | biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle |
| Oče naš (1854): | da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser |
| Maria Stuart (1861): | sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač |
| Tiun - Lin (1891): | Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno |
| Tiun - Lin (1891): | se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu |
| Gozdovnik (1898): | Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna |
| Gozdovnik (1898): | so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas |
| Gozdovnik (1898): | najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | svinz doli kapal; popyr pak se nabo seſhgal. XXVI. Ottok, vli bolezhino tega gerla pregnati. Eno ſhlizo soly, inu enu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dve gubę, deni, ter urat obvęſhi: tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de se |
| Robinson mlajši (1849): | zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo |
| Gozdovnik (1898): | Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je |
| Tiun - Lin (1891): | da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | življenja in se razprostirate po celem širocem morji, po vsih otocih. Voda in zrak pa, življa organskih stvari, v kterih dihajo |
| Zoologija (1875): | V srednjem morji se pečajo s tem sosebno na grških otocih. Razlikujejo se fine in grobe spužve. V sladkih vodah živi |
| Zoologija (1875): | dva črevlja. Nahaja se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in Šakalj; Canis aureus. Nar. vel. 70 Cm. + 30 Cm. |
| Botanika (1875): | betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum |
| Tiun - Lin (1891): | temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je |
| Tiun - Lin (1891): | na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek, |
| Zoologija (1875): | divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna |
| Botanika (1875): | tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar |
| Tiun - Lin (1891): | sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Valenštajn (1866): | meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene |
| Robinson mlajši (1849): | Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi |
| Gozdovnik (1898): | posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega |
| Gozdovnik (1898): | vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe |
| Gozdovnik (1898): | Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | še naj zadnje poskusiti. Tovaršu reče in pravi : »Pokliči sina Otóna, da Hunce od zadej napade. « In spremljavec je hitro odjahal |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vojščake zmirej še skuša vkup deržati in se braniti, in Otona pričakuje nekoliko v Mezibor. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | dan bitva voditi, ki bo čez celo Nemško razsodila. Sinu Otónu je dál nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da bode z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu Brencetu, Primožu Hudoverniku in Otonu Lintschingerju. Iz Ljubljane. V saboto sta predsednik in tajnik kmetijske |
| Rudninoslovje (1867): | 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled |
| Rudninoslovje (1867): | ploskve M) iz sl. 63, kterej sta oba para robov otopljena, namreč robova bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 67. Sl. 67 kaže prizmo, kterej sta roba cc otopljena z navpičnima ploskvama s vštrit prve stranske osi; a pokrita |
| Rudninoslovje (1867): | prizmo (ploskve f iz sl. 63) , kterej sta robova cc otopljena z navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je |
| Rudninoslovje (1867): | s ploskvami s. Sl. 58 kaže ortotip, kteremu sta roglja otopljena s ploskvijo r. V sl. 59 se vidi lik iz |
| Rudninoslovje (1867): | se vidi lik iz sl. 51, kteremu sta robova bb otopljena s sl. 56. sl. 57. |
| Rudninoslovje (1867): | n) hemiortotipovo polovico. sl. 71. V sl. 71 sta spet otopljena robova cc sl. 63 z navpičnima ploskvama vštrit prve stranske |
| Rudninoslovje (1867): | ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše |
| Gozdovnik (1898): | piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko |
| Genovefa (1841): | jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga |
| Viljem Tell (1862): | pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu preſtraſhen, ampak tudi stoshen je biu v' timu vertu Gethsemani Chriſtus naſh Odreſhenik, koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede, katire ima |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | cap. 14. cæpit pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine |
| Bore mladost (1862): | vtopilo v premišljevanje starinske dobe, in polastila se ga je otožna želja mirú in oddaljenosti od nehvaležnega hrupa. Milo me je |
| Razne dela (1870): | Molitev tud nebes obok Do zdaj še ni dospeti znala. Otožna svoj topí pogled, Zamišljena kaj bi, kaj ne bi? Saraja |
| Marjetica (1877): | da bi bil ves svet le sanja, zdaj prijetna, zdaj otožna sanja. Kake dve uri pozneje se jame pomikati solnce za |
| Marjetica (1877): | zima v Srakarjevi koči. Prijetna ni bila nikedar, a tako otožna, tako dolgočasna kot ravno letos tudi ne. Za dolge zimske |
| In vendar —! (1878): | nisva mogla ločiti. »Angelika je postala tu pri vas nekaj otožna. V tihe gozde zahaja in misli tožne misli«! To je |
| Milko Vogrin (1883): | oče prav, ko je trdil, da je postala Olga bolj otožna, potém ko je bil Vogrin odšel. Strašna sumnja se poloti |
| Roman starega samca (1895): | še spoznali ne bodete več, takó je izpremenjena. Vedno potrta, otožna; o ničemer ne govori, nego o smrti, katera je, kakor |
| Slučaji usode (1897): | oglasa: »vesele naravi«. Ah, takó? Vi menite, ker ste zdaj otožna, da bodete tudi tedaj, kadar bodete živela v miru ter |
| Gojko Knafeljc (1899): | Ivanka«, je dejal poltiho, zroč nanjo. »Kaj še vedno tako otožna? « Ivanka je zardela. »Oh, gospod Bratič, hvala lepa na vprašanju |
| Razne dela (1870): | nakrat derhal planila Na Taman iz čerkeskih gor. Bo skazala otožne vadlje, Preteklih dob mnogtero zlo, Gruzinke kak nekdaj napadle Mamivno |
| Na Žerinjah (1876): | bil čisto drug. Puščava, ukrajinska stepa, mirno morje nas dela otožne; ako pa pogledamo z gore v daljno nižavo, kder se |
| Marjetica (1877): | na tleh. In pa te poljske te najlepše cvetice, kako otožne in pobite so bile. Ondi uni le purpari se je |
| Marjetica (1877): | rumeni, bela breza trepeče na pogorji, sključeni borovec priklanja svoje otožne vrhove, tedaj beži veselje in življenje iz gozda in dolg |
| Prvi sneg (1886): | na kako stvar, da se ni mogel pogrezniti v stare otožne svoje misli. Mirku se je pokazala nova stran društvenega življenja |
| Pegam in Lambergar (1891): | zamislila se. Videlo se je lepemu obrazu, da so misli otožne. Hišna jej naznani, da želi Vitovec govoriti z njo. Zadrhtela |
| Na krivih potih (1893): | storjena pot tudi mnogo bolj utrudila nego Zorano. Pa tudi otožne misli so ga navdajale. Spomnil se je, da se je |
| Dušne borbe (1896): | se je dejalo o njem. Narave je bil tihe, idealistične, otožne, kakršne so navadno mladi ljudje, ki nosijo v sebi kal |
| Kvišku (1899): | prebedela v silni dušni bolesti, ji je začrtala na lice otožne poteze, oko ji je bilo trudno, bolno; gledalo ni maščevalno |
| Divica Orleanska (1848): | britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim |
| Ferdinand (1884): | Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je |
| Divica Orleanska (1848): | Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa |
| Ferdinand (1884): | pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi |
| Zlatorog (1886): | sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo. Glej |
| Viljem Tell (1862): | Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti |
| Ferdinand (1884): | katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz |
| Genovefa (1841): | ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih |
| Kuharske Bukve (1799): | ne predolgo, de nepoſtánejo terdi. 160. Pezhene poſterve. Poſtervo oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno puſti hladíti, poloshi |
| Kuharske Bukve (1799): | 32. Piſhete s' rakmi namaſhene v' hrenovim sôſi. Rake ſkuhaj, otrębi vratove, jih drobno rasſękaj. Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od njeh hrani. Eno koso obloshi |
| Kuharske Bukve (1799): | II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo |
| Kuharske Bukve (1799): | je dobro. 144. Nadevana ſhuka. Druge majnshi inu ſlabiſhi ribe otrębi od koſtí inu od koshe, rasſękaj jeh, inu permęſhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | 279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri do ſtershęna |
| Kuharske Bukve (1799): | ribo. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. Oſhohtaniga karpa otrębi, na koſze sręshi, v' zhiſto vodo en zhaſ po- |
| Kuharske Bukve (1799): | zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim maſli s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi jih nekolikrat z majhno iglo; potem zavri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in cest v nje |
| Kuharske Bukve (1799): | obloshi, kader na miso dajeſh. 299. Piſheta v' majeronovi polivki. Otręblene, na zheterti sręsane piſheta poloshi v' koso, perlì enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli, inu vſe vkup dobro premęſhaj inu presheni; potle vsemi otręblene inu podſęshene piſheta, jih ſilaj, savęshi, na rashin natakni, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | vſiga lę malo. To ſe sgnede, kakor teſto. Potle deni otręblene polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim |
| Kuharske Bukve (1799): | zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem na sito. Tudi v to potico lahko od recljev otrebljene višnje ali češnje deneš, samo, de tedaj testo z eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rep mu odsekaj in zreži ga na kose; to pa otrebljene z nekoliko solijo dergni in operi; budlo (filo) pa ravno |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Bezgovo vkuhanje. Vzemi okoli šest ali sedem bokalov dobrih, zrelih, otrebljenih jagod, vsuj jih v dobro pocinjeno kozo, pokri jih, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih kakor tudi čebulo, zeleniga peteršilja, nekoliko kože in košic otrebljenih sardelj in limonovih olupkov drobno razsekljaj, perdeni pa eno v |
| Valenštajn (1866): | je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji |
| Vetrogončič (1860): | v Ljubljani je bila v kerčmo, da si je prah otresel in gerlo izplaknil, druga pa k gospodu Medju. Z začudenjem |
| Gospod Janez (1884): | vrstami košatih dreves obsajenem Novem trgu staroslavnega renskega mesta — Kolonje. Otresel se je bil za par uric mučnega vsakdanjega posla, poučevanja |
| Prve hiše (1896): | kurami. « Tako je Greben pogovarjal Soda, ki se je kmalu otresel strahú in zagotovil, naj ostane vse pri starem, češ, naj |
| Slučaji usode (1897): | vendar on prvi, ki izpregovori, ker se je menda prvi otresel utisa majorjevih besed. — Pa, gospa zdravnikova, reče smehljaje, zašli smo |
| Kotanjska elita (1898): | doma samo spričo njegove soproge, toda hipoma se je je otresel; mehkobna njegova čud ni strpela dolgotrajne razburjenosti, saj mu je |
| Gojko Knafeljc (1899): | sklonil v naslanjač. Stisnil se je ter se za trenotek otresel strahu. Tedaj pa se je spomnil, da je berač, da |
| Gojko Knafeljc (1899): | čašo vina, takoj nato drugo, in tako se je šiloma otresel melanholije, ki ga je trla. »Dobro, nocoj pojdem z vami |
| Vrt, vrt! (1899): | da bi ga ukrotili, pa je vse štiri z lahka otresel. Šele v nekaj dneh so bili zopet zdravi. In vsi |
| Gojko Knafeljc (1899): | Weber je razumel, da jo je razžalil. Siloma se je otresel prejšnjih misli ter jo zopet razvedril z laskavim govorjenjem … V |
| Biblia (1584): | poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoj „brez da”, čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj vedili, kako |
| Genovefa (1841): | ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | senó bôde po gobcu, in prisad pohujša. Daj mu raji otrobov, stolčeniga ovsa, in kar je posebno dobro, zmečkaniga korenja med |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vode, in v vodo mu pomešaj nekoliko rèžene moke ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj, posebno če ga gèrlo zlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se tudi lahko kuhanega krompirja ali korenja primeša. Kruh iz otrobov ni za pse, ker je premalo redivnih delov v otrobih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poskusiti je treba, ali bi konj ne jedel pomočenih pšeničnih otrobov zmešanih z ovsom. Ako te kerme noče, se mu samega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primoran slame kermiti, naj zraven slame toliko več moke ali otrobov daje, da namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da verže. Kedar prasica verže, se ji mora moke ali otrobov na vodi dajati. Tudi je dobro, pijači nekaj kislega mleka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dobe, ga jamejo z drevja tergati ali klatiti. Tega tatinski otročaji ne zamolčé in veseli domú pridši pripovedujejo od nabranih jabelk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dobil; našeškal bi te bil, da bi bilo joj! ” Če otročaji pa vendar le preveč pogostoma po sadje v sosedov vert |
| Stric Tomaž (1853): | Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela. Enega dne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dva imáva ſhe eno veliko rajtengo v'kup — jeſt tvoje otrozharije vſe vęjm. Tonzhek. Zhe vedó , vaſha Gnada — Oh ! tok naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saſtojn — ſant more jiti. Shush. Sa volo ene otrozharije? Baron. Otrozharije ? — ſhe le ſnozhi ſim ga per shupanovi hzhęri najdel. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Vſe saſtojn — ſant more jiti. Shush. Sa volo ene otrozharije? Baron. Otrozharije ? — ſhe le ſnozhi ſim ga per shupanovi hzhęri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe niſo vakanze vún; kaj ſi pak spet sa eno otrozharijo napravil ? Tonzhek. Se vęjſh, Nęshka, de dones na vęzher imajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kdur bi tebi krivizo dęlal — — Mę ſva otle toko eno otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt ti perſęshem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | krivizo dęlal — — Mę ſva otle toko eno otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt ti perſęshem — Baron. Ti perſęsheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič |
| Stric Tomaž (1853): | bom spekel. “ „Vam verjamem. Ali opraviti je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že |
| Stric Tomaž (1853): | tepsti da. To pa samo zato, ker se mu je otroče nalagalo, kakor da bi ga bil jaz tepel. Ali ni |
| Stric Tomaž (1853): | in ga bom še le čez kake dve leti prodal. Otroče je zdravo in veliko obeta; morebiti bo že v 6 |
| Blagomir puščavnik (1853): | ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je |
| Genovefa (1841): | s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rastlo od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno |
| Blagomir puščavnik (1853): | matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od |
| Sveti večer (1866): | otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite |
| Oče naš (1885): | svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička na roko vzel, „tako hudo še ni; tako bolan še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | boshjo beſsedo Duſha u' Bogu brumnu shivy. Pr. Jenu sa Otrozhizhke kaj sa ena jeta nar bolſhi boshja beſseda? Od. Svet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je vſe ljudſtvo v kviſhko planilo. ˛Starzhke, bolnike in otrozhizhke ſo tiſti, ki ſo beshali, ſeboj vlekli- ˛She vezh potreſov |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Koku? Od. Skus shleht Tovarſhe. Pr. Koga ſe morejo tedej otrozhizhki nar bel varvati, jenu bati? Od. Porednih Tovarſhou. 7. Proshna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in otrozhizhki ſo sdravi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in časi se mu je tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke |
| Sveti večer (1866): | travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej |
| Ferdinand (1884): | pa ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
| Razne dela (1870): | bi vedla, Smejala bi otročje se togote. In vonder je otročji pervi kavs, Ki je, razvivži se v nesrečnim sledu, Krivice |
| Cvet in sad (1877): | druge stvari, pa zopet vračala se. A kadar je bil otročji jezik mej njima na videz pri kraji, našla so se |
| Nevera (1878): | Kaj če pride stvar na prisego? « »Ha, ha, ne bodi otročji — se zasmeje Blaže — vsaj ni Boga, ž njo si lahko |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | stopinj sva imela do plotu, kar od vasi doli prileti otročji glas na pretrgana usta: „Oče, kosit! " Brrr! škorci v zrak |
| Zvezdana (1883): | ne morejo do živega in mu ne morejo. « Gospod Vratislav, otročji znanec priprostega kočijaša stare korenine, ne odgovori spočetka ničesar takovej |
| Roka in srce (1883): | vedno, da bo zopet videl na njenih ustnih oni srečni otročji nasmehljaj, ki je njega s početka bil tako očaral. Osodepolni |
| Pogreb na morju (1894): | tako,« meni drugi mornar. Takoj sem vedel, da je to otročji glas, ter hipoma tekel v čumnato, odkoder je prihajal. Ženska |
| Roman starega samca (1895): | pripravljati se na smrt. Gospod doktor, saj vendar niste tako otročji, da bi to zanikali! « — Tu imamo spletkarico, si mislim, in |
| Slučaji usode (1897): | baš to prepričanje ga je vznemirjalo in razburjalo. Kako sem otročji, je dejal čestokrat sam sebi, a premagovati pač ni mogel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be jeſt Eliſbeth mojo staro teto poſdravila, inu nje v'otrozhji posteli postregla. Tu je mene ſlo troshtalu, kader sem jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche ßami otrozhji, nimamo hoteti ßebi en vides dati, kateri ße nam ne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti ßami ßebi en vides dati, kateri ße |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja |
| Genovefa (1841): | ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo |
| Zlata Vas (1848): | nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek |
| Tine in Jerica (1852): | vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v miru živel. On in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi |
| Genovefa (1841): | ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo |
| Zlata Vas (1848): | skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in |
| Sveti večer (1866): | so take dragocene podobe le za veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bog smed vſih isvòlil Po njem ino po njegovih otrozih je Bog hotel pravo boshje ſposnanje ino zheſhenje ohraniti, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši |
| Tine in Jerica (1852): | govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč so bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ, da so ga |
| Deborah (1883): | Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi |
| Oče naš (1885): | nobenega otroka nima. In njegovo srce želi, da bi ga otrok ljubil. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati |
| Biblia (1584): | tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je |
| Biblia (1584): | jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v' |
| Biblia (1584): | kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti |
| Genovefa (1841): | Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe |
| Tine in Jerica (1852): | vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | O, kaj bi ne dala, da bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil |
| Oče naš (1885): | k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega otroka nima. In njegovo srce želi, da bi ga otrok ljubil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je |
| Genovefa (1841): | bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri pride, se vonder v kri ne |
| Zlata Vas (1848): | in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje |
| Roza Jelodvorska (1855): | v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje |
| Sveti večer (1866): | nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam on |
| Blagomir puščavnik (1853): | bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato |
| Ferdinand (1884): | sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega |
| Ferdinand (1884): | čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof |
| Sveti večer (1866): | Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila rojena, v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino |
| Genovefa (1841): | mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe |
| Genovefa (1841): | ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima |
| Genovefa (1841): | ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake |
| Genovefa (1841): | s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s tém otrôkam obdaril, Ti ſi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Têbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati |
| Tine in Jerica (1852): | in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila |
| Tine in Jerica (1852): | bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala |
| Biblia (1584): | On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je |
| Robinson mlajši (1849): | ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | preselil v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega |
| Viljem Tell (1862): | more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil |
| Sveti večer (1866): | je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. « |
| Ferdinand (1884): | in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Poleg tega je pa še to, kar je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali |
| Stric Tomaž (1853): | in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi |
| Oče naš (1854): | tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod |
| Oče naš (1885): | tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod |
| Divica Orleanska (1848): | Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in |
| Ferdinand (1884): | vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel |
| Zlatorog (1886): | starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja |
| Gozdovnik (1898): | Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Morebiti vender Bog koga poſhlje, de ſe uſmili lepiga otròka. Otròkova ſeſtra pa ſe je od délezh uſtavila, ino gléda, kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Oh, Israelſkih otrók ti bo kteri! “ Kedar je otrokova ſeſtra od délezh vidila, de je králjeva hzhi tako prijasna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta. Kako je moglo dobrimu ozhetu ſerze tléti per takim otrokovim popraſhevanji! Greſta daljej. Kedar ſta bila na verhu hriba, napravi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj v' hiſho, kakor le Petru, Jakopu ino Janesu ino otrokovim ſtarſhem. V' hiſhi je vſe polno nepokoja ino smeſhnjave. Vſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi |
| Blagomir puščavnik (1853): | in ti ljubi Bog! sprejmi jih, naj ti bojo porok otroške zahvale! Ptiča si zvolil, da mi je očeta rešil, ptiča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | v serce njegovo zasadila prava poštenost. To je važna naloga otroške izreje v cerkvi, šoli in doma pri stariših! Gospodarske skušnje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina otroške duše. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavoda, kateri jo dopolnuje, in takove zavode je imenoval zabavišča (otroške vrte). Ukaz c.k. ministra za bogočastje in pouk z dné |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas, ako se zadosti |
| Jerica (1859): | lastne teže ne zmaga; ali ti to ne pokaže tistih otroških let, ki jih še ne moreš pomniti, ali če bolj |
| Cvet in sad (1877): | vendar neresnica. Tu okolo mu je bilo vse znano iz otroških let. Brinje, kjer je rezal nekedaj bičevnik, skala ona, kjer |
| Grogov Matijče (1881): | 1. Povedal vam bodem nekako otročjo idilo ter govoril o otroških srcih in o trpljenju, katero je zasejala usoda tudi v |
| Kočarjev gospod (1882): | oziralo po mladih dekletcih, ki so tičala še skoro v otroških oblekah. Ali z očmi je ta drobiž že koketno bliskal |
| Vanda (1888): | bilo veselje njegovo. Vedno je imel v mislih spomine iz otroških let, ko je domá na Poljskem njegov oče še imel |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | bi od smrti vstalo! Kje so nekdanje Vélike sobote v otroških letih? Kakó dolgo se mi je zdelo tedaj leto od |
| Lisjakova hči (1892): | zopet tista nemirna in razvajena Klotilda, kakeršna je bila v otroških letih; le to je bil velik razloček, da so se |
| Slučaji usode (1897): | celim življenjem o svojem maliku, katerega je obožaval že za otroških let. A ona mu je res povračevala njegovo udanost in |
| Moja hoja na Triglav (1897): | videl v nji še prav tiste ljubeznive oči kakor v otroških letih. Moral sem odvrniti pretirano hvalo, in sedši na prteno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in rad ji je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! daj, de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le |
| Kemija (1869): | more samo takrat dokazati, ako se v truplu otrovanega človeka otrov poišče in jasno pokaže. Pri skrbnej preiskavi izbljuvanih jedi želodca |
| Kemija (1869): | bakrene stvari samo z jezikom dotaknemo. V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene kuhinjske posode pociniti. Z bakrom |
| Lohengrin (1898): | se! Ne zmagaš tu nikdár! — (prijazno Elzi) Jaz prašam te, Otrov li svoj je v tvoje srce vlila? Elza (jokaje se |
| Kemija (1869): | lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No |
| Kemija (1869): | je mnogokrat potrebno znati, ali je kdo bil z arzenikom otrovan ali ne. Otrovanje se more samo takrat dokazati, ako se |
| Kemija (1869): | deluje proti arzenu, (mišjici), ako je kdo bil z njim otrovan (zavdan) §. 51. Železni okisov okisec (Eisenoxydoxydul), FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je |
| Kemija (1869): | ga vije in ščiplje in strahovito se zvijajo naposled umrje. Otrovanemu pomaga magnezija, MgO, posebno pa hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, ki |
| Kemija (1869): | strup), zato se morajo bakrene kuhinjske posode pociniti. Z bakrom otrovanemu človeku se mora najpoprej dati kakovo bljuvalo, potem mora pa |
| Deborah (1883): | Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da |
| Kemija (1869): | duha in brez okusa, v vodi nekoliko topna in neizrečeno otrovna (strupena). Zarad te lastnosti se žalibog često rabi za zločine |
| Kemija (1869): | barvo ter ima to prednost pred svinčeno béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali |
| Kemija (1869): | večej meri vzete dražijo na bljuvanje ali so še celó otrovne, v malem pa ženó na pot. Izmed antimonovih spojin omenimo |
| Kemija (1869): | svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine so v truplu otrovne, zlasti silijo na bljuvanje, zunanje rabljene so pa nektere izvrsten |
| Kemija (1869): | slinotok (Speichelfluss), in tudi druge živosrebrene spojine so večidel jako otrovne. Nektere od njih so vendar, v malej meri vzete, krepka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt imel vmręti, jeſt ſhe nozhem vmręti. Inu tedaj sazhne oterpniga ſerza biti, inu ne poſluſha vezh obeniga opominjanja. Tedaj ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mu ti ravnu leto tvoje lubesnivu ſerzę sa menjo njegoviga oterpniga, nehvaleshniga inu kamnitniga ſerza ponujaſh, inu ſe lubesnivu sravèn potóshiſh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt |
| Biblia (1584): | vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so |
| Ta male katechismus (1768): | bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bližnjimu zavoljo Božje gnade nevošljiv biti. 5. Do lepiga opominovanja oterpnjeno serce imeti. 6. V nespokornosti terdovratno ostati. |
| Najdenček (1860): | Mignon, ali še veš, kako je s svojim životom tvoje oterpnjeno serce ogrel in te rešil, da nisi bil strašno pokopan |
| Blagomir puščavnik (1853): | Jaz umerjeni! O Bog! o Bog! ” Dalje ne more govoriti. Oterpnjeno gleda v tla in joka. Milko jo pa tolaži. ”Ljuba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno |
| Pozhétki gramatike (1811): | glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux |
| Robinson mlajši (1849): | se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | morajo njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da seje dal podkupiti, prejme 50 tolarjev plačila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kdor zvé, da jo tak človek izdajavec, pa ga ne ovadi ali ne umorí, se ima tako kakor izdajavec zasledovati in |
| Zlato pa sir (1860): | lepo dekle bila čarovnica, in misli, da sem ji jaz ovadil njegove laži in namene; jaz pa zakričim, kot bi bil |
| Pomladanski vetrovi (1881): | nismo sami! Ali ne vidiš tujcev? Ko bi nas kdo ovadil. " „Pri nas ne morejo ničesar več dobiti. Vzeli so nam |
| Pomladanski vetrovi (1881): | o naših naklepih v vasi? Ko bi jim kdo kaj ovadil? Ko bi zvedeli o moji orožnici v kleti? Ni sicer |
| Viženčar (1881): | ga je ta možicelj, ki je bil povrh tudi krčmar, ovadil, da sam žganje kuha in ga prodaja, ter mu potem |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | pogreša več tisoč goldinarjev, da bode to izneverjenje še danes ovadil sodišču, v pokritje škode pa da mora vse, kar je |
| Prvi sneg (1886): | ljudem, kajti ni se mu bati, da bi mu kdo ovadil njegove skrivnosti, a vendar mu je lože, da je šlo |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Bošnjak, kažipot naš, hití na moč v Travnik, da bi ovadil Omer-bega. In dasi je vas Dolglod nad pet ur hodâ |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | od ondot — se nam smijal. Ako ga je kakšen hlapec ovadil, izvohal je Omer-beg vselej pravočasno pretečo mu nevarnost, in ni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vsej stvari že prej na sled, predno se je sam ovadil sodniji. Ali spomnil se je, da je bil pri izpovedi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hitru v' utizo ſpravit, kamer mi je Jęrza rekla priti. — Ovbe , ena shęnſka je — Goſpá. (poſluſha. ) De bi ga vunder! Tonzhek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi ſe vſtraſhla ? — Sej bo priſhal : ob oſmih bo priſhal — — — Ovbe, kaj je to sa en lep' perſtan. ( na ſtrani) o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu odgovorí: ko bi jih bílo še enkrat toliko, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo |
| Biblia (1584): | gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | „ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu |
| Gozdovnik (1898): | Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je |
| Biblia (1584): | je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je pred |
| Biblia (1584): | v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ker se same brenceljna varjejo; le neumnim jagnjetom in enoletnim ovcam se mora s takšnim mazanjem na priti. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | o dolgo suhem in vročem vremenu nar bolj potrebno. Starejšem ovcam ni treba nosa mazati, ker se same brenceljna varjejo; le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ovni, ki so še le leto stari, pregosto spušajo k ovcam. Ker nobena pomoč zoper to bolezin ni znana, se mora |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslal, da oznanujeta božjo besedo; naprej se deržita in govorita ovcam, ktere niso iz Gospodovega hleva. Na vsaki strani je ena |
| Zoologija (1875): | Konec delajo obadarji (Oestrus), ki svoja jajca pokladaja govedom, konjem, ovcam in jelenom na kolena, prsi, vrat in hrbet. Ličinke živé |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De |
| Najdenček (1860): | koza s svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Že zdavnej je pri nas bolezen med živino (volmi, kravami, ovcami), da jo gobec, jezik in noge bole; ne more ne |
| Najdenček (1860): | mogli po zimi še več terpeti kakor po léti. Za ovcami in psmi sim naj bolj ljubil konje, |
| Zoologija (1875): | če tudi redko. Krvolok dela med divjačino, pa tudi med ovcami veliko škodo. Najrajši se vleže na kako drevo in od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po |
| Biblia (1584): | ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac |
| Divica Orleanska (1848): | je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | boljše je, ako se leta četertinka zdravila z leseno lopatico ovci na jezik maže. Leto zdravilo ozdravlja ovčjo kri, in kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | medu, in daj vsaki dan eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, ako se leta četertinka zdravila |
| Biblia (1584): | djal k'nym: Kateri je mej vami, kir ima eno Ouzo, inu, aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. — |
| Astronomija (1869): | potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kdó bò is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali |
| Genovefa (1841): | goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti |
| Zlatorog (1886): | Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal |
| Divica Orleanska (1848): | sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš |
| Divica Orleanska (1848): | Tam vogniti se mora vsak protivnik. Le rekel bi, de ovčarica prosta Ne more vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki |
| Oče naš (1885): | njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej |
| Fizika (1869): | 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. |
| Botanika (1875): | red. Jegličnice (Primulaceae). Kdo se ne razveseli, ko zagleda pomladansko ovčico, imenovano tudi jeglič, brkončica, jagolnica, trobentica itd. (Primula vrna), ki |
| Oče naš (1885): | Kakor dober pastir za zgubljeno ovčico je hodil za mano in ni pred počival, da jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ljudjé druge od druzih razločijo. Učeni kmetovavci razdeljujejo vse te ovčje plemena, eni v velike, majhne in srednje; drugi v hribovske |
| Genovefa (1841): | pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za mnogo rabo, in zatorej je kozja koža dražji od ovčje. — Kozja dlaka navadnih domačih koz je za koce, in terji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se imajo potlej za mesnico vpitati. — Koža je močnejši od ovčje, in se iz nje naredí lepo, lahko, terdno usnje in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se kaže na oguljenih zobéh, kar pa zanesljivo ni. e) Ovčje bolezni. Če so ovce dobro oskerbljene; če dobro pašo njihovi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vsakemu, kar mu bolj kaže, prepustili, nam je, ker od ovčje reje govorimo, od ovčjega plemenjenja, od mladih, od paše, od |
| Kupčija in obrtnija (1872): | skoz in skoz napiti. S tolščami se jirhajo jelenske, sernine, ovčje in kozličeve kože, včasi tudi slabe kravine. Ta jirhovina ima |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pod imenom šagren v navadi, je celo navadno kozličje ali ovčje usnje, samo da se je med bakrenimi valci, ki imajo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | beliti, ampak kakor svila ali pa slama, z žveplom. Razen ovčje volne prede se tudi dlaka raznih živali. Velblod ali kamela |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | velik star mož, ki je sedel na beli plahti od ovčje volne, visoka a suha, v beloplatnene breguše ali hlače zavita |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ljubljanski most kožuhovino in sicer: surovo kožuhovino, mačje, polšje, jelenje, ovčje, lisičje kože in kože kun in risov. Plačevalo se je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rodovitne: rebola, gerganija, teržaška, sipon, malvažija, gerganija, ipavska, belina, čedajec, ovčji rep drobni, pinjela, laška, pikolit, ki so žlahne in dajo |
| Jerica (1859): | še veš spomniti, kako si ti ajdov kruh, jaz pa ovčji sir nosil v šolo in kaj se je nama enkrat |
| Slovenske večernice (1865): | našel je res v njih trakulje. Ravno tako so se ovčji mehurniki ali metlaji, ktere so psi požerli, spremenili v trakulje |
| Slovenske večernice (1865): | trakulja. Tudi od teh so mislili, da so zajčji in ovčji mehurniki le bolehne pesje trakulje. Dr. Küchenmeister, zdravnik v Zvikovem |
| Slovenske večernice (1865): | vidili, iz trakuljinih jajec, ravno tako, kakor gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica |
| Slovenske večernice (1865): | gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica ali vertlaji, ktere se ovčarji takó zeló |
| Slovenske večernice (1865): | ali šenki in so vzrok, da postanejo ovce vertoglave. Ta ovčji mehurnik se loči od drugih v tem, da imá sicer |
| Razne dela (1870): | Očetovo – pomagano mi je, Nevarnost bi odvernil lahko vsako, Kot ovčji trop razdjal sovražnike, In jutro spet in zmir in zmir |
| Ljubljanske slike (1879): | jezikom, in to tem bolj, ker se zna priplaziti v ovčji, pohlevni krščanski koži, in iz medene sklenice siplje strup – včasih |
| Genovefa (1841): | v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redek mlečen sok ali pa juha od kuhanih telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče ne sme dobivati, zakaj leta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika v nosnice zaležejo, iz kterih po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred |
| Genovefa (1841): | Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino |
| Genovefa (1841): | ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, natančno popisati. Oven mora biti velike postave, mora imeti široko čelo, velike jasne |
| Astronomija (1869): | velika noč, 295. Osvetje, Weltsystem, 312. Ovca, Capella, Ziege, 271. Oven, Widder, 271. Ovršni kot, Scheitelwinkel, 233. Ozvezdje, Sternbild. P. Pakrog |
| Astronomija (1869): | mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na |
| Astronomija (1869): | toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v |
| Divica Orleanska (1848): | čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti |
| Astronomija (1869): | polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže |
| Blagomir puščavnik (1853): | storite. Svèt pobožnega očeta je konec slovesnosti s preserčnim veseljem ovenčal. „Nikoli še, se pomenujejo stari, nismo „Planinske veselice” s takim |
| Valenštajn (1866): | venec, Zakaj je precej, ko je vas ugledal, Zagradil i ovenčal angela K daritvi, svojega stanú bremena Otožna vrgel na veselo |
| Blagomir puščavnik (1853): | človek, ki v jutro lepo cveti, pade za ojstro koso, zvene, se posuši, zvečer jo iščeš pa je ni več. Poglej |
| Sveti večer (1866): | odraste in da potem v kratkem kakor roža vene in zvene in kakor živinče strohni, vse to je res — pa le |
| Gozdovnik (1898): | nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se uveri na prvi pogled, da se na bandita ne more več |
| Zlata Vas (1848): | strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne ſmę friſhna kerma dati, ampak otava, ſenó, nekaj otroſeniga ovſa, al namozheniga ovſa, al od vſakiga ne veliku. Bolſhi je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shana, v' katerih bode malu ſená, jęzhmena, inu ovſa. Simska Sętov. Je je prezéj mal, inu temo spomladanskimo ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kerma dati, ampak otava, ſenó, nekaj otroſeniga ovſa, al namozheniga ovſa, al od vſakiga ne veliku. Bolſhi je tudi, shivino s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | negre od semle, Spomlad ſe more vſse pod Brasdo ſejàti, ovſa bode malu, pa jeklenu ſernu, na debeli semli bode bolſhi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov |
| Tiun - Lin (1891): | morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso |
| Trtna uš (1881): | državno postavo zadevno sredstva zoper razširjevanje trtne uši. Prva točka ove postave se glasi: "Vinogradni posestniki so dolžni, kedar zapazijo znamenja |
| Trtna uš (1881): | med posameznimi trsi, kder se je bila zaplela in obvisela. Ove krilate uši prikažejo se večjidel meseca septembra. Škode trsu ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je ovo izpustil, s čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti |
| Trtna uš (1881): | živi na trsovih listkih. Toda v Evropi so do sedaj ovo pleme malo kde našli in je zato tudi podrobneje niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh |
| Deborah (1883): | prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber |
| Gozdovnik (1898): | Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti |
| Razne dela (1870): | in prosi na moč končaje z besedami temi: Daj, brez ovinka povej, poterdi al reci de nečeš! Skrivati treba ti ni |
| Na Žerinjah (1876): | premišljevaje je hotel ravno hitro naprej stopiti, kar začuje izza ovinka, v katerega se je zavila par korakov naprej steza, glasno |
| Grogov Matijče (1881): | sva bila na poti proti domu. Skoro sva dospela do ovinka, kjer se zagleda domača vas in domače cerkve vitki zvonik |
| Cyclamen (1883): | je bil ustrašil, ko je tako na naglem stopila izza ovinka, akoravno se je šetal po tej soseski, da bi srečal |
| Gospod Janez (1884): | Popoldne pojdeš z Janezom! « A šel je dalje. Prišedšemu izza ovinka, odprl se mu je krasen razgled v raztegnjeno, širno sotesko |
| Od pluga do krone (1891): | naj Vehi nemudoma izroči niveliranje med Gradom in Golovcem od ovinka Ljubljanice v Prulah do Božjega Groba ali do Most, ali |
| Kotanjska elita (1898): | kletem, in katere je bilo videti precejšen kos tja do ovinka. V tem hipu sta se prikazala na ovinku Travnovka in |
| Gojko Knafeljc (1899): | da se jima približa. A ko je bil zavil okoli ovinka, ju že ni bilo nikjer več. Tedaj se je pa |
| Gojko Knafeljc (1899): | mu je izkušala izviti. Šele, ko so se začuli izza ovinka glasovi, jo je izpustil ter hotel stopati dalje po poti |
| Viljem Tell (1862): | nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku. |
| Oče naš (1854): | ga bo tudi Pavle dobro sprejel. Pot je imela mnogo ovinkov. Gosti plotovi, z visokim drevjem prepleteni, niso dali doslej Nacetu |
| Viljem Tell (1862): | o meni bodo kmalo čuli. Ribič. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Tell. Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide. ) Ribič. Pokaži pot |
| Valenštajn (1866): | Ker dobro vem, od česa ločim se. Ilo. Povejte brez ovinkov, kaj o vas Imamo misliti — Butlar. Za prijatelja Imejta me |
| Ferdinand (1884): | jim je dala odkritosrčnost hrabrega junaka, ki je grajal brez ovinkov, kar je bilo graje vrednega, ne gledé na osebo. Če |
| Stric Tomaž (1853): | za njim nekaj druzih serčnejih. Ravno se hoče Lokar pri ovinku okoli skale zaviti — kar poči, puf, Pinehas k njemu skoči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | uro proti jugu od Gorice) in potlej hoteli iti po ovinku skoz Gorico domú. Bili so poprej pri „Zvezdi”, pa jim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so solznimi očmi gledali za vozom, dokler ni izginil na ovinku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dolino pod farno cerkvijo deli Greto od Skorklje ter v ovinku pod cestovodom in železniškim jezom drvi do morja na večerni |
| Cvet in sad (1877): | je pritekla na stezo pod hruškami in za grmovjem zadaj ovinka s ceste. Prav ustrašil se je je modri mož, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s |
| Astronomija (1869): | kake pol črte proč, tako da se obla vrti brez ovir okoli svoje osi. Poldnevnik sloni v pripravnih zarezah na vodoravnem |
| Astronomija (1869): | takem pomenu, kakor poznamo gorenje kot kemijsko razpravo, ima veliko ovir. Pri vsakem gorečem ali žarečem telesu vidimo namreč, da se |
| Čas je zlato (1864): | ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko. |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | nevarnosti, Čerkesi tudi kaj junaško branijo svoje vasi. Tri natvorne ovire Kavkaza sovražnika varujejo, ki od severa prilomasti: Močvirje na štepah |
| Anton Janežič (1870): | dosti sile. Bistre glavice so vendar premagale vse težave in ovire, drugo leto so že začeli umevati, kar so si pred |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | po malomarnosti, ali ga sicer dal kako iz rok. Te ovire pak mu je stavila zádruga za to, ker se je |
| Gospa s pristave (1894): | da bo prekanil Švicarje in prišel v njihovo sredo brez ovire. Kako se je čudil, ko je našel povsod na sovražni |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | potrebili vsaj največje ovire iz Save. Potrebili so samo največje ovire; tudi odslej je bilo treba pri Prusniku in Belem Slapu |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | ko so pri Prusniku in Belem Slapu potrebili vsaj največje ovire iz Save. Potrebili so samo največje ovire; tudi odslej je |
| Roman starega samca (1895): | slast, sreča! « željno vzdahnem. In vedno bolj so se odmikale ovire, katere sem prej povsod videl; vedno bolj se mi je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | na tem nesreče polnem bregu. Prodiram dalje, premagujem vse možne ovire ali omagujem pred njimi; medtem pa čas hiti in sončni |
| Moja hoja na Triglav (1897): | v Aljaževi koči na Kredarici; steze na Triglav so popravljene; ovire razstreljene; vodnik je izvežban; in kjer je treba posebne opreznosti |
| Stric Tomaž (1853): | in smert. “ „Oh Juri! varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem |
| Divica Orleanska (1848): | vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej |
| Divica Orleanska (1848): | rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska |
| Občno vzgojeslovje (1887): | moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v |
| Tiun - Lin (1891): | dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo oviral. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih |
| Zoologija (1875): | plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite s tenko kožico in imajo v sebi neko temno telesce |
| Gozdovnik (1898): | zopet odpre, in kri se ulije izpod oveze, z jermeni ovite. Trese se; kolena se mu ugibajo, Antilopa, tekun, ga mora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem sta bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koslizha po divje, oblézhe Jakopa v' Esavovo naj lepſhi oblazhilo, ovije Jakopu roke ino goli vrat ſ' koslízhevino, ino rezhe mu |
| Genovefa (1841): | róshi, kar plane huda, ſtrupéna kazha is germizha, ſe ga ovije ſedemkrat in ga davi in grise bres prenéhanja s ſtrupénimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vlíje, Is hríba ſtérmiga v dolíne pláne , S derézhimi valóvami ovije, Kar ſe mu soper ſtavi, ſe ne vgáne, In ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | mnogih skušnjah poterdila. S kosmato platjó bate naj se zmerzljina ovíje, in na to še en kos bate položí. Če se |
| Stric Tomaž (1853): | pa je čedalje veči, da se mu celo okoli vratu ovije in ga zadergniti hoče. Zdi se mu, kakor bi sto |
| Stric Tomaž (1853): | merzlo roko tipala. Tudi kodrič se mu prikaže in persta ovije, pa je čedalje veči, da se mu celo okoli vratu |
| Fizika (1869): | likano srebro ali železo skorej vse odbija. Ako se toplomér ovije z belo tkanino, drugi toplomér pa sè črno, in ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na |
| Gozdovnik (1898): | kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog |
| Bolna ljubezen (1874): | nečete, Vi nečete? « In okoli rdečih ustic se ji je ovil mehak smehljaj, pa pri priči je izginil. Oko pa se |
| Marjetica (1877): | je imel mnogo skrbi. Pobelil ga je z apnom ali ovil, kakor dojenca v slamnate povoje, da mu ga ne hodi |
| Viženčar (1881): | in ponosen svojega dobro pričetega posla, gosposke lovce in potem ovil vrv okoli života cesarskega princa, ki se ni razven malih |
| Cyclamen (1883): | desetem koraku potipal za vrat, okoli katerega si je bil ovil debel robec. Pri tem je poskušal pokašljevati ter poluglasno intonirati |
| V krvi (1896): | vas prosim: usmilite se me! « Počenil je pred-njo ter ji ovil okoli pasu obe roki. »Ne, ne smem — ne smem — kako |
| V krvi (1896): | svoji strani ... In prisedel je k njej na otomano, ji ovil desnico okoli kipnega života ter ji šepetal na uho najslajše |
| Moja hoja na Triglav (1897): | a nisem ga slušal, ampak zaril se v seno, si ovil pleča z volneno plahto, potisnil klobuk v čelo in rekel |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zibel, zavil otroka v plenice in ruto, vse to dvakrat ovil okoli njegovih rok in nog, in ga krepko posadil v |
| Kotanjska elita (1898): | Tedaj pa je postal pogumnejši. Držeč jo za desnico, je ovil levico okoli njenega vratu pa položil trepečoče svoje ustnice na |
| Roza Jelodvorska (1855): | vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke vrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s predivam, dokler je ſuho vreme, je dobro deblo rahlo oviti, de ſe metulji noter sapletejo in na drevo nemorejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem ga s kodeljo, ktera je z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo |
| Valenštajn (1866): | se promeni V kraljevi šapelj, kteri smem krog tega Preljubeznjivega oviti čela. (Objema hčer, ko pristopi Pikolomini. ) Četrti nastop. Maks Pikolomini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj |
| Robinson mlajši (1849): | inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati |
| Robinson mlajši (1849): | zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti |
| Zoologija (1875): | iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez |
| Roza Jelodvorska (1855): | prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli. « »Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila |
| Divica Orleanska (1848): | si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tezhnoſti v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namoči. Psam, ki se veliko rabijo in trudijo, piča iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora ovsenega droba s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piča iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora ovsenega droba s kruhom, ali saj enkrat na dan kruha dajati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | predrago: boljši kup je kerma, ki obstoji iz kruha in ovsenega droba. Leta kerma se takole napravlja: Ovseni drob se na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc |
| Botanika (1875): | debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno povečava, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. |
| Zoologija (1875): | papirodejna 123. Ostrica vžitna 123. Ostrožnik 147. Oves 118, 121. Oxalis 160. P. Paeonia 147. Palička 110. Palme 124, 125. Pamela |
| Botanika (1875): | hortensis), krčno zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki rastó po |
| Kemija (1869): | Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. |
| Kemija (1869): | lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§. 26), ž njim čistijo |
| Lohengrin (1898): | sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti! Ha, kak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pervéže na rudeči ogerlín, s kterim je bila Hema goloba ozaljšala. Hema, sprémljena od svoje matere, od stariga hlévarja in vsih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | britko jokala! Skopala sta jej lep grob in sta ga ozaljšala s cvetličnimi peresci. Mrtvo tico so déli v lepo redečo |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je |
| Valenštajn (1866): | šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj |
| Valenštajn (1866): | od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se. |
| Genovefa (1841): | vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen |
| Genovefa (1841): | votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga |
| Genovefa (1841): | grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Gospod Jeličnik je kmalo zopet ozdravel in zdaj je naredil Petra za svojiga pisarja ali tajnika |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Četerto poglavje. Poslanstvo. Anže je precej pred ozdravel, kakor pes, ali kakor se otrok , ki se speče, ognja |
| Oče naš (1854): | tako krotek in pohléven, kakor pred. Nace je kmalo popolnama ozdravel in Mêljard ga je zdaj še močneje ljubil. Dal je |
| Oče naš (1854): | nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v novo djavnost. Angležki zdravnik je spolnil svojo obljubo. Prijetna |
| Najdenček (1860): | gospa! ali ne vidite, da božjast odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” „O moj Mignonček! kaj moraš terpéti! Bog se usmili! Pojdi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vertih in sobah. „Vse te podobe pokončaj, in koj boš ozdravel,” mu reče Boštjan. Huda je bila ta za-nj, vendar se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Slišali smo že, da je Trankvilin po sprejetem kerstu čudovito ozdravel in da je Kromacij slišavši to, tudi koj voljan bil |
| Ferdinand (1884): | Dvajseto poglavje. TRIJE LJUBEZNJIVI OTROCI. Grof je kmali popolnoma ozdravel in okreval. V njegovem srci se vzbudi vroča želja, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nikarte, dragi moj! pomislite vender, da je še žena komej ozdravela. Naglost bi tu znala škodovati. Stisnite se zdaj nekoliko za |
| Oče naš (1854): | je vse bolečine voljno terpela, da se je vsak čudil. Ozdravela je. Ko je zopet svojo moč dobila, je hotla gospod |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ni bilo več ondi ostati. Ta vest je Topolovskega preje ozdravela, nego najbolše zdravilo. V hipu se je čutil krepkejega. Minka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bilo treba več mescev dolgo rabiti, da bi živinče popolnoma ozdravelo. |
| Oče naš (1885): | Ozdravite popred svojo dušo, potem bo tudi vaše telo lože ozdravelo. Dolgo življenje me je mnogokrat podučilo, kakošno moč da imajo |
| Stric Tomaž (1853): | spet prodati namenil. Zeló sim bila slaba in nisim več ozdraveti mislila. Veselila sim se smerti in boljšega življenja, ali Bog |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pivek. Pa, Janko, Micka je še mlada in utegne še ozdraveti. Janko. Ne more! Nič več! — Nikoli več! To jaz bolje |
| Ferdinand (1884): | popolnoma zdrav in čvrst, ter čutim novo življenje v sebi. « »Ozdraveti pa ne smeš, dečko! « zavpije Peter jezno, ker je videl |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Elza, miruj! Izbavi teh se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne |
| Tine in Jerica (1852): | de bi ji le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar |
| Biblia (1584): | ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu |
| Biblia (1584): | nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je osdravil, takú, de je govóril, inu vidil. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pové Judam: „Jesuſ ſe mu pravi, kteri me je osdravil. “ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poprei tu od Petra odſekanu vuhu h' glavi pertiſnou, inu osdraviu, eno kervavo shlaſernizo s' shelesno rokovizo prejeti. Ta duh je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on eniga, ali drugiga v eni, ali drugi bolesni osdraviu, mu od ſmerti reiſhu, inu vunder omnes, vſi, obeniga vun |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomagale. Kér so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez |
| Roza Jelodvorska (1855): | večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je robú njegoviga oblazhila dotaknila, ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo osrè, ino ji rezhe: „Bodi veſela |
| Genovefa (1841): | je Genovefi bolje, in de ſe je od ſvôjiga terpljênja osdravila, ſo vſak dan ljudjé priſhli, de bi jo vidili. Volk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa kmeta. Ni davnej, kar ſim bil naproſhen, v „Novizah“ osdravila osnaniti, s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in |
| Stric Tomaž (1853): | moglo. To vse pa le zato, da bi bila skor ozdravila, ker me je spet prodati namenil. Zeló sim bila slaba |
| Oče naš (1885): | prijatelja ohranil? Ali me ni očitna previdnost božja rešila in ozdravila? Da, Barba, upajmo in zaupajmo, molimo in delajmo! čas bode |
| Blagomir puščavnik (1853): | le v krasni naravi veselja iščem, da bi serca bolečine ozdravile. Sprehajam se po lepem vertiču, napisanih travnikih, in na bregu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | doktor si ni druzega mislil, kakor da so toplice popolnoma ozdravile grofinjo. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa okuženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz |
| Tine in Jerica (1852): | reče fajmoštru: Mislim, de me je s. poslednje olje zopet ozdravilo. Fajm. Če je božja volja, smeš upati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | izmed kterih jih je poginilo 44, pobili so jih 157, ozdravilo se jih je le dvoje, in dvoje jih bo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ” |
| Ta male katechismus (1768): | inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje pri rokah imajo , imenovane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na zeſti pozepne , jih ni v ſtani od njih divjote osdraviti. Med te ſorte ljudi ſe morajo, sunej veliko drugih, ſhteti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila z leseno lopatico ovci na jezik maže. Leto zdravilo ozdravlja ovčjo kri, in kedar je kri zdrava, tudi garje zginejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da je vzrok tega ta, ker se bolno živinče ne ozdravlja dovolj dolgo in stanovitno, kar bi predrago prišlo. Zakaj zdravila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ta pravi, in vsi konji v štali ga kmalo nalezejo. Ozdravlja se ta lušaj s tistim zdravilom, ktero je v XXXIX |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prehlajenja, kar se nar večkrat pripeti. Kašelj po premrazenju se ozdravlja s sledečim zdravilom: Vzemi 3 lote štupe sladkih korenin, 3 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom: |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin se ložeje zavarova, kakor ozdravlja. Po leti namreč, v juliju in v avgustu, kedar ovčji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se rada v gobo preoberne. Leta se s sledečim mazilom ozdravlja: Vzemi 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi, 1/2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | jour)! Servus! Adio! — Lepše se prileže Slovencu, ako pozdravlja i ozdravlja lepo po slovensko, nego da bi gerdo mermral, kakor se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati |
| Biblia (1584): | inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte |
| Biblia (1584): | ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga |
| Biblia (1584): | teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mozh na perloshi. Reslozhena je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt tiga arzata h' timu |
| Biblia (1584): | vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak je djal k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Pavl v grofovim gradu imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je Jęsus od ondód |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. |
| Ta male katechismus (1768): | pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji |
| Oče naš (1854): | bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že polna. Če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi |
| Genovefa (1841): | rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rane z vodo izpira in kmalo se bo zacelila. Pri ozdravljanju je treba rep na kviško privezati, sicer konj z repom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od živine, ali jo saj ena posnema po drugi. Pri ozdravljanju lizanja naj se odpravijo vzroki, iz kterih bolezen izvira. Kdor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se dlan na leve rebra koj za plečetom položi. Pri ozdravljanju vnetja je narprej treba vratno žilo narezati in pol libre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bo čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba, in z njimi se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi garje pri mladi in stari živini. Torej je pri ozdravljanju grinta na vzrok bolezni treba paziti. Ako garje pri odrašeni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se ozdravljajo, kakor otiske po sedlu. Ako konj pri ozdravljanju počiva, se mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v |
| Genovefa (1841): | ravno vezh milj daljezh od tabora; s ſvôjimi konjniki je vosek klanez med gorami varoval. Ko ſe je bil vernil in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v naših starih cerkvah se nikjer ne najde ; okna ima vozke podolgovate, za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu |
| Botanika (1875): | perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela |
| Botanika (1875): | cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prazniga prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih njivah , to je, veržem od vsake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste ravnali obilnih nepotrébnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek sredi višam, jih na |
| Tiun - Lin (1891): | razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno |
| Fizika (1869): | ker v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On |
| Tiun - Lin (1891): | že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj |
| Gozdovnik (1898): | osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v velicem mestu, plavala sta sem ter tje po nekih ozkih ulicah, kjer so ležali celi kupi slame, pepela in smeti |
| Valenštajn (1866): | Od zadaj lehko primejo sovraga, Vgnjetó ga v mesto, v ozkih ulicah Ga lehko zmorejo. Ilo. Nikar ne čakaj, Da ohladi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | se razširijo v notranjem nove širji duševnice (Luftröhre) mesto starih ozkih, zato, da zamore veča gosenca tudi več zraka v se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba paziti, da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vendar redko združene, torej je treba paziti, da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah |
| Rudninoslovje (1867): | n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z |
| Fizika (1869): | obsegu atmosfêre kot veter. Zatorej pa tudi vedno opazujemo prav ozko zvezo med veternico, med toplomérom in med tlakomerom. Vetrovi, ki |
| Fizika (1869): | malo kapljine napraviti velik tlak, ako se kapljina vlije v ozko cev, ki je prav visoka in ki se spodej precej |
| Gozdovnik (1898): | Pa - - stojte, pokazal vam bom, kako se ogenj pomanjša! « Skozi ozko odprtino megle je videl Indijanovo glavo, ki je na tleh |
| Genovefa (1841): | sopet zhes ſkalo prilésla, sagléda sdôlej med ſtermimi ſkalami majhno, voſko dolínizo s travo. Doli je ſplesala. V néki ſkali, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rastegniti da, kolikor globoko je sa oranje potreba. 2. De voſko in ſhiroko brasdo vreshe, kakor je perpravno. 3. De drevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší |
| Fizika (1869): | pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec |
| Zoologija (1875): | hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K |
| Zlatorog (1886): | Tam gori v zraku, kaj plava prostó Dol v vedno ožjem krogi? Oh divji ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tega je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi |
| Botanika (1875): | ali klinčiča, najdemo, da so venčevi listi proti sredini vedno ožji in ožji, da kmali pridejo na vrsto taki, ki nosijo |
| Botanika (1875): | njen rob, ki je navadno zobat, in na njeno podobo. Ožji spodnji njeni del se imenuje grlo. Gledé podobe je čaša |
| Botanika (1875): | najdemo, da so venčevi listi proti sredini vedno ožji in ožji, da kmali pridejo na vrsto taki, ki nosijo rumeno glavičico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | delo stavljenja Slomšekovega spominka se bliža vendar enkrat svojemu izvršenju. Ožji odbor je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſto plévi ; ſhe le drugo ſpomlad ternovo ſéme poshene in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti, leho od plevela zhiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar niſo obſejane; potem takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh |
| Genovefa (1841): | kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve |
| Genovefa (1841): | jézha je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje. Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | òn ſe je sanéſil na njih ſpánje, Preléſti miſlil je osídje gráda, In ponevédama planíti nánje. Ko ſvôjo mózh nar bòlj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de |
| Genovefa (1841): | poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | seje v Ljubljani zgodilo, dokler smo Ju v svojim ozidju imeli : Komaj sta se, v Ljubljano pridši, nekoliko od dolge |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse terplenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga jezhmena na poſebno dobro njivizo v ſejal. Sima je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in hlad naglo ſpremenujeta, takrat ſe ſhkodljiva rôſa jariga in osimiga shita nar rajſhi prijemlje. Ob takim zhaſu ſe ſok po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nozhi jed sa prihodni dan ponujati. Zhe tadaj ne miſlite osiminji gnojiti, ne vosite gnoja v jeſeni na njivo, ampak perhranite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedeshi hozhejo, ni dobro gnoja vositi, ako bi ne miſlili osiminji gnojiti. Veliko sgubite gnoja, zhe ga v jeſeni morebiti sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brana ſta pravo kmetijſko oródje sa plevél umoriti. Zhe je osimino in jaro shito plevélno, takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is-hladi, in ſpomlad ſe pa kaſneji ogréje. 5. Navadno je osimino ſejati 8 do 14 dni pred ſ. Mihélam in 14 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje ſe vſako ſeme ravno ob tiſlim zhaſu; eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le te opómbe : 1. Na gorah in viſhávah, ſe ſéje osimino 14 dni — tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in |
| Robinson mlajši (1849): | udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku |
| Stelja in gnoj (1875): | njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj |
| Gozdovnik (1898): | nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sicer v pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni razvitek z oziram na nravstveno obrazovanost. Avstrijski državni šolski zakon z dné 14. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da je zavest pod vplivom volje odprta vstopajočim predstavam. Z oziram na to razločamo troje vrst pazljivosti, namreč a) prvotno ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu rezhe: „Kdor sa plug prime, ino ſe sa ſebo osira; ni sa boshje kraljeſtvo. “ Na poti je nekedaj piſmouk k' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſhe ſkorej bolj ſpehan vſtane, kakor le je vlegel. Osira ſe, sazhne jiti, pa ſhe ne vé, na ktér kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega |
| Divica Orleanska (1848): | nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana |
| Divica Orleanska (1848): | moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res |
| Valenštajn (1866): | prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel |
| Zlatorog (1886): | matere stojí. In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Viljem Tell (1862): | prizanaša detetu v zibeli. Gertruda. Nedolžnost ima angela v nebesih! — Oziraj se naprej, i ne nazaj! Staufaher. Junak pogumno v boji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z glavo in oziraj se krog sebe po veseli naravi! In res! narava je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih |
| Zlata Vas (1850): | je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse |
| Tine in Jerica (1852): | našel, Jerica je rada zaostala, le skerbno se je semtertje ozirala, če je kdo ne gleda. |
| Kemija (1869): | drugih prvin in v kakošne spojine se z njimi vežejo. Ozirala se bode posebno na óne spojine, ki rabijo obrtnikom, umetnikom |
| Deborah (1883): | mlinarica sta veselo objeta na pragu stala in se radostno ozirala na starega očeta in na igrajoče dete: ah, bilo mi |
| Zeleni listi (1896): | imela vse drugačne misli o svojem zavitku. Radovedno se je ozirala na vse strani, kakor bi koga iskala. Ko je zapazila |
| Žalost in veselje (1870): | se je vsem brala bojazen, celo najpogumnejši so se boječe ozirali na nebó in vedno veča tišina je nastajala med njimi |
| Žalost in veselje (1870): | da je njegov oče nenadoma zginil z ladije. Vsi preplašeni ozirali so se po morji. Daleč zadej so videli zdaj pa |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | zopet zapodili Medicejce, ter na novo ustanovili ljudovlado, se niso ozirali na Macchiavellija, ker je bil sumen postal republikanski stranki, in |
| Milko Vogrin (1883): | Vsi so se pa, kakor trudni potnik po svojem smotru, ozirali tja v Rožno dolino, občudujóč nje kras in lepoto. A |
| Luteranci (1883): | On, ki naj bi bil zvezda, v ktero bi se ozirali mi njegovi prijatelji, postal je malik svojega lastnega srca, ki |
| Prvi sneg (1886): | so nekako praznično stopali sem ter tjà, ter se zdaj ozirali po mizah, če je pač vse v redu, zdaj se |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | brala, razlagala in pogovarjala se z materjo. Večkrat sva se ozirali na nasprotno hišo, če solnce še obséva visoko streho; želeli |
| Pegam in Lambergar (1891): | za uro. Solnce je jelo pripekati, in ljudje so se ozirali proti zahodu, kjer so se zbirali hudourni oblaki. „Naj zagrmi |
| Gospa s pristave (1894): | te spoštujemo vsi, pa soglasni niso bili, tudi se niso ozirali na vse razloge. Čast, veljava in obstanek naše Avstrije pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči |
| Blagomir puščavnik (1853): | Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in |
| Revček Andrejček (1891): | je bil imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka in zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti |
| Kemija (1869): | kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta dalje proti levi ter dobi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število pomnožimo z 10, 100, 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj dobro povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo in eno žlico moke v srovim maslu |
| Gozdovnik (1898): | batista brez oprsnika, in baržunaste hlače z debelimi zlatimi gumbi, ozko se ledji prijemajoče. Na muli jahal je mož, ki je |
| Robinson mlajši (1849): | lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli. |
| Botanika (1875): | redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi |
| Robinson mlajši (1849): | poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je |
| Pripovedke za mladino (1887): | Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam |
| Zoologija (1875): | iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi |
| Zoologija (1875): | uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | v nemškem jezici se delajo vse vloge, razsodbe, ukazi, obravnave, oznanila in zasobna (privatna) pisma. Kar se pové slovenski, to se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride Pavliha tudi v némško mesto Norimberg in nabije velike oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | očitno pokazal, de je umeten mojster tega rokodelstva. — (Dalje sledí. ) Oznanilo obertniske razstave na Dunaju v letu 1845. Že pred nekim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v zlatih bukvah Novic imenovan biti. P. F. Zahvala in oznanilo. Častitljivimu gosp. Jožefu Bevku, kaplanu na Vačah se za.poslano lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kr. srebra plačali. Lani pa 3 gold. 12 kr. srebra. Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan |
| Viljem Tell (1862): | umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od kod je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in de mu ni noben dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za to veselje, ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi po tvoji beſedi. “ Ino angelj jo je sapuſtil. Angelj osnani, de je tiſti she blis, od kteriga ſo preroki she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in od tiſtih ſtorjeno rasſodba s vſimi raslozhki in okoljſhinami osnani. Şhe vezh bo ſkerbela, de ſe bo po desheli napravljalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoje dolshnoſti dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu vidi. Naj ſe kaka ſhe takó dognana nova ſkuſhnja osnani, urno je glaſ ſliſhati: Ta je she boſa! — to ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno taka ſe tudi s shitam godí. Imenovan uzhenik nam osnani po ſvojih vezhletnih ſkuſhnjah, in pravi, de je nar gotovſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že |
| Divica Orleanska (1848): | se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kako je to, da se nam od nobene strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj |
| Maria Stuart (1861): | v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem |
| Lohengrin (1898): | ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti duhovi use kar ozliash ti vedeti al videti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospoda Frančiška Kutnarja višjiga pastirja dobí; naj tudi žalostno povest oznanijo, de je dobriga višjiga pastirja zgubila, in de je zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | more, kakor je tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu |
| Robinson mlajši (1849): | veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih |
| Oče naš (1885): | bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obſtanejo bres nove ſetve, kakor ſo nam uni dan Novize osnanile, ſhe zhes 20 let, in vedno poganjajo, — mi odgovori. Poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezh vedla, bodo naſhe Novize od zhaſa do zhaſa sveſtó osnanile vſe, kar bo potrébniga; sdaj ſmo le toliko povedati hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvema letama veselo oznanile , de preblagiga rojaka Krajnske dežele, gospoda Frančiška Kutnarja višjiga pastirja |
| Biblia (1584): | tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ob 7. uri zvečer. Ako se kaj prenaredí, se bode oznanilo; posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim ne vedil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letaš nisim mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bati. A. Krempl. Oznanilo. Po priporočenji gospoda profesorja J. Šafárika oznanimo prijatlam pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bile z drevesam ali pa z matíko skopane. — Mi oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo leto veliko debeliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca |
| Blagomir puščavnik (1853): | žive, o pridi hitro, hitro nazaj žalostni materi veselo novico oznanit! ” Milko joka. ”Ne žalujte po meni, kadar sim proč od |
| Maria Stuart (1861): | Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem kraljici vse oznanit. (Odide. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvojo pravizhnoſt jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kér se naše „Novice'' vseskozi prizadevajo, svojim bravcam važniši prigodbe oznaniti, ktere se sem ter tjè po svetu naklučijo, jim morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih, vse hvale vredno prizadevanje posebno zadovoljnost presvitliga nadvojvoda Joana oznanití ; poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodniga leta pravijo, hočemo našim bravcam tukaj preroštvo tistiga preroka oznaniti, ki je vlani od tekočiga leta precej veliko zadel. Takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to veselje krati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z |
| Genovefa (1841): | ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze |
| Maria Stuart (1861): | hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da se spolni? |
| Valenštajn (1866): | V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po |
| Lohengrin (1898): | v ta jadni čas, Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód |