Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 49

▶ linie neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

linie

Fizika (1869):	Leydener Flasche, 165. Licht, svetloba. Lichtstrahl, svetlobni trak. Linie, črta. Linie gerade, ravna črta. Linie krumme, kriva črta, krivolja. Linse, leča
Fizika (1869):	svetloba. Lichtstrahl, svetlobni trak. Linie, črta. Linie gerade, ravna črta. Linie krumme, kriva črta, krivolja. Linse, leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom
Fizika (1869):	Leydenska steklénica Leydener Flasche, 165. Licht, svetloba. Lichtstrahl, svetlobni trak. Linie, črta. Linie gerade, ravna črta. Linie krumme, kriva črta, krivolja
Astronomija (1869):	291. Constante, stalnica, nepremenljiva, črta 244. Corona, kolobar, 322. Črta, Linie, 233. Culmination, vrhovišče, 257. — obere, gornje 257 — untere, spodnje 257.

▶ link samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lev; Pleteršnik

link
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd.

▶ Linne samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Linne
Zoologija (1875): in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov

▶ linnejev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

linnejeve

linne-ove

Botanika (1875):	pred sabo. Vsa zelišča tega reda spadajo v 15. razred Linné-ove sostave, ker cveti vseh imajo štiri daljše (pod. 217, b
Botanika (1875):	kukovlce (Orchideae). Vse rastline tega reda spadajo v 20. razred Linné-ove sostave, ker imajo cvete, kterih prašnice so soraščene s pestičem

▶ linse neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

linse

Fizika (1869):	vdrta), Hohllinse, 140. Leča zbiralka, Sammellinse, 138. Leča zbokla, convexe Linse, 138. Ledišče, Eispunkt, Gefrierpunkt, 110. Leidenfrostova kaplja, 121. Leiten, prevoditi
Fizika (1869):	17. Latent, zvezan, vtajen. Laufer an der Wage, kembelj. Leča, Linse, 138. Leča kristalnica, Krystalllinse, 144. Leča predmetnica, Objectivlinse, 142. Leča
Fizika (1869):	črta. Linie gerade, ravna črta. Linie krumme, kriva črta, krivolja. Linse, leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen, 137.

▶ linški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

linška

linska

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mešana linska torta. Zmešaj pot funta do rahliga vmeteniga sroviga masla s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni župi. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nadevaj v s putram pomazan tortni pleh ter počasi peci. Linska torta.

▶ Lintorf samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lintorfu
Šola v boju proti pijančevanju (1898): bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov, nekaj jih

▶ Linz samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Linza

Linca

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razstavo dala, so bili sreberne svetinje vredni. — Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za bukvotisarije slavno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so bili vladika Lincinski (škof iz Linca) gosp. Gregor Tomaž Ciegler, in posvečeni vladika v Solnogradu, vladika

Linzu

Lincu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za nogovlce in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini gosp. grofa F. E g er j a
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar iz Štajerjavgornim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nožar iz Štajerjavgornim Estrajhu. 6. Gosp. F. Honaver, fabricant v Lincu sa volnatosto blago. 7. Gosp. J. Horak, rokovičar v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in za platnice. 15. Gosp. A. K. Haferl, fabrikant v Lincu, za porhante in piketaste odevala. 16. Gospa Kat. Hahn, lastnica
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi
Valenštajn (1866):	Ali Pri vašem je gospodu Altringar? Čul sem, da v Lincu je bolan obležal. Kornet. Pri generalu je v Globokem že
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	naravi pisateljev sin, Karol Goethe, c. k. gozdarski pristav v Lincu. Odbor društva za varstvo avstrijske vinoreje je sklenil v svojej

▶ lion neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lion
Pozhétki gramatike (1811): imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le lion, les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v'

▶ Lionel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lionel

Divica Orleanska (1848):	Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno
Divica Orleanska (1848):	z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika

▶ lions neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lions
Pozhétki gramatike (1811): roi, les rois, la reine, les reines; le lion, les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane

▶ lionski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

lionsko
- lijonsko
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On

▶ lipa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lipa
Deborah (1883): po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in
lipami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce

lipe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave
Zlata Vas (1848):	zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli njega.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v podporo

lipi

Jela (1859):	za dnem je hodila k grobu in sedé pri mladi lipi je v večernem mraku zmirej zopet zdihovala žalostno pesem od
Razne dela (1870):	list, Zakaj? — Življenja sit je tist; Ko je zelen na lipi bil, Je kaki cvet za mene klil. Njegovo bitje, kratko
Kupčija in obrtnija (1872):	vidimo, da je sredi debla stržen. Pri mladem bezgu, pri lipi in jelši se stržen najlepše vidi. Od stržena razpustijo se
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	drugače tako miren, da se nobena bilka ni ganila, na lipi pa je v vejah tako vršalo kakor v sivem oblaku
Testament (1887):	in sesti k drugim v veži in pred hišo pod lipi. Zgoraj v hiši pa je bil prostor za svatovanje po
Od pluga do krone (1891):	zvečer domov, temveč je zavil na Stari trg k «zeleni lipi», ki je bila tedaj tudi jako cenjena gostilna. Najrajši bi
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ko se je začelo mračiti, iz vasi ven proti košati lipi, pod ktero se je nekdaj kot otrok tolikokrat igral s
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	vesel je postajal, ko je bližje in bližje prihajal proti lipi, a Mušiča pa le ni bilo na izpregled. „Oh, morda
Kvišku (1899):	Tetka Tera je vzela iz pompadure, ki je visela ob lipi, drobno pismo ter je dala Margiti. Ta je je hladno

lipo

Zlata Vas (1848):	v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je
Zlata Vas (1848):	rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga
Viljem Tell (1862):	njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se k njemu

▶ Lipe samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lipe

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Lipe je ubogal svojega očeta, in ko so se drugi ljudjé
Izidor, pobožni kmet (1887):	krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi
Izidor, pobožni kmet (1887):	bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali ne
Izidor, pobožni kmet (1887):	pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je
Izidor, pobožni kmet (1887):	pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči.

Lipeta
Izidor, pobožni kmet (1887): ni prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu

▶ Lipek samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lipek
Izidor, pobožni kmet (1887): je moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden

▶ lipen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

julij; kontekst

lipen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je

▶ lipetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

lipetovega
Izidor, pobožni kmet (1887): ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu

▶ Lipnica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Lipnice

Pomladanski vetrovi (1881):	v sobo stopivši. „Jaz sem Albin Rojár, bogat posestnik z Lipnice; mislim, da me še poznate. Vem, da imate dve hčerki
Pomladanski vetrovi (1881):	zopet splašila. S tema sta se rano zjutraj odpeljala z Lipnice proti Ljubljani. Po potih, koder sta se peljala, bilo je
Pomladanski vetrovi (1881):	so ga ljudje zelo čislali in mu rekali „gospod iz Lipnice" ali pa „lipniški gospod". Gospodar hoče vstopiti, ali pred vrati
Pomladanski vetrovi (1881):	bilo mogoče? Poklical je torej vojake, ki so Vinka z Lipnice odvedli in od majorja pismeno zatožbo prinesli. Hotel je vse
Pomladanski vetrovi (1881):	in siliti hotela, vrže ju iz sobe ter oba z Lipnice spodi. Če hoče ktera gospica moja nevesta postati, mislil si
Pomladanski vetrovi (1881):	navdajalo, ko je v svojem čuvstvu in samoljubji razžaljen z Lipnice odhajal, ne vedoč, kam je utekla, kam je pred njim
Pomladanski vetrovi (1881):	da je. Tudi major je hitro s svojimi vojaki z Lipnice odšel, in sedaj ni tam nobenega zapovednika. " Binče je urno

Lipnici

Pomladanski vetrovi (1881):	dni in noči prejokavala. Med tem je Binče sam na Lipnici mogočno gospodaril, kakor in kolikor se mu je ljubilo. Po
Pomladanski vetrovi (1881):	najlepše kmečke hiše. Iz davnih časov je že prebivala na Lipnici Rojarjeva rodbina. Stari dedje so pridelovali v vinogradih mnogo vina
Pomladanski vetrovi (1881):	spomnil, da je ta gospa pred nekimi leti Rojarjeve na Lipnici obiskala, in da se je on takrat s polodrastlima hčerkama
Pomladanski vetrovi (1881):	Napoleona ne zavrgel. To jim je zadišalo. Prav imajo; na Lipnici bodo bolje postreženi, kakor marsikje v mestu. " „Ali pa ni
Pomladanski vetrovi (1881):	prostorne dvorane z bogatim pohištvom, da se je poslopje na Lipnici odlikovalo od najlepše kmečke hiše. Iz davnih časov je že
Pomladanski vetrovi (1881):	blizu major Besson, ki je bil prej pri nas na Lipnici. Ta lahko spriča, da sva poštena in pravična človeka. " „Kako
Pomladanski vetrovi (1881):	grenkostjo napolnjevala, bila je ona misel na zadnje trenotke na Lipnici in na — Ljudmilo. Srce se mu je krčilo, ko jo
Pomladanski vetrovi (1881):	sta kaj lačna. Se vé, Matevž je bil sedaj na Lipnici oskrbnik, kuhar in vse; hotel jima je torej postreči. Drugi
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	zboru Štajerci, Korošci in Kranjci zbrali proti volji cesarjevi v Lipnici, kjer so ugovarjali cesarjevi samovoljnosti in mnogo potrebnega skleni li

Lipnico

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	kakor Šent-Andrež, Breže, Kamen, Stari Dvor in Tagenbrunn, na Štajerskem Lipnico, Nemško-Podsredo i. t. d. zlasti zato, da bi se ložje
Pomladanski vetrovi (1881):	vojake pobili in razpodili, on sam pa je utekel na Lipnico, kjer je našel varno zavetje. Kmetje so ga sicer tam
Pomladanski vetrovi (1881):	tudi divjaka ukrotila. Škoda, da sem pri svojem dohodu na Lipnico nekako drzno z njo govoril, ker je še nisem poznal
Pomladanski vetrovi (1881):	tvojo ostudno robatost malo ugladila. " Drugi dan sta prišla na Lipnico zaželena dva gospoda, ktera naj bi sedanjega lipniškega gospodarja in
Pomladanski vetrovi (1881):	in jaz sem prepričan, da jo bode varoval in na Lipnico nazaj poslal, če je prav morebiti nima tako rad kakor
Pomladanski vetrovi (1881):	Da jih le ne bi kak drug nagon pripeljal na Lipnico, — jaz mislim, da le ne bi imeli kake posebne naloge
Pomladanski vetrovi (1881):	bode na drobne koščeke sesekal, ako še kterikrat pride na Lipnico. — Za kmetijstvo si je pridobil Binče zopet nekaj prejšnjih poslov
Pomladanski vetrovi (1881):	Minolo je že bilo nekaj tednov, odkar je moral major Lipnico zapustiti in odkar je Ljudmila od doma pobegnola. V tem
Pomladanski vetrovi (1881):	zvedelo o njenej nesreči. Sedaj pa so vsi privreli na Lipnico, da bi pozdravili svojo dobrotnico. Ona in Vinko sta vse

▶ lipniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

lipniški

Pomladanski vetrovi (1881):	se je stresnol pri tem glasu, kterega je dobro poznal. Lipniški strežaj je v francoskej opravi pred njim stal. Pogled na
Pomladanski vetrovi (1881):	da je v sobi kak drug človek, ali pa sam lipniški gospod živ in zdrav. Pogledati se mora. " To spregovorivši se
Pomladanski vetrovi (1881):	se godi v sobi. Ko je pa videl, da je lipniški gospod ženi prijazno roko podal, ko je zapazil in spoznal
Pomladanski vetrovi (1881):	prišla v vežo gledat, kaj da je. „Kam? " „V izbo! Lipniški gospod tam z dušo in brez telesa na klopi sedi
Pomladanski vetrovi (1881):	mu ni mogel nihče zabraniti. Pri hišnem vhodu je pričakoval lipniški gospod svojih gostov, njemu na strani je stala njegova soproga
Pomladanski vetrovi (1881):	a nikdo ni prav vedel, od kod da so prišli. Lipniški gospod je takoj spoznal, da ni varno sedaj o skrivnostnih
Pomladanski vetrovi (1881):	zelo čislali in mu rekali „gospod iz Lipnice" ali pa „lipniški gospod". Gospodar hoče vstopiti, ali pred vrati mu pristopi posel
Pomladanski vetrovi (1881):	odvisna. „Tudi dobro! " pravi Vinko mrzlo in v hišo odide. Lipniški gospodar si odklene sobe, hodi od ene do druge in
Pomladanski vetrovi (1881):	bogat in učen. Poglejte ga, po cesti gre proti nam, — lipniški gospod. " Kmetje pogledajo vsi na zaznamovano stran, snamejo pokrivalo z

▶ Lipoldova samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k

Lipoldovi
Mineralogija in geognozija (1871): V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno

▶ lipov pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lipov

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Mehki les, ki ga červ ne jé, se rabi, kakor lipov les; koža dá lepo, stanovitno rumenilo za volnate tkarije. Pomnoží
Prvi sneg (1886):	ne gane, da bi jim napravil malo nedolžnega veselja; kakor lipov bog tiči za stebrom, ona pa zapuščena vzdihuje kraj skrbne
Beatin dnevnik (1887):	je smijalo naproti. Vsa priroda je čestitala vspomladi. Dehtel je lipov cvet po grmičih, ki obrobljajo pot doli do K. Nebó
Rošlin in Vrjanko (1889):	A ubogal je ter zopet sedel. »Tvoja ljubezen je kakor lipov cvet: dehteča, omamljujoča, ali pravega sadu ni pričakovati. Ti si
Iz arhiva (1890):	in dihal vase svež zrak. Nevedé je počasi zavil v lipov drevorèd. Nad njim je šumelo listje óno tajinstveno vedno peto
Vinjete (1899):	gubave, koščene roke so bile naslonjene na ročaje. Pila je lipov čaj in molila rožni venec. Vzdramila se je le časih

lipovega

Moj sin! (1880):	posebne-in dobrodejne molitvice. Iz bezgove grče je rezljal pipe, iz lipovega lesa pa žlice! In če je ravno tako prišlo, je
Slovenski svetec in učitelj (1886):	slišal o živem Bogu od njega, zdaj Peruna, boga od lipovega lesa, jemati na jezik. « »A zakaj ne bi obadva bogova
Beatin dnevnik (1887):	do K. in od todi celó do nizkega drevoreda in lipovega grmovja in tukaj pri pogledi graščine se je Rihard stoprav
Testament (1887):	njim, toliko, da jo je mogel doseči, je štrlela iz lipovega debla močna, napošev odsekana veja, in nanjo je nateknil hlače
Naši vaščanje (1891):	podgorskem znamenji, vprašajte, in zvedeli bodete, da ga je od lipovega stebrička iztesal — Satanček. Tudi kompoljskega svetega Vida ne smete prezreti
Naši vaščanje (1891):	za prvenstvo, nego za plačilo. Tileh je imel na izbero lipovega lesá; skoro si izbere pripraven stebriček, katerega začnè takoj obrezavati
Moja hoja na Triglav (1897):	in v usnje vezana "Dušna paša", na belo mizo iz lipovega lesa, na javorove stole in na klopi, k steni pribite

lipovo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z deblom dobro zveže; in če trakov nimaš, je tudi lipovo, konopnje in drugo ličje povošeno dobro za tako delo; nepovošen
Jerica (1859):	pride kar hoče. V nadi in domišljii se stavlja za lipovo mizo pri Jurčku, šteje hlapce in dekle, jim reže beli
Na stricovem domu (1860):	šumí poletne večera krotek potok skoz zeleno drago, tako šeptá lipovo listje, ko ga boža hladen večeren veter. »To je cigan
Vetrogončič (1860):	ljubim solncom. Hladna brisavica pihljá od planinskih goščav, otresaje belo lipovo cvetje Janezu na slamnik in pripogovaje ozimino klasje na vlažnem
Kupčija in obrtnija (1872):	vosek, pa na živinske kože, na široko palmovo listje, na lipovo in brezovo ličje in na še več enakih stvari. Prvi

▶ Lipovec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Lipovec

Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	otožnosti. Kajti sicer bi se moglo zgoditi, da bi si Lipovec na kak način prisvojil to velevažno listino, Tankega na samotnem
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	domača slovesnost, kajti s tem motite vso odlično družbo«. Urban Lipovec hitro odvrne, da ima z g. Rudolfom Tankim nekaj prav
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	Tanki vzdihovati. Vendar pride k njegovi sreči še ta večer Lipovec in nekaj gospodov na pošto. Tanki in Miha ga brž
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	dr. Štrigalica, sekundant nadlogarjev, začneta posredovati med strankama. A Urban Lipovec se drži pretrdovratno; zato ni zaželenega vspeha. Ne kaže torej
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	ako padem, gospod poštar? « »Ne boste padli ne! Le pogumno! Lipovec bo bežal pred vami kakor zajec. Vi še sami ne
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	pošto. Tanki in Miha ga brž primeta zaradi tiste listine. Lipovec prizna, da je res prišla v njegovo last in da
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	Vse obmolči. Zali lovec jim je sicer znan, nadlogar Urban Lipovec je to; a ta razburjenost, ki se mu bere na

▶ lipovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lipovina

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bela, černa, žuta. Lipec, debel, zelen, žut. Šepelina, žuta, drobna. Lipovina, drobna, zelena. Žlahtnina. Maznica, černa. Tepenka. Muškatel, bel, čern. Tepka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zelena. Šipulina, žuta, drobna. Kraljovina. Žlahnina. Plavnina. Slastičina. Lipec. Volovina. Lipovina, zelena. Sesec kozji. Lipec, žut. Raša. Kozovina, černa. Malvazija. Muškatel
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Podsemške vina slujejo. c) Horvaške plemena. Belina in belica. Mukovatka. Lipovina debela. Kratkopetka. Belica debela. Peles, černa, černina. Volovac. Podbel. Dolgopetka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	debela. Peles, černa, černina. Volovac. Podbel. Dolgopetka žuta. Ranina. Imbrina. Lipovina drobna, rana, debela, prigorska. Javor, bel, sladek, žut, zelen. Perla
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	čern. Divična in šiprina. Černina, rožninska, srednja. Zelenika, černa, žuta. Lipovina, černa, drobna, zelena. Šipulina, žuta, drobna. Kraljovina. Žlahnina. Plavnina. Slastičina
Kupčija in obrtnija (1872):	šteje: hrastovina, bukovina, brezovina in brestovina; — med mehek pa: jelovina, lipovina, vrbovina in topolovina. V sredi med trdim in mehkim lesom
Kupčija in obrtnija (1872):	javornina, jelševina, brezovina, zelenikovina, gabrovina, drenovina, črešnovina, hruševina, hrastovina, tisovina, lipovina, brestevina in brinjevina. Iz Laškega pride posebno lepa orehovina. Les

▶ Liprand samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lipranda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov

▶ Lipsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Lipskem
Občno vzgojeslovje (1887): glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po

▶ lira samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lir

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu

lira

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lastniga jezika! Z rajskim sladam naše žile Naj napolni tvoja lira, De se bodo čuti mile Dolžne hvale v njih zbudile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razglasiti Tirja mati domovina,” Modropojka opomina Pesnika mudečiga. Domovini poštovani Lira peti se ne brani, V nji se glasi izbudijo Ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vila Te je v zibki nadahnila. De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor

lire
Astronomija (1869): levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega

▶ liraiiiti. okrajšava ↘ goo300k

liraiiiti.
Kmetijske in rokodelske novice (1847): bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa

▶ lirasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lirasto
Zoologija (1875): Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene

▶ lirorepec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lirorepec
Zoologija (1875): v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki

▶ Lis samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Lisa
Slovenski svetec in učitelj (1886): bilo, ne li? « Zdajci se oči vseh poslušalcev od pripovedovalca Lisa obrnejo z jarka v dòl k mestu, ker od tam

▶ lisa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lis

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v gobcu, ne na koži černih ali rjujavih ali rumenih lis imeti. Zakaj lise naznanujejo, da je ovna lisasta ovca storila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mleko višnjevo. Včasi se na smetani manj ali več višnjevih lis zapazi, ktere se večkrat razširijo, in celo smetano pokrijejo; tudi

lisa

Kupčija in obrtnija (1872):	pa prvi dež barvo z njega spere, pokaže se bela lisa, in on vidi, da ga je prodajalec prav po cigansko
Postillion d'amour (1887):	Malamoccu in se utáplja v laguni. Vidi se le črna lisa na vodi in dolga poteza dima nad njim. »Kaj pa
Testament (1887):	kdo nabije ali vsaj udari, da se ti pokaže črna lisa ob koži ali pa malo krvi, potem greš k padarju
Gojko Knafeljc (1899):	Po bližnjih holmih se je že zablisnila tuintam podolgovata, temnozelena lisa izmed drugih še rjavih travnikov. A polagoma so se te

lisami

Zoologija (1875):	prebiva tudi ozelot (Felis pardalis) rumenkasto siva mačka z rijastimi lisami, ki se po bokih strinjajo v povprečne proge, in pa
Zoologija (1875):	Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec ima spredaj
Zoologija (1875):	ivanjska ptičica (Zygaena trifolii) bila prednja krila črna z rudečimi lisami, zadnja krila pa rudeča. Pogosto se nahaja po travnikih. Sklenokrilci

lise

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	stran; lahko je tedaj mogoče, da so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se

liſe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ampak kadar je ſenza, ſe nam pokashejo tamázhne liſe, próge. Liſe ali proge v luni ſo nekadaj she dajale priloshnoſt vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s gôlimi ozhmi, ker v luni smirej vidimo ravno tiſte liſe ali maroge. Proge ali liſe v luni niſo nizh drujiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	luni smirej vidimo ravno tiſte liſe ali maroge. Proge ali liſe v luni niſo nizh drujiga , kakor ſenza , ktero viſoke gore
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugih vrash in prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v luni sadeva ; ker ljudjé ne vedo, de to ſtori
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne pokashe, ampak kadar je ſenza, ſe nam pokashejo tamázhne liſe, próge. Liſe ali proge v luni ſo nekadaj she dajale

liso

Tine in Jerica (1852):	so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš
Tine in Jerica (1852):	drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste

▶ Lisa samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Lisi

Liſi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po 10 goldinarjev; „Szkólka niedzielna” (nedeljſka ſhola), hodi tudi v Liſi she ſédem lét na ſvétlo, in velja sa zelo léto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rolniczo przemyslowy” (rokodélſko — kmetijſki voditelj), hodi she ſédem lét v Liſi na ſvélto, in ſe prejema sa zelo léto po 2

▶ lisast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lisast

Zoologija (1875):	Po hrbtu je rijast in sem ter tja nepravilno temno lisast, proti trebuhu jasnejši. Omeniti moramo še črne šopke na ušesih
Pripovedke za mladino (1887):	pomaga! Ako bodejo na suho izstopili, pridirjal mu bo nasproti lisast konj; zajahati ga bo hotel, pa ako to stori, ne

lisasta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali rumenih lis imeti. Zakaj lise naznanujejo, da je ovna lisasta ovca storila, in da od ovna zopet lisaste jagnjeta pridejo
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	boš v prihodnjem oddelku tega spisa. Sedanje poglavitne bolezni gosenc. Lisasta bolezen. Ako se v začetku vzreje zapazi neenakost gosenc, koja
Zoologija (1875):	do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo na prehodu
Zoologija (1875):	ondi tudi znese v plitko jamico rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje in ja s

lisaste
Zoologija (1875): manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno

lisasto

Mineralogija in geognozija (1871):	zadržečo posamezne veče kristale kojega minerala, ki kamnu dajo nekako lisasto lice. Ako v kamenji vidimo veče ali manje votline, mandeljni
Zoologija (1875):	tudi srakor eno samo, toda debelo jajce, belo in rjavo lisasto. Teleban (Urita troile); potapka (Mergulus) in Mormon (Mormon fratercula) z

▶ lisec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

liscu
- lisecu
  Gozdovnik (1898): je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski

lisec

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so priče! ”
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge

▶ lisica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lisica

lesica

Jerica (1859):	znamenje, lesica je zajca vjedla; in tako bom jaz učitelj — lesica zajca — zdravnika pobožal, ako bo prišel na moje polje. « In
Jerica (1859):	vleče na ušesa, in veselo pravi: »To je dobro znamenje, lesica je zajca vjedla; in tako bom jaz učitelj — lesica zajca
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	pokaže pred nami ozko luknjo, skoz ktero bi se komaj lesica splaziti mogla. »Kaj! to je vhod? To ni mogoče. Človek
Domen (1864):	kaj povedajočo pesem peti: Hejo-hoj! Hoj! Volk ima loj! Zvita lesica Ima meščico! Kaj je hotel povedati s tem, tega ni

leſiza

Sacrum promptuarium (1695):	ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh
Sacrum promptuarium (1695):	katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi
Sacrum promptuarium (1695):	prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku
Sacrum promptuarium (1695):	pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile

lisica

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	17. Seršeni Zložil F. Preieren. Puščičarjem. Ni, bratec, vsaka ž'val lisica, In epigram ne vsak puščica. Pravljičarjem. Pravljica po Ezop' od
Nemški valpet (1867):	še eno vidno, namreč polno čutaro vina, katero sva — kakor lisica in lisjak v narodni pesmi — oba vkup pila. Tudi pol
Rokovnjači (1881):	Rokovnjača uže pol ure daleč dišim kakor Rokovnjač biriča in lisica past. « »Pij, a ne delaj zabave, Blaž. Spet bi se
Ponkerčêv oča (1882):	pravili lovci, kar po cesti, bodisi od desne ali leve; lisica priplazi in privleče se po ozki spodnji stezi, in nje
Povestnik v sili (1883):	končuje z bolj tihim glasom Teodozij. Družba se zasmeji. „Stara lisica! kako jo je ugonila," opomni Evstahij. „Pa kako se je
Cyclamen (1883):	druzih poiskal je adjunkt zopet svojo puško in svoj klobuk. »Lisica nerada naleti tako, kakor je ta storila! To je bilo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	stezi navzdol iz gošče je prihajal previdno in oprezno kakor lisica mal človek in šel naravnost proti kamenju, ki je bilo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pred vojno sodišče. Mogoče, mislim si, da je starec zvita lisica, a res je tudi, da nam je v hudi žeji
Vaški pohajač (1893):	Mnoga kokoš ali petelin, ki ga je imela na vesti lisica, zadavljen je bil v Pusti Dragi, ali je pa od

lisiza
Sacrum promptuarium (1695): pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo

liſiza

Sacrum promptuarium (1695):	sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu
Sacrum promptuarium (1695):	shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde
Sacrum promptuarium (1695):	pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi
Sacrum promptuarium (1695):	je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi
Sacrum promptuarium (1695):	boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel

lisice

lesice

Stric Tomaž (1853):	morejo, naj počnó, vse je zastonj. Polovili jih bomo, kot lesice v luknjak. Tedaj, kaj čakate? “ „Lahko po nas streljajo, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poglavje. Steklina. Pasja steklina, na kteri psi, značke, volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro še ne

leſize

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je v ſerze vidil, toraj mu na njegove miſli odgovori: „Leſize imajo ſvoje luknje, ptize ſvoje gnjesda; ſin zhlovekov pa ſhe
Genovefa (1841):	natürliche) toplota sveſte koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi ſo volkovi ſtraſhno

lisice

Razne dela (1870):	vitezam, Dirja vsak posamši tam, Strela zajce, šoje, utke, Tud lisice, divje putke, Če mu pride v pest Tatar, Je ko
Kupčija in obrtnija (1872):	komote obešajo. — Nadalje spadajo med kožuhovne zverine: vidre, medvedi in lisice. Lisic je več sort. V severnih krajih so črne, sive
Cvet in sad (1877):	prizor videl, pa čul otlo ukanje sov nad žago, lajanje lisice z bližnjega Suhega broda, koža bi se mu bila zježila
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in veli: Zdaj mi ne bo treba več prežati na lisice in zajce, živel bom brez dela in skrbi kakor grof
Izza mladih let (1882):	tem lovcem sta hodila gospoda pod goro na zajce in lisice. Oča moj so bili čevljar in tudi jaz sem bil
Luteranci (1883):	voditelj, Katarina Stobe, nam je zadnjo nedeljo pridigoval, da imajo lisice svoje luknje, vrabci svoja gnezda; jaz Lutor apostel pa bi
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ognji sedela že blizu cilja, »peče me, da moramo kakor lisice potajno delati in nemoško govoriti neresnico«. »Nemoško je govoriti neresnico

lisici
- lesici
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v
- lesizi
  Sacrum promptuarium (1695): taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena
- leſizi
  Sacrum promptuarium (1695): inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter

lisico

lesico

Čas je zlato (1864):	kmali zacelila. Dajte mi lesico nazaj in potlej greva. « »Tudi lesico hočeš nesti? nak roka roko umije, ti neseš orla in
Čas je zlato (1864):	roka roko umije, ti neseš orla in jest bom nesel lesico. nar prej pa zaveživa rano, glej kri ti hudo teče
Čas je zlato (1864):	ne skerbi, majhina rana se bo kmali zacelila. Dajte mi lesico nazaj in potlej greva. « »Tudi lesico hočeš nesti? nak roka

leſizo
Sacrum promptuarium (1695): bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo

lisico

Kupčija in obrtnija (1872):	prodaj, ali čisto črn ni, na križu ima malo belo lisico. Kaj stori? On gre, pa belo liso s črno barvo
Cvet in sad (1877):	je rezal nekedaj bičevnik, skala ona, kjer je oče njegov lisico iz luknje izganjal, steza, koder je še kot ubog dijak
Ljubljanske slike (1879):	tudi tu vrine nemški jež tako v rodovino, da domačo lisico popolnoma prežene. V javnem in političnem življenji sta morebiti oba
Moja hoja na Triglav (1897):	si je priredil ob našem strošku gosposko večerjo zase, za lisico in za nadobudno deco. Nisem šel v hlev, ker me

liſizo

Sacrum promptuarium (1695):	hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje
Sacrum promptuarium (1695):	v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je

▶ lisičjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lisičjaki
- lisičjeki
  Botanika (1875): in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne

▶ lisičjakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ SSKJ

lisičjakove
- lesičjekov
  Botanika (1875): kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene

▶ lisičji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lisičja

Žalost in veselje (1870):	in se je mladi fante spremenil v krepkega moža, ona lisičja zvijača mu je ostala še vendar na obličji. Tomaž je
Cmokavzar in Ušperna (1883):	mesta, in kako bosta Preklezna oštela, ako bi se griva lisičja kaj ustavljal. Dalje je mesec zapazil pred Prekleznovo kletjo tri
Luteranci (1883):	svetle srebernjake zopet v žep spravlja. "Dihur te vzemi, griva lisičja! Kako sva se zmenila o tej stvari? Kaži, štej, polovica
Kotanjska elita (1898):	vprašala rdečkasta debeluška nizkega, širokoličnega korporala, ki je imel kakor lisičja dlaka rdeče, kratko pristrižene lase in pod nosom na vsaki

lisičje
Gozdovnik (1898): pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori

▶ lisička samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lisička

lesičica

Botanika (1875):	ali okroglo ploščo. Rodovi pravih gob so: Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in
Botanika (1875):	škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica (Cantharellus cibarius) je pa tudi dobro jelo. Gobani (Boletus) so

▶ lisjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lisjak

Kratkozhasne uganke (1788):	aku be bla njega nevęſta ſa druga uſęla. Tega ni Lisjak perpuſtil; ke baroko nose, inu is njo svoje roſhizhe ſakryva
Kratkozhasne uganke (1788):	ta ſtare Koſl, inu ta mlade Mazhk na goslah godeta: Lisjak na zitre wye: Bik, inu Merjasz trôbeta: Jaſbez piska. Jeſt
Zlatorog (1886):	koza brez skrbí se, »Možíčka zajec smelo mi pred nosom, »Lisják lagôtno šeta pred menój. »Samó še drozgom sem nevaren zdaj
Zlatorog (1886):	ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti se plazi zvit, Prihúljen na drévu ždí bistrovíd

lisjaka
- leſjaka
  Genovefa (1841): V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko
lisjakov
Deborah (1883): je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem

▶ lisjakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

lisjakova

Lisjakova hči (1892):	Vse to ji ni več ugajalo, dasi je bila rajši Lisjakova hči nego Mrakova žena. In Lovro, njen mož? Prej ni
Lisjakova hči (1892):	svet. Za nekoliko trenutkov izpregovori: »Ne smem pozabiti, da si Lisjakova hči, in prav zató ti ne odrekam ljubavi, katere me
Lisjakova hči (1892):	domislil in skoro da ni vzkliknil na glas: »To je Lisjakova hči! « Sedaj ga je še bolj zanimala in se mu
Lisjakova hči (1892):	ž njo. Slastna kava, kakeršno je znala skuhati le stara Lisjakova kuharica, razvezala je Brigiti jezik še bolj. Pravila je bratranki
Lisjakova hči (1892):	starejšemu in ga vpraša: »Kdo pa je to? « »To je Lisjakova hči,« zavrne starejši, »čudim se, da je še ne poznate

▶ liska samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

liska
Marjetica (1877): pomeni to, da je njihova gospodinja tako praznična danes. Mlajša liska pa se je vspela celo sprednjima nogama po Marjetici, kakor

lisko

liſko

Kuharske Bukve (1799):	lemone gori; puſti ſhe en zhaſ vręti, daj na ſklędo liſko inu polivanje. — Kir ozhe, sna tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene
Kuharske Bukve (1799):	shupe, ali druge na njo, naj savrè. Po tim vsami liſko ven v' drugo koso, prezędi na njo ſok, inu ſilazhi

▶ Liska samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Liska

Planšarica in pastir (1881):	pohvale od majarice. »Kje pa je Belša? kje Balha? moja Liska! « pogovarja se planšarica z živino, ko pogreša nekterih repov v
Grajski pisár (1889):	veri! « »Zahvaljujem se vam, gospod Jošt, in ko bo jeseni Liska storila telička, ga vam pripelje moj hlapec na Visoko. Ta

▶ list samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

list

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi vidili, je nekako to le: Če se mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 51. V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu
Sveti večer (1866):	ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku
Sveti večer (1866):	Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil

liſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo

lista

Botanika (1875):	krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3.
Botanika (1875):	le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je

liſta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj ozhitne zherke narediti, de bode tudi sadna ſtran vſakiga liſta sa ſlabſhi ozhi lagleji sa brati. Tiſtim pa, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in drusiga koriſtniga vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé tako malo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dela poterdili. Sa vaſ, ljubi kmetji! ſmo vézhji del tega liſta odlozhili, v kterim snati shelimo vaſ poduzhiti , kar je od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Saſtran tega ſe bo more biti vezhkrat na konzu eniga liſta, v ſredi eniga ſtavka prejenjati moglo, zhe ſe lih takó

liste

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas
Sveti večer (1866):	O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali

liſte

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	190 plazhilo jemlje. Ker med tem nekteri morebiti shelé, tudi liſte tekozhiga pol leta dobiti, ſo povabljeni, ſe ſkoraj sa té
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku

listi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo
Sveti večer (1866):	varovati in jih ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni
Botanika (1875):	Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet
Botanika (1875):	plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma
Botanika (1875):	je bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja
Botanika (1875):	so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega
Botanika (1875):	rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od kterega se

liſti
Branja, inu evangeliumi (1777): liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu

listih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pristavijo mati, „je pa nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se
Botanika (1875):	jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4

liſtih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k.

listom

listam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče

listom

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stala v kmetovi hiši ter se je igrala s zelenim listom, druge igrače ni imela. V list je zbodla ljuknico in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	kdor ni ud ali kdor nima posebnega spričevanja z vstopnim listom. — V nedeljo je veselica v čitavnici. Začne se s petjem
Botanika (1875):	razvitev in opravek pravih listov. 2. Luske brstovne so shujšane, listom podobne tvorine, kterih namen je ta, da varujejo mladi začetek
Botanika (1875):	prašnike; tudi pestič postane pri razvitji plodu mnogokrat prav podoben listom, ali se časih celó res spremeni v prave liste. Göethe-ova
Botanika (1875):	Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom, ker so tudi zeleni in krepni. Pri mnogih rastlinah ima
Botanika (1875):	listi, posebno pri dozorévanji plodu, prav očitno podobni pravim steblovim listom. Prav pogostoma se pa najde sredi cveta le en sam
Botanika (1875):	od steblovih delov, ker so take rastline, ki imajo ploščnate, listom podobne veje, in spot take, ki imajo valjaste liste, prav
Botanika (1875):	krog v cvetu so prašnični listi, ki so pa navadnim listom tako malo podobni, da se imenujejo nitke. In res so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ponosno meriti, kar se tiče slik, z vsakim nemškim ilustrovanim listom. Pisan je ta list v čisti srbščini in mi ga

liſtam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze (tenje) ſe ſtraſhi, ino pred ſuhim liſtam beshi. Kamorkolj pogleda, ſvojo ſtorjeno krivizo sagleda; neprenéhama ſe plaſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ternov plot ſaditi, in rediti ga? (Na dalje s perlognim liſtam. ) Ker ſèm ter tje ljudje ſhe niſo popolnama previshani *), de

listov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je
Botanika (1875):	conus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega
Botanika (1875):	nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta
Botanika (1875):	z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem
Botanika (1875):	stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali
Botanika (1875):	ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta

liſtov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de ſta naga. Rudezha jih ſprehaja od ſramote, is figovih liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe pokrijeta s' njimi. Vſa plaſhna
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe jim je godilo. ˛Sveti Pavel je vernim kriſtjanam vezh liſtov piſal. Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo. Eniga je piſal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lehko rastergale. Koj drugi dan Jurek pride, rekozh: „Pervih ſheſt liſtov vam vſako ſtran, ktiro hozhete, bres ſpotike preberem. ” Kraljevizh mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hvala gre. ) Niſo ſame Kraſhovke, kakor je v enim teh liſtov rezhêno, tako pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvèt shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo ! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo, mi tega niſmo krivi; vſelaj jih na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	téh novizah poterdi, de ni konza ne kraja. ˛Skosi pet liſtov eno gode. On pravi: „Zhe ravno ni dokonzhano, de ſo

listu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to, de bi bilo dobro , de bi se v pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zato bom na trojno zaničevanje ob enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to

liſtu

Genovefa (1841):	ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati: Per meni „ v Loblani'' i.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bilo ravno sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen.

▶ list samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pismo; SSKJ

listom
Ferdinand (1884): čula o njem, odkar je Dunaj zapustila. Brzo hiti z listom v roki k grofinji ter jej ga pokaže. Razume se

▶ lista neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

listo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):

priporočana. Dobiva se pri pisatelju. * Vingánska nárudna nuvála. Bálgarsku narudnu listo za razširjenjitu na obštutu preubraženji taj in na obštutu zemedêlstvu

▶ lista' neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

lista'

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico

▶ listast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listasti

Mineralogija in geognozija (1871):	Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30.
Botanika (1875):	postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd.

▶ listavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listavci

listovci

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dreves zató, ker smreka in jelka se ne obrastete, ampak listovci: gabri, jelše, verbe, hrasti, in vse manjši lesovje: leska, psikovna
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pri nas ne rastejo, ne bomo govorili. 15. Listovci. II. Listovci. Listovci so tisti, kteri nimajo bodekov, ampak listje po vejah
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ciprese, ki pri nas ne rastejo, ne bomo govorili. 15. Listovci. II. Listovci. Listovci so tisti, kteri nimajo bodekov, ampak listje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od manj smolnatega; zatorej greje stara smreka bolj od mlade. Listovci dajo v srednji starosti nar boljši derva, hrast pa mlad
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	namenjene. 4. Lesovje za oglje in za kurjavo, bodekovje in listovci, nar boljši od kraja vse, da se potlej nov zarod
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nas ne rastejo, ne bomo govorili. 15. Listovci. II. Listovci. Listovci so tisti, kteri nimajo bodekov, ampak listje po vejah. Pri

▶ listek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listek
Revček Andrejček (1891): pisanega, kakor pa kaj priseženega. Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela

listke

Rudninoslovje (1867):	eno mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza
Zeleni listi (1896):	obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje

liſtike

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj rasloshiti, ſizer te nizh ne rasumem. Şin (nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek, ga dershí proti liſtikam , pa nobeden
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj sdaj voſek te liſtike na-ſe vlezhe? O. Kakó bi to vedil, ſaj mi ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d.

listki

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da
Botanika (1875):	trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C.
Zeleni listi (1896):	Tako lepa sem«, reče, »pa me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa me nihče ne občuduje

listkih
Rudninoslovje (1867): rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža

listkom

liſtikam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek, ga dershí proti liſtikam , pa nobeden ſe nizh ne gane ; potlej ga dergne s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s ſuknéno zapizo, de ga ogreje, ga ſpet dershi proti liſtikam, kteri ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na

listkov

Mineralogija in geognozija (1871):	v plitvih ležiščih, ali pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je posebno meteorsko železo, to so kosovi čistega železa
Botanika (1875):	tla; bčele dobé v vresji mnogo medú. Iz strohljenelih iglastih listkov se naredi prst, ktero vrtnarji jako cenijo, ker dobro pospeševa
Botanika (1875):	izdolbeno itd. Golo se imenuje cvetišče, če nima nikakoršnih plevnih listkov. Na obsegu cvetišča stoječi cveti se imenujejo kolobarjevi cveti, ki
Trtna uš (1881):	in brez posebne uplojitve veliko jajčic na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij

▶ listek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podlistek; SSKJ

listek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno

▶ listen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listna

Botanika (1875):	51 Podoba listna se navadno dá povedati s priméro dolgosti glavne žile proti
Trtna uš (1881):	velikost trtne uši meri ⅓ do ½ milimetra v dolgosti. Listna uš, koje časih na tisoče vidimo viseti na listkih sadunosnega
Trtna uš (1881):	bubike. Takšnih jajčic leže tudi trtna uš, ravno tako tudi listna uš. Slednja so drobna, kakor makovo seme. Po zimi jih

listne
Botanika (1875): ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede
listnega
Botanika (1875): kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to
listnem
Botanika (1875): njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje

listni

Botanika (1875):	povezek soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša
Botanika (1875):	iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z

listnih

Botanika (1875):	Oddaljenost posamnih listnih krogov v cvetu ali dolgost medlistnih členov v njem je
Botanika (1875):	popek, je kratek in okrogel, v čem se loči od listnih brstov ali lesnih popkov, ki imajo v sebi zarodek listnate

listno
Kemija (1869): stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado

▶ listič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listič
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo

lističe

Kelmorajn (1864):	naslov: ,Reisen durch Deutschland von einem: Deutschen. Deutschland 1806.' Premetovaje lističe, zadenem na sledeče verstice: Kedar človek prestopi nemško mejo na
Žalost in veselje (1870):	take valove, kot hribovje in ladije premetava semtertje, kot kake lističe. Oh, ljubi moj, ondi je strašno, ne pravi zastonj pregovor
Kupčija in obrtnija (1872):	v Dunajsko banko, banka pa jej v spričevalo tega potrdilne lističe = bankovce da. Če so se banki menjice v shrambo izročile
Na Žerinjah (1876):	Stopil je od okna proč in zbral na mizi ležeče lističe. Potem pozvoni slugi. „Po polu dne naj bode voz za

▶ listina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listin

Grajski pisár (1889):	vaša,« tako sem izpregovoril, »in znano mi je obilo starih listin! In sedaj mi je pretesno v tej ozki dolini, in
Iz arhiva (1890):	li ne bi našlo ondu kàj za domačo zgodovino važnih listín. Polagoma korakajoč sta prišla prijatelja do enonadstropne hiše lesniškega župana
Abadon (1893):	se ga račita iznebiti tako, da zanikujeta, česar poleg sodnih listin ni smeti zanikavati. Nisem kemik in prirodoslovec, vender naj izrečem
Pogreb na morju (1894):	Vstopili smo, kajti pogledati sem hotel, ali ne najdem kakih listin, ki nam povedó, odkod in kam je bila namenjena ladija
Stari dolg (1897):	škrbo, kakor luna o nepopolnem mraku; a tudi ostali kup listin je bil pregledan. Bokal za bokalom je hodil potem na

listine

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so, kakor je nam kažejo sv. oficiji in druge zanesljive listine. Ko je to delo zagledalo beli dan, razširilo se je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pogumni vojščak in „varh kristijanov,” kakor ga imenujejo stare listine, tam zavetje pripraviti najvišemu pastirju, kjer ga gotovo nihče ne

listino

Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	da bi si Lipovec na kak način prisvojil to velevažno listino, Tankega na samotnem kraji ustrelil in mu to listino vtaknil
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	poprosi dva navzoča gospoda, da se podpišeta, in tako izgotovi listino, katéro Miha brž vtakne v svoj žep. S tem je
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	proti večeru nekoliko pomiri, svetuje mu Miha, naj ukonča tisto listino, na katero je sam zapisal, da se je ustrelil zgolj
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	mizo, povzame Miha besedo ter predlaga, naj Tanki napravi posebno listino, v katero naj sam zapiše edine besede: »Zavoljo hude otožnosti
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	velevažno listino, Tankega na samotnem kraji ustrelil in mu to listino vtaknil v žep. Sedaj se Tanki čuti spet v novi
Slučaji usode (1897):	več! Malvina, v trdnem prepričanju, da jej poda kako važno listino, ki naj bi jej bila v zanesljivo priporočbo, seže hlastno
Slučaji usode (1897):	imelo začeti od vseh težko pričakovano predavanje, ko grajščakinja pogleda listino, na kateri so bila zapisana imena onih, ki so za

▶ listje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú
Botanika (1875):	visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča:
Botanika (1875):	Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline

liſtja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili

listje

Genovefa (1841):	kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je
Stelja in gnoj (1875):	se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4.
Botanika (1875):	iz njega kislec in ga odpravi iz sebe skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori
Botanika (1875):	njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi
Stelja in gnoj (1875):	težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take
Spisi Krištofa Šmida (1883):	majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov
Zlatorog (1886):	ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad

liſtje

Sacrum promptuarium (1695):	de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo

listjem
- listjem
  Botanika (1875): kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi
- liſtjam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega
- liſtjem
  Genovefa (1841): in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo

listju

listji
Zoologija (1875): živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica

listju

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	za tri tedne valiti, Nahajamo takih jajec v gnoju, v listju, v žagovini ali v rahli persti, kjer toplota gnjijočih stvari
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	svilo. 11. Rimska murba z okroglim, na verhu svitlim, tertnemu listju enako zarezanim perjem, ima sad rudečkasto siv. Naglo raste. 12.
Nemški valpet (1867):	ne poboljša. Saj veste, da je star pes pozimi v listju ležal za hlevom in se od mraza tresel. Tačas je
Razne dela (1870):	kipeča vlaga, In kaki konj še zarestd, Nakrat je v listju zašumelo, V somraku bel ferkljá zavoj, Šumot se bliža, se
Razne dela (1870):	Nakrat zbudí ga šum, gonitve znak, Sedlon teptá bežeč po listju dalej, In — puške tresk! — ta zverne se na tlak. Osupnjen
Marjetica (1877):	klopoče v gorskem zatišji in hišni čuvaj se oglaša v listju ali na vežnem pragu. V takem času je poiskal Štefan
Iz arhiva (1890):	prisego, pomemben ... Zamislil se je. Hreščeči koraki po pesku in listju so ga vzdramili. Bližal se mu je Kodràn. Pavel je
Na krivih potih (1893):	trudne oči. Prijeten vetriček je pihljal in se zigraval po listju dreves in grmičevja. To šumenje ga je zazibalo v začetku
Slučaji usode (1897):	poljublja vsako peerjice spavajočih ptičkov, vsako rosno kapljico, trepetajočo na listju in travah, vsako cvetko, vsako biljko okrog! Kako praznično je

▶ listnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listnat

liſtnat

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna hoſta vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor ſlamnat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdelanja s liſtnim gnojem debeleji pognojen biti; tudi dalje dershi liſtnat, ko ſlamnat gnoj. 2. Bizhje, lozhje in terſtje je dobra

listnate

Botanika (1875):	še te samo takrat, če so prav nove. II. razred: Listnate tajnocvetke; Cryptogamae foliosae. 135 Bolj razvite rastline s koreninami, stebli
Botanika (1875):	listnih brstov ali lesnih popkov, ki imajo v sebi zarodek listnate vejice, kakor se to vidi na postranskih dveh brstih naše

listnatih
Botanika (1875): spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke
listnato
Mineralogija in geognozija (1871): palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali

▶ listnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listnica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	rodovin prišlo na beraško palico in je sindik izgubil službo. Listnica vredništva. Gosp. α + β = 50. — Gosp. B. Rog. v Celji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto federalistov, tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka

listnice

Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	tisto srečno mladost, ki jo je užival v gubah moje listnice. Nesrečni bankovec! Ali ne veš, da se leta mladosti nikdar
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	ABRACADABRA; in v tem hipu se bankovec oživi, izkobaca iz listnice, in kakor zal deček sede na ugašeno svetilnico. Glavo mu
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	beli dan, bolj sem ga tiščal v tamno predalo prazne listnice. Ko so pa z dnevi potekli beli tovarši, in je
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	so bile pozabljene, dijak z Dunaja potegne zadnji bankovec iz listnice, na novo so prišli bokali na mizo. Dijak je prepeval
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	danes prijeti. Ko sem napravljen, se vsedem, iztrgam iz svoje listnice košček papirja in pišem na-nj sledeče: „Slavni preiskovalni sodniji v
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	pomagali s svetom. Glejte tu“ — v tem izleče iz svoje listnice štiri poštne nakaznice — „so mi došli včeraj po pošti mesečni
Arabela (1885):	celej rodbini škodovati. Poglej ta papir,« nadaljuje vznemirjen, vzemši iz listnice pismo. »Vsi smo danes berači, ako nam ne pomaga Arabelin

listnici

Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	bankovcu se je milo zdelo naše petje, poskakoval je v listnici in moral sem ga kletarju izročiti, ki ima večjo ječo
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	dal slovó; pri meni je bil tako rahlo zavit v listnici, ni se prehladil, ni si stergal bele srajčice; zdaj bo
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	Imel sem tedaj predlanskim bankovec. Dolgo sem ga varoval v listnici. Bolj ko je silil na beli dan, bolj sem ga
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	in omiko, katero je prinesel iz rojstne hiše. V moji listnici je bil bankovec cel teden; naučil se ni nič v
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	stare tovariše, ki jih je čez dolgo časa našel v listnici krčmaričini, spodobno pozdravljal, celo noč jim je pripovedoval svoje zgodbe
Cyclamen (1883):	e, saj sem je zapisal,« hiti nadzornik ter išče po listnici. Doktorja vse to ni posebno zanimalo; pil je mirno svoje
Slučaji usode (1897):	nosilo črke, strinjajoče se z njegovim imenom, in v njegovi listnici se je našla med drugimi pismi, katera so vsa pričala

listnico
Sveti večer (1866): nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji

▶ listnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listnica, denarnica; kontekst

listnik

Najdenček (1860):	Mignon dobro napasel. — V mestu nisim mogel sprašati, kdo je listnik zgubil; le po tihim in previdno sim popraševal, ker sim
Najdenček (1860):	Tisti sim jez! ” Kupec je stal osupnjen. Urno je zagrabil listnik, memral, kakor če bi se hotel izgovarjati, nerazumljive besede in
Najdenček (1860):	imate,” je rekel se smejaje eden gostov; „ali hočete mar listnik iskat iti? Ne škodvalo bi vam, če bi ga našli
Najdenček (1860):	strašno pokopan, ko si bil še živ? Kdo je našel listnik? Ti ali Mignon? komu se imaš za bogastvo zahvaliti? Z
Najdenček (1860):	Težko sim solze posilil. Mignon, kteri je prav za prav listnik našel in za Bogam pervi me časno srečnega storil, sim
Najdenček (1860):	ni tvoja nesréča, da si me srečal. Tistemu, kteri mi listnik z vsimi dnarji nazaj prinese, sim četerti del tajistih v
Najdenček (1860):	hotel nič podariti. „Gospod! ” sim mu jez odgovoril! „tu je listnik. Pri mestu Fisen ste ga zgubili. Ali se še spomnite
Najdenček (1860):	ko sim mu pa povedal, da nesem njegovemu gospodu zgubljeni listnik, me je kaj po lepih stopnicah peljal in naprej tekel
Najdenček (1860):	sim, da to ni bilo tako lahko. Zakaj kakor sim listnik natanjko pregledal, nisim mogel nič nič najti, iz česar bi

listnika

Najdenček (1860):	z Ijudmi napolnila in slišal sim, da so se od listnika pogovarjali, ki ga je kupec iz Avgšpurga pri mestu Fisen
Najdenček (1860):	starega je vedno dobro, rején! ” „Jez bi hotel, da bi listnika nihče ne našel; staremu, stiskaču nič ne škodje, in ojster

▶ listognoj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

november; [sskj]

listognoj

listognoj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz

liſtovgnoj

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſneg sapade, inu akulih poprej v' Kimovzi smersuje, je vender Liſtovgnoj vezhi tal gorák. Sima. Je vezhi tal mersla, inu vezh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	hude vremena; kader poloviza Kimovza pretezhe, ſe sazhné velki mras, Liſtovgnoj je moker inu gorák. Sima. Se sazhné ta 21. dan

listognoja
- listovgnoja
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs

▶ listopad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

november; [sskj]

listopad

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub

listopada

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi nam v Kropi en dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de jih je zmenjal za cesarske denarje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50

liſtopada

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj je noviga? (Velik pelikan na Krajnſkim. ) V tvork 7. liſtopada ſo v vaſi Radna v Bresovſki fari, 2 uri od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 21. V ſrédo 22. liſtopada. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drevéſ in drusih, ktere revno raſtejo in malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako ſtoriti: Is ſlame ſe omela naredé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 19. V ſrédo 8. liſtopada. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	namenili, mestne okolšine ogledati. (Dalje sledí. ) Kmetijfke opravila v meſzu Liſtopada. Zhe je ſhe kaj répe, kapuſa, korenja ali péſe na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 47. V ſrédo 20. Liſtopada. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 45. V ſrédo 6. Liſtopada. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu

listopadu

liſtopadu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezheno, zhe mu je njegovo drevje ljubo. — Glejte, ſhe v liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v meſzu grudnu svezher
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şpomlad, préden berſt pogánja, ali tudi v poprejſhni jeſéni po Liſtopádu perréshi, ali odshágaj vſe ſadíke prékaſto, od pol drugiga — do

▶ lišaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lišaj

lušaj

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izvira, in ktera se sme repni lušaj imenovati. Zakaj leta lušaj je ravno tako zatrosljiv, kakor ta pravi, in vsi konji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravi, iz ktere krasta izvira, in ktera se sme repni lušaj imenovati. Zakaj leta lušaj je ravno tako zatrosljiv, kakor ta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsi konji v štali ga kmalo nalezejo. Ozdravlja se ta lušaj s tistim zdravilom, ktero je v XXXIX. poglavju zoper garje

lišaji
Botanika (1875): brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse
lišajih
Botanika (1875): rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se

▶ lišajav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

lišajavo
- lišajno
  Zlatorog (1886): smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije

▶ lišp samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lišp

Divica Orleanska (1848):	blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja
Zlatorog (1886):	ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér

lišpom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je mislil, da si jo je res pridobil z gizdavim lišpom, ki ga je na sebi nosil, in že se je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je povedala ravno tisti dan. ” „Vam? ” „Meni, meni. Z vašim lišpom in vašimi biseri ste si pridobili njeno serce. Tako je

▶ lišpan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lišpan
- lišpani
  Divica Orleanska (1848): v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so

▶ lišpati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lišpa

Ljubljanske slike (1879):	da po ženi pride zló v hišo. Ženska se rada lišpa ne le po telesu, ampak tudi po duhu, s tujim
Ljubljanske slike (1879):	dobila moža; gospej pa tega ni treba, a vendar se lišpa v obče še veliko bolj, med njo in gospodično, ktero
Ljubljanske slike (1879):	prav na ves stezaj vživati; če se mlada, neomožena gospodična lišpa in skuša prikupiti se možkemu svetu, dela to iz čisto

▶ lit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lito

Kemija (1869):	502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510.
Kemija (1869):	468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol
Kemija (1869):	tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H.

▶ litanija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

litanije
- lytanie
  Branja, inu evangeliumi (1777): LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon

▶ litanije samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

litanijah
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vlada in jih k sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske
litanijam
- litanijem
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de
litanije
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Litanije: Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili

▶ liter samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

liter

Kemija (1869):	i. dr. 3. Dušec. Nitrogenium; N = 14, gostota = 0.976. 1 liter vaga 1,25 grama; najden leta 1772.
Kemija (1869):	določujemo primerno težino. Gostota zraka je toraj = 1, in 1 liter zrakú vaga 1,29 gramov. Najvažniše zračne lastnosti smo že opisali
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode). Vsajene 22. aprila. 5. Kot poskus za kontrolo poskusa

litra

Ljubljanske slike (1879):	jemljó „apetita“, ker potem gre še predno je prvi četrt litra godlje iz vina in vode spraznil, in ni ga več
Ljubljanske slike (1879):	gostilničarji v Ljubljani, da dobrega vina ne točijo; od pol litra te že mora glava boleti, če si le božji. Tudi
Ljubljanske slike (1879):	streči, kakor revežu, ki ima komaj toliko, da pije četrt litra vina ali vrček piva. Če za to kako robato sliši
Dva adjunkta (1888):	bo mislil, da je vsak dan pri obedu izpil pol litra, treba povedati, da je to storil samó v nedeljo in
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	denarjem. Za steklenico, v kateri je bilo po tri četrtinke litra navadnega ogra ali hrvata, dajali smo po jeden goldinar. Požlahnjeno
Dva adjunkta (1888):	do polunočí skupaj, in Zgaga je dal celó za pol litra vina. « — Pošta je prihajala v Osredek prav opóludne in pismonoša
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	pokliče z oblastnim glasom vina. Imela sta ga kmalu pol litra pred seboj. Najpoprej natoči Mušič sebi, potem pa še Pavletu
Gojko Knafeljc (1899):	sina. »Janez, pojdiva v klet, in tam mi daj pol litra najboljšega, da ne bode videl nihče. Pred temi ščipavci tam
Vrt, vrt! (1899):	mu je nalil iz velike steklenice za durmi še pol litra. Potem pa začne pripravljati, da bi prižgal svetilno. »E, zaradi

litrov

Šaljivi Slovenec (1884):	je vprašal, koliko ima plačati. Gostilničar je terjal za šest litrov šest dvajsetic. »To ni mogoče«, reče gost, »moj želodec drži
Šaljivi Slovenec (1884):	To ni mogoče«, reče gost, »moj želodec drži samo pet litrov. « — »To je prav«, mu odgovori krčmar, »zavoljo tega vam je
Vesela vožnja (1889):	je bilo tam, kajti dohtar Konec je moral plačati nekoliko litrov vina, »da se zamočijo kolesa njegovega kolêslja« — kakor je dejal
Vesela vožnja (1889):	mu bilo treba dolgo prigovarjati, da je plačal za nekoliko litrov vina od hvaležnosti, da se je ozdravil »konjemanije«.
Roman starega samca (1895):	takó nezrelo petje, najsi sem bil ob tem prihranil nekaj litrov petroleja. Ves teden sem odslej prihajal pozneje domov, nadejaje se

▶ literatur neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

literatur
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43

▶ literatura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

literatura
Kmetijske in rokodelske novice (1845): po domače povem: Meni se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa

literature

Vetrogončič (1860):	djale, ti pa položi pred našo gospodo kak sadič naše literature, da se bo navadila svojincov, in ohranila možgane slovenske. Ne
Anton Janežič (1870):	priznava drugi slovenski pisatelj, Janko Pajk, Janežičevo zaslugo za slovenske literature: »Janežič ima največo zaslugo za naš pismeni jezik pervič v
Anton Janežič (1870):	je slehernega moči in zmožnosti porabiti v stavbe poslopja slovenske literature. On ni ločil; niti žalil nobenega stanú, zato so mu

literaturi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo

literaturo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od

▶ lithostratos neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lithostratos
- lithoſtratos
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu

▶ liti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lije

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija

lil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S

lile

Divica Orleanska (1848):	skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je
Stric Tomaž (1853):	solze po obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot

liti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtrelni prah (pulver) na dan. „ 484 „ ſo jeli voſhene ſvezhe liti. „ 480 „ ſo jeli piſtole delati. „ 454 „ ſo bile v Nirnbergu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po volji zernat je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê
Sveti večer (1866):	in zahvali kviško povzdigujejo. Nebeški oče mora svoj blagoslov na-nje liti. ” Ravno tako pobožno in častitljivo je logar s svojo družino
Mlinar in njegova hči (1867):	cerkvenih oken, kakor sem jim bil obljubil. Nocoj ga hočejo liti. Pivek. Lehko bi bili kaj pametnejšega prinesli, Luka. Jaz ne

▶ litje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

litje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko

▶ Litovec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Litovcih
- Litvanih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi

▶ litvanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

litvanska

litvanske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu

litvanskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali

litvanskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin

litvanski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se

▶ litvanščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k

litvanščino

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo

▶ liv samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

liv
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat je. Vsak še

▶ livada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

livad
Tine in Jerica (1852): s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam

livada

Viljem Tell (1862):	na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam
Viljem Tell (1862):	Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje

livadah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): se zdaj Fabij v Eliziju*) greje in sprehaja po zelenih livadah pa nektar**) serka. O da bi mi pač bogovi kmalo
livadi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega

▶ Livade samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Livadah

Tine in Jerica (1852):	prikazala ni. Nepovabljeni, pa všečni svat. Svatovšina je bila v Livadah v Tinetovi hiši obhajana. Tinetova mati si je prizadjala svate
Tine in Jerica (1852):	soznanil. Martin je želel zopet drugi dan svoje serce v Livadah zveseliti, in to malo ur, ki so mu jih njegove

Livade

Tine in Jerica (1852):	svoje matere, in odtod spremljena od svojih kerstnih botrov v Livade. Kje pridši so stali vsi posli, zunaj ene same dekle
Tine in Jerica (1852):	zopet grob svoje matere, in se s svojo tašo v Livade podala. S potjo je Liza 1000 reči omenila, kako bodo

▶ livanjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

livanjskem

Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Dinarske Alpe, med njimi visoki Prolog. Zaradi plodovite zemlje na livanjskem polji okróža Livno romantična okolica. Iz nižave si poglejmo zopet
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je prizidano novo mesto, katerega déli sezajo precèj daleč po Livanjskem polji. Dočim v starem mestu ali v pravi trdnjavi stanujejo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	in okoli trdnjave se razlega daleč po hribih in po livanjskem polji, vmes pa se čujejo pogosti bojni klici naših nasprotnikov
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	človeška bivališča vselej bolj, negoli kraj ob strmem pobočji. Na Livanjskem polji se vidijo krasne pristave, v katerih imajo begi in

▶ Livij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Livij
- Livius
  Sacrum promptuarium (1695): kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati

▶ Livija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Livija

Livia

Sacrum promptuarium (1695):	dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu
Sacrum promptuarium (1695):	nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel
Sacrum promptuarium (1695):	namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od lete
Sacrum promptuarium (1695):	moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu
Sacrum promptuarium (1695):	Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi
Sacrum promptuarium (1695):	saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti kakor Livia, on ima biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost

Livije
- Livie
  Sacrum promptuarium (1695): fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo
Liviji
- Livij
  Sacrum promptuarium (1695): bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s'
Livijo
- Livio
  Sacrum promptuarium (1695): enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar

▶ Livno samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Livna

Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Mustaj Bej iz Ključa, Abdul-Raman Firdusović in Atlagić Bej iz Livna, kateri imajo še več čvrstih, v orožji dobro vežbanih hlapcev
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	sedemnajst, med njimi štirje ljuti begi: brata Bušatliji, Čižmič iz Livna in Osman Bajrič iz Glamoča. Imenovane bege je obsodilo vojno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	3. uri popóludne zunaj mesta blizu frančiškanskega samostana »Gorica«. Iz Livna smo šli proti trdnjavi Glamoč. Akoravno smo bili mesto Livno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	bila določena naša gôrska brigada. Dné 1. oktobra odrinemo iz Livna proti zapadu in krenemo pri selu Priluka po silno zanemarjenem

Livno

Spomini na okupacijo Bosne (1888):	njimi visoki Prolog. Zaradi plodovite zemlje na livanjskem polji okróža Livno romantična okolica. Iz nižave si poglejmo zopet zgoraj na skaloviti
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nekaterim upornikom posrečilo, najbrž prvi dan pri našem dohodu pred Livno, pobegniti iz mesta in prekoračiti precej pusto pogorje Krug-Vrbovnik, deleče
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	g. S... , »ostaviti nam je jutri Travnik, da udarimo na Livno. « — »Hvala ti, brate, za brinjevec in za poročilo,« odgovorim, »pri
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	me izpustili iz vojaške službe in vrnil sem se čez Livno, Sinj, Splet in Trst domóv v Ljubljano, kamor sem dospel
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	dôli do mestnega ozidja, mi pa njim za petámi. Mesto Livno broji okoli 4000 prebivalcev. Sezidano je na rébri hriba. Neposredno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Livna smo šli proti trdnjavi Glamoč. Akoravno smo bili mesto Livno z okolico popolnoma zajeli in obkolili, vender se je nekaterim
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	póludan, ko pride povelje, da mora prvi bataljon Kuhnovcev obkoliti Livno na zgórenji severni stráni. Z brzim korakom hitimo do prvega
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	posadko deseti strélski bataljon, mi drugi smo se vrnili v Livno, odkoder smo poslali nekatere stotnije v bližnje vasí. V Livnu
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	podzemeljski tok. Od tega, mislim, dalo se je mestu ime Livno. Na izlivu se čuje med strašnim šumenjem, katero provzročujejo neštevilni

Livnu

Spomini na okupacijo Bosne (1888):	bólnico v Trst. Obljube, da mu tudi jaz napijem v Livnu pod cesarsko zastavo, nasajeno na stolpu trdnjavinem, torej nisem mogel
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Hvala ti, brate, za brinjevec in za poročilo,« odgovorim, »pri Livnu se vidiva zopet in ako Bog dá in sreča junaška
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	me je bilo in iz srca sem pomiloval nesrečne v Livnu bivajoče kristijane, ki so trpeli zaradi slepote vstaških Turkov veliko
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	in osnažimo, česar nam je bilo res jako potreba. V Livnu se nam je posrečilo, da smo ujeli zapeljivce in vstaške
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ne prinesemo nazaj! Pohodu namen je bil, hitro predreti proti Livnu in se trdnjave polastiti. Jedva prispemo do vznožja Koblje glave
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tistih dnéh 5000 do 6000 vstášev s 24 topovi v Livnu in da smo mi imeli samó 2000 móž s 4
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da se zberó še druge čete, iz severnih krajev proti Livnu odposlane. Na Kupreži smo opazovali prve sledóve Krasa: na zelenih
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Livno, odkoder smo poslali nekatere stotnije v bližnje vasí. V Livnu sem bival do dné 4. novembra. Življenje tu je bilo

▶ Livorno samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Livorno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Goriško, Teržaško, notrajnje Krajnsko in tudi Istro, dalje Liburnio ali Livorno, to je, primorje od Senjske Reke do Dalmacije, in zadnjič
Najdenček (1860):	in po dolgi, pa vunder srečni poti sim prišel v Livorno na Laškim. Sedmo Poglavje. Mignon. Ko sim na zemljo stopil

▶ livre neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

livre

Pozhétki gramatike (1811):	moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene
Pozhétki gramatike (1811):	Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik ti bo dal ene
Pozhétki gramatike (1811):	poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau
Pozhétki gramatike (1811):	bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji

▶ Liza samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Liza

Tine in Jerica (1852):	Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to
Tine in Jerica (1852):	Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je
Sveti večer (1866):	v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari
Deborah (1883):	ne spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede

Lizi

Zlata Vas (1850):	bile, in ki ste se imele kmalo omožiti, pridete k Lizi ter rečete: »Let in dan si že omožena, pa si
Deborah (1883):	jo skrivaj staremu Grogi, a on je to razodel starej Lizi, in ona je vse to obesila na véliki zvon. Kde

▶ lizanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lizanje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Dostavek. Slajnica ali lizanje. Lete bolezni Rohlves ne popisuje, torej pristavim potrebni poduk iz
Najdenček (1860):	kozami posuto obličje in roke. Čutil sim, da mi to lizanje bolečine hladi in olajšuje. Še bolj sim oslabel, in več

▶ lizati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lizal

Najdenček (1860):	ležal poleg mene in mi je prijazno obraz in roke lizal ali pokladal svoj smerček na moje lica in me s
Najdenček (1860):	je spoznal, in veselo na mene poskočil in mi roke lizal. Kruha sim mu pomólil. Željno ga je vzél in ves
Najdenček (1860):	kakor če bi bil moje bolečine čutil. Potem mi je lizal s kozami posuto obličje in roke. Čutil sim, da mi

lizati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila, ako jo pes lizati ne more, je treba gnoj, ki se izceja, z vodo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila, ako jo pes lizati

liže
Kmetijske in rokodelske novice (1846): hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak
ližejo
Zoologija (1875): Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu

▶ Lizika samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Lizika

Zlata Vas (1848):	gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno govoriti, kakor de bi se
Zlata Vas (1848):	z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim
Zlata Vas (1848):	Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem de
Zlata Vas (1848):	in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila vsa objokana.
Zlata Vas (1850):	Lizika njegova žena. Potem plah k nji stopi, ter reče: »Lizika, ti si rekla de se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez
Zlata Vas (1850):	zakaj nobene druge bi si ne bil zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi
Zlata Vas (1850):	On je namreč na tihim upanje imel, de bo enkrat Lizika njegova žena. Potem plah k nji stopi, ter reče: »Lizika
Zlata Vas (1850):	in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa

Liziko
Zlata Vas (1848): poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko

▶ lizikin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

lizikine
- lizikne
  Zlata Vas (1848): vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa

▶ lj. okrajšava ↘ IMP

lj.

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	večna luč nej jim sveti. M. Nej počivajo v miru. — Lj. Amen. Molimo tudi za svoje brate, kterih ni tukej. — Lj.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebe zaupajo. M. O Gospod! pošlji jim pomoč iz svetiša. — Lj. — In varuj jih iz Siona. M. Gospod! usliši mojo molitev
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Lj. Amen. Molimo tudi za svoje brate, kterih ni tukej. — Lj. Moj Bog! daj dobro svojim služabnikam, ki v Tebe zaupajo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	M. Molimo za vse verne mertve. — Lj. Gospod! daj jim večni mir, in večna luč nej jim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	In varuj jih iz Siona. M. Gospod! usliši mojo molitev. — Lj. In moje vpitje nej do Tebe pride. — M. Gospod z
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	moje vpitje nej do Tebe pride. — M. Gospod z vami. — Lj. In s tvojim duham. Molimo. O Bog! kterimu je lastno

▶ ljajo neuvrščeno, program ↘ goo300k

ljajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj

▶ ljeno neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

ljeno
Stric Tomaž (1853): ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse

▶ lji neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

lji
Genovefa (1841): lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira

▶ ljivost neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

ljivosti
Stric Tomaž (1853): ljivosti in stanovitnosti prosil, da bi zamogel do konca stanoviten biti

▶ ljub pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubpridevnik, splošni, nedoločeno

ljub

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa še ljubši
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	že blizo vsakimu, kteremu je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari; vse to se je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja
Stric Tomaž (1853):	solze po obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z
Roza Jelodvorska (1855):	mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim
Viljem Tell (1862):	Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog

lub

Branja, inu evangeliumi (1777):	is JEsu Syrachovih Bukuv na 45. Poſtavi. Bogu, inu ludęm lub, katiriga ſpomin je v'zhaſti, inu hvalli. On je njega
Kratkozhasne uganke (1788):	drugo zherko poſtavi, inu se bere Anſhe. Kaj se bahash? lub moj ratar! Ke ti koker roſor tebi, semterkje enaku hodesh

ljubapridevnik, splošni, nedoločeno

ljuba

Genovefa (1841):	Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije
Stric Tomaž (1853):	imam zelo rada. Tedaj, stric Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da
Revček Andrejček (1891):	vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj Bog, kako
Zeleni listi (1896):	»No«, vpraša naposled Marina, »koliko pa hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila. Moja rajna mati
Zeleni listi (1896):	živalico? — Tri desetice, če hočete in ne krajcarja več«. »Oh ljuba žena, to je vendar premalo! « »Še preveč je. Dà, res

luba
Sacrum promptuarium (1695): resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene

ljubepridevnik, splošni, nedoločeno

ljube

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal
Zlata Vas (1848):	otroke; pa tudi krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra. “
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče to potrebno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila
Sveti večer (1866):	je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim
Oče naš (1885):	s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ

ljubegapridevnik, splošni, nedoločeno

ljubega

Blagomir puščavnik (1853):	v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi naju tolažil, in
Ferdinand (1884):	ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in

ljubiga

Zlata Vas (1848):	je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Svojiga ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši
Roza Jelodvorska (1855):	zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj
Roza Jelodvorska (1855):	de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj

lubiga

Sacrum promptuarium (1695):	je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater
Sacrum promptuarium (1695):	Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega lubiga sina: jas prosim taba skves

lvbiga

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviere inv vse karje pertam drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga lvbiga moiſtra vse tv bodi permene dones inv navenzno N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei te S. Shegen katieri je pershov zhres nasha lvbiga Gospveda Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl ofran biv tiſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S

ljubempridevnik, splošni, nedoločeno

ljubem

Oče naš (1885):	ne poznajo nebeškega očeta? Ali ne slišijo nič o našem ljubem Zveličarju? Ali je dalječ od njih? Ali ne morem do
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Prosim te torej, o Bog, po tvojem ljubem Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki

ljubim

Genovefa (1841):	in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero

ljubemupridevnik, splošni, nedoločeno

ljubemu

Robinson mlajši (1849):	omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo. Z nježnima

ljubimu

Genovefa (1841):	in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo

ljubipridevnik, splošni, nedoločeno

ljubej

Mlinar in njegova hči (1867):	sem ga vas kedaj prosila. Črnot. Ne, ne! Samo po ljubej tetki si mi sporočila, da umerješ, ako ga ne dobil
Nevera (1878):	Mož poskoči kviško; komaj si je vdušil notranjega červa v ljubej družbi, že ga mu žena zopet vzbuja. »Kdo pravi to
Žrtva ljubosumnosti (1884):	motila to mrtvo tišino. Sedaj pa poklekne Vida k svojej ljubej Grozdanki, ki je spala kakor angeljček v zibelki. Nežno je

ljubi

Genovefa (1841):	poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se bo ta
Blagomir puščavnik (1853):	Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši
Sveti večer (1866):	dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič
Deborah (1883):	storiti! – Ali – zdaj sem se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana
Zeleni listi (1896):	bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil s strahom na to
Zeleni listi (1896):	Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam
Zeleni listi (1896):	ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj

lubi

Branja, inu evangeliumi (1777):	dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi

lvbi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bivsgvblan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv shzhietenemi svesan inv sa 3.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je bivsgvblan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi Gospved Jesvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash lvbi Gospved Jesus je biv rojan nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi primime: nash lvbi Gospved Jesus je biv rojan nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs je biv sgvblan nash lvbi Gospved Jesvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rojan nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs je biv sgvblan nash lvbi Gospved Jesvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne

ljubihpridevnik, splošni, nedoločeno

ljubih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja

lvbah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv vsah lvbah S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes

ljubimpridevnik, splošni, nedoločeno

ljubim

Robinson mlajši (1849):	bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit
Roza Jelodvorska (1855):	streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš

ljubopridevnik, splošni, nedoločeno

ljubo

Genovefa (1841):	ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter rêzhe: „O
Genovefa (1841):	mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	le za kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim
Blagomir puščavnik (1853):	ti povedal, in spolnuj vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča
Blagomir puščavnik (1853):	Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu
Viljem Tell (1862):	počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi

lubo
Sacrum promptuarium (1695): bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel
lubu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy

ljubšapridevnik, splošni, primernik

ljubša

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ako pridejo Rimljanom živi v roke. Njim pa je bila ljubša smert od sužnosti. Že koraka mogočni Rimljan nad-nje, da bi
Spomini (1860):	iz glave popisati vem in katerih vsaka mi je toliko ljubša, ker sem jo z lastnim trudom tako rekoč prislužil. Kar
Bore mladost (1862):	mi je ljubša, ker je pri gradu. " „Ako ti je ljubša, vzemj jo; toda s temi besedami te ne silim nikamur
Bore mladost (1862):	bi lahko opravljal službo v vašem gradu. " „Ktera ti je ljubša? " „Ta mi je ljubša, ker je pri gradu. " „Ako ti
Bore mladost (1862):	v vašem gradu. " „Ktera ti je ljubša? " „Ta mi je ljubša, ker je pri gradu. " „Ako ti je ljubša, vzemj jo
Žalost in veselje (1870):	hoče odkupiti. "Premislil sem si," pravi Aleš, "meni je prostost ljubša, nego čepeti v teh vaših kurnikih. Prinesite mi černilo in
Žalost in veselje (1870):	hotel ostati v Ameriki, kajti Gorenska stran mu je bila ljubša, nego daljna dežela, kjer človek nikdar ne vidi domačih ljudi
Luteranci (1883):	zlete in potaknejo glave pod perutí, nam je pa noč ljubša kot dan, ker lisjaki, ki nas ob solnici oblazujejo, tedaj
Na krivih potih (1893):	mi je prišla misel, da bi se usmrtila, kajti stokrat ljubša bi mi bila smrt, kakor da bi morala služiti krivovercu

ljubši

Blagomir puščavnik (1853):	moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	več nazaj iti v svojo domovino. Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto

ljubſhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka

ljubšepridevnik, splošni, primernik
- ljubši
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se ne smé zgoditi
- ljubſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v

ljubšipridevnik, splošni, primernik

ljubši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari; vse to se je zgodilo v kratkim času
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho

ljubſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe
lubſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je ſlepta, inu terdovratnoſt téh duſh, katére ſo jim tolikajn lubſhi, kolikajn vezh ſe vidi, de je sa njé djanu, sa

najljubšapridevnik, splošni, presežnik

najljubša

Moč ljubezni (1865):	kdor je bil zavržen od one, ki mu je bila najljubša, ki mu je bila vse na svetu in kdor je
Pomladanski vetrovi (1881):	so pri meni v najboljšem varstvu. Meni je pa tudi najljubša zabava oskrbovanje teh gojencev, kteri so mi izmed vseh sorodnikov
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	to pa je dokazano, da so žganjci njegova vsakdanja in najljubša hrana in poglavitna radost in tolažba njegovega želodca, srca in
Milko Vogrin (1883):	večjo doto s hčerjo dá, in meni sevéda je ta najljubša. Potém bodem gospodaril na svojej grajščini, kakor se mi bode
Vanda (1888):	čitati pa tudi ni mogla, dasi ji je to bila najljubša zabava. Ravno se je bila zopet čisto zamislila v lépo
Od pluga do krone (1891):	bom tudi ravnal lepo. Micika mi je že iz davna najljubša v vsi fari, in vedno si mislim, ako se imata
Prve hiše (1896):	bal se je že, da bi se mu ne skazila najljubša večerna zabava. Zato je zadovoljno segel na okno za seboj
Zadnji gospod Kamenski (1898):	bi sina ne bilo nazaj. Devica Rotija je postala njena najljubša prijateljica in tudi ona se je odločila ostati v samostanu
Gojko Knafeljc (1899):	naših slovenskih preveč ne čislam. Semtertja prečitam kako novelico, ali najljubša mi je in ostane vendarle – »slovenska kuharica«. Zaničljivo se je

naj ljubša(združena oblika)
Oskrbnik Lebeškega grada (1865): tri mlinska kolesa. Velika soba, ki je bila umrlemu gospodu naj ljubša, je tudi gospodičini naj drajša. Tu sedi dan na

najljubšepridevnik, splošni, presežnik

naj ljublejše(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to
najljubše
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa zdaj in
naj ljubši(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je

naj ljubſhi(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel

nar ljubše(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	in tako sebe in Milkota nekaj časa s kruhom previditi. Nar ljubše ure pa so ji bile, ko je svojega Milkota
Blagomir puščavnik (1853):	obhaja, da še živita in da ju bo zopet vidil. Nar ljubše veselje mu je bila Gorjanska grajšina, ktero je Bogomila

nar lubſhi(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dobriga imęna, ali mojih priatęlov, ali tęga kar mi je nar lubſhi na ſvęjti? Ali ti, o mój Bóg bóſh eno

najljubšegapridevnik, splošni, presežnik
- nai lubeshega(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): katere si ti pozhutva k'si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet nashva utam svetam tempelne: jas tabe prosim

najljubšipridevnik, splošni, presežnik

naj ljubljejši(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite

najljubši

Valenštajn (1866):	bolj tiho. ) I jaz mu dar sem daroval — Ker pal Najljubši mi prijatelj je — i jaz Sem tega kriv, Takó ne
Mlinar in njegova hči (1867):	edino veselje na zemlji. Delo je bila njena radost, ràš najljubši jej lišp. Veselila se je z menoj, kedar sem bil
Revček Andrejček (1891):	nadaljuje). Vedi torej, da si mi ti za mojim očetom najljubši človek na svetu. (Sname prstan s prsta. ) Ná prstan, — moja

nar ljubši(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki
nar lubliſhi(združena oblika)
Biblia (1584): Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj

▶ ljuba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljube
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore
ljubi
Zlatorog (1886): je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec

▶ ljubav samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubezen; [sskj]

ljubav
Zlatorog (1886): bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in pa včeraj

ljubavi

Lohengrin (1898):	je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata
Gozdovnik (1898):	Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika.

▶ ljubaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubezenski; [sskj]

ljubavnega

ljubovnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	blaži, za resnico, pravico, krepost navdušuje. Kar se tiče pesmi ljubovnega zapopadka, to so neke vmes, kterih besedna obleka je po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	peti iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako

ljubavno
Revček Andrejček (1891): me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica

▶ ljubček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubček

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	K vsem se da pes privaditi in je zavolj tega ljubček svojega gospodarja, ki ga med vso domačo živino nar bolj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	v svoji starosti obilo veselja s svojimi otroci in Répoštevov ljubček je bil kaj hraber mož. Služil je dolgo v cesarski
Zlatorog (1886):	cvetíce, »Dehtéče so in sveže kot ob košnji; »Kje neki ljubček bi jih bil natrgal »Drugod, kot gori na čarôbnem vrtu

lubizhek

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moje imę. Miz. Nasaj naj mi ga dajo. Shternf. Tvoj lubizhek, kaj ne ? Miz. Moj lubizhek , ja — jeſt ozhem perſtan imęti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mi ga dajo. Shternf. Tvoj lubizhek, kaj ne ? Miz. Moj lubizhek , ja — jeſt ozhem perſtan imęti — Shternf. Zhe mi poveſh, koko
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi ſe obluba po dnęvi naprej vsęla; (k' Shupanu) sakaj lubizhek, po nozhi ſe nizh kaj nemore piſsat — per luzhi

ljubčeku

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	v bučelo, da bi jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	v samotnem gozdu, vsaj ne bo ne tebi ne tvojemu ljubčeku nič pomagalo! «

ljubčka
- ljubčika
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete

▶ Ljube samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Ljubah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi
Ljube
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo

▶ ljubeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubeča

Žalostna vernitev (1864):	mu serce gori, in le tje ga vleče, kjer ga ljubeča mati tako željno pričakuje, in kjer se mila deklica po
Moč ljubezni (1865):	priprostim ljudstvom se pogosto zgodi, da loči celó mala stvarica ljubeča srca, ki bi vživala, ako bi ostala združena, že na
Mahmud (1870):	samostan k svojim bratom. Mojega prijatelja pa pričakuje tudi ondukaj ljubeča žena. Tebi se vse to čudno dozdeva, slavni vojvoda, in
Gospa Amalija (1875):	je morda obsojal, ali mojemu srcu je bila ona samo ljubeča Amalija. V Gabrk so prišli tuji obrazi. Sedaj prihaja kak
Pomladanski vetrovi (1881):	cesti proti mirodvoru. Na pokopališči migljajo nebrojne lučice, ktere je ljubeča roka postavila na skrbno in bogato okinčani grob umrlih sorodnikov
Križ na poti (1891):	vzprejel vzorni odsev ženske resnosti: iz neizkušene déklice je vzrasla ljubeča žena, in srčno vesela je pregledovala zaklade, ki so se
Gospa s pristave (1894):	lepih vzgledov. Roditeljica njena je bila sicer plemenita gospa in ljubeča mati, pa je trpela pri soprogu, kar ji je grenilo
Zunaj (1896):	zdela brezmejna. Se lepša nego prej nevesta je bila zdaj ljubeča mamica. Danes — danes pa že počiva prvo noč med mrliči
Slučaji usode (1897):	Otmar ves onemí vedno bolj rastoče osuplosti. Kaj pomenja Malvinina ljubeča skrbljivost za tujega človeka, zločinca? Da je blagega, usmiljenega srca

ljubijoče
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): v prebivališe mirú, kjer nedolžnost več ne terpí, kjer se ljubijóče serca več ne ločijo“. Mali Karl, ki je zraven matere

ljubeče

Ultra! (1867):	Boga, Zalka! To je najhujše trpljenje, ktero je kedaj čutilo ljubeče srcé.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in hitela gori, da bi tem prej ljubčeka pritisnila na ljubeče serce.

ljubijoče
Tine in Jerica (1852): sramožljivost narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče — umirajoče matere Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so

ljubečemu

Valenštajn (1866):	skrivnostnimi ne polni Močmi prostora le ponos človekov. Pretesen tud ljubečemu je srcu Život vsakdanji, i pomen je globokejši V pravljicah
Valenštajn (1866):	nebu, Ka prej v životu bila so prijazna, Iz visočin ljubečemu migljajo; Kar slavno je, to Jupiter podari Se denes nam

ljubečih

Svetinova Metka (1868):	je popisal francosk modrijan vso srečo in vse trpljenje aveh ljubečih src. Bral je dolgo, časi se mi je hotelo zdeti
Razne dela (1870):	iz morja se, ni zginul, Ki združil bi ne bil ljubečih dveh. Spletena serc je tiho zveza bila, Le vse videč
Marjetica (1877):	plevica, ali potna ženjica in nosi vsaj nekaj ur na ljubečih prsih. Marjetica je bila ginjena do solz pri tem pogledu
Na krivih potih (1893):	je, da mu žalost polni srce. Videl je tu srečo ljubečih se ljudij, ki so se črez dolgo zopet sešli in

ljubečo

Mahmud (1870):	rajska mana, ktera pada z nebeško roso na zemljo, je ljubečo ženo navdajala in jej podelila moč, da se ojači. »Moj
Od pluga do krone (1891):	V ugodnem trenutku bode zabrlizgnil, in vsi se vržejo na ljubečo dvojico. Dva bodeta zgrabila Nandeta, ostala dva pa deklico in
Roman starega samca (1895):	njim sobo. Hortenzija zapre omaro in se približa grajščakinji. Z ljubečo roko ji poravna blazino in pogleda odejo. »Bog te čuvaj
Slučaji usode (1897):	bi bil imel vsaj sestro, vam enako blago, odkritosrčno in ljubečo! Kakšen bi bil lahko postal človek! A usoda je hotela

▶ ljubeč prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubeč

lubiozh

Pozhétki gramatike (1811):	ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje, kakor aimant Dieu, lubiózh Boga, aimé de Dieu, Bogu lub, al lublen per Bogu
Pozhétki gramatike (1811):	laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in
Pozhétki gramatike (1811):	Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant aimer, kdór bo

▶ ljubej samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubljenec; Pleteršnik

ljubej

Življenja srečen pot (1837):	je zhres vſe Jesuſu dopadlo; sa to je bil Janes ljubej Jesuſov. Oh mladenzhi, kako ſrezhni ſte vi, dokler ſte zhiſtiga
Življenja srečen pot (1837):	tresno ino poſhteno, noſi ſe pametno ino ſpodobno, de boſh ljubej boshji ino vſih poſhtenih ljudí, krona ſtariſhov, hvala shlahte, ſvoje
Življenja srečen pot (1837):	to je mladih lét lepota. “ ˛Sv. Ambrosh. 3. ˛Sv. Andrej. Ljubej isvelizhanſkiga krisha. Boga prav ſposnati, ino ſvoje shivlenje po boshji
Blagomir puščavnik (1853):	so se ji vsi čudili. Milko pa je bil kmalo ljubej hišnega gospodarja. Deček mu je znal v vseh rečeh vstreči

▶ ljubek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubka

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je Bog mnogoter dober nauk
Genovefa (1841):	ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je

lubka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Miz. Sakaj ſe jokajo ? kaj jim je? Shternf. (Mizko objame) Lubka moja, Bogu ſe sahvali, de ſim jeſt priſhla — Ti ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Striz vmerl — pak naj mi dajo perſtan. — Shternf. Tukej je , Lubka, ( sa ſe ) o sapelivz gerdi! — (ſe joka. ) Miz. Sakaj ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tako visho! komu ſe to ſpodobi! Baron. Se ſva dva, lubka. Sdej ſe ti ni tręba nizh bati. Shush. Vaſha Gnada
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vshę rekla — zhe jeſt na męjſt tebe v' borſht gręm , lubka , tok ja ti ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shternfeldovko, saupije, inu puſty perſtan paſti. ) Shternf. perſtan hitru pobere. Lubka, kaj ſi ſe vſtraſhla ? — Sej bo priſhal : ob oſmih bo

ljubke

Svatoboj puščavnik (1851):	drevje zeleno postaja, že čuti, da bodo ob letu že ljubke cvetlice svoje cvetje ne njegovo gomilo razsipale. Čudno mu je
Slučaji usode (1897):	komisar svoj prejšnji pretrgani stavek. — Ljubke? Koketne da bi bile ljubke, one, ki so največji dokaz ženske prelestnosti? zakliče vojak vedno
Slučaji usode (1897):	skrivaj občudoval in obožaval. — O, motite se, gospod major! Prav ljubke so take ženske, dopolni komisar svoj prejšnji pretrgani stavek. — Ljubke
Slučaji usode (1897):	ljubke so take ženske, dopolni komisar svoj prejšnji pretrgani stavek. — Ljubke? Koketne da bi bile ljubke, one, ki so največji dokaz
Nirvana! (1897):	zabavala ona tako imenitno, medtem ko sem jaz — jaz tepec — ljubke ptičke poslušal in zložno zalival nedolžnim rožicam. — O! Pustil sem

ljubkim
Zoologija (1875): da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo
ljubko
Ferdinand (1884): pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega

▶ Ljubelj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ljubelj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih sit
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kraji druge hribe imenujejo' svoje vrémenike. Ljubljančani gledajo zvečer na Ljubelj, kér, če je brez oblakov, ali se izjasnuje, lepo vreme

▶ ljubevški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ljubevškega
- lubevškega
  Mineralogija in geognozija (1871): geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni

▶ ljubezen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubezen

lbeſn

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Vezh, ’nu vezh ſasluſhit’ ozhe? Tok tudi, kar je mogozhe, L’beſn vezh, ’nu, vezh ’ma vnemat, T’iſto vednu v
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	nam krona nebeshko, Jen’ vezhnu ſhivlenje dal. 12. O dobruta, l’ beſn, miloſt! K’ du te’ doſt’ more spoſnat’? Oh kje
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vse veselly, S’tem Vesellam srezhnega ſt’ry. 33. Ta l’beſn je s’ nebes perſhla, M’je v’ serze globoku

ljubesen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je
Genovefa (1841):	vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe
Genovefa (1841):	Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim
Sveta grofinja Genofefa (1857):	goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje

ljubesin
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt

ljubezen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in
Deborah (1883):	je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah
Deborah (1883):	Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često
Občno vzgojeslovje (1887):	se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete
Revček Andrejček (1891):	Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to
Revček Andrejček (1891):	uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost
Revček Andrejček (1891):	tako rad, kakor sva se nekdaj rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to

ljubezin

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poroti rekla, da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	se zjediniti, ž njim, kteriga celo življenje je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. «

lubesan
Sacrum promptuarium (1695): Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno

lubesen

Branja, inu evangeliumi (1777):	terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen.
Branja, inu evangeliumi (1777):	ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hotel rezhi: Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr

lubesn

Branja, inu evangeliumi (1777):	pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe je meni pergodilu v' Antiochiji
Branja, inu evangeliumi (1777):	de vam tudi da ſposnati to zhes uſſe snanje pousdigneno lubesn Chriſtuſovo , de boſte napovneni s' uſſo boshjo polnuſtjo. Temu pak
Abecedika ali Plateltof (1789):	ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam
Abecedika ali Plateltof (1789):	ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam

lubeſn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn

lubiesen

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga bli-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim

lubiesn

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga bli-

ljubezni

lbeſni
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): kaj tudi della zhudne, * perkaſni, ſamaknenje? 24. Te rezhi bres l’beſni boſhje * so le praſne, ’nu mertve: * so koker truplo

ljubesni

Genovefa (1841):	poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl, to Tvoje snamnje mi ima
Genovefa (1841):	malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in
Genovefa (1841):	ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte
Genovefa (1841):	ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd
Genovefa (1841):	Tvoje ſolnze mi je lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne

ljubezni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim
Divica Orleanska (1848):	vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni
Zlata Vas (1848):	rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to ji ni bilo prav
Oče naš (1854):	prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bi neki pozabiti mogel, kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom nikoli pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	oči, Kar se še tak' skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod'
Deborah (1883):	zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik
Izidor, pobožni kmet (1887):	Zato je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč

lubesne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne
Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu

lubesni

Branja, inu evangeliumi (1777):	le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet
Branja, inu evangeliumi (1777):	ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe na tla vershé. ) Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen

lubeſne

Ta male katechismus (1768):	so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe
Ta male katechismus (1768):	sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S.
Ta male katechismus (1768):	Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu

lubeſni

Ta male katechismus (1768):	upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe
Ta male katechismus (1768):	othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega

lu beſni(združena oblika)
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): S. Bernarda, Chriſtusa mozhnu lubiti inu tud, druge k’ te lu beſni obuditi se pomuja, Je reſdjlena v’ try tale. itdr.

ljubeznijo

ljubesnijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika

ljubeznijo

Tine in Jerica (1852):	sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za tvoj blagor. Videl sem, kako
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih
Ferdinand (1884):	je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še

lubesnio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	31. taku govory: In charitate perpetua diiexi te. S'vezhno lubesnio ſim jes vas lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' mojim ſèrzi poſnęla, kaku ſim mojo lubęsen s'njegovo lubęsnio, mojo britkoſt s'njegovo britkoſtjo ſklenila? Takú morete tudi vy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jesus! Kadar gręſhnik sajde, takrat ga ti ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh, kadar on tebi ſerzę prebode, toiſtu tvoje vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhes vſe dobrotlivi Bóg, letó savupanje, inu me s'tvojo lubęsnio napólni, s' eno taku veliko lubęsnio, de ſe bó vſaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu me s'tvojo lubęsnio napólni, s' eno taku veliko lubęsnio, de ſe bó vſaj enukoliku s'tvojo lubęsnio pruti meni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku veliko lubęsnio, de ſe bó vſaj enukoliku s'tvojo lubęsnio pruti meni męriti mogla!

▶ ljubezenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubezenska

Cyclamen (1883):	vse dejanje, vse življenje: nikdar nismo gotovi, da se stara ljubezenska strast ne povrne z dvojno elementarno silo ter ne podere
Cyclamen (1883):	trikrat pogovora z Boletom o lesni kupčiji. Kramarske narave tudi ljubezenska strast ne uduši.
Slučaji usode (1897):	skrivaj pripovedovali, domač razpor, kateremu je bila povod neka sinova ljubezenska zapletka. Pazdraženost in razburjenost, katerima se je pridružila bol po
Vinjete (1899):	so stopale iz ohlapelih lic ... To je bila njegova edina ljubezenska prigoda. Kadar se je spomnil nanjo, stresel je z glavo

▶ ljubezniv pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubeznivpridevnik, splošni, nedoločeno

ljubesnjiv
Genovefa (1841): je med tém pràv odraſtel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade

ljubezniv

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim otrokam postanete. “
Zeleni listi (1896):	deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi

ljubeznjiv
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh tisti

lubesniv

Pozhétki gramatike (1811):	ſe ne preménja v mnoshnimu: gracieux oſtane v' obojmu ſhtevilu, lubesniv in lubesniva. 3. Pomota je b ispuſhati, ker ima biti
Pozhétki gramatike (1811):	je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt, aimable, lubesniv: in ſploh, ſe bol al manj opéraj, kar je prav
Pozhétki gramatike (1811):	edinjiga. Vous etes bien aimable, to je, vi ſtei prav lubesniv, pravio tudi takrat, kadar s' enm ſamim govorê, nameſt njega
Pozhétki gramatike (1811):	govorê, nameſt njega tikati ino re' zhi: ti ſi prav lubesniv. Ta ſploh reſnizhna navàda ima ſvoje isvsétke, od ktirih govoriti

lubeſniv
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar

ljubeznivapridevnik, splošni, nedoločeno

ljubezniva
Stric Tomaž (1853): pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše

ljubeznjiva

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive
Zlatorog (1886):	siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj

lubesniva

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	povęjm; le to ne — kar vędit ne ſmęj. Baron. (poſmeheozh. ) Lubesniva Nęshka! al tedej oblubiſh ? — Zhe ſe pak slasheſh! — De me
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na okni, inu Tulpenheim. Tulp. Mizka — Mizka — Miz. Shönheim! Tulp. Lubesniva Mizka! Miz. So vſi ukup ? Tulp. Vſi, Lubza! Miz. V'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sa róko, katęra ſe brani. ) Je vshę, je vshę , moja lubesniva Nęshka! Na tvoji méhki rozhizi, na tvojmu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	plati je pole, inu ſe delezh vidi. Jaka, Mizka. Jak. Lubesniva Mizka, povęj mi vùnder, sakaj Anshęta nozhesh? — ali ni on
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	drugo. Kaj bi ſe ſilil? Kamer ſerzę pela, tam vela. Lubesniva moja Nęshka, pridi dones na vezher doli v' borſhtek, na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ravnu taku naſha dolshnoſt vędnu per vaſs biti, kakôr ena lubęsniva Mati per ſvojim detętu, zęle dny, inu doſtikrat en dęjl

lubeſniva

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	saj na en zhas se pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt beſſede, inu faderſhanja poglade. Kolkerkratkol
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Is velikem ſaupanjam pridem jeſt k'tebi o zhes uſſe lubeſniva MÀria! nej ſashumy tvoj glas v' mojeh ushesah. Jeſt lubem

ljubeznivepridevnik, splošni, nedoločeno

ljubesnjive

Genovefa (1841):	njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo
Genovefa (1841):	ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ

ljubeznive

Robinson mlajši (1849):	pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le še

ljubeznjive

Kelmorajn (1864):	imeli, dali so pridnem mladiču svoj blagoslov in roko svoje ljubeznjive edine hčerke. " „Ta romar, odslej priden tergovec in moj preded
Razne dela (1870):	čert ugasne, Prepír nehá, in lepo usmiljenje, Plakavno lice sestre ljubeznjive, Se nagne čez pepelnico prijazno. Zatorej, mati, dalej mi ne
Razne dela (1870):	dans. Ti komaj, in le kratko, odgovarjaš Na bratove besede ljubeznjive, Ki bliža se z odpertim sercem tak ti. Zamišljen, brez
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	ni nikakor nevaren. “ „Posebno, če se mi prikažejo bitja vaše ljubeznjive vrste, gospodična“, hitim jaz nadaljevati govor svojega prijatelja. „Tudi gospa
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	okna, kakor se je videlo, pri šivanji; prva starejša jako ljubeznjive, a mlajša popolnoma zapeljive postave in zdaj zarudelega obraza. „Tu
Zvezdana (1883):	v dolgej zimi in uživala zaslužek dolgega truda. A tudi ljubeznjive bučele imajo svojo osodo! Kar si pribori kdo v trudu
Roman starega samca (1895):	ugajala. Bal sem se njiju upliva, bal se za blaginjo ljubeznjive grajščakinje, bal se za hišno zadovoljnost, bal se tudi sam

lubesnive
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá

ljubeznivegapridevnik, splošni, nedoločeno

ljubesnjiviga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe
Genovefa (1841):	s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô

ljubeznivega

Marjetica (1877):	diga, diga", pa kako urno jej šviga desnica, pa tako ljubeznivega brusilca ima malokateri srp. A zakaj Marjetica zdaj le postane
Izza mladih let (1882):	Vzel sem s seboj doktoranda Oettla, rojenjá Tirolca, mirnega in ljubeznivega mladeniča, ki je moral biti vsakemu všeč. Stanovala sva v
Iz življenja mlade umetnice (1890):	Dné 1. prosinca leta 1885. No, sedaj sem videla tega ljubeznivega sinčka, gizdavega částnika. Vedela sem, da bo takóv. Veliko nas
Trojka (1897):	srečala. « In kadar sta jih srečala, pozdravljala sta, veselila se ljubeznivega odzdrava in zavidala Vladimirju, da občuje tako domače z deklicama
Trojka (1897):	je rovtarska šala,« zavrnil je gospod Majer porednega barona in ljubeznivega sina. »Nič niste ugenili, Bantur. Vi nič ne veste. Povedal
Kotanjska elita (1898):	neznosnega ropota in prišla odpirat Roglju, tedaj že ni bilo ljubeznivega parčka nikjer več. — No, pozneje je pripovedoval Rogelj, da mu
Kotanjska elita (1898):	In pristopila sta k vratom in se ganljivo poslovila od ljubeznivega moža, ki se je zaman penil in si ustnice grizel
Gojko Knafeljc (1899):	pa nekaj vredno! Gospod bode pa imel sina … majhnega sinčka … ljubeznivega sinčka .!. ali pa – morda hčerko – lepo malo punčico … Joj, joj
Vinjete (1899):	lic ... Zdelo se je, da ji hoče povedati nekaj sladkega, ljubeznivega, a navadno ji ni povedal ničesar. »Ti mala Ninica! « ... Nató

ljubeznjivega
Blagomir puščavnik (1853): veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega
ljubeznjiviga
Roza Jelodvorska (1855): celo svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi

lubesniviga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od ſvoiga lubesniviga Petra, katiriga je sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na
Branja, inu evangeliumi (1777):	s' vezhim savupanjam bodemo sheleti mogli. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje
Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſim vam vezhkrat pravil, kaj imate vy vſi sa eniga lubesniviga Ozhęta v' Nebęſsih, kaku on rad vſe da, sa kar

ljubeznivejšipridevnik, splošni, primernik
- ljubeznivejši
  Robinson mlajši (1849): je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu

ljubeznivipridevnik, splošni, nedoločeno

ljubesnjivi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno

ljubeznivi

Robinson mlajši (1849):	nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati
Robinson mlajši (1849):	bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo

ljubeznjivi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí
Blagomir puščavnik (1853):	to je preveč zame, preveč. Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor

lubesnivi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy

ljubeznivimpridevnik, splošni, nedoločeno

ljubesnjivim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas
Genovefa (1841):	letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je

ljubeznivim

Povestnik v sili (1883):	rasti, oblečena vedno najokusnejše, lahne a vendar ponosne hoje, z ljubeznivim obnašanjem, v kterem pa ni bilo nič umetnega, zdela se
Vanda (1888):	pa sem jo poslala, naj namesto mene nekoliko pohodov povrne ljubeznivim gospém, ki so me hodile tolažit v bolezni moji. Prav
Vanda (1888):	mater svojo ni nič pogrešala mlade druščine. Z lepim in ljubeznivim vedenjem se je zápriški gospôdi tako prikupila, da so jo
Iz arhiva (1890):	ljubimske zgodbe in nezgode svojega poročnika. Cenjenim čitateljem in zlasti ljubeznivim čitateljicam so take stvari znane, zató nečemo mučiti njihovega potrpljenja
Pogreb na morju (1894):	ostale svoje dni, ktere mu je določil ljubi Bog. Z ljubeznivim gospodarjem sva sedela pod senčnato smokvo na leseni klopi. Krvava
V krvi (1896):	simpatičen mož plavih las in rdečkaste brade, poslanec Tirbič. Z ljubeznivim nasmehom se naklonivši, se je zahvalil za pozdrav ter izpregovoril

ljubeznivimipridevnik, splošni, nedoločeno
- ljubesnjivimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe

ljubeznivopridevnik, splošni, nedoločeno

ljubeznivo

Divica Orleanska (1848):	zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju
Stric Tomaž (1853):	priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica

ljubeznjivo
Roza Jelodvorska (1855): skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene
lubesnivu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tvoje vſe lubęsni polnu ſerze, mu ti ravnu leto tvoje lubesnivu ſerzę sa menjo njegoviga oterpniga, nehvaleshniga inu kamnitniga ſerza ponujaſh

lubeſnivu

Ta male katechismus (1768):	isvolene otroke, irbezhe goriuſel: de mi toku skus rajmno tu lubeſnivu imé tega Ozheta obu-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nezh mejn hvalleſhn skaſati, ſakaj toku se bosh ti njeh lubeſnivu nagnenje ohranil, inu njeh pomuzh nabo tebi nekol dolishla

najljubeznivejšihpridevnik, splošni, presežnik
- naj ljubesnjivſhih(združena oblika)
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva

▶ ljubeznivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubeznivo

ljubesnivo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi

ljubesnjivo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo na obras popadali, ino ga molijo. On pa je ljubesnjivo s' njimi govoril od boshjiga kraljeſtva, ter jih v' veri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prijasen ogovorí rekozh: „Kaj bi rada? “ Rezheta: „Uzhenik! kje ſtanújeſh? “ Ljubesnjivo jima rezhe: „Pojdita s'menoj, vidila boſta. “ Vſa veſela ſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino vino. Jesuſ ſéde sa miso, ino dvanajſteri okrog njega. Ljubesnjivo pogleda vſe sapored, ino jim rezhe: „˛Serzhno, ſerzhno ſim shelel

ljubeznjivo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije

lubesniu
Sacrum promptuarium (1695): nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi

lubesnivu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	menjo njegoviga oterpniga, nehvaleshniga inu kamnitniga ſerza ponujaſh, inu ſe lubesnivu sravèn potóshiſh, de ga nózhe tebi dati, inu de je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſkuſhnjavi, katęra bo sdaj ſkoraj zhes vaſs priſhla, podlegli: Takú lubesnivu je ta nar bólſhi Jęsus ſvoje Jogre opominjal. V tim

lubeſnivu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nabo tebi zhes pomankanje treba toſhiti, aku bosh rad, lubeſnivu, inu hitru enemu uwogemu na pomuzh pertekl. Eberhard Truxes is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubshe, katiri imajo to navado leta S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rad ? inu aku per tebi stojy, tok govori is njim lubeſnivu, ſakaj tu on ſhelly. Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej

lubeſnju
Sacrum promptuarium (1695): oblubem, de vam bom dober kakor ta pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal

▶ ljubeznivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubeznivost

Agitator (1885):	gizdavost ga je vodila tja in domišljal si je, da ljubeznivost, s katero ga je sprejemala Medenovka, ni več običajna, ampak
Domačija nad vse! (1889):	je nenadoma izginila Vaša zadovoljnost, Vaša prijetnost v družbi, Vaša ljubeznivost pri občevanju; zakaj je nenadoma ugasnil oni srečni, hvaležni žar
Roman starega samca (1895):	A v svojih dvoranah, natlačenih z gosti, je bila sama ljubeznivost in uljudnost, Bila je tam podobna blagodejnemu solnčnemu žarku, ki
Roman starega samca (1895):	je posebno duhovita, polna zdravega humorja. Nje dobra volja in ljubeznivost je tudi na nas vplivala kakor elektriška iskrica. In čudo
Trojka (1897):	v svoji sreči starišev in doma in mislil le na ljubeznivost krasne sosede. Kako rad bi ji bil povedal kaj duhovitega
Moja hoja na Triglav (1897):	urednik Slovenskega Glasnika v Celovcu. Takoj je izpričal svojo značilno ljubeznivost in hkrati temeljito poznanje raznih dijaških razmer. Morda je uvaževal
Mara Rendića (1897):	in ljubavi ne bode dolgo ustavljalo, in da bode njegova ljubeznivost po naravnih zakonih vršila privlačno silo. — Le predobro je računal
Kvišku (1899):	od pota zdelana gospa v naslonjač, vzdihnila, zahvalila Anteta za ljubeznivost, ponudila mu stol in rekla: »Oh, gospod doktor, koliko smo
Kvišku (1899):	prileglo in si je s pijačo pokvaril tek. Vsa ta ljubeznivost pa barona ni ganila, ni izpreobrnila, ampak pikala in bolela

lubeſnivoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe

ljubeznivosti

Zlato pa sir (1860):	čmeren dedec, njegov edini sin pa mlad, poln čednosti in ljubeznivosti; rad je k nam zahajal, raji se je z mano
Razne dela (1870):	skazajoč: Nisim jes lepote dika, Perve rože rajska slika, Take ljubeznivosti, Meni de prilike ni? " Ji v odgovor da zerkalo: "Je
Razne dela (1870):	v odgovor koj zerkalo: Ti si fcitje krasno, zalo, Take ljubeznivosti, De nikir enake ni? In z bliskavno radnim licam Se
Razne dela (1870):	je: Nisim ja lepote dika, Perve rože rajska slika, Polna ljubeznivosti, Tak de mi enake ni? Kaj na to zerkalce skaže
Razne dela (1870):	svoj! Nisim ja lepote dika, Perve rože rajska slika, Polna ljubeznivosti, Tak, de več enake ni? Dá v odgovor koj zerkalo
Žrtva ljubosumnosti (1884):	hodil je po svojem gospodarstvu, in niti najmanjše vdanosti in ljubeznivosti ni več kazal ne ljudém niti živalim. Globoko gorjé se
Beatin dnevnik (1887):	k nji pokleknila na gomilo. V vsi svoji krasoti in ljubeznivosti, v vsi svoji bolesti je stala svetla Dora zopet pred
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ob njeni gomili. Radi so jo imeli ljudje zavoljo njene ljubeznivosti, in smilila se jim je, ker je bilo vse prepričano

ljubeznivostjo

Cvet in sad (1877):	mi, kakor bi jima brat bil, in to s tako ljubeznivostjo, kakoršne je vendar res le sama ženska zmožna. Povem vam
Cyclamen (1883):	vijolici ter podavši ji doktorju, dejala šaljivo in s koketno ljubeznivostjo: »To bodete od Nemke vender vzeli? « »Oh, gospica, rekel sem
Gospod Janez (1884):	slovesu. »Da, res, pridite k nam! « pristavi Helena z običajno ljubeznivostjo in Vran je čutil, ko ji je poljubljal roko, da
Gospa s pristave (1894):	pa krepkih potez in odločnih očij. Z viteško spretnostjo in ljubeznivostjo je pozdravil nadvojvoda mater in hčer in jima razodel svoje
Gospa s pristave (1894):	slavni milanski dvor. Vojvoda Leopolda je sprejela kneginja z materinsko ljubeznivostjo in ga nagovarjala, naj bode kakor doma. Nato pa sta
Hudi časi (1894):	jeden. »Naj plača; saj ima! « pristavil je drugi s tisto ljubeznivostjo, ki je prirojena človeški naravi.
Moja hoja na Triglav (1897):	nisem se mogel ločiti, ker sta me zadrževala žena z ljubeznivostjo in mož s krepko roko. Zvedel sem dalje, da se
Mara Rendića (1897):	silnega naskoka na srce devojčino; izkušal si je s krotko ljubeznivostjo osvojiti Maro. Dobro je izprevidel, da bi bil z nepotrpežljivim

ljubeznjivostjo

Na Žerinjah (1876):	kostanjem pred gradom in grofica je sprejela z vso možno ljubeznjivostjo oba gosta. „Prav trdno nijsmo bili prepričani, da prideta gospoda
Pomladanski vetrovi (1881):	tihej samoti mirno družbinsko življenje, kjer mlada gospa s svojo ljubeznjivostjo osrečuje najzadnjega posla, zdi se mi večkrat, da bi Rojarju
Pomladanski vetrovi (1881):	sedanjo osodo spoprijaznila, da bi ga s pravičnostjo in osobito ljubeznjivostjo pridobila. A zraven sta bila tudi vojaka in svojemu gospodu
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	prinesel domov za poboljšek drugega dné. «« Vsi se zavzamejo nad ljubeznjivostjo tega zakonskega moža. Krčmarica se hoče potegniti za njegovo ženo

▶ ljubi samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubih
Blagomir puščavnik (1853): veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste

▶ Ljubic samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ljubic
Kotanjska elita (1898): po peronu na postaji južne železnice lajtnant Josipovič in nadporočnik Ljubic ter pričakovala brzovlaka. Sablji sta jima rožljali po tlaku in

▶ ljubica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubic

Ljubljanske slike (1879):	morejo živeti brez „kofeta“, navadno bolje shaja, kakor „gvantni“. Prejšnjih ljubic pa v svoji štacuni ne vidi, ker je človeška narava
Ljubljanske slike (1879):	svoje prejšnje navade. Ta nevesta pa ni nobena njegovih poprejšnjih ljubic, nego čisto nova, ktere bi prej še pogledal ne bil
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	mogli ljubiti slovenski rod in jezik vnuki vojaških in financarskih ljubic. Opazka: To burko zložil je domoljubni in šaljivi kovač, ki
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	dal vsem babjekam, Kako nevaren špas je ta, Če preveč ljubic fant ima. « Dalje ni v zbirki o Tončku ne besedice

ljubica

Zlatorog (1886):	ti zlat, »Glej! ponôsno ti odjašem strani, »Ti pa Vlahom ljúbica ostáni! «
Zlatorog (1886):	me rad! »Kádar mu dôsti »Bo sinjih očí, »Kádar ga ljúbica »Nekdaj pustí, »Tákrat se bode »Domíslil Špele, »Tákrat bo prišel
Zlatorog (1886):	Lovec trentski, ti ne smeš umréti. »Glej, izdála te je ljúbica, »In gospódje vlaški so jej ljubši, »Ti pa hočeš vender

ljubice

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	doli v vinogradu že pogreša, vstane in se poslovi od ljubice obetajoč, da pride ako bode mogoče, še nocoj nazaj ali
Marjetica (1877):	ne, da bi mu nihče ne ugovarjal in očital vboge ljubice. Da, koliko srečneji bi bil! Trudil in ubijal bi se
Ljubljanske slike (1879):	pa je mera različna, najobširnejša pri kletarcah, gosposkih hišnah itd. Ljubice njegove se vrsté navadno od plesa do plesa, potem jo
Ljubljanske slike (1879):	in kolegi se vsaj mu smejejo na tihem. Vse nekdanje ljubice pa pravijo: „Dobro, da ga nisem vzela! “ Trgovski strežniki se
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in svare, češ, kdor se ne bo držal samo jedne ljubice, utegne mu se ravno tako goditi, kakor Berusovemu Tončku. Bridke
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	slovesi nebrojnih rojakov, kako so plakale žene in deca, kako ljubice, kako sestré in bratje v zavesti, da odide roditelj, bodoči
Iz arhiva (1890):	se je le-ta pri gostoljubnih roditeljih svojega prijatelja in svoje ljubice. Nató sta sédla s Pavlom v kočijo in Lovro se
Usoda ka-li (1895):	mehko svilnato ruto. »Kaj bodeš z njo ti, ki še ljubice nimaš? « so mu klicali mladeniči nasproti, in dasi se je
Vinjete (1899):	sem prišel k njima na posete, sedela je mati moje ljubice v visokem, starinskem naslanjaču, zakopana v blazinicah, s sključemin hrbtom

ljubici

Nemški valpet (1867):	stopinj od mene. "Če me prav ni več k tvoji ljubici, pa pomnila me bode. Zdaj jo le vzemi za ženo
Nemški valpet (1867):	valpet za ramo prijel in rekel: "Nič ne boj! Tvoji ljubici jaz nič storil. Drugih dosti. " Jaz nisem odgovoril ničesar, verjel
Razne dela (1870):	Mornarju šeptalo to: Znaj! Jasnejši mornar jo načerta Z okoljšinam ljubici vso, Zdaj pojejo v mestu po cestah Kričaje vse deklice
Marjetica (1877):	Četrti pa pride. Pod lipo zauka, potem gre k novi ljubici na oknice trkat in vasovat, če ne dalje, vsaj do
Marjetica (1877):	fantovski, Ki ljubav gorka v tujo vas Jih vabi k ljubici. Naj le gredo, naj le pojo In piskajo v pero
Povestnik v sili (1883):	me je izpreobrnola. Ravno sem imel v mislih, prvej svojej ljubici dati slovo in si poiskati bogatejšo, ali pri duhu Vandinem
Materino srce (1896):	par braslet in prstanov — ne, vsaki rokodelski pomagač kupi svoji ljubici kaj lepšega, kakor ste mi nanosili tukaj vi! Vobče, gospod

ljubico

Marjetica (1877):	ravno pravi čas za naju", odgovori mladeneč in vpre v ljubico svoje otožno oko. "Oh ljubi Bog, kaj pa je Štefan
In vendar —! (1878):	Mordà je prišel zaradi včerajšnjega popoludne, da maščuje razžaljeno mu ljubico? Dvoboj? Ali prijazni mu obraz? Takoj je sedel in pričel
Ljubljanske slike (1879):	ne, za par petakov mu ni nič. Tudi si špoga ljubico, kako kletarco ali drugo, ktero morda celó vzame, kedar mu
Rokovnjači (1881):	ter se obrne k oskrbniku, »ali idemo še tisto njegovo ljubico izpraševat? Daleč ni! Pa kaj Vam je, gospod, ali Vam
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	življenje že na tem svetu in lepo nuno Katrico za ljubico. Hudič veli: Dobil boš nuno Katrico in denarja in vsega
Od pluga do krone (1891):	vzrok, da nisem sedaj tam dôli v Slavoniji gozdarski pristav. Ljubico sem mu sklenil pogubiti, in sicer takó, da potegne morda
Lisjakova hči (1892):	Tudi na izprehodih se je slavljeni kavalir rad izkazoval pred ljubico svojo in sedaj poskakoval, sedaj krotil iskrega konjiča. Lovra takšne
Usoda ka-li (1895):	dobila butiljke. Preostala je samo še ruta. »Hoj, za svojo ljubico, Tonče! Ponosna bo nate in vesela te bode, če ji
Gojko Knafeljc (1899):	vprav deveta ura, ko je stisnil na srce nekdanjo svojo ljubico Ivanko … Umolknil je ter stopil v sosednjo sobo. Tam je

▶ Ljubija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ljubija
- Lubija
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem

▶ ljubimec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubimca

Mahmud (1870):	pa čas mu je zacelil rano; zdaj pa ko vidi ljubimca, spominja se zopet prejšnjih srečnih dni, ko je bil tudi
Razne dela (1870):	Pomlad in jesen. Prispel je pomladanski čas, Ljubimca de objela bo, Povije zemlja v rožni kras Naravo svojo
Na Žerinjah (1876):	na katero bi se bil morda naslonil, bil bi opozoril ljubimca. Torej ostati! Pa ta strah, da ga ne bi istaknila
Na Žerinjah (1876):	naprej, hotel je zvedeti, kaj je prišlo mej ta dva ljubimca. Prebral je uže rokopis skoro do konca, pa še nikder
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Belica je bila iznajdena za vse reči, znala je svojega ljubimca vedno zabavljati in kratkočasiti. Kadar sta pila — posrkala sta ga
Zvezdana (1883):	je mislila tako nekako, ko ste jej v gozdu njenega ljubimca začrnili, prijateljstvo ostrupili in deklici svoje skrivne želje izrekli. Politično
Postillion d'amour (1887):	stanuje blizu in ker ima poleg slikarskih dolžnostij tudi óne ljubimca, sprevaja tù svojo Marietto, ne plemenito po rôdu, temveč po
Gojko Knafeljc (1899):	pa v resnici že vsa živela samo za svojega nekdanjega ljubimca, vendar si je želela še vedno, da bi se povrnili
Gojko Knafeljc (1899):	potisnila v miznico. Nato je zadnjič privila k sebi svojega ljubimca, in nemo in brez besed sta se poljubljala in poljubljala

ljubimcem
Lohengrin (1898): Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se

ljubimci

Razne dela (1870):	clo obljudene grade in kraje, Ako, zna biti, i tam ljubimci ti bivajo mili? Ker je premagal sedaj Aleksandru nasprot Menelaos
Ljubljanske slike (1879):	njih več; po raznih kotih leže tu in tam popuščeni ljubimci, na prvem mestu pa ne stoluje vselej soprog, včasih tega
Očetov greh (1894):	toda bila je prepametna, da bi ne znala, kakšni so ljubimci, ki se ji ponujajo. Kakor vsakogar, ki si služi svoj

ljubimcu

ljubimci
Luteranci (1883): ondi je zvedela Kamniška pridigarica, Katarina Stobe, o svojem nezvestem ljubimci in poslala potém tja Gorička na prežo. Baš isti čas

ljubimcu

Razne dela (1870):	vsede se tam, hči skitodrobivniga boga, Proč obernivši pogled očita ljubimcu sledeče: Al si jo vbrisal domú? bi hotla pobit de
Razne dela (1870):	drob. (beží v dvorano vertno. ) Kor. (Bohemund. ) Blagor mu, blagor ljubimcu bogov, Srečnim posestniku svetne močí! Njemu nar krasniši del je
Razne dela (1870):	delimo žalostno. Ak vidil bi, de tvoja britka tuga Namenjena ljubimcu je, ne bratu, Bi žalu se zavid in serd pridružil
Razne dela (1870):	nam ukaz od boga prejeti, Glej, pri Apolu se tu, ljubimcu Kronida zarotim, Ki te navdaja ko nam naznanjaš ukaze Olimpa
Jara gospoda (1893):	je med stisnjenimi zobmi in pretèč dvignila desnico proti nekdanjemu ljubimcu, sedanjemu sodniku. Potem odide s spremljevalcema. Sodnik pa stopi v
V krvi (1896):	poleg slikarja, rahlo se pritiskaje z vznesenimi boki k svojemu ljubimcu, je sklonila glavico ter ga po strani pogledala, napol ogorčeno

ljubimec

Mahmud (1870):	in jokal seje samega veselja, ko je videl kako sta ljubimec pa ljubimka srečna. Kedar ima le čas, je Mahmud pri
Mahmud (1870):	je sina in hčer in Ferhadbeg je bil vesel, kteri ljubimec bi pa tudi ne bil, kedar ga nadari žena s
Razne dela (1870):	te glasne besede: Atreič, blagora cvet, ti sreče in raja ljubimec. Tvojim ukazam je tma podložna junakov Ahajskih! Nekada hodil sim
Ljubljanske slike (1879):	on mlad. Včasih pride na njegovo mesto kak pozneje pridobljeni ljubimec, pa le, kedar je gospa prišla že više v leta
Rokovnjači (1881):	jo je osupnilo, kajti o tem, kakšen je bil njen ljubimec, do zdaj še ni mnogo premišljevala. »Kaj? Kakšen? ! « reče čudeč
Signor Giannino (1892):	posvetila črnoókemu Italijanu, ki se je pisal Gianni Venuto. Iskreni ljubimec pa je imel kratek spomin — za mladega možá res prav
Dušne borbe (1896):	kar zahteval, da bi mož mojih let igral ulogo kot ljubimec? « »Jaz ne mislim na tvoja leta, temveč se oziram na
Slike in sličice iz življenja (1896):	došel do Nerija; le-ta je govoril pod zidom kakor najnežnejši ljubimec — psu na zidu, katerega so bili prebivalci vile zaprli nehote
Mara Rendića (1897):	ljudje, tako je bil čul tudi on, da je bivši ljubimec Marin ostavil šeststo goldinarjev zapuščenici. Šeststo goldinarjev je bilo za

▶ ljubimka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubimka

Mahmud (1870):	tega angelja obrani. Dolžnost mu pa zapoveduje to, kar mu ljubimka brani, ali zmogle so ljubimkine solze. Hatti-šerif ne zadeva njega
Razne dela (1870):	presodijo tak; in Priam izusti Heleni: Hčerka, približaj se mi; ljubimka, se vsedi tik mene, Gledala perviga boš od tukej možá
Mahmud (1870):	seje samega veselja, ko je videl kako sta ljubimec pa ljubimka srečna. Kedar ima le čas, je Mahmud pri Ljudmili, pestuje
Mahmud (1870):	potem v Bosno in prepovedal svojim vojakom pleniti, kajti njegova ljubimka je le s tem pogojem šla ž njim, da ne
Mahmud (1870):	Mahmud pelje pašo v šotor, v kterem je počivala njegova ljubimka od dolzega pota. »Da se bolj prepričaš, oče,« pravi Mahmud

ljubimko

Mahmud (1870):	jo in sicer ljubi takό, kakor le more ljubiti ljubimec ljubimko. Kedar moli pred podobo križanega, ktero jej je podaril nek
Mahmud (1870):	nje, smeje se mu srce, ko vidi skrbno mater svojo ljubimko. Kedar pa začne mati detetu peti, je Mahmudu tesno pri
Mahmud (1870):	razpodil svoje plenivce in je kaznoval, zadosti je, da žalijo ljubimko. Teši jo in prosi, da naj gre proč, da ne
Mahmud (1870):	se lepo, čisto jutro. Mahmud jezdi vranca, pred sabo drži ljubimko Ljudmilo. Tiho se pomenkovata in večkrat jo poljubi Mahmud na

▶ ljubitelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubitelj

Razne dela (1870):	zavreči? Kar več te ne poznam. — Si ti Don Manvel, Ljubitelj moj, zaročnik moj? Don Manvel. Blaženka! Beatrica. Ne, ne govori
Usoda ka-li (1895):	je sem gori odmeval od časa do časa zvonek smeh. »Ljubitelj lepih umetnostij« je našteval domačima hčerama najlepše slike, ki so
Usoda ka-li (1895):	Tudi mi smo se ga lotili; Bogdanovič, domači hčeri ter »ljubitelj lepih umetnostij« so hvalili njegov izredni talent in dovršeno umetnost
Usoda ka-li (1895):	opisoval tudi lepšo realnost ...« »O, prosim lepo,« je ugovarjal oni »ljubitelj umetnostij«, »ali nima tudi lepih, dobrih, krasnih značajev v svojih
Usoda ka-li (1895):	tudi vidno dolgočasila. »Ah, Bogdanovič, dr. Bogdanovič! « vzklikne zdaj oni ljubitelj lepih umetnostij, obrnjen proti vhodu. Starejša hči mu gre naproti

ljubiteljev
- ljubitelov
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih

▶ ljubiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le
Robinson mlajši (1849):	očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi
Blagomir puščavnik (1853):	vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni
Blagomir puščavnik (1853):	Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o
Roza Jelodvorska (1855):	celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako ljubi, ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej
Občno vzgojeslovje (1887):	označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale
Revček Andrejček (1891):	Pavel. Da se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa

lube

Ta male katechismus (1768):	Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru

lubi

Biblia (1584):	ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri Synu ali
Biblia (1584):	ta nej mene vrejden: Inu kateri Synu ali Hzher vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish
Sacrum promptuarium (1695):	taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vezh lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene vręjdèn. 38.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſovrashniki bódo njegóvi domazhi. 37. Katęri ozhęta inu mater vezh lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna

poljubi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako

polubi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tam, jęjte , inu pite na mojo brado, kolker le vam polubi. Jęrza. Pogazho tudi ? Baron. Tudi, Jęrza ! (jo k' ſebi na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	shénil. Oní pak snajo miſlit, inu govorit , kolker ſe jim polubi. SmeſImava. Sva ſama ? Naj obeden neſliſhi ?
Kuharske Bukve (1799):	ſonzi ſtati; potle ta ſok hrani, kamer ozheſh. Kader ſe polubi vìſhnoviga vina piti, permęſhaj med en bokal bęliga vina en
Kuharske Bukve (1799):	Kader v' ſkledo islieſh, potreii s' ribanim kruham. Ako ſe polubi, ſturi to polivko s' ſrovim maſlam namęſti ſhpeha; inu takrat

ljubijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vdali, ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo
Stric Tomaž (1853):	v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči

lubejo

Ta male katechismus (1768):	na nas zhaka, katiru je taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V' zhim obstojy ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiri njega lubejo, inn zhaſtę v'ſhivlenju, inu v' umiranju en velik trosht
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	napuhneni, mu oſertni se radi kregajo, inu katiri tu posvejtnu lubejo so hitru nareſen, inu issaksebi. Is vishemi koker ti nekar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	1 Jeſt sem tebi moj Syn! inu uſſem, katiri mene lubejo, k' enemu prigledu, ali exempelnu te pokorshene naprejpoſtavlena. Jeſt nisem

lubijo

Branja, inu evangeliumi (1777):	pravizhni Sodnik, inu nekar le meni, ampak uſſim temiſtim , katiri lubijo njegov prihod. Evangelium S. Lukesha na 12. Poſtavi. V' Taiſtimu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' tebi perpęle. Goſpá. Tok njih Goſpó nizh vezh ne lubijo? Baron. Tiſtu raven ne; ſhe jo imám rad. Al kader
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sgorelu od prevelike shele— Miz. Kaj me ręſs toku mozhnu lubijo? — Tulp. Jeſt bom ſhe od lubesni obnoril — Miz. Ony ſo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vęjm ! — Tę shenę męnijo, de je vſe ſturjénu, kader naſs lubijo. Komej sazhnéjo lubit , tok naſs lubijo , inu naſs lubijo , dones
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naſs lubijo. Komej sazhnéjo lubit , tok naſs lubijo , inu naſs lubijo , dones koker vzhęrej, jutri koker dones , inu toku vęzhnu naprej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vſe ſturjénu, kader naſs lubijo. Komej sazhnéjo lubit , tok naſs lubijo , inu naſs lubijo , dones koker vzhęrej, jutri koker dones , inu

lubio
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): biti. Naj ſe v' tebi o Jęsus mosh inu shena lubio, naj bodo v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi

lubjo

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K'diri ta myr lubjo, tisti So ozheta vezhniga Otrozi. K'diri pa to Sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost. K'diri ſo

ljubil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v njegovi tovaršiji biti in ga
Stric Tomaž (1853):	po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej
Deborah (1883):	nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le
Oče naš (1885):	nad njim spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga
Oče naš (1885):	za svojega Gospoda in Zveličarja, kteri me je do smrti ljubil? “
Oče naš (1885):	Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega

lubil

Sacrum promptuarium (1695):	dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje

lubiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu. Tiſti je nas lubiu, pruti katirimu ſmo ſe mi v' punterſtvu poſtavli; katirimu ſmo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku ni obeniga is vſih, katire ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſa sa naſhiga krala imeti, mormo tiſtu, kar je on lubiu, lubit. Mi mormo nega s' enim ſvetim Bernardam proſiti: Veni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	charitate perpetua diiexi te. S'vezhno lubesnio ſim jes vas lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu. Tiſti je nas lubiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ta, katiri terpy? ta je tiſti, katiri je nas lubiu, poprei, ko ſmo mi nega posnali. Katiri per timu Preroku

lubuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tedej viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej

ljubila

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride enkrat
Stric Tomaž (1853):	tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest
Revček Andrejček (1891):	ti svojega moža tako zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj

lubila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali is naperjaſnoſtjo ni nadleſhuval Myr, inu enumiselnoſt sem jeſt lubila, ter sem se tudi s'taiſteme ſàſtopila, katiri niso othli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku kraſtna v'nebesah, ke sem toiſto v' ſhivlenju toku lubila, inu v'taiſti tudi per dellu mojeh rok se goriderſhalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je sluſhbe Matere boſhje popolnema dakonzhanje. 1 Joſhefa sem jeſt lubila, katirega sem se jeſt po boſhji, inu mojeh ſtarshov voli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perloſhnoſt boſhje hvalle uſella. Jeſt nisem nezh na temu svejtu lubila ſavle njega dobrute, ampak le toku delezh, koker je sluſhilu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	DRUGI NASTOP. Mizka ſama. Sej bi jeſt Anshęta rada lubila, de bi le mogla — — ( Pervlęzhe en pèrſtan is nederja, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	on meni nikoli nizh nepovę, koku ga bom jeſt tedej lubila? Jak. Mizka, aku bi jeſt nevędel, de ſi ti pametna
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to ti povęjm , de sunej mojga moshizhka ne bom obeniga lubila. Matizh. To ne bo po goſpoſki; al pametniſhi bo , to
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpa. Taki ſo le vſi moshję. Jeſt ſim ga prevezh lubila ! moja lubęsen ga je vtrudila ! to je moja pregreha. Al
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nika zhes vſe lubila, inu kakor njega pokorna hzhy ſvojo vólo s' njegovo vólo

ljubili

Zlata Vas (1848):	učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se
Tine in Jerica (1852):	krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred
Ferdinand (1884):	prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna
Izidor, pobožni kmet (1887):	toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji

lubili
Sacrum promptuarium (1695): Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina

ljubilo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa je krajača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. ” Vzel je tedaj sivo kmetiško suknjo, ktera je bila
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in vina. Begunca sta le malo zavžila; ni se jima ljubilo, ampak od mraza in strahú sta z zobmi klepetala. Ribič

ljubim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si
Deborah (1883):	Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono
Zlatorog (1886):	on, ki danes in pa včeraj »To le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če
Revček Andrejček (1891):	Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj Bog, kako je to lepo! Prosim, gospod
Lohengrin (1898):	tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se

lubem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubeſniva MÀria! nej ſashumy tvoj glas v' mojeh ushesah. Jeſt lubem tebe is serza, ſakaj ti se mojega Iſvelizharja, inu Syna
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh !
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam na ſębi ſi
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam na ſębi ſi
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj Buh!

lubim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti

ljubimo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	d. Grojzdje bolj terdkljasto in bolj mesnatih in sladkih jagod ljubimo za jéd, drugo mečji obernemo bolj za vino. Tudi se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mlade; mi pa jima tudi posili vzamemo, ker sladki med ljubimo in lepi vosek nam koristuje, dasiravno s svojim bogastvom niso
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	kakor ljudje; mi se ne sovražimo, ker se tudi ne ljubimo. Nismo vsi za enega, in tudi ne eden za vse
Milko Vogrin (1883):	najstrašnejše slutnje vzbujajo se v človeškem srci tedaj, ko iskreno ljubimo. Ljubosumna in neverna postaja takrat duša človeška; človek se muči
Roman starega samca (1895):	katerim uganemo in pogodimo čustva in misli osebe, ki jo ljubimo, snujem, snujem, a iz tega, kar sem cul nocoj in
Roman starega samca (1895):	taje kakor sneg vpričo mile gorkote dekliškega pogleda. Ženska, katero ljubimo, ima za nas take in toliko zapeljivih čarov, da pred
Slučaji usode (1897):	iz soglasja mišljenja in idej, ker to, kar v drugih ljubimo in cenimo, je skoro vedno naš »jaz«; saj le človeška

lubemo
Ta male katechismus (1768): bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku

lubimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bodi, de mi reſnize na govorimo, kader pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſho lubesen pruti Chriſtuſovi lubesni, hyr mi pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na to ſveto kry naſhiga ESUſa, katiro je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	diaine, naſhi ſakdanski grehi nas previshajo, de mi Boga na lubimo. Kyr ta prava lubesen pruti Bogu na perpuſty greha, na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Samu tu s' tvojo gnado premoremo, de sa tiſto tebe lubimo, zhaſtimo, inu hvalimo. Amen.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sashgami. 2. Saturei dobru sturimo, Plazhilu veliku je Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Bres samęre , vſe ſmo take , Lępe, ſale korenake Mę ſhtémamo , lubimo. Zhe le vunder ni drugazhi , Kader ſe lubęsen ſpazhi, Vam
Pozhétki gramatike (1811):	de lubiſh Qu'ils aime, de lubi Que nous aimions, de lubimo Que vous aimiez, de lubite qu'ils aiment, de lubio
Pozhétki gramatike (1811):	J'aime, lúbim tu aimes, lubiſh Il aime, lubi Nous aimons, lúbimo Vous aimez, lúbite. Ils aiment, lúbio. Nedoverſhen. J'aimois, ſim Tu
Pozhétki gramatike (1811):	perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite Qu'ils aiment, naj lubio Perloshivni naklon. Sdajni al

lubmo

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bi nam h'nairezhi biu. s'Zel'ga serza mi tebe lubmo, Sa naſho lubesen ti veiſh. Blishniga tud' lubit oblubmo, K'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ti tudi blishniga lubi ti Sapovesh , kokar mi samy Sebe lubmo , inu sturiti, Kar kol sebi shelimo mi. 3. Pomagei nam
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	uaſhe Duſhe shpisha, Kokar viera vuzhy, Se radu b'nam perblisha, Lubmo s'zele mozhy. 3. Ko bomo mogli vmreti , Dei ta

ljubiš

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo poznaš? de je per tebi? Kako se
Deborah (1883):	Da bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi

ljubiſh
Genovefa (1841): vi vezh, kakor oni? ” Ja moj Bóg! Ti me bolj ljubiſh, kakor vſe té ptizhe. Tudi bi imela bolj veſéla biti

lubesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svejta bodo tebi ſhovzh, inu grenkoba, zhe Boga prov popolnema lubesh, inu se ſa nezh drugega nakumrash. Kolku svetnikov je blu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se ſgody, kar otshesh, ſakaj jeſt vęm , de ti mene lubesh, de moje dushe ſvelizhanje ishesh, inu de is veliko dobruvoshnoſtjo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa tvoje ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto, kader kaj lubesh, inu shtemash, bode tebe per serzu wodlu, inu tishallu. Ti

lubiſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	toku vuzhéna, koker ti; imam le eno. Matizh. Me slo lubiſh ? Nęshka. Inu koku slo ! Matizh. To ni veliku. Nęshka. No
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo-

ljubita
Zlata Vas (1848): ti mene moža ne braniš, — tvoj oče in mati te ljubita kot punčico v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla

ljubite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„To je moja sapoved, de ſe ljubíte med ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila
Revček Andrejček (1891):	kaj priseženega. Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo
Revček Andrejček (1891):	to lepo! Prosim, gospod, zapišite še, da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se že tako umeje. Franica. Prav lepo vas

lubete
Branja, inu evangeliumi (1777): novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga
lubite
Branja, inu evangeliumi (1777): koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku

ljubiti

Divica Orleanska (1848):	In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali
Deborah (1883):	Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe
Revček Andrejček (1891):	nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom

lubit

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka

lubiti

Ta male katechismus (1768):	odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta

ljubiva
Valenštajn (1866): boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up

▶ ljubkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubkosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in po drevesih, ki bi se bili v perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli

▶ ljubkovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubkuje

Pomladanski vetrovi (1881):	v prsih pomirila. Iz hudih sanj se predrami, teši in ljubkuje dete, ki se je prebudilo ter jelo vekati; pri njegovem
Povestnik v sili (1883):	komtesso kašelj zadušiti, obrne se zopet proti njej in jo ljubkuje vzdihujoča; Komtessa, uboga moja komtessa! —" Teodozij umolkne sedaj in vzdihne
Arabela (1885):	in belila. Karpelesovka sedi v obednici na nizkem naslonjači in ljubkuje kodravo glavo sina Davida, katerega je bila k sebi nagnola
Kvišku (1899):	sebi tesno in strastno, pa jo pričela ljubkovati, kakor se ljubkuje dete, dvignjeno iz zibelke. »Umiri se, dete moje, potolaži se

▶ ljublj. okrajšava ↘ goo300k, IMP

ljublj.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve

▶ Ljubljana samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ljubljana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime

Lublana

Abecedika ali Plateltof (1789):	po vſimu ſvetu piſma piſati, in povſód po opravkih hoditi. Lublana 24. dan grudna 1811. Vodnik
Kuharske Bukve (1799):	ter ſlovęnſko kúhino v' en ſtanovitni red inu verſto djali. Lublana 1. dan mali travna 1799. Valentin Vodnik.

Ljubljane

Ljublane
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de

Ljubljane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	stèza za ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in 20 krajcarjev napraviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova

Ljubljani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te

Lublani

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oppravejo; kedur pak tega namore ſturiti, ke njega per Lublani nita ſna dergi po perloſhnoſti tega kraja v' eni ali
Abecedika ali Plateltof (1789):	a. á. é. ę. è. ì. ó. ú. y. V' Lublani, per Adam Heinrich Hohn, 1813.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek poje. Shaloſtna je duſha moja , Miſli moje ſo v' Lublani. Jęrza poje k' Tonzhehu. Tihu bodi, jeſt bom tvoja , Le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' ſebi oberne. ) V'tim zhaſsi ſe je Tonzhek prut Lublani tiral. Matizh. Sjalo ! ke bi ſe bil na te vſędil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jaka. Zhe ga pak v' Lublani ny. Baron. Tok ſe hitru oberni , inu mi pridi povędat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kader noter ſtopi, prut Jaku. ) Tok ga ni blo v' Lublani ? Jaka. Ni ga shivi zhlovek vidil. Baron. Pre klęti ſant
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſo ony — bom lepe gvante noſila, koker Goſpoda doli v' Lublani — ſhe lepſhi , koker ſo njih. Shternf (sa ſe) vbogu dekle
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	le mariage de Figaro par M. de Beaumarchais. Stiſkana v' Lublani v' lejti 1790 per Ignazi od Kleinmayerja.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	inu 1769. Od 1770 do 1775, poſluſham per Jesuitarjih v Lublani ſheſt latinſkih ſhol. Tiga léta me shenejo muhe v kloſhter

Ljubljano

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bi se saj stèza za ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh milj dolga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se, da je naprava telegrafa iz

Loblano
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'

Lublano

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Oh ! ti ſe boſh moshila , inu jeſt — jeſt grem v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti v' Lublano ? koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno. ) Nęshka, Baron mi je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkerbęIa, de ga ne bodo najdli. Goſpa. On more v' Lublano jiti, ni drugazhi. Sakaj po tim , kar ſe je sgodilu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de na piſmu zhakaſh , inu de ſi pręd niſi v' Lublano upal. Tonzhek. (shaloſtno. ) Piſmu vshę imám, vaſha Gnada; Shushek mi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	piſmu. Nęshka. Kaj sa enu piſmu? Goſpà. Na Preſekta v' Lublano. Nęshka. Vshę. Goſpà. Jeſt ſim ſe raven tudi zhudila. Nęshka

▶ Ljubljančan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ljubljančane

Ljubljanske slike (1879):	lista ni, kakor v gosposki gostilnici. Krčma ni samo za Ljubljančane, nego tudi za kmete, kterim se ravno tako postreže in
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Ako bi bila ta naredba obveljala, bil bi to za Ljubljančane jako hud udarec. Bili so zeló osupneni in poslali takoj
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	bo mogla cesarska vlada ponujano vsoto zopet vrniti. Sreča za Ljubljančane, da se je bila zaplela cesarica takrat v drago vojsko
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	marsikateri stan njegovih privilegovanih držav jako osupnile. Pač je moralo Ljubljančane neprijetno dirnuti, ko se jim je poslal leta 1720. po

Ljubljančani

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ona potolčena. Med vsemi Slovenci ostanejo Frideriku IV. skoraj sami Ljubljančani in Istrijanci stanovitni, med zlahtniki sta se bojevala za-nj zlasti
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	in nazaj v Bosno pobegnejo. Spomin le zmage so potem Ljubljančani vsako leto noter do današnjega dne unkraj Sv. Krištofa obhajali
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	se ločita. Urh je proti Kranju udaril. Kakor so se Ljubljančani, tako so se tudi Kranjci, potem ko so bili prišli
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	in za Sv. Krištofom pa ležišče. Pa nagloma planejo spet Ljubljančani nad njo, Turke najprej iz Poljan preženejo, potem pa tudi
Ljubljanske slike (1879):	ti ne bo. Zakaj se tako pogosto zgodi, da se Ljubljančani ženijo drugje in celó na kmetih, čeravno je v Ljubljani
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	2 vinarja. A tudi ónih 800 funtov vinarjev so se Ljubljančani trudili izmolédovati avstrijskemu vladarju. Prosili so toliko časa, da se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	mož vso moč v rokah, hladil je svojo jezo nad Ljubljančani. Obe stranki ste skušali storiti si s silo pravico. Na
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so pašniki in gozdi, zaradi katerih so se spoprijeli z Ljubljančani in z Ižanci, njihovo dédno imetje in da sta imenovani
Vanda (1888):	zvončki in rmene trobéntice. Minil je tudi že predpust; pobožni Ljubljančani so pridno hodili k pôstnim pridigam, in če je bilo

Ljubljančanje

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	moral pa most razširiti. Sicer je knez veliko zahteval, a Ljubljančanje so vedeli, da ne preveč. Vsprejeli so ponudbo, prestavili mesníce
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	prišlo tudi deset dunajskih čevljarjev v Ljubljano, naročevali si bodo Ljubljančanje čevlje vendar le z Dunaja, dunajske čevljarje pa bi doletelo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	veku zelo živahno, dajala je mostovína deželnim knezom velik dobiček. Ljubljančanje so se trudili že tisti čas dobiti od kneza vsaj
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	sicer naj bi bila odslej še jedenkrat tolika, kakor odslej. Ljubljančanje so si izvolili poslednje, leta 1614. A pri podelitvi te
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	seveda po zimi in o tacih mesecih, ko so pohajali Ljubljančanje veselice, leta 1746. meseca februvarja in marcija; slabejši je bil
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ni bilo skoraj nobenega skozi Ljubljano. Zlasti bridko so občutili Ljubljančanje, da so kožúharji Ljubljani zasukali hrbet popolnoma ter hodili po
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leta 1421. v Ljubljano, sam k sodbi ter zaslišal stranki. Ljubljančanje in Ižanci so se sklicavali na svoje več stoletij stare
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se preskrbita s potrebnimi pričami. Čez štirinajst dnij so priveli Ljubljančanje s seboj res popolnoma nepristranske priče, ki so izkazale, da
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	plačali. Mostovína je bila precej visoka. Leta 1561. terjali so Ljubljančanje od vsacega tovora špecerijskega blagá, žefrana, popra, korenčka (Ingwer) muškatovih

Ljubljanzhani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi jim posnej ne mogli vſtrézhi. Zena oſtane pri ſtarim. Ljubljanzhani in drugi, ki jih po poſhti ne dobivajo, plazhajo sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sraſtla, de je sa drugo koſhnjo pripravna, in takó dalje. Ljubljanzhani ſe od reſnize mojih beſedí ravno ſedaj lahko preprizhajo, kér

Ljubljančanom

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	1728. dal je namreč cesar Karl VI. odpraviti mnogo mostovin, Ljubljančanom se je pa vendar posrečilo jo še obdržati, najbrž zopet
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	važno mesto, kakor je bila Ljubljana, močna trdnjava, izkazovali so Ljubljančanom obilo milosti, katere so prinašale meščanom neprecenljiv dobiček. Brez njih
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	hodit vanje po les. Leta 1420. dala je turjaška gosposka Ljubljančanom in Ižancem vzeti nekoliko živine ter je ni hotela dati
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	jim je tudi posrečilo. Leta 1432. oddal je avstrijski vojvoda Ljubljančanom ne le ljubljansko mostovíno ampak tudi óno v Godoviči za
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	za pométanje mesta potrebni denar. Podjetje se je zdelo spočetka Ljubljančanom, da nosi magistratu dober dobiček, kajti jeli so se tudi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	v njegovem boji s celjskim grofom ves hišni davek, dovolil Ljubljančanom pečatiti z rudečim voskom, popravil kranjski grb, ustanovil v cerkvici
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	njeno prošnjo. Zlasti turjaški grofje so nagajali v tem oziru Ljubljančanom in Ižancem. Zgodilo pa se je to najbrž zato, ker
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	še dandanes posamezni sledóvi. A dasi je bila knežja roka Ljubljančanom vedno odprta in darežljiva, njihove tožbe vendar niso nikoli umolknile
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se sicer pritožili, ali cesar jim ni mogel ustreči, kajti Ljubljančanom je ravno takrat zaradi dragocenih trdnjav, ki so jih morali

Ljubljančanov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	v Ljubljano verne. O nedeljo in pondeljik se je veliko Ljubljančanov za kratki čas po železnici peljalo. Vsako nedeljo in pondeljik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	sercé ste še zmiraj mlade, si je ohranil v sercih Ljubljančanov drag spomin. — V nedeljo sta bila ministra Švarcenberg in Šmerling

▶ Ljubljanica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ljubljanica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da

Ljubljanice

Ljubljance

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmalo/' Spolnil je leto Gospodu , Fridrik svitli Car tedaj; Na Ljubljance nizkim produ. Je skofljska cerkev zdaj, — Kot življenje, tako sanje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v njih in vera, Se daróv nebeških vir odpéra. Na Ljubljance nizkim produ Se vzdviguje cerkvica, Zraste v tempelj svet Gospódu

Ljubljanice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so

Ljubljanici

Ljubljanci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdaj, In s častjó visoko íde Sveti Nikolaj nakraj Po Ljubljanci mirno tje suméči, De Ljubljansko zemljo on osréči. Komej stopi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod

Ljubljanici

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je s seboj najstarejše ljubljanske meščane. Peljal se je po Ljubljanici ž njimi do Kamnika. Tam se je sešel z nekaterimi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in lepo zidan bastijon. Okoli bastijona zasukavši se doli k Ljubljanici, preskočil je zopet malo pod Čevljarskim mostom vodo in tekel
Od pluga do krone (1891):	vhodu v Florijanske ulice in mimo njih k Ljubljanici, ob Ljubljanici pa do sedanjega Šentjakopskega mostú. Tu je preskočil zid k
Od pluga do krone (1891):	prida ogrevali za inženerje, kateri so na raznih krajih ob Ljubljanici nastavljali svoje dioptre in zapisavali razlike v nadmorski površnim. Petelinov
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	bi ustavili kmetskim čolnarjem vožnjo, če že ne po vsej Ljubljanici, pa vsaj skozi mesto. Zato so naglašali v svoji pritožbi
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	engen Boden, aber breite Flügel haben. « Tudi danes plavajo po Ljubljanici še precej veliki čolni, ki nosijo 300—400 centov, a
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	Ker se namreč niso držali predpisov, izdanih za vožnjo po Ljubljanici, preklical je cesar Ferdinand I. dne 24. aprila l. 1564.
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	potrdilnega pisma se vidi, kako hitro je pešalo brodarstvo po Ljubljanici. Čolnarjev je bilo pač še 40, imeli pa so le
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	in iz Loke že od nekdaj pravico voziti po vsej Ljubljanici. Magistrat je odgovoril, da ne more vseh kmetov poznati, so

Ljubljanico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred

▶ ljubljanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ljubljanska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah

ljubljanske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	presvitii Cesar so za 12 sto goldinarjev raznih rečí iz Ljubljanske obertniske razstave kupiti ukazali, ktere bodo v Svoji naberki umetalnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Promovendæ. To le nej bo vvod našiga prihodniga popisa od Ljubljanske obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen pri preſhizhih v Menguſhki fari
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	51. Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije *) Kot življenje, takó sanje. V svet, ki še le
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spoznali in občni pašnik razdelili. Vredništvo. Žalostna povest iz Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvema letama veselo oznanile , de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tovarš grof Oton Barbo lepo grajščino. Tudi njega, verliga uda Ljubljanske kmetijske družbe in časti vredniga rodoljuba in domorodca je nemila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	posojila do zdaj zgube 119.000 gold. — To je sad gospodarstva ljubljanske ustavoverne inteligence! Zdaj naj pa še kdo reče, da oni

ljubljanſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s tiſtimi beſedami, s kterimi je naſh ſlavni pevez Vodnik ljubljanſke novize v letu 1797 sazhél: „Je kaſha savréla, Şe torga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kokro sa vezh rezhi reſ velika dobrota bil, ſe poglavar Ljubljanſke kreſije, goſpod baron Mak-Newen, ki sa blagor gorénſke kreſije ſerzhno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poklizal in duhovnika pri ſ. Jakobu isvoljil. Tukaj je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole poklizali, kjer je vezh lét s velikim veſéljem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v djanji podpiral, in vezhkrat mu je tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize novi prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine

lublanſke

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je le kję kaj pridniga , toku more vshę slóde tę Lublanſke fantaline sraven imęti. (grę v' hiſho. ) DRUGI A K T.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	EDENAJSTI NASTOP. Anshe ględa sa njimi. Kaj nęki te Lublanſke beſhtje tukej iſhejo ? — Pak ne, de bi hôtli s' mojo

ljubljanskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je

ljubljanskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj

ljubljanſkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uri od Ljubljane na tershaſhki zéſti ſilno velikiga ptizha od ljubljanſkiga mahú ali moroſta proti gojsdu „na brini” letèti vidili, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te shelje tako dopolnila, de ima Poſtojna velik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poſtojnſke fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga svonarja goſpoda Antona ˛Samaſa samore ſtoriti. Poitojna ſizer od doſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bote perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo

ljubljanskem

ljubljanskem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega

ljubljanskim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v

ljubljanſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim pokopaliſhu; v fabriki knesa Auersperga v Dvoru poleg Shushemberga je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlovenſkim narodam vred ſhe dan danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu njegovi prijatli

ljubljanskemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	je mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	gospodje našli so, da ta dobiček ni padel v žep ljubljanskemu mestu, ampak blagajnici banke, katera je posojilo dala. I kje

ljubljanskimu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti

ljubljanski

ljublanſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne

ljubljanski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice več ko 2 gold. in pol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega

ljubljanſki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is

lublanſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	berem novo maſho, ſe s obljubami savéshem; al 1784 me Lublanſki ſhkoſ Herberstein vun poſhle, duſhe paſt. Krajnſko me je mati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shenam inu moshem ſe je ne davno pergodilo v Lublanſki kraſii. „Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga

ljubljanskih

ljubljanskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v

ljubljanſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	liſti, kterih vſih je 16. Sa áro podpiſa je v Ljubljanſkih in tudi drugih bukvarnizah 2 goldinarja naprej plazhati, in per
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe. Ta karta krajnſke deshele, — perva te ſorte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtavijo, med temi tudi vſaki torek in zhetertek popoldan uzhenzam Ljubljanſkih ſhol; do ſedaj ſo jih okoli 500 otrokam in odraſhenim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kdo hotel to ſim vſelej mu bil, To ſim v Ljubljanſkih novizah tud' bil. Nameſtnik ſim bil, Nameſtnik ſim ſhe, Nameſtnik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is-haja. Sméſ. (Jes ſim ſam hudnik is pekla! ) V Vodnikovih Ljubljanſkih novizah od leta 1797 Nr. 53. ſe ta ſmeſhna povedka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s Franzosam na Dunaji mir potérjen, ſe je tudi v Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh Vodnik poſtane vodja latinſkih ſhol

ljubljansko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to gola resnica! Ljubljansko močvirje. ) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko* močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav

ljubljanſko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v

▶ ljubljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubljen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kaj velíziga odlózhil. In pa prav taka je bila. Joshef, ljubljen od ſvojiga ozheta, je bil savoljo ſvoje nedolshnoſti tudi ljubljen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubljen od ſvojiga ozheta, je bil savoljo ſvoje nedolshnoſti tudi ljubljen od Boga. 17. Joshef na ptuje prodan. Enkrat gredó Joshefovi

lublen

Pozhétki gramatike (1811):	nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje
Pozhétki gramatike (1811):	lúbleno. Tu es aimé, ſi lublen. Il est aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene
Pozhétki gramatike (1811):	aimée ſim lublen (lúblena) al lúbleno. Tu es aimé, ſi lublen. Il est aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées
Pozhétki gramatike (1811):	aimant Dieu, lubiózh Boga, aimé de Dieu, Bogu lub, al lublen per Bogu; tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna
Pozhétki gramatike (1811):	ſim Tu étois aimé, ſi Il étoit aimé, je bil lublen Nous étions aimés, ſmo Vous étiez aimés, ſte Ils étoient
Pozhétki gramatike (1811):	poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée ſim lublen (lúblena) al lúbleno. Tu es aimé, ſi lublen. Il est
Pozhétki gramatike (1811):	et cheri de sa famille. Ta zhlovek je koriſten in lublen par ſvojih. To je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi

ljubljena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tla, De tud dušne nam jedila Domovina bo rodila, Domovina ljubljena! S. Besedne vganjke. 1) Lahko poznaš besedo, Jo beri od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V

ljubljene

ljubljene
Blagomir puščavnik (1853): se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi

lublene

Pozhétki gramatike (1811):	lublen. Nous sommes aimés al aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés, ſo lubleni
Pozhétki gramatike (1811):	aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés

ljubljenega

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	kako je pred bojem vojvodu prisegel, vsak je serčnejši vpričo ljubljenega vojvoda junaka. Vredivši berž vojsko svojo, reče Karel pešcom s
Žalostna vernitev (1864):	kam je zginil. Stara mati umre same žalosti, da je ljubljenega sina v drugo izgubila. Dnevi minejo, mesci preidejo in leta
Svetinova Metka (1868):	od ljubih krajev — še težje mu bo pač ločitev od ljubljenega dekleta; težka mu bo, ali ne bojmo se zanj, on
Svetinova Metka (1868):	menj goreče, ali njena ljubezen je bila krotka, mirna. Sreča ljubljenega moža je njej bila nad vse; rada jej je darovala
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	stopi ven, da od truda zarudeli obraz skrije v naročji ljubljenega mladega moža. Sedeta na klopico pred kočo. In zdajci so
Rokovnjači (1881):	in ga kliče vesel, kakor da bi Bog zná kako ljubljenega pobratima po dolgej ločitvi zopet zagledal: »Hejo, hoj! Tone Obloški
Luteranci (1883):	odmeval; saj jej je zrlo naproti lepo življenje na strani ljubljenega moža! Srečna deklica ni poznala življenja niti njegove goljufije ne
Vanda (1888):	Vanda namen svoj in dobila privoljenje, da je dala izkopati ljubljenega soproga in ga prepeljati v Ljubljano. Bilo je po malem
Slučaji usode (1897):	je samo čut za svojo bolest, uzročeno vsled težke izgube ljubljenega otroka; v tej bolesti se je spajalo in ponavljalo vse

ljubljenemu

Svetinova Metka (1868):	glas te pesmi, in že je slonela Metka na prsih ljubljenemu mladeniču; uživala je še enkrat eno tistih trenotij, ko se
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	je bila za trdno sklenila. To je pozneje sama razodela ljubljenemu „možičku", namreč: S trdnim sklepom, rajši se pokopati v vodi
Mačeha (1883):	ljubim Arnolda? — Da je ženskemu srcu slajše ljubiti, kakor biti ljubljenemu. Kedar je ženska ljubljena, mora gledati proti tlem, kajti v
Iz življenja mlade umetnice (1890):	me ima kdo rad, saj je takó sladkó, človeku biti ljubljenemu! Tudi jaz ga imam rada; to je óne mrzlôte ne
Od pluga do krone (1891):	že še pomeniva. » «Kaj praviš, Anica,» pričné Janez, ko je ljubljenemu dekletu napil, «kaj praviš, ali sem poštenjak ali ne, jaz
Slučaji usode (1897):	dolgo čutiva, da sva si dobra in udana. — Zató, ker ljubljenemu biti je vseh priznavanj največje, izgovarja se on navdušen ter

ljubljenomu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju

ljubljeni

Razne dela (1870):	njemu vriska, njemu vence vije, In de je moj ta ljubljeni, moj dragi. Jovana. O, ti si srečna! Blaženo se ceni
Razne dela (1870):	čelo. Kar milo nam, osrečiti, je sladno, Obdati z bleskam ljubljeni obraz Nenehoma se vpira serce gladno; Lepota scer je sama
Senanus (1892):	ako si je človek popolnoma v svesti, da se je ljubljeni déklici že davno zarisala njega podoba v srce ... Prav to
Signor Giannino (1892):	ampak popeval je tako rekoč žalostinke, prav tako, kakor nekdaj ljubljeni Venuto s tožno svojo kitaro. Facit vsega tega: Prikopčevi gospodičini
Lisjakova hči (1892):	hodil v gledališče in kar nič se ni spotikal ob ljubljeni ženi svoji, kadar se je spogledovala z drugimi ljudmi; saj
Vaški pohajač (1893):	čudnih potih. Oče je pa hrepeneč čakal trenutka, ko pristopi ljubljeni sin k postelji, da si napase ž njim oči, in
Gospa s pristave (1894):	Mislila je namreč, da je mrtev. Odkar ji je padel ljubljeni soprog v vojski, mislila je vedno rajša huje kakor ugodneje
Gospa s pristave (1894):	druga med vitezi in junaki, ne tekmeca med knezi, njen ljubljeni soprog počiva v grobu. Virida je sama, zapuščena, vdova. Tudi
Vinjete (1899):	mrzlo mramorno soho, kakor je bil zaljubljen Henrik Heine, naš ljubljeni žid ... Oprosti, Matilda, da zakrivam svoj obraz z masko tradicionalne

lubleni

Pozhétki gramatike (1811):	aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés, ſo lubleni
Pozhétki gramatike (1811):	lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés, ſo lubleni
Pozhétki gramatike (1811):	est aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont
Pozhétki gramatike (1811):	ſmo Vous étiez aimés, ſte Ils étoient aimés, ſo bili lubleni. Ino tako dalje po vſih zhaſih glagola, être, védno ſkládama

ljubljenih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in pri ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo pomočjo prihodnje leto
Dragojila (1864):	poproda vaščanom, in ko zadnjo vročo solzo na grob serčno ljubljenih potoči, zapusti Pivko, ki jej je vec britkosti negó veselja

ljubljenim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. Naj stari in mladi, domá v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. S.

ljubljeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en

▶ ljubljenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubljenca
Ferdinand (1884): vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi
ljubljence
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko
ljubljenci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém

ljubljencu

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Espagne, Montebello, Albuquerque in Saint-Hilaire so ubiti, Lannesu, prijatelju in ljubljencu Napoleonovemu, obe nogi odstreljeni; tudi on mora umreti na preveliko
Mahmud (1870):	po kteri pridejo Turjaškemu za brbet. Ferbadbeg ukaže Mahmudu svojemu ljubljencu s šeststo konjiki na pot, da zaloti Turjaškega. Razšel se
Svatba na Selih (1894):	je prigovarjala mati, naj ga vzame. Kar je obetala svojemu ljubljencu, to je hotela izpolniti, naj se ji protivi ves svet
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Friderik prisilil, da se je nadškofijstvu odpovedal v prid cesarjevemu ljubljencu, in na željo njemu podložnega sekovskega škofa Krištofa I. je

ljubljenec

Maria Stuart (1861):	niste vidili, kakó vas je Prekanil Mortimer, katoličan, Orodje Guizov, ljubljenec Mariin, Butica vrela, ki je prišel sem Osvobodit Marijo, umorit
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	poslavilo. On je dosedaj pervi in najplodniji narodni pesnik in ljubljenec celega naroda. Njega prepeva devica v kolu, pévajo ga pastirji

▶ ljubljenka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubljenke

Zvestoba do smrti (1851):	izbo svoje preljube ženke. Če se bolj približuje izbi svoje ljubljenke, počaseje se gibajo noge njegove, hitreje, in močneje mu serce
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855):	jo podal prijatlu Kőrőshemetfegetu na Ogersko. Ker so mušice njegove ljubljenke, je per pervim pogledu vidil, da živalica se po boji
Iz arhiva (1890):	druga v Megličje, spomnil se je bil namreč Pavel svoje ljubljenke in jutranje opominje Kodránove o njej. Rad bi zvédel, kje
Kotanjska elita (1898):	da se mu razprši v tem hipu. Obračal je svoje ljubljenke v roki na vse strani in jih ogledoval tako iskreno

▶ Ljubno samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Ljubnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla

Ljubniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H.

▶ ljubo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljuboprislov, splošni, nedoločeno

ljubo

Genovefa (1841):	votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko
Genovefa (1841):	v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála
Deborah (1883):	vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne morem! Ana. Kam vendar zopet pojdeš? Jožef. I
Zlatorog (1886):	V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó
Zeleni listi (1896):	zdaj vem, kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst

ljubšeprislov, splošni, primernik
- ljubše
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nič ne vé o tacih rečéh. Tudi meni bi bilo ljubše, če bi popustila vse svoje bukve in si rajši moža

▶ Ljubor samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ljubor

Robinson mlajši (1849):	zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk
Robinson mlajši (1849):	prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih

▶ Ljuboslava samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ljuboslava

Zeleni listi (1896):	povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še nisi nikdar razžalila«. »No
Zeleni listi (1896):	pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni
Zeleni listi (1896):	me veseli, da je tako. Znano pa ti tudi bo, Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna
Zeleni listi (1896):	oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo
Zeleni listi (1896):	povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri

Ljuboslavo

Zeleni listi (1896):	jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati
Zeleni listi (1896):	naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je

▶ ljuboslavin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ljuboslavina
Zeleni listi (1896): so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je hodila

▶ ljubosumen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubosumen

Mačeha (1883):	in je bil kot naladeneč burne krví, začel je postajati ljubosumen in sicer vedno bolj, tako da je že dvomil o
Žrtva ljubosumnosti (1884):	očmi. " „To je res," pristavi sosedova Tinka. „On je strašno ljubosumen. Kar se mene tiče, ne dopada se mi nikakor ne
Lisjakova hči (1892):	To morda pride sčasoma samo po sebi. « »Ali ne bodeš ljubosumen, če bodem slavljena? Saj nama bode nosila slava lepih novcev
Trojka (1897):	nezaslišano! « »Kaj ste se dobrikali gospodu Bojancu? « »Oh, gospod baron ljubosumen! Le tragičnih prizorov ne, prosim vas; teh ne maram. « »Ne
Kotanjska elita (1898):	šinila temna senca preko čela, da je bil videti nekako ljubosumen, tedaj je bilo njeno veselje popolno. Ali igrala se je
Gojko Knafeljc (1899):	njegovimi besedami, da pa mene preveč zanemarja. Postal sem namah ljubosumen. Moj Bog, kake scene sem čestokrat napravljal v tistih časih

ljubosumna

Milko Vogrin (1883):	slutnje vzbujajo se v človeškem srci tedaj, ko iskreno ljubimo. Ljubosumna in neverna postaja takrat duša človeška; človek se muči sam
Lisjakova hči (1892):	saj bodeš tudi ti slavljen, in jaz ne bodem nič ljubosumna, če bodo lepe oči nežnih gospodičin iskre metale k tebi
Lisjakova hči (1892):	bodo izkušala zvabiti na zaupen sestanek. Kar nič ne bodem ljubosumna, nego ponosna bodem, da imenujem svojega moža umetnika, za katerim
V krvi (1896):	presunljivo pogledala. »Pa njo — model — takoj odslovi! « »Brez vzroka si ljubosumna ... veruj mi, da sem ostal napram oni tudi vzlic nevarni
Moja hoja na Triglav (1897):	zator. Vrhovni bog Jupiter bi sedel na Triglav in njegova ljubosumna soproga na razgledno Babino goro. Žitna boginja Cerera bi se
Gojko Knafeljc (1899):	šala, da bi opazoval učinek, ali je njegova Eva kaj ljubosumna. Toda, dragi prijatelji, ne svetoval bi vam nikdar takih nepremišljenih

▶ ljubosumnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljubosumnost

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se

ljubosumnosti

Milko Vogrin (1883):	bilo dovolj! Tudi po življenji mu je stregel zgolj iz ljubosumnosti in strasti. Ali ko ga ni mogel zavratno in natihoma
Žrtva ljubosumnosti (1884):	gledal je bled iz votlih očij na nesrečno žrtev moške ljubosumnosti. Vso težo svoje pregrehe občutil je sedaj grajščak v svojej
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Vekoslav ... kje blizu njegove hiše. Tako grozna je bila pošast ljubosumnosti, ki je razsajala v prsih našega Branka! ! Ali Branko ni
Slovenski svetec in učitelj (1886):	je več za druge ljudi nego zanjo in v ti ljubosumnosti jo je minila vsa radovednost, kaj hoče tuji mož propovedati
Križ na poti (1891):	tujcema, in vzbudilo se mu je nekovo grko čustvo, dasi ljubosumnosti ni imel pravega vzroka. Toda gledal je nevesto nekako nejeverno
Roman starega samca (1895):	to samo trenotek, a jaz sem ga zapazil, in ogenj ljubosumnosti mi je zopet šinil skozi žile. »Čegave otroke? « povprašam jaz
Roman starega samca (1895):	sam sebi, ali ne vidiš, da si že propal oblasti ljubosumnosti? Ljubosumnost pa ima podvojene oči in ušesa; ona vidi in
Vinjete (1899):	tebi ... Lejla! « Nenadno ga je ovladal strašen čut, pol blazne ljubosumnosti, izdane ljubezni in osvetoželjnosti ... in izlil se je z vso

▶ Ljubuška samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ljubuška
Robinson mlajši (1849): pomóči mogli pak zdaj moramo iti. Večerja na nas čaka Ljubuška je uže dvakrat klicala. Vsi. Žal! Žal!

▶ ljud samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljud

Divica Orleanska (1848):	dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana
Divica Orleanska (1848):	o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa
Divica Orleanska (1848):	bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje
Lohengrin (1898):	njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez

ljuda
Divica Orleanska (1848): Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate

▶ Ljudevit samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ljudevit

Botanika (1875):	rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje

Ljudevita

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	več pri nas. Ta dva plemenitnika sta imela edinega sinka — Ljudevita, katerega sta ljubila kot punčico svojega očesa. Bilo je pa
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	jo je sprejela grofica v službo, da je varovala malega Ljudevita. Dobroserčna deklica je vse izpolnjevala, kar ji je grofica naročila
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in umerl je v mladeniških letih. Pastir pa, ki je Ljudevita rešil, vernil se je domu, bogato obdarovan od grofa in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Bila ji je pa tudi iz vsega serca vdana in Ljudevita je imela neizrekljivo rada; v njem je čestila uže svojega
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bilo slovó. Častitljevi starček je blagoslovil grofa, grofico in malega Ljudevita, ki se kar ni mogel ločiti od njega. Cela družina
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	katero z besedami izreči ne morem! ” Serčno je objela malega Ljudevita in rekla: „Bog te sprejmi, mileni Ljudevit, in Njemu hvala

▶ Ljudmila samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ljudmila

Roza Jelodvorska (1855):	v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza
Roza Jelodvorska (1855):	Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne
Roza Jelodvorska (1855):	»O dragi Častimir! « reče Ljudmila, »Bog naj nama le toliko veselja dodeli, kolikor ga je
Roza Jelodvorska (1855):	sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta
Ultra! (1867):	pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara
Ultra! (1867):	Ljudmila. Tu ni od puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz

Ljudmile

Mahmud (1870):	na tem mestu, kjer stoji zdaj ta, rednica tvoje žene Ljudmile. Večkrat mi jo ona pripovedovala, da so jej uropali Turki
Pomladanski vetrovi (1881):	se ga je pa Vinko s težavo odkrižal, oklene se Ljudmile in s silo svoje ljubkovanje nadaljuje, da so njegovi krepki
Pomladanski vetrovi (1881):	pa si je vse to početje in obnašanje drugače tolmačil. Ljudmile torej še vedno ni doma, mislil si je. Kje je
Pomladanski vetrovi (1881):	vnuki gospe Dobrinove, priskačejo veselo iz vrta ter se hočejo Ljudmile oklenoti. Opazivši pa, da je danes zopet vsa prepadena in
Pomladanski vetrovi (1881):	torej v hišo, da bi pozvedel, ali še res ni Ljudmile doma, in ali je vse resnica, kar je Binče o
Pomladanski vetrovi (1881):	da se mi vse misli sučejo okoli mile podobe gospe Ljudmile? Ali ni to ljubezen? Njena prikazen mi je s strahom
Iz življenja mlade umetnice (1890):	gospá pripovedovala, da ji je žàl zapustiti Trst, osobito radi Ljudmile in tudi nji sámi ne vé, kakó bode prijal dalmamatinski
Iz življenja mlade umetnice (1890):	trenutku, ko mi je dejal, da je premeščen? Gospé in Ljudmile ni bilo domá. Ko sem čakaje v vzprejemni sobi ogledovala

Ljudmili

Roza Jelodvorska (1855):	prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali.
Roza Jelodvorska (1855):	se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas

Ljudmilo

Roza Jelodvorska (1855):	na zadnje vsi enoglasno zavpijejo veseliga serca: »Živi Bog Strašimira, Ljudmilo in blaziga Slavomila! Živi Bog Častimira in Rozo! « XVIII. Roza
Zeleni listi (1896):	je stala samotna gozdarjeva koča. Gozdar je imel jedino hčerko, Ljudmilo po imenu, ki je bila komaj kakih dvanajst let stara

▶ ljudmilin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

ljudmilino

Pomladanski vetrovi (1881):	in gospa Dobrinova, ki je s svojim sinom prišla gledat Ljudmilino domovje. Sluga prinese list, ki je bil Binčetu namenjen. Binče
Pomladanski vetrovi (1881):	je vse moči ter je bolestno iz dna srca vzkliknol Ljudmilino ime. Ali ta napétost in razburjenost mu je tudi pretrgala
Pomladanski vetrovi (1881):	da pozabim, kaj sem vse izgubil! Vinko so ozre na Ljudmilino podobo, ki je v pozlačenem okvirji visela nad njeno posteljo
Pomladanski vetrovi (1881):	bi umirajočemu bolniku odpuščal? Ko je major začel zopet proseče Ljudmilino ime šepetati, ni si mogla mlada žena dalje kaj; zapustila

▶ ljudojedec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ljudožerec; kontekst

ljudojedcev
Robinson mlajši (1849): kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je

▶ ljudomil pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljudomila
Stric Tomaž (1853): da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in
ljudomili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje
ljudomilo
Občno vzgojeslovje (1887): in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce

▶ Ljudomil samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ljudomil

Blagomir puščavnik (1853):	Bogomila! se nekoliko pokrepčat, predenj da gremo na skalo. — Gredo. Ljudomil jih spremi, in jim med potjo pove, da ni nič
Blagomir puščavnik (1853):	Tudi branja in pisanja se je deček prav pridno učil. Ljudomil, ki je
Blagomir puščavnik (1853):	Tudi Ljudomil vzeme palico, brez ktere že ni mogel več biti in
Blagomir puščavnik (1853):	zameténe, le bližnji sosedje eden k druzemu komaj priti zamorejo. Ljudomil mora vsak dan od svoje do Bogomilne hiše tir prekidati
Blagomir puščavnik (1853):	kje pa vender je verla Neža? ” ”Vprašate po Neži? reče Ljudomil smehljaje se, ter si debelo solzo z lic obriše; moja
Blagomir puščavnik (1853):	jih jutri prav veliko na skali snidilo. Berž tedaj pošlje Ljudomil posle po vsi okolici, ter naznani častitega očeta serčno vošilo
Blagomir puščavnik (1853):	stopijo radovedni pevko. Ko je bila pesem pri koncu, dene Ljudomil, tako je bilo ime hišnemu očetu, svojo luliko iz ust
Blagomir puščavnik (1853):	so še ravno tiste klopi in mize, ki jih je Ljudomil zanjo pripravil bil. Tudi vertič in košata senca je bila
Blagomir puščavnik (1853):	bolje spoznam tvojo modrost in nezapopadljive sklepe. ” Med tem prinese Ljudomil jabelk in grozdja iz Bogomilnega vertiča. Kaj dobro jih okrepča

Ljudomilu

Blagomir puščavnik (1853):	nazaj ozira. „S Bogom, zdihuje, s Bogom, tiha hišica! ” — Pri Ljudomilu se še oglasita. „Molili bomo vedno, reče stari, da vas
Blagomir puščavnik (1853):	tim, ko se je hišica delala, je stanovala Bogomila pri Ljudomilu in Neži. Pomagala jim je pri vsih opravilih in sicer

▶ ljudomilost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrohotnost; [sskj]

ljudomilost
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): sta ga in mu srečo in blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga

▶ ljudomilov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ljudomilova
- ljudomileva
  Blagomir puščavnik (1853): in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko poda
ljudomilove
Blagomir puščavnik (1853): sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje

▶ Ljudomor samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ljudomor

Ludomor

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr.

▶ ljudomorstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pomor; Pleteršnik

ljudomorstva

ludumorstva

Ta male katechismus (1768):

naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega

▶ ljudostan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kjer stanujejo ljudje; kontekst

ljudostana
Kmetijske in rokodelske novice (1846): hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen

▶ Ljudovik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ljudovik
Oče naš (1885): jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik je prišel zdaj s svojimi stariši. On in Hortenzija sta

▶ ljudovlada samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

republika; Pleteršnik

ljudovlada

Kranjska nevesta (1864):	mojo srečo kaj upate? Saj veste, da se mi je ljudovlada že mnogo zadolžila, da me za tega voljo visoko čislá
Kranjska nevesta (1864):	še ne moreš delati, kakor bi sama hotela, in tudi ljudovlada bi tega ne trpela, da bi te jaz na beraško
Kranjska nevesta (1864):	škodo. " „Kaj to", oglasil se je sopet drugi svetovavec. „Veste, ljudovlada je ubožala, in kase so prazne. " „Radodarne roke nam pomorejo
Antonio Gleđević (1873):	In v istini ni bilo lahko življenje tedaj! Slavna nekdanja ljudovlada je ležala brez moči na tleh, kupčija je pojemala in
Antonio Gleđević (1873):	morda nepoklicano uho culo prijateljevih besedi. Saj je tedaj slavna ljudovlada turškemu carju plačevala danj ter čepela pod varstvom štambulskim; saj
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	samosilnika namenil? Storil je to iz globokega prepričanja, da se ljudovlada le pri čilem, krepkem, nepopačenem narodu ohrani, katerega še krasijo

▶ ljudožer pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljudožerih
Zoologija (1875): nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je

▶ ljudski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljudska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): leti osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila

ljudske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal, kakor je bila res

ljudskega

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	naše čbele tolovajke ali iz našega čbelnjaka, ali pa od ljudskega. Če se lotijo kacega slabega panja. da se jim braniti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	majhno, ali pa srednje, in ali lastnega premoženja, ali pa ljudskega, ter ali posameznih posestnikov, ali srenjsko, ali deržavno, in ali
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	da je italijanski narod poleg vseh prevratov in izprememb velikega ljudskega preseljevanja vendar le pravi potomec nekdanjih Rimljanov, da v njegovih
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leto ravno ne priseza. Ko so se unesli divji valovi ljudskega preseljevanja — zadnji spomini nanje so bili ravno napadi Madjarov, nadlegujočih
Gojko Knafeljc (1899):	samo tedaj, ko je hodil osebno mimo tega »vira bodočega ljudskega blagostanja«, ne, ob vsaki najmanjši priliki in nepriliki so ga

ljudskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	preteklo, preden bojo Angleži volili po novih pravilih. V undanjem ljudskem zboru je sicer veljavni Bright strune gotovo presilno nategnil in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	nisem še omenil, povem naj tu, da le samo na ljudskem trgu (Piazza del Popolo) stojijo tri prelepe cerkve. Dve ste

ljudski
Občno vzgojeslovje (1887): malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati

ljudskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potreba? (Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih plemenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Izreja brani uboštvu pod streho. Naj bi se mladina v ljudskih učilnicah ne učila samo za silo brati, pisati in številiti
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	kar odbor trdi, da je učilni jezik čisto slovanski po ljudskih učilnicah. To je res, da je slovanski, ali tudi nemški
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	za prav te reči. On se opira, kar se tiče ljudskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	posebno skrb priporočam šolstvo; resno in brezobzirno izvrševanje postave o ljudskih šolah in vredba vseučilišč bode ena izmed najvažniših nalog moje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	više razrede narodnih in meščanskih sol”, da izraz „narodnih” namesti ljudskih na tem mestu nikakor ni na pravem mestu? Ali mar
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	smo istega mnenja, da naj se napake, katere korenijo v ljudskih šegah, katere se ne dajo odpraviti z zakoni, ovirajo le

ljudsko
Kmetijske in rokodelske novice (1844): poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij

▶ ljudstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljudstev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	najmanjšo stvar svojo jezo raznašale nad njimi. Tri sužnje raznih ljudstev so se ročno vertele krog lastnice — Fabij je je bil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	večidel spremeni vse naslednje. Ravno taka je v življenji celih ljudstev in narodov, kakor so n. p. dnevi imenitnih bitev ali
Astronomija (1869):	tisoč leti z bliščečimi zvezdami človeško oko in zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni

ljudstva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de bi poslancam ta ali una
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi
Robinson mlajši (1849):	moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle

ljudſtva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no-
Genovefa (1841):	shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje

ludſtva
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu

ljudstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino
Zlata Vas (1848):	tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo.
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	reče : „Čez tri dni, ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje
Oče naš (1854):	so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti

ljudſtvo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe

ludſtvu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od

ljudstvom

ljudstvam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na

ljudstvom

Oče naš (1854):	potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo
Oče naš (1885):	Ménart! zakaj sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče

ljudſtvam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naukov ſhe nikoli niſo ſliſhali. Lepa tihota je bila med ljudſtvam, ino ſvet ſtrah jih je preſunil. Jesuſ je te nauke
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gré sa njim. Vſe ſe je rilo okoli njega. Med ljudſtvam je bila shena, ktera she dvanajſt let boléha. Mnogim sdravníkam
Genovefa (1841):	perviga konjam zhudil. Ravno tako ſe mu je godilo, kakor ljudſtvam, ki ſo perviga konjnika vidili; miſlil je, de ſta mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in neumnim vrasham. Vezh ſto let ſe ohrani med nemſhkim ljudſtvam vrasha, de v luni je sa kásen ali ſhtrafingo tiſti

ljudstvu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo

ljudſtvu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	petdeſet Balovih prerokov. “ Ahab je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte sdaj dva junza. Balovi preroki naj ſi eniga isberejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njemu bodite pokorni. “ ˛She to imenítno obljubo je Moseſ dal ljudſtvu rekozh: „Glejte, preróka vam bo, kakor mene, obudil Goſpod vaſh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ravno je premiſhljevala veliko svelizhanje, ktero bo po njem Israelſkimu ljudſtvu, ino je bleso v' pohlevno molitev samaknjena v' ſvoji tihi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Barába po imenu, vſhtriz Jesuſa poſtavil, ino rezhe duhovſhini ino ljudſtvu: „Kteriga hozhete, de vam sdaj o veliki nozhi po ſtari

▶ ljuljka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljuljka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhlovekov. Njiva je ſvet. Dóbro ſéme ſo otrozi boshjiga kraljeſtva; ljuljka ſo otrozi hudobije. ˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá. Kakor ſe tedaj ljuljka odbira ino poshiga, ravno tak bo konez ſvetá. ˛Sin zhlovekov

lulka

Biblia (1584):	je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu
Biblia (1584):	Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh
Biblia (1584):	je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu

ljuljke

ljulike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): to, kar zlo poganja, ali kaj, ker ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste

lulke

Biblia (1584):	njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'nym djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak je odgovóril, inu rezhe k'

ljuljko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrozi boshjiga kraljeſtva; ljuljka ſo otrozi hudobije. ˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh. Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vizh ljuljko, ino v' ſhòpe jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo pa

luliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj

lulko

Biblia (1584):	inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do
Biblia (1584):	dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu
Biblia (1584):	zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak
Biblia (1584):	pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. On pak rezhe k' njim: En ſovrashni zhlovèk je

▶ ljuštura neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ljušturi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke

▶ ljut pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hud; SSKJ

ljut
Kmetijske in rokodelske novice (1846): puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so
ljuta
Robinson mlajši (1849): glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče

ljuti

Slovenske večernice (1865):	cerkev v Nikomediji, ki jo je ukazal razdreti in požgati ljuti Dioklècijan. Da je bilo v tistih časih že mnogo cerkvá
Razne dela (1870):	je vmerla, Sladka diva oživí. V kosih tam leží lupina, Ljuti konjik malo prej; Njem na sercu krasno jedro, Golo brez
Razne dela (1870):	strani, Mu delal bol, mu žugal smert Vertivši kljun po ljuti rani. Oserčja drob za kosam kos Mu kruto terga iz
Mahmud (1870):	in spahov? Kdo je tega kriv, to tudi dobro zna ljuti Ferhadbeg; tega je kriva hrabrost slovenskih junakov. Muzulmani hité na
Razne dela (1870):	skriva. Zdihuje, joka noč in dan, Ob žalosti tak britko ljuti Usmiljenje clo tverdi kan Do globočine serca čuti. Nje britki
Razne dela (1870):	krik sosedstvo skup vervrá. Ostopi ga na moč grozivši Ta ljuti rod, zaton pravic, Jetnik, pobit in ranjen bivši, Molčí med
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Banjiluki ali Varcarovem. Puščoba pa je bila večja, ker je ljuti bòj preplašil meščane, da so malone vsi pobegnili in s
Luka Vrbec (1890):	boljših tudi ni kazalo delati, ker je vsak čas privihral ljuti Turek ter jih požgal. Cesta je bila ozka in z
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	so se vsi utopili. Pač so pa našo deželo obiskali ljuti Madjari, ki so v Ormožu in okoli Ljutomera grdo razsajali

ljutih

Žalost in veselje (1870):	je vodila po ptujih krajih, med divjimi zverinami in po ljutih valovih, slednjič pa nas je zopet združila. Čast in slava
Razne dela (1870):	verši, Divjajo naj snežnikov goličave; Na puštinjah porušene planjave Naj ljutih vojsk sirovi krik doní, Pred njim, za njim nemili glad
Marjetica (1877):	o jari kači, o zakleti princezinji, o zmaju in o ljutih Pesoglavcih. Vže je tema okrog in okrog, ko se dvigne
Marjetica (1877):	srce, da zapoje svojo junaško pesem o slavnih dedih, o ljutih Turcih, o nevmrjočih junakih svojega rodu. In vso strmí in
Pomladanski vetrovi (1881):	da proslavi rešitev od tujega gospodstva in srečno spasenje iz ljutih vojskinih zaprek. Po končanem duhovskem opravilu v crkvi prihajalo je
Pomladanski vetrovi (1881):	imenoval jih je „svedočbe udanosti". — Sedaj se tudi sliši o ljutih bojih na Nemškem; pripoveduje se o zmagah francoskih; toda odslej

ljuto
Divica Orleanska (1848): ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd

▶ ljuto prislov, splošni, primernik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolj jezno; SSKJ

ljuteje
Lohengrin (1898): javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je

▶ ljuto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jezno; SSKJ

ljuto
Lohengrin (1898): tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm

▶ Ljutomer samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ljutomera

Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	po vsej pravici zaslužil ime: »Victoriosus« — premagalec Mnogo prebivalcev iz Ljutomera, Ormoža, Velike nedelje in Središča je bilo odbežalo v Ptuj
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	so prihruli Ogri na Slovensko Štajersko, ropali okoli Svetinj do Ljutomera in Male nedelje in dospeli do Ptuja; toda še o
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Jedna četa je plenila ob Muri in je porazbijala do Ljutomera, druga je za Dravo prihrula v Središče. V Ljutomeru so
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	deželo obiskali ljuti Madjari, ki so v Ormožu in okoli Ljutomera grdo razsajali. Cesar niso njihovi konji poteptali, požrle so kobilice

Lutomera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je

▶ ljutomerski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ljutomerske
- lotmerske
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila. Ko smo se letas na

▶ Lloyd samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lloyd
Kmetijske in rokodelske novice (1846): letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845.

▶ lloydov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

lloydova

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno

▶ lo neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

lo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): lo, ino ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar

▶ Loara samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Loara
Divica Orleanska (1848): bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike

Loare

Razne dela (1870):	razkopati, Ki peljejo te čez predel deržave, Čez tàmni tok Loare pomenljive. Karol. Kar sim zamogel, storil sim. Ponudil Sim se
Razne dela (1870):	Ni konja več britanskiga, de pil bi Iz bistrih vod Loare ponosite. Bertran. Ah, čudeži se ne godijo več! Jovana. Se
Razne dela (1870):	smo. Francozke zemlje sred stojí sovražnik, Zgubljena je dežela do Loare. Zdaj združil celo moč je, vse armade, In orleansko mesto
Razne dela (1870):	Na persih svojih mati Redijo lastna moja plod sovražni. — Unkraj Loare iti hočemo, Se vmaknemo nebeški roki silni, Katera vidno je

▶ Lob samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lob
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel

▶ lobanja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lobanja

Zoologija (1875):	ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in rjavega slaninskega
Gozdovnik (1898):	zdaj umrlimi »stariši«. Ležišče od kož, siromašna mrežna postelj, konjska lobanja, ki je služila za sedalo, to je bilo vse, kar

lobanje

Zoologija (1875):	za vse življenje možgani ostanejo detinski, akoprem rastó ostali deli lobanje, zlasti pa čeljusti, ki časih niso skoro nič manjše od
Zoologija (1875):	mnogo dalje, nego kakoršna koli žival. Lobanjske oblike. Primerjamo li lobanje različnih ljudij in narodov, kmalu zapazimo dve poglaviti obliki, namreč
Gozdovnik (1898):	nekih daljavah, plapolali so človeški lasje v lahnem vetriču; človeške lobanje so ležale v kupih ali pa raztresene po tleh, in

▶ Lobavo samostalnik, lastno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

Lobau; splet

Lobavo

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	da bi mogel po njem s svojimi o mraku na Lobavo uteči, mora se z nasprotnikom za Aspern in Essling na
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	drugam umakniti kakor po edinem mostu, iz ladij napravljenem, na Lobavo; pa tudi proti temu mostu plava goreč mlin na ladijah
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	bojih poslednjič spet preotmejo, in zabranijo pot do mosta na Lobavo, ali le zato, da na večer po edinem mostu tje
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	so naši poderli tudi mostove, napeljane z desnega kraja na Lobavo, in vidi, da je po tem takem moč sovražnikova oslabela
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	nogami pokali. Ki je količkaj vojvoda, bi se bil na Lobavo umaknil in boj odlašal, dokler mu vojska ne ojača; Napoleon
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	glave potegnil Karel, Veliki Vojvoda avstrijanski. Napoleon je ušel na Lobavo. Vojvodi njegovi, Pouzet, Espagne, Montebello, Albuquerque in Saint-Hilaire so ubiti
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	19. maja 1809 dobi Karel glas, da je sovražnik otok Lobavo posedel, da dela menda prek velike struge Donave most, in

Lobavu

Lobavi

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	odpravi vojvoda Karel sam z oddelkom pešcov in konjenikov proti Lobavi, in vidi, da sovražnik ondi res vso svojo moč zbira
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	v Wolkersdorfu, veliki vojvoda Karel v Ebersdorfu, Napoleon pa na Lobavi. Drugega jutra (21.) veli Karel svoji vojski na noge, in
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	bil zdaj posekal tudi Massena-ta, ki je moral sam na Lobavi ostati, ker niso mogli Francozi zavoljo povodnji več dni mosta

▶ Loblana samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

Ljubljana; kontekst

Loblana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti

▶ loblani' neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

loblani'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v liſtu Nr, 6 je bilo brati: Per meni „ v Loblani'' i. t. d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako

▶ loboda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

loboda

Botanika (1875):	88., slez), ledvičast (pod. 89., zlata ketnica), trivoglat (pod. 90., loboda. ) Bolj redke, vendar lahko razumljive listne podobe so še igličasti
Botanika (1875):	je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in loboda (Atriplex). Tem blizo sorodnega reda je rudeči ščir ali trator

▶ locnača samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

košara z ročem; Pleteršnik

locnači
- loznazhi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta
locnačo
- loznazho
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka

▶ locupletabitur neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

locupletabitur
Sacrum promptuarium (1695): je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na

▶ ločba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kemija; kontekst

ločbe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rudečolisaste in nadunjene z žlezastimi penami. (Dalje sledí. ) Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) 11. §. Kemijsko krojenje ali ločenje. Vse organske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet

▶ ločen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločen

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je bila: „Me veselí, de nas je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel

lozhen
Genovefa (1841): in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na

ločena

Oče naš (1854):	vsak eno debelo gorjačo. V sovražnikovi deželi sta bila in ločena od svojih prijatlov. Luna je svetila. Dalje sta šla do
Roza Jelodvorska (1855):	IV. Roza od svojiga očeta ločena. Blagi Častimir v preveliki žalosti vtopljen, sedi na stolu naslonjen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če tudi svoje življenje dam; saj dolgo ne bova več ločena, dragi Pankracij! ” Med tem jima dijakon sporoči, da je vse
Trtna uš (1881):	krilate uši izleze poslednje pleme trtne uši, namreč po spolu ločena uš, kot samec in samica (Tablica II. pod. 12). Tote

razločena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ

ločene
- odlozhene
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro

ločeni

Blagomir puščavnik (1853):	mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od
Valenštajn (1866):	se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi
Zoologija (1875):	drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v
Zoologija (1875):	pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji
Botanika (1875):	kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da

ločeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi

▶ ločenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločenja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da
Blagomir puščavnik (1853):	dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne bo več ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje

ločenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nič ne zgubí. Večkrat naredí kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) 11. §. Kemijsko krojenje ali ločenje. Vse organske rečí obstojé večidel in v nar veči meri

▶ ločevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločevali
- ločvali
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so

▶ ločitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločitev

Blagomir puščavnik (1853):	pa se še pri svoji gospi in dragem sinu mudi. Ločitev od nju dveh mu je bila čez vse grenka. „Ne
Kemija (1869):	v zdravilstvu, v barvariji, za strojbo, za izjedanje in za ločitev kovin, zlasti srebra in zlata. Omeniti moramo še, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je kmalu bleda mesečina čarobno osvetljevala. Vkljub temu pa nam ločitev od slaboglasnega Jakina kratkomalo ni bila težka. Ko je dovaževanje

ločitve

ločitve
Blagomir puščavnik (1853): moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni

lozhitve

Genovefa (1841):	in ſvôjo hzhér mu v sakon dâ. Ko je jutro lozhitve napózhilo, in Genovefa s ſvôjim mosham ſhla, ga ni bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vùnder mílim gláſi Mladénzhu vnét'mu rêzhe te beſéde: „Ne sdrúshenja, lozhítve sdàj ſo zhàſi, Șhel náj vſak ſam bo ſkos shivlênja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pèrſih vnéma, Pijánoſt njíno , ki tak hitro míne, Pregnána od lozhitve bolezhíne. She Zhertomir je tréba ſe lozhíti, Ne ſliſhiſh kak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne samúdi, De ſklenete ſe enkrat nájni póti, Ljubésen bres lozhitve de sasóri Po ſmerti náma tàm v nebéſhkim dvóri. ” (Dalje

ločitvi

Blagomir puščavnik (1853):	kraju groba — in vender še diham in smem po dolgej ločitvi svojo drago ženo spet viditi. Hvala, vedna hvala Tebi! ”
Blagomir puščavnik (1853):	vse v dobro obernil! Mojega sina mi spet po dolgi ločitvi dopelješ, in brez da bi bil vedel sim bil že
Roza Jelodvorska (1855):	zgrabi zlatnino. »To je spominek, kteriga sim svoji hčeri pri ločitvi dal. Tudi sim ji skerbno prepovedal, ga prodati. Ti moraš

▶ ločiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

loči

Divica Orleanska (1848):	strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno
Divica Orleanska (1848):	upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike
Divica Orleanska (1848):	in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé
Blagomir puščavnik (1853):	najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v
Valenštajn (1866):	je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči.
Mineralogija in geognozija (1871):	majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na
Botanika (1875):	kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera
Ferdinand (1884):	hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz

lozhi

Pozhétki gramatike (1811):	vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe

ločijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški
Stric Tomaž (1853):	ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške
Rudninoslovje (1867):	zato je tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti
Fizika (1869):	so lože nositi in zavolj česar se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v

lozhijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rjavo barvo; tudi kashe v ſhtevilkah smerjene viſozhine. Vodé ſe lozhijo s viſhnjevo ; s rudézho barvo pa vaſi in zerkvé, gradovi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le ſamza

ločil

Viljem Tell (1862):	otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil Nobèn trinog. Hedviga (objame ga). O Tell, Tell, kako me
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z
Gozdovnik (1898):	oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila

lozhil

Kuharske Bukve (1799):	inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa

ločila

Najdenček (1860):	žlahte jo je k sebi vzél. Silno težko sva se ločila. V spominj mi je svoje molitne bukvice dala, jez pa
Valenštajn (1866):	se obrne k Butlarju). To ste menili, ko sva se ločila? Pravični Bog! Desnico vzdigam kvišku, Da kriv le-té jaz nejsem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sta in dolgo tiho molila pred omarico z dragimi ostanki. Ločila sta se potlej, in se nikoli več videla. Se nekaj
Ferdinand (1884):	um jej ni prišlo, da bi kedaj zapustila in se ločila od svoje blage dobrotnice. Jako jo iznenadi list s Ferdinandovo

lozhila

Sacrum promptuarium (1695):	slatkusti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma
Genovefa (1841):	tudi môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je

ločili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se
Stric Tomaž (1853):	bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v

lozhili

Biblia (1584):	Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo

ločilo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo

ločim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): še od njih ostalo. Pa veruj mi, da se rada ločim od vsega, kar imam, če morem tebi in vsem s

ločimo

Sveti večer (1866):	ti, Tone”, reče logar, „ali — čas je prišel, da se ločimo. ” Vstane in reče: „Poklekni, ljubi sin, da ti dam očetov
Rudninoslovje (1867):	je imenujemo luščine (Schalen), tak zlog: luščinast (schalig). Tudi tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog od debeloluščinastega. Ako ima rudnina velike zloženine, onda
Astronomija (1869):	med drugimi, nektere pa golo oko komaj še vidi. Tako ločimo zvezde za golo oko v 6 vrst ali redov. Stejemo
Kemija (1869):	pri mletvi gré v otrobe. Kakor bolj ali manj natanko ločimo otrobe od močnatega jedra, dobimo moko razne beljave in hranivosti
Zoologija (1875):	moramo neprestano njihovo telo primerjati človeškemu, a pri razdelitvi jih ločimo v veča manjša krdela. Živali enega krdela strinjajo se v

lozhimo

Pozhétki gramatike (1811):	ſtvari, poſtavim écolier diligent, prairie agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga? O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi
Pozhétki gramatike (1811):	med drugim góvoram, ter jih s' medmeſtnim snaminam ( ) oklénemo in lozhimo. Tiga snamina pervi kriviz imenujemo predklep, drugiga saklep. Medméſtene beſede

ločita

Blagomir puščavnik (1853):	ločiva. Jaz na svoj dom, ti po širokem svetu. ” — In ločita se. — Milko se še nazaj ozira, in akoravno že več
Mineralogija in geognozija (1871):	v dveh oddelkih ali skupkih, ki se med seboj dobro ločita. Nekoliko jih ima popolnoma vse lastnosti kemiških spojin, kar se

ločite
Maria Stuart (1861): vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me

ločiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v pervíne
Tine in Jerica (1852):	Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi
Stric Tomaž (1853):	svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena
Blagomir puščavnik (1853):	pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v božjo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri
Revček Andrejček (1891):	Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali
Revček Andrejček (1891):	tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir?

lozhit

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe radi zhervi saredijo. V pervini Firtelzi Karfe sa pleme lozhit, Besgove popke obí-
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	preſtraſhen. Toku od hiſhe sgnan biti , inu od njih ſe lozhit , vaſha Gnada ! — Kaj menijo , de je to majhena ręzh ? — O
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mano ! — Jeſt to uro, kader bi ſe imęl od njih lozhit, toku ne bom preshivel. (ſe joka. ) Goſpà. (sa ſe. ) Sdej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	saſtojn ; sdej je pre posnu. Jeſt vidim, de ſe morem lozhit od tebe. V' Melęſsovim per Nunah bo sa naprej moje

lozhiti
Branja, inu evangeliumi (1777): perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm

ločiva
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko

▶ ločiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bi zgubila lastnega brata, ali pa da se jej je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni

▶ ločivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

ločivši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski

▶ ločje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločja
- ločja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato
- lozhja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo

ločje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe
Stelja in gnoj (1875):	jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od

lozhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa

▶ Ločnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ločnika
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp.

▶ log samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

log
Oče naš (1854): vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani

loga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goréči iskrenosti 'Z gorkih pers izlivajo ? Ktera sréčna Rojenica — Nježna lóga golobica Ti je gosli v roke dala, Pesmi peti ukazala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vse kadi se, tlači žito. Od hrupa bližniga splašèn, Iz loga v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn

logi

Bore mladost (1862):	oddaljene pokrajne moje domovine. Tam med bistrimi rekami in tamnimi logi se mi je življenje zdelo bolj podobno nekdanjosti in bolj
Bore mladost (1862):	krog in krog visoko v nebo stermeče s svojimi tamnimi logi, plavimi stenami in belim snegom. Kedar pa jug podí sive
Dragojila (1864):	ponosna in krasna palača. Od vseh strani jo obdajajo senčnati logi in čarobni vertovi. Kar koli milina carigrajskega obnebja in zmožnost
Razne dela (1870):	hribje ljubeznivi! Dolín cveteč, prijazno tihi raj! Vi pašniki, vi logi, Bog vas živi! Slovó Jovana vzame vekomaj. Jovana gré, — ozír
Pomladanski vetrovi (1881):	vijoča se kakor srebrosvetla nit med širokimi polji in senčnatimi logi. Na njenem bregu pa se dviga Novo mesto, poglavitno mesto
Pomladanski vetrovi (1881):	majhnem griči je stalo prostorno poslopje, obdano z vrti in logi. Ljudje so Lipnico navadno imenovali gradič, da si ravno ni
Popotni spomini (1884):	svetlo zrcalo je položeno na zelena tla in nebo in logi se ogledujejo v njem! Pred očmi mi stoji druga, znana
Popotni spomini (1884):	nizdolu. Zdaj se je razširila okolica in lepi, zeleni, senčni logi naju pozdravljajo na vseh straneh. Oj, in tam se zalesketa
Postillion d'amour (1887):	izlagatelj naukov Kon-fut'z-ovih. Dolina je v resnici lepa, ljubka. Senčnati logi visokih dreves, livadice, vodnjaki, kameniti mostovi čez mali potok se

logih

Dragojila (1864):	rožljanje orožja, krik bojevavcev in jok derhali se razlega po logih in odmeva od gričev. Pa to še ni najgrozniše. Sovražnikova
Svetinova Metka (1868):	delala in sprehajala se z mano po gozdu in po logih. Po zimi svi obiskavali časi v mestu teto, ki je
Pomladanski vetrovi (1881):	teptala borne zaslužke trudapolnih dnij, a kjer sedaj slišiš po logih in gričih ljubko žgolenje krilatih pevcev, tam je že marsikrat
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Veselo je hodil Vekoslav ob delavnikih po svojem posestvu, po logih in gorah, a ob nedeljah se je pa tudi prikazoval

logom

logam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pravijo : „No, no, Jurek naj she zhaka. ˛Svojo zhedizo sa logam paſe, pa neprenehama k' gra-
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Očetu, materi, sestricam, Domačim vertu in ravnicam, Potokam bistrim, tihim logam; In prot' Ljubljani jo zavímo, Že je odperto učiliše , Apol

logov

Stelja in gnoj (1875):	5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh stelja biti? 1. Stelja sploh
Stelja in gnoj (1875):	trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v

logu
- logi
  Beatin dnevnik (1887): srebroviti ovoji. Rôsa se je blestela po šumi in na logi in se videla na vsaki bilki, v srčeci vsake cvetice
- logu
  Deborah (1883): dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš

▶ Log samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Logu
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči

▶ logar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

logar

Sveti večer (1866):	naročil, gotovo Vam v korist in sin Vaš bo gotovo logar”.
Sveti večer (1866):	Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je
Sveti večer (1866):	stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako ti
Sveti večer (1866):	časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Peharčka. " "Gospod logar, le urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega

logarja

Sveti večer (1866):	tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar
Sveti večer (1866):	obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem
Sveti večer (1866):	djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel
Sveti večer (1866):	je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu je, kako da
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno

logarje
Ferdinand (1884): Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih

logarjem

Sveti večer (1866):	k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane z logarjem in logarico po večerji nekoliko dalje na nogah. Tone in
Sveti večer (1866):	če bo le še enkrat na lov šel, razun z logarjem. Pa gospodič je bil že vajen očetu nepokoren biti. Malo
Sveti večer (1866):	spodič Zelenko, ki je bil takrat z logarjem na lov šel, bil se je kmalo na to prederznil

logarji

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	najslabši v vsej soseščini. Kaj rad se je družil z logarji in ribiči, hotel je sloveti za silnega lovca in ribiča
Moja hoja na Triglav (1897):	na istem mestu. Zapazil sem na vodniku še drug napredek. Logarji, vojaki in pomorščaki imajo od nekdaj pravico do svoje posebne

logarju

logarji
Od pluga do krone (1891): sva bila o sv. Mihelu skupno na zaroki pri našem logarji. Prišel je póme na dom, sladkal in dobrikal se mi

logarju

Sveti večer (1866):	logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja

▶ Logar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Logarju
- Logarji
  Bajke in povesti o Gorjancih (1882): je kraj njega majhna koča, reklo se jej je »pri Logarji«. Stari Logar ni bil bogatin; polja in pašnikov imel je

▶ logarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

logarica

Sveti večer (1866):	kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite, to ste meni storili
Sveti večer (1866):	otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa

logarico
Sveti večer (1866): tje in beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte

▶ logaritem samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

logaritem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	eksponent logaritem (Logarithmus). Ako je bn = a, ondaj je n logaritem števila a za podlogo b in to zaznamenujemo takó-le: n
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na potenco m + n + p, ali m + n + p je logaritem števila MNP, tedaj log MNP = m + n + p ali, ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednaka redovnemu eksponentu njegove najvišje veljavne številke. Odtod izvira: 1.) Logaritem vsacega števila ima za karakteristiko redovni eksponent njegove najvišje veljavne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in manjše nego 100; log 10 = 1, log 100 = 2; logaritem vsacega dvoštevilčnega števila je torej med 1 in 2, njega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pozitivno mantiso in negativno karakteristiko; v ta namen odštejemo negativni logaritem od števila, ki je za 1 večje od karakteristike, na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dokaz. Kakor znano, je enačba. V prvem slučaji postane tedaj logaritem števila a za celo število n večji, v druzem manjši
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število je namreč večje od 1 in manjše nego 10, logaritem števila 1 je 0, logaritem števila 10 je 1; logaritem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	logaritem števila 1 je 0, logaritem števila 10 je 1; logaritem katerega koli jednoštevilčnega števila je torej večji od 0 in

logaritme

Aritmetika za učiteljišča (1885):	so pa negativni, in sicer sta negativni karakteristika in mantisa. Logaritme z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na take, ki imajo pozitivno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na 4 decimalke a) na okrajšani način razkorenjujoč, b) uporabljajoč logaritme, té-le korene: koreni. 59. 1800 gl. treba med 3 osebe
Aritmetika za učiteljišča (1885):	stoji decimalna točka na različnem mestu. O logaritmovniku. § 218. Logaritme vseh celih števil od 1 do 10000, ali od 1
Aritmetika za učiteljišča (1885):	3.) Vsa števila, ki so večja od 1, imajo pozitivne logaritme; logaritmi vseh pozitivnih števil, ki so manjša od 1, so

logaritmi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Iz tega je razvidno: 1.) V Briggovem sistemu so le logaritmi dekadnih jednot (celih potenc števila 10) cela števila. Logaritmi vseh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in to zaznamenujemo takó-le: n = logb a. Ako veljajo vsi logaritmi za jedno in isto podlogo b, pišemo krajše n = log
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Vsa števila, ki so večja od 1, imajo pozitivne logaritme; logaritmi vseh pozitivnih števil, ki so manjša od 1, so pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mantise četveroštevilčnih števil in te na pet ali šest decimalk. Logaritmi s petimi decimalkami zadostujejo pri navadnih praktičnih računih po polnem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	le logaritmi dekadnih jednot (celih potenc števila 10) cela števila. Logaritmi vseh druzih števil so med 0 in 1, med l
Aritmetika za učiteljišča (1885):	logaritmov posamičnih faktorjev. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga in logaritmi. Pomnoživši vse jednáčbe na levi drugo z drugo, dobimo enačba

logaritmih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Jednajsti oddelek. O logaritmih. I. O logaritmih v obče. § 212. Račun, kateri uči
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naravni ali Neperjev za iracijonalno podlogo 2.718281828 … Občni izreki o logaritmih. § 215. 1.) Logaritem produkta je jednak vsoti iz logaritmov
Aritmetika za učiteljišča (1885):	II. O Briggovih logaritmih. § 216. Briggov logaritem katerega koli števila imenujemo oni potenčni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Jednajsti oddelek. O logaritmih. I. O logaritmih v obče. § 212. Račun, kateri uči, kakó je najti

logaritmov

Aritmetika za učiteljišča (1885):	tako zbirko imenujemo logaritmovnik (Logarithmentafeln). V logaritmovniku so le mantise logaritmov, kajti karakteristika se določi v vsakem slučaji lahko po §
Aritmetika za učiteljišča (1885):	logaritmih. § 215. 1.) Logaritem produkta je jednak vsoti iz logaritmov posamičnih faktorjev. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga in logaritmi

logaritmu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	N. pr. enačbe 2.) Kakó je najti število k danemu logaritmu. V logaritmovniku poišči številk, ki spadajo k dani mantisi in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	P. N. pr. enačbe. 2.) Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz. Vzemimo, da je b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1 večje število. N. pr. enačbi. § 217. V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni le karakteristika, mantisa pa ostane
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu.

▶ logaritmand samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

logaritmand

Aritmetika za učiteljišča (1885):	misleč si podlogo b znano. Vzemši 10 za podlogo, dobimo Logaritmand in podloga morata biti vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	podloga, dano število a, katero za potenco smatramo, imenujemo pa logaritmand ali kar s kratka število (numerus) in iskani potenčni eksponent

▶ logaritmiranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

logaritmiranje

logaritmovanje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	najti potenčni eksponent iz vrednosti potence in nje podloge, imenujemo logaritmovanje (Logarithmieren). Število a s številom b logaritmovati se pravi, iskati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	podlogo, dobimo Logaritmand in podloga morata biti vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in množenje le po jednega, temu je vzrok

▶ logaritmovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

logaritmovniku

Aritmetika za učiteljišča (1885):	diferenco med to in naslednjo večjo mantiso, ki je v logaritmovniku. Potem vzemi iz one pomočne tablice na desni, katera ima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	enačbe 2.) Kakó je najti število k danemu logaritmu. V logaritmovniku poišči številk, ki spadajo k dani mantisi in le-tém določi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenovanimi prejšnje vrste. a) Ako najdeš vse mantisine številke v logaritmovniku, ondaj vzemi prve tri številke iskanega števila iz prvega razpredelka
Aritmetika za učiteljišča (1885):	šest številk, ondaj poišči najprej kakor zgoraj pod a) v logaritmovniku mantiso prvih štirih številk in pa diferenco med to in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tem razločujejo, da stoji decimalna točka na različnem mestu. O logaritmovniku. § 218. Logaritme vseh celih števil od 1 do 10000
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6 ali 7 decimalk; tako zbirko imenujemo logaritmovnik (Logarithmentafeln). V logaritmovniku so le mantise logaritmov, kajti karakteristika se določi v vsakem

▶ logarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

logarjev

Sveti večer (1866):	na logarsko službo. Naročil bom prec, naj se pismo naredi. ” Logarjev sin, ki je s strahom stal nekoliko korakov od njega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ranil. Gotovo bi ga bil tudi pahnil v propad, pa logarjev pomočnik, ki se je ravno zavedati jel, pride na pomoč

logarjevo

Sveti večer (1866):	mi je ljubo, da vi še nekaj časa kot ogledovavec logarjevo ime ohranite. Najboljši mladenči postanejo lahko ošabni in zanikerni, če
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ves ta prizor z videznim nemirom opazoval, poleg njega, slonečo logarjevo puško. Le jeden pogled mu je zadostoval, da je videl

▶ Logatec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Logatca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te vode se pri Verhniki zopet prikazujejo na

Logatcu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji, so kar

▶ loggie neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

loggie
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in Cesarico; na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno

▶ Lohengrin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lohengrin

Lohengrin (1898):	Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem
Lohengrin (1898):	Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me
Lohengrin (1898):	Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz
Lohengrin (1898):	Bog, naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani ga! Elza in Lohengrin Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v
Lohengrin (1898):	me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj
Lohengrin (1898):	Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog
Lohengrin (1898):	bom s teboj, In zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v
Lohengrin (1898):	se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti
Lohengrin (1898):	ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet

Lohengrina

Lohengrin (1898):	zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te
Lohengrin (1898):	dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je

Lohengrinu

Lohengrin (1898):	varuh čez Brabant! Kralj. Kák to je spor? Elza (burno Lohengrinu vrgši se na prsa) Gospod! O moj velitelj! Lohengrin. Kaj
Lohengrin (1898):	bran narodu! Blažen tvoj pot! Slava prihódu! Elza (hiti k Lohengrinu). Lohengrin (vzdignivšise). Miroslav Ortruda (mrki pogled ostro uprši na Lohengrina
Lohengrin (1898):	Ni treba ti na tožbo to molčati! Možje (silijo k Lohengrinu). Mi smo s teboj! Mi vsi predobro znamo, Da ti
Lohengrin (1898):	Ko se oba provoda snideta sredi odra. se privede Elsa Lohengrinu, ki jo objame Osem žen svečano hodi okoli njiju, med

▶ lohkam samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

lohkama
- iz
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga

▶ loj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

loj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gla ? če ne gre preveč na mesó ali na loj? če ne hira preveč? če se ji po teletu, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	živina in krave takiga plemena, ki bolj na meso ali loj, kakor na mléko gredó. — Če je pa krava bolna, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz debeliga: takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo, vinocvet, cuker, vse rastljinske olja, farbe, smôle i. t.

loja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v kislic, vogelc in vodene, morajo tudi te tri iz lojá dobljene pervíne vkup pol lóta vagati. Take rečí grejo pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odgovor dati, kam de je prišla ; če tedej pol lóta loja, ga sožgaje, razkrojí v kislic, vogelc in vodene, morajo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prisadu vsa černa, ampak je bolj rudeča; mesó je rudečkasto; lojá se pa skorej nikjer nič ne najde, in je voden
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imenovanega notrajnega zdravila rabi tudi sledeče zunajno: Vzemi 1 libro loja, ga raztopi in malo ohladi, potem mu primešaj pol libre
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pozimi prepusto postane, vzemi o tem času rajše sala kakor loja za pripravljanje mazila.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 49 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 49 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —