Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 46

▶ kuhan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhan

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kaj povedati, ker od njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila
Revček Andrejček (1891):	pride), No, sedaj pa že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da

kuhana
Kuharske Bukve (1799): od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi

kuhane

Kuharske Bukve (1799):	glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s

kuhanega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan kruha dajati. Soku iz ovsene moke se tudi lahko kuhanega krompirja ali korenja primeša. Kruh iz otrobov ni za pse
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dan za 12 oseb kupiti, da dobi vsaka 1/8 kg kuhanega mesa? 14. Koliko % je 15. Koliko % je 16. V sreberni

kuhaniga

Kuharske Bukve (1799):	v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi
Kuharske Bukve (1799):	ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ga tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni

kuhani

kuhan'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s

kuhani

Kuharske Bukve (1799):	155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt !
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet

kuhanih

kuhaneh

Kuharske Bukve (1799):	Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe
Kuharske Bukve (1799):	ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s'

kuhanih

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	razhjim jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle
Kuharske Bukve (1799):	bo enmalo ſladko; tudi ſe sna dvoje v' terdo kuhanih rasſękanih jajz sraven djati. Kuhaj vſe, inu ohladi, bo sa
Kuharske Bukve (1799):	tako naredí: vssmi shivote, noge, inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe vkup deni v' koso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Krompirjeva potica. Mešaj eno unčo masla in osem srednjih kuhanih in drobno zribanih krompirjev do rahliga, perdeni osem jajc, nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skuhaj in skozi sito pretlači. Potem pa na en funt kuhanih kutinj tri unče cukra z osmimi ali devetimi žlicami vode
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dve žlici jesiha perdenejo. Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako na mizo. Drobnjakov hren. Zmečkaj rumenjake od štirih terdo kuhanih jajc, dobro jih zmešaj z jesiham in nekoliko oljem, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro jih pomešaj z eno žlico jesiha, perdeni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mu daje redek mlečen sok ali pa juha od kuhanih telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče ne sme

kuhanim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo,
kuhanimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in

kuhano

Kuharske Bukve (1799):	vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši

▶ kuhanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhanja

Kuharske Bukve (1799):	kuhati ſe pravi: narediti jedi perpravne sa zhloveſki vshitik. Konez kuhanja je sdravje ohraniti, jedi ſo sdravíla sa sdrave; tedaj more
Kuharske Bukve (1799):	kako ſe potrebúje model inu poſoda sa Torte inu sa kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov
Kuharske Bukve (1799):	danaſhni ſkoro ni mogozhe unajne kuharſke bukve, saſtopiti. Krajníze ſe kuhanja teshkô uzhę, kęr nesaſtopio pomęnik ſranzoskeh, anglejſkeh, laſhkeh inu nęmſkeh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Malinčno kuhanje. Se ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa spet v kozo deni, de se do gostosti otročjiga kuhanja vkuha, vmešaj potem vanj pol funta stolčeniga cukra; potem naj

kuhanje

Kuharske Bukve (1799):	pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi

kuhanjem

kuhanjam

Kuharske Bukve (1799):	libro preſjaniga zukra v' meſingaſti kotlizh, kuhaj, vezhkrat męſhaj med kuhanjam. Potle ſe hranio. 186. Kutne v' sholzi. Kuhaj eno unzho
Kuharske Bukve (1799):	inu goveje shupe. Poſtavi nad sherjavzo, męſhaj tako dolgo med kuhanjam, dokler ſe sagoſti. 44. Hollendarſki soſ. Deni v' koso ſroviga

kuhanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ju še čez ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín

kuhanju

kuhanji

Kemija (1869):	Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani mnogo drož
Kemija (1869):	apnenčeve gore, ima v sebi mnogo apna, ki se pri kuhanji liki tenka skorja prime posode, taka voda se imenuje trda
Fizika (1869):	mnogo manj hlapna, kakor ono. Tako n. pr. hočemo pri kuhanji žganja vinski cvet ločiti od zavréle žonte (zdrozgalice), in to

▶ kuhar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhar

Sveta grofinja Genofefa (1857):	po goſpodovem prihodu preſtati. Gotovo je, de je ta neſrezhni kuhar naſhi grofinji sazharal (sazopral) in ji v jedilih savdal, tako
Sveta grofinja Genofefa (1857):	zhigar ozhe pa, kakor vſi miſlijo, ni drugi, kakor neſrezhni kuhar. Tu popraſha grof, kdaj de je njegova shena rodila. Şlushabnik
Sveta grofinja Genofefa (1857):	v isbi saſazhi. Bres beſede gre Golo ſpet ven in kuhar tudi sa njim, ko je svedil, de ga grofinja ni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je že čez glavo dosti. “ Na vse zadnje hoče biti kúhar. „Kúharju,“ misli si, „morajo vertnik, lovec in ribič prinašati vse
Tiun - Lin (1891):	mnenja. Jadrali smo dalje bilo je za rana, ko pride kuhar in mi naznani, da se nam je spridilo vse meso

kuharja
Sveta grofinja Genofefa (1857): in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.
kuharjem
Sveta grofinja Genofefa (1857): rasodene, zhe ſe je reſ vſe tako med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura
kuharji
Kuharske Bukve (1799): kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je

kuharju

Sveta grofinja Genofefa (1857):	Rezhe enkrat Golo kuharju, de ga grofinja, ki je bila ravno ſama v ſvoji
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tanko rasloshil, kako ſumljivo je bilo vſe vedenje grofinje proti kuharju med tem zhaſam in kako ju je Golo ſama v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	že čez glavo dosti. “ Na vse zadnje hoče biti kúhar. „Kúharju,“ misli si, „morajo vertnik, lovec in ribič prinašati vse, kar
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in v potu svojega obraza pridobé; poleg vsega tega pa kuharju nikoli ne manjka dobrih grižljejev. “ — Nò, za nekoliko dní je

▶ kuharica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuharica

kuharca

Stric Tomaž (1853):	bi pač se lahko zredilo“, poprosi uni, ker je moja kuharca svojo dete zgubila; padlo je namreč v žehtnjak in v
Stric Tomaž (1853):	veliko kerčmo kakor nalaš“, odgovori tergovec, „posebno ker je dobra kuharca. Če jim ne dopade, naj jo pa za kej druzega

kuharica

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dal dvakrat reči in ostane pri županu z veseljem. Županova kuharica zadavi koj dva piščanca in ju natakne na raženj, ju
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ko je bilo čas jésti, pride na eno oko slepa kuharica k ognju, piščanca polit. Viditi pa, de se samo en
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pri vdinjanji, de bo imel jésti kakor župan in njegova kuharica. Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dokler sta bila pečena. Med tem je spazil, de ima kuharica eno samo oko, in spomnil se je županovih besed pri
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in de bo imel to jésti in piti, kar njegova kuharica. Pavliha si tega ni dal dvakrat reči in ostane pri

kuharza

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav

kuharice

kuharce

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	obilno rastejo in pridejo tudi na našo mizo; naj se kuharce in gospodinje učé dobre od strupenih in škodljivih prav poznati
Ljubljanske slike (1879):	le par besedi nauči. Vzlasti nemščina je klasična, še ljubljanske kuharce ne govore lepše. Kako lepó, kako poetično in lirično n.
Ljubljanske slike (1879):	Navadno že skoro vse mestne ljudi, vzlasti krščence (dekle in kuharce) dobro pozná in jim daje vedno najboljšo robo, za novo
Ljubljanske slike (1879):	je njegovo občinstvo vendar-le nižega stanu, največ ženski spol, krščence, kuharce, hišne in samice. Z gosposkim klobukom na ženski glavi ima

kuharice

Slovenske večernice (1865):	ena sama, ktero človek ni opazil. Znano je, da mesarji, kuharice in gospodinje, ako delajo klobase ali druge mesne jedi, pokušajo
Arabela (1885):	prisiljena doma ostajati.. le s težavo, s pomočjo palice in kuharice, podajala se je namreč še vsako nedeljo v crkev molit
4000 (1891):	pri naboru za zakon, takó da si smejo postrežnice in kuharice izbirati izmed devic, prihajajočih na nabor. »Ali ni to modro
Gojko Knafeljc (1899):	tako borno plačilo! « si je Neža tešila vest. »Tako zveste kuharice ne bi dobil nikjer več! Res mi da vsaki dan

kuharze

Kratkozhasne uganke (1788):	ossolene shuke kuhajo, inu urô, tok ti te pęne, katire kuharze is penovko dolijemlo, inu prezhmetshejo, v' eno po- . sodo spravlaj
Kuharske Bukve (1799):	visha, po katiri ſe kuhajo. Savolo tiga ſe varjejo pametne kuharze pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim

kuharico

kuharico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v

kuharzo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na ſveti. Prav ſe je poshivel, ino po tem vſmileno kuharzo vezhkrat lepo sahvali, rekozh: „Bog vam ſtokrat poverni vaſho dobroto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnevu tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa

▶ kuhati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuha

Kuharske Bukve (1799):	perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in pol vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf).
Rudninoslovje (1867):	za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort

kuhaj

Kuharske Bukve (1799):	Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo korenine
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta postane, potem

kuhajo

Kuharske Bukve (1799):	Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne
Fizika (1869):	kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je
Kemija (1869):	se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v

kuhal
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev

kuhala

Sacrum promptuarium (1695):	Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je
Oče naš (1885):	je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta

kuhale
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci

kuhali

Kuharske Bukve (1799):	piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi
Zlata Vas (1850):	pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit

kuhamo

Kemija (1869):	zlasti od nekih velicih rib, na pr. od vize, jesetre) kuhamo na vodi. Raztopina je brez barve, brez duha in brez
Kemija (1869):	malo cukra je dobro primešati. Ako surovo maslo dalj časa kuhamo, izhlapi voda iz njega in tudi vse druge stvari se
Kemija (1869):	klej se na zraku ne spremeni. Ako ga dalj časa kuhamo na razblaženej žveplenej kislini ali pa na kaliji, spromeni se

kuhaš

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro mesno župo zali. Tudi lahko jagnjičevo ali koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in meso perdeneš, de vse
Kemija (1869):	in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali 3 poličih vode, ter pridáš 2 lota

kuhati

kuhat
Kuharske Bukve (1799): namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga

kuhati

Kuharske Bukve (1799):	Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48.
Kuharske Bukve (1799):	puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je
Zlata Vas (1848):	gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče

▶ kuhinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhinja
- kuhina
  Kuharske Bukve (1799): raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti
- kuhinja
  Zlata Vas (1848): ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski
kuhinjah
Fizika (1869): njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi
kuhinje
- kuhinje
  Zlata Vas (1848): in Ožbè mu je dal stanovanje in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel
- kuhne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami
- kuhnje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav

kuhinji

kuhini

Kuharske Bukve (1799):	snashneh jedí; tedaj jeh nagovorim: ſturite tudi vę zhaſt vaſhi kúhini, de jo bote v' laſtnim ſlovenſkim jesiki saſtopíle, govorile, inu
Kuharske Bukve (1799):	praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s'
Kuharske Bukve (1799):	le v' parſteneh inu shelesneh; one ohranio zhednoſt snashnoſt po kuhini; ſploh gledajo, de ſe jedi ſkusi dober pokúſ inu lepo

kuhinji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njivo pognojiſh. 12. Plevel in rasna selenjáv, ki ſe v kuhinji ali per hiſhi vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da
Tine in Jerica (1852):	O kakimu žegnanju ali o pustu je mogla tudi v kuhinji in v pivnici pomagati, tudi v sili se za ples
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in ko Peter va-njo stopi, je imel pristavec ravno v kuhinji opraviti. Potóži mu Peter s kratkimi besédami svojo nesrečo in
Tine in Jerica (1852):	narperpravniši med vsimi dekleti, vedno se je pri Marii v kuhinji mudila, ž njo v vert, pivnico, itd. hodila. Natanko je
Tine in Jerica (1852):	in zagleda nekiga vojaka, ki je pri njih stanoval, v kuhinji, in Jerico, ker jo je nespodobno nadlegoval, z gorečim polenam
Roza Jelodvorska (1855):	tje v lepo dolino. — Jakobova žena je bila ravno v kuhinji, kjer je južno pripravljala. Ko pa sliši, de nje hčer
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v kuhinji brez kruha. Ko je bilo čas jésti, pride na eno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mi vender pomaga ljubi prijatli; strašna zverina je v moji kuhinji; požerla mi je otroke, deklo in hlapca! ” Gospodje gréjo ž
Oče naš (1885):	po mogočosti ogibala, pa vender so jo videli večkrat v kuhinji in za domače opravke je bila ročna. Ker je bila

kuhinjo

kuhanio
Sacrum promptuarium (1695): dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi

kuhinjo

Stric Tomaž (1853):	kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni bilo dela, da bi
Ferdinand (1884):	starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor
Ferdinand (1884):	Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši

kuhnjo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj

▶ kuhinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhinjska

Robinson mlajši (1849):	ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil
Zoologija (1875):	v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči

kuhinjske

kuhinske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	s tem, da v 1 bokalu vode kakih 6 lotov kuhinske soli, ali kar je še bolje, 1 lot solitarja raztopiš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pepela ne izluženega, ali 1 lot potašeljna, ali 2 lota kuhinske soli ali 2 lota encianovih in kalmežovih korenin – dvakrat na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kalmežovih korenin – dvakrat na dan; ali si napravi 1 funt kuhinske soli, 3 funte režene moke in pol funta v stopo

kuhinjske

Kemija (1869):	se drug druzega prijemajo in delajo podobe stopnjicam podobne. Razen kuhinjske soli je v solinah zmerom več ali manj drugih soli
Kemija (1869):	vode (Mineralquellen). Morska voda ima v sebi toliko soli, zlasti kuhinjske in grenke soli, da ni za pitje. Želimo imeti čiste
Kemija (1869):	rastoči drač. Največ sode pa delajo v velikih fabrikah iz kuhinjske soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v
Kemija (1869):	ima v sebi glavno sostavino za sodo (gl. §. 79). Kuhinjske soli ni ravno preobilno v prirodi, zato so se večkrat
Kemija (1869):	V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene kuhinjske posode pociniti. Z bakrom otrovanemu človeku se mora najpoprej dati
Zoologija (1875):	nekoliko kisel in ima v sebi 98 odstotkov vode, potem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolščene kisline, od kojih dobiva znoj

kuhinjski

Botanika (1875):	Več kakor polovina pri nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in loboda (Atriplex). Tem blizo
Pripovedke za mladino (1887):	Po noči vidi pa kuhinjski učenec, kako po reki priplava raca ter govori: „Povejte mi
Pripovedke za mladino (1887):	ne odgovori, nadaljuje : „Kaj gostje moji pač počno ?” Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca povprašuje dalje: „Oj

kuhinjsko

Zoologija (1875):	zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v sebi
Gozdovnik (1898):	neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi

▶ kuhlapparat neuvrščeno, tujejezično

kuhlapparat

Fizika (1869):	Hitrost srednja, mittlere Geschwindigkeit, 56. Hitrost začetna, Anfangsgeschwindigkeit, 54. Hladilnik, Kühlapparat, 115. Hlap, Dunst, 115. Hlápen, flüchtig, 115. Hlapénje, das Verdunsten
Fizika (1869):	Kubikmass, kockovna mera kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje, 117. Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel, ročica, kljuka. Kurzsichtig, kratkovid

▶ Kühle samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kühle
- Kuhle
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za

▶ kuhlend neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

kuhlend

Mineralogija in geognozija (1871):

139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit

▶ Kühlwasser samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kühlwasser

Kuhlwasser

Mešana gospôda (1881):	Kühlwasser za streljanje roko očitno spretnejšo nego za pisanje; in Kühlwasser je izprevidel, da Vogljaninova roka in vid nista po pisarnah
Mešana gospôda (1881):	Kühlwasserja, kako je bil sinoči Medved zabredel, in da je Kühlwasser davi zgodaj Medvedovo zmoto popravil ter prvemu zajcu namestnika postavil
Mešana gospôda (1881):	puškarne, ne iz slovenskih Borovljan ampak iz nemškega Inomosta. Koloman Kühlwasser, bister poznalec strelnega orodja, izbere tedaj potrebščine za lov sebi
Mešana gospôda (1881):	pričele vaje v streljanji. Gospod Vogljanin je opazoval, da ima Kühlwasser za streljanje roko očitno spretnejšo nego za pisanje; in Kühlwasser
Mešana gospôda (1881):	gospodovo hrepenenje na praktičen pot — koristen gospodu in pisarju. Koloman Kühlwasser je bil v svojej srečnejšej dobi izvrsten lovec in srečen
Mešana gospôda (1881):	razbarva ter zve od dekle, kaj je v tem gospod Kühlwasser prinesel in sporočil. Brez odmora spiše listič in ga ukaže
Mešana gospôda (1881):	Drugo jutro, ko je ura osem odbila, bil je Koloman Kühlwasser res v pisarni. Precej za njim pa noter stopi gospa
Mešana gospôda (1881):	mežnar dan odzvoni; in storil je, kakor je bil obljubil. Kühlwasser zajca previdno zavije in, da se Medved ne zmoti zopet
Mešana gospôda (1881):	mlade Angelike, katero je svojemu doktorju uže skoraj zaročil. Gospod Kühlwasser, ki se navadno ni ogibal posedanja pri pijači, imel je

▶ kuhovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zvarek; Pleteršnik

kuhovine

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2 lota lanenega olja, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dokler bolezin ne . Ako bolezin noče odjenjati, vzemi pol maselca kuhovine, ji prideni četertinko libre lanenega olja in 1 lot solitarja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca solitarja in 3 lote

kuhovino

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	velika oteklina. Senenovega droba sim ukazal prekuhati, in s to kuhovino večkrat na dan oteklino zmivati. Potem se je začela . Čez
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca

▶ kuja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trma; Pleteršnik

kuja
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): včasi s poterpežljivostjo, če konja pri miru pustimo, da ga kuja mine. Lastnosti lepih konj. Menda ni lepši živali na zemlji

▶ kujati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuja

Marjetica (1877):	bi ti mi ne pomagali Štefan, mi? Če se ti kuja Marjetica, ali če ti hodi kateri drugi v škodo, kar
Nevera (1878):	ve kaj početi, to mu ni mar, češ, naj se kuja, da bo sita. Korporal Blaže je tudi vmes, toda ravno
Brata (1888):	da me oplašiš ž njim? Kakor otroka morda, ki se kuja? Molči rajše, prosim te! In zadel sem te do živega
Brata (1888):	Kaj hočeš vendar? Ali si že videl otroka, kadar se kuja? Očital si mi, da sem se hotel veseliti tvojega uboštva
Svatba na Selih (1894):	je dejal, da pred pustom mora biti, naj se Lenica kuja ali ne. O lovci Egidiji ni zvedela Lenica ničesar več

▶ kuk. okrajšava ↘ goo300k, IMP

kuk.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj

▶ kukalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kukalo
Fizika (1869): Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192.

▶ kukati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuka
Kmetijske in rokodelske novice (1846): žival, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka;
kukali
Roza Jelodvorska (1855): so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo

▶ kukavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kukavica

kukavica
Zoologija (1875): krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč

kukovica

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu celo dogodbo, ter ga vprašata, kateremu izmed nju je kukovica srečo oznanovala.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	še zmiraj boljši bil nego ti; tedaj tudi pravim, da kukovica gotovo meni poje srečo. “ Namesto da bi se neumneža krasnega

▶ kukavica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strahopetec; SSKJ

kukavico
Gozdovnik (1898): Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k

▶ kukec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žuželka, hrošč, črv; [sskj]

kukca

Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	torej doma, če prav se mu je zdelo, da sliši kukca v peči gerčati. Straha se je tresel, ko šiba na
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	pri ti priči videla, da se ji ni treba več kukca bati; saj se ga še Pavliha ne boji, zato sedi
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	ti dam; saj bode za-te še bolje, ker te bodem kukca rešil, kajti zdaj zdaj bode peč prekopala pošast, ker te
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	kukec", pravi Ribničan odpiraje vrata. „No, fantek, kje pa imaš kukca? " Jaz ga vam ne pokažem; sami si ga poiščite, če
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	tresel, ko šiba na vodi in tuhtal je, kako bi kukca od hiše spravil. Ribničan videvši, da na ulicah ničesar ne
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	nič", oglasi se Pavliha izza peči, „ni mater doma! Enega kukca pa vam prodam, če je vas volja; prav cenó ga
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	že, kako bode mati vesela, zvedevši, kako drago je Pavliha kukca prodal, ter tako rešil hišo hude živali. Da bi mati
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	si je pa sedaj oddahnil; več se mu ni bilo kukca bati. Samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Mislil si
Gojko Knafeljc (1899):	Zdaj pa prosim oba gospoda pesnika, gospoda Šilca in gospoda Kukca, ki sta tukaj navzočna, da nam izjavita natančno, ali sprejmeta

kukec
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh živí ter včasi

▶ kukmak samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kukmake

Kuharske Bukve (1799):	na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj sręsane kukmake, ali druge gobe v' rakovim putri s' peterſhilam, perdeni drobno
Kuharske Bukve (1799):	ri, sraven deni kìſlize, krebulze, peterſhila, inu kukmake ako ſo dobíti; vſe ſkup prav drobno rasſękaj, inu deni
Kuharske Bukve (1799):	saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. Srove, ali pa poſuſhene kukmake drobno rasſękaj, smęſhaj med raspeſhtani krompir, perdeni diſhave inu

kukmaki

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa. Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemlje. En par žlic precejene župe jo veliko prijetniši stori. Kukmaki na župi. Pari v kozi s štirimi loti sroviga masla

▶ kukmakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

kukmakova

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji kosc. Snežne kepe. 92.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri

kukmakovo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	168. Cvetni ohrovt na župi. Meso z zelenim fižolam in kukmakovo polivko.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	162. Rumena župa z mozgovimi cmoki. Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95.

▶ kukovica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ Pleteršnik

kukovice

Botanika (1875):	tistih kukovicah, ki rastó po vročih deželah po drevji. Te kukovice imajo prosto v zrak viseče korenine (zračne korenine), s kterimi
Botanika (1875):	s kterimi srkajo svoj živež iz vlažnega zraku. Med te kukovice spada tudi lepo dišeča vanilija (Vanilla aromatica). Naše domače kukovice
Botanika (1875):	kukovice spada tudi lepo dišeča vanilija (Vanilla aromatica). Naše domače kukovice, tudi cepteci ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla

▶ kulisa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kulis
Revček Andrejček (1891): Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika

▶ kuljka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krogla; kontekst (Zbirčica tam pa tam nabranih prav slovenskih besed)

kuljko
Robinson mlajši (1849): a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da

▶ Kulm samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kulma

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per

▶ kultura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kulture
Botanika (1875): ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe

▶ kulturen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kulturnega

Fizika (1869):	skoz in skoz verstvo in obrazilne umetnosti kakor prve kali kulturnega življenja narodov, kterim se zatem pridružijo umetnost vojskovanja in znanstvo
Botanika (1875):	o tem za obstanek človeškega rodú najbolj imenitnem oddelku njegovega kulturnega življenja. Ali to, kar smo dozdaj o notranjej rasti rastlin

kulturnem

Občno vzgojeslovje (1887):	krivih nazorov, kateri se nahajajo kot jednostranski izrastki na vsakem kulturnem stališči. Načelo kulturnosti se mora ravno tako, kot vsako drugo
Občno vzgojeslovje (1887):	Večja ali manjša sovršenost tacih naprav najjasneje priča o vsakokratnem kulturnem stanji narodov in držav. 2. Pojem o vzgoji. Iz prejšnje

kulturni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	od besedí do dejanja je še dolga pot. Česki deželni kulturni svèt je uže pred 3 leti sklical komisijo, ki se
Občno vzgojeslovje (1887):	gojenca z onimi težnjami njegove dobe, katere merijo na pravi kulturni napredek; navdušiti ga ima za te težnje. K potrebnim zahtevam

▶ kum samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boter; [sskj]

kum

kum
Deborah (1883): Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se

kume

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	hočem povedati, samo da mi pomagaš; za Božjo voljo! Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	glas: „Kdo je? kaj je? ” Glas iz svinjaka: „Dragi moj kume! jaz sem! jaz tvoj kum (botr) in sosed J.; vse

kumu
Slike in sličice iz življenja (1896): poskrbim tudi jaz. « »O, toliko že dobim na posodo pri kumu Andreju; torej bodo drugo nedeljo že oklici. « »In stanovanje? Pri

▶ kum samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumina; Pleteršnik

kuma
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo

▶ Kum samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kumu

Verske bajke na Dolenjskem (1881):	47. Kar sem bila na Kumu, je preteklo uže več ko 60 let. Sedanji rod te
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	za kaj se je ta božja pot tako opustila. Na Kumu bil je shod in na shodu je pridigoval pred cerkvijo
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	godilo! In govorili sva resnico. (Tako mi je pravila o Kumu stara Kolenčeva Jera, rojena v mirenskej duhovniji. Od drugih romarjev
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	Zdaj Vam moram pa še povedati, kakšna hosta je na Kumu. Griča sta bila nekdaj vsa v drevji, dosti je bilo
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	vsa kraljestva tega sveta. Tako vesela in srečna kakor na Kumu nisem bila nikoli več v svojem življenji. Takrat nisem še
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	od Ljubljane doli, Gorjanci. Jaz pa pravim, da segajo Gorjanci Kumu komaj do rame. Kdor ima prav dobre oči, vidi s
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	sploh govorili in trdili, da se je pripetil čudež na Kumu. Zdaj bom pa povedala, za kaj se je ta božja
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	Sveta Gora pri Gorici. Mej čudeži, ki so se na Kumu zgodili, je bil največji, da je neka žena iz trebanjske
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	Meto so na potu če dalje menj zobje boleli, na Kumu je zavriskala kakor kak fant. Ko jo pogledam, mi veli

▶ kuma samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

botra; [sskj]

kuma
Zlatorog (1886): Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel

▶ kuma' neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

kuma'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak

▶ kumara samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumarami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa z mehurji zaveži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	177. Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nad rošem pečen. Višnjevo kuhanje. 53. Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jerebice z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso s kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krafelci. 179. Rumena župa z ocvertimi žemljevimi cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zeleno - kar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesa. Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi

kumare

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle

▶ kumarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumarice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi

▶ kumaričen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumarična
- kumarčna
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule

kumarično

kumarčno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke

▶ Kumberland samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kumberlandu
Rudninoslovje (1867): Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu

▶ Kumer samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kumra
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so

▶ kumern pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

slaboten; kontekst

kumerna
- kumerne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole

▶ kumico' neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

kumico'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom

▶ kumina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumine

kumne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ponvo, jih s' vodoj nalije, na ogenj poſtavi, ſoli ino kumne vmeſ vershe, jih pokrije in komaj zhaka, de bi pokuſila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se je ta le lék večkrat prav dôbro izkazal: Vzemite kumne, janeža, štupe iz kolmežovih korenin (Kalmuswurzel) od vsaciga 8 lotov

▶ Kumit samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kumita
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica

▶ kumrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumrno
- kumerno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde

▶ kumstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

botrstvo; [sskj]

kumstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in

▶ kuna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kune

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	o tem nar bolj godne: lesice, divji mački, mandre ali kune (kne), vidre i. t. d. Ptiči so zdaj za lov
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ji streže veliko četveronogatih živali, posebno mačke, psi, ježi, dihurji,kune in vse ptice ujede, kterim se s slabimi zobmi ne
Kupčija in obrtnija (1872):	pod vratom; koža kune zlatice ima višo ceno, kakor koža kune belice; — sobol(sibirski in amerikanski) živi le v mrzlej Sibiriji
Kupčija in obrtnija (1872):	rumenkasta, in kuna belica, ki je belkasta pod vratom; koža kune zlatice ima višo ceno, kakor koža kune belice; — sobol(sibirski
Moja hoja na Triglav (1897):	Bohinj. Nosil je vrečo s kožami zajca, vidre, dihurja in kune, kakor jih je navadno skupoval, in hkrati je prosil usmiljenih

▶ Kunc samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kuncu
- Kunzu
  Genovefa (1841): Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti

▶ Kunez samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kunez
Genovefa (1841): na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na

▶ kunft neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

kunft
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer

▶ Kungota samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Kungote

Slovenske večernice (1865):	Virk. 4. Na čast sv. Kungote. (Zložena za faro sv. Kungote v slov. goricah. ) 1. Zvonovi milo pojejo, Kristjane k cerkvi
Slovenske večernice (1865):	milo pojejo, Kristjane k cerkvi kličejo, Oh k cerkvi svete Kúngote, Ki lepo gleda raz goré. 2. Na nebu solnce tam
Slovenske večernice (1865):	do nebá, Pa veča, stokrat veča še Je slava svete Kúngote. 5. Njej vérni tu popevajo, Tam angelji jej strežejo; Pred
Slovenske večernice (1865):	Kristjane k cerkvi kličite, Da pridejo Boga slavít, In svete Kúngote častít! J. Gomilšak.
Slovenske večernice (1865):	svetʾmu Mohorju Zakličite nas! Jožef Virk. 4. Na čast sv. Kungote. (Zložena za faro sv. Kungote v slov. goricah. ) 1. Zvonovi
Slovenske večernice (1865):	žarkih se bliščí, Pa veča kakor solnca je Svitloba svete Kúngote. 3. V dolini cvete in duhtí Cvetlic, da jih prešteti

▶ kunst neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

kunst

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime

▶ Kunstel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k

Kunstelnu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove

▶ kunšt samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spretnost; nemško-slovenski slovar

kunšt

kunsht

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene aden is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate

kunštjo

kunshtio

Sacrum promptuarium (1695):	hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje
Sacrum promptuarium (1695):	bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor

▶ kunšt samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

umetelnost; M. Humar, Sinonimija v slovenskih terminoloških slovarjih

kunšt

kunsht

Kratkozhasne uganke (1788):	usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na-
Kratkozhasne uganke (1788):	de kaj ſnâm. Vam sluſnem jeſt dobru; al mene moja kunsht umory.
Kratkozhasne uganke (1788):	ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si kedu is 20. qvart, katire se goriudarjajo
Kratkozhasne uganke (1788):	Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu
Kratkozhasne uganke (1788):	poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak
Kratkozhasne uganke (1788):	skru njeh perſraveti; inu toku je ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si

kunšte

kunshte

Kratkozhasne uganke (1788):	katir njeh ſnâ, koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj
Kratkozhasne uganke (1788):	drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank
Kratkozhasne uganke (1788):	tu ſapadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati, inu v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho, koker
Kratkozhasne uganke (1788):	ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno
Kratkozhasne uganke (1788):	uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte, katire doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali ſa
Kratkozhasne uganke (1788):	ſnajdenega delajo. Kaj takega so v' ſtanu uganke, inu zhudne kunshte ſturti; dokler uganka ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	4. JEſus sam kazhe preklete Grosno mozh premaga prov, Vse kunshte b’do nje odvſete: Sovraſhnek bo slab oſtal. Kader JEſus

▶ kunt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

stranka; kontekst

kuntom

Ljubljanske slike (1879):	še celó v glavi ne, toraj tudi kredit daje svojim „kuntom“ le do tje, ko je naročeno opravil, od neznanih pa
Ljubljanske slike (1879):	pero roka, črnilo kreda. Meja kredita, ki ga daje svojim „kuntom“, je silno nizka, do goldinarja ali dveh – dalje ne sega
Ljubljanske slike (1879):	Vljuden ravno ni, ne odkriva in ne priklanja se svojim „kuntom“ celó ne; isto tako nima više omike, če zna brati
Ljubljanske slike (1879):	žival ne čaka samo v svojem brlogu, marveč pošilja svojim „kuntom“ najnovejša dela „na ogled“ domú in če kdo take vrinjene

▶ Kuoni samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kuoni

Viljem Tell (1862):	Domú? Kuoni. Planina je popasena. Verni. Potujte z Bogom, planšar! Kuoni. Tudi vi: Nevarna dostikrat je vaša pot. Ruodi. Lej, tu
Viljem Tell (1862):	Ruodi. Kaj taka naglica? Baumgarten. Odvéžite! Rešite smrti, prepeljite me ! Kuoni. Rojak, pa kaj vam je? Verni. Kdo vas proganja?
Viljem Tell (1862):	z Urnskega. Valter Firšt, Viljem Tell, Reselman, župnik, Peterman, cerkvenec, Kuoni, pastir, Verni, lovec, Ruodi, ribič. Kmetje z Untervaldna. Arnold Melhtal
Viljem Tell (1862):	Kuoni (napije Rudencu). Mladenič, vam na zdravlje! (Rudenc se obotavlja kupo
Viljem Tell (1862):	Zapalíte kočo! (Zdirjajo. ) Jože (letí za njimi). Joj, moja jagnjeta! Kuoni (tudi teče). Joj, moja čeda! Verni. Trinogi! Ruodi (vije roké
Viljem Tell (1862):	Ruodi (pastirju). Ženete zdaj Domú? Kuoni. Planina je popasena. Verni. Potujte z Bogom, planšar! Kuoni. Tudi

▶ kup samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kup

Ta male katechismus (1768):	slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in
Divica Orleanska (1848):	Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal stari oče, tudi tebi še
Stelja in gnoj (1875):	stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa zato

kupa
Blagomir puščavnik (1853): kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar

kupe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že
Oče naš (1885):	to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega otroka nima. In njegovo srce želi, da bi

kupih

Stelja in gnoj (1875):	take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s
Stelja in gnoj (1875):	šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno

kupov

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in pa mesca malega serpana žito premetavati in okoli večih kupov manjši kupe napravljati, v ktere kebrički pobegnejo; ondi se dajo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	drugi polovici meseca novembra. Vozovi so se prerivali mimo teh kupov le z veliko težavo, péš pa se kar nikakor ni
Dva adjunkta (1888):	volje, ali vendar malo v skrbeh zarad cestnih kamenov in kupov gramoza, Zgaga pa ves vtopljen v sladke spomine in še
Dva adjunkta (1888):	čudno svojstvo je imela: velikih belih kamenov ob cesti ali kupov gramoza ni rada videla; v velikem ovinku se je ogibala

kupu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do 6 gold. cent

▶ kupa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kozarec sploh; [sskj]

kupa
Valenštajn (1866): spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre

kupo

Divica Orleanska (1848):	Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto
Valenštajn (1866):	Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero
Valenštajn (1866):	to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč
Valenštajn (1866):	Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo
Zlatorog (1886):	jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen

▶ kupček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupček

Spomini (1860):	odstopijo toliko, da jim ni bilo moč poslušati, mi da kupček vzdigniti, položi kvarte v verstah na tla, in s perstom
Slovenske večernice (1865):	sveti, bliščí, kakor solnce o poldne. Same okrogle reči, cel kupček! Berž verže vse iz perta in si tega nabere, vendar
Iz življenja mlade umetnice (1890):	In ta bi bil? « »No, jaz samó mislim takó, kakšen kupček zlatá za kakih tri deset tisoč — recimo. « Nekako prestrašeno me
Spletke (1894):	Kake štirikrat je dobro zastavil rovnico, pa je naletel na kupček kostij. »Ali vidite? « izpregovoril je zmagalno ter pogledal po družbi
Prve hiše (1896):	sam črni po vas. « Rekši je potegnila Lojzetovi kvarti in kupček pred svojim možem ter jezno treščila pod mizo. »Vse si
Gojko Knafeljc (1899):	roki je začela snažiti mizo in zložila neodprte liste na kupček. »Kaj mu je, da jih niti ni odprl? « si je
Gojko Knafeljc (1899):	se oglasi pri vratih Neža ter mu pomoli v sobo kupček listov in dopisnic. Gojko jih vrže na mizo. Bila so
Gojko Knafeljc (1899):	četrti, lizal in lizal, dokler ni bilo izpremenjeno vse v kupček črnega, zoprno dišečega pepela. In Gojko je zrl hladnokrvno na
Gojko Knafeljc (1899):	dejal ter odprl železna vratca. Nato je zložil liste na kupček, druzega vrh druzega nekoliko poševno, da so bili med njimi

kupic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim

kupčke

kupčike
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi

kupzhike

Kuharske Bukve (1799):	poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi verſti, eden sa drugim; oſoli
Kuharske Bukve (1799):	bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr. 5.

kupčki
- kupčiki
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice
kupčku
- kupičku
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni

▶ kupčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupčev
- kupcov
  Najdenček (1860): se bil jez rajše v svojo domovino vernil ; ali Boštian, kupcov kočijaž, mi je vedel toliko dobrega od svojega gospodarja povedati
kupčevi
Robinson mlajši (1849): baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku

▶ kupčevalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trgovec, prekupčevalec; [sskj]

kupčevalcem
- kupčevavcam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od
kupčevalcev
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje

kupčevalci

kupčevavci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer

kupčevalec
- kupčevavec
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar je 6 gold. vredno, in

▶ kupčevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovati, kupovati; [sskj]

kupčeval

Stric Tomaž (1853):	gosp. Šelbita z nekim tergovcem, ki je sploh s sužnjimi kupčeval, nesrečo za prihodnost sumila in v tem zdaj po moževih
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pri mizi je sedel tudi Jud, ki je s konji kupčeval; že od dalječ mu je konj dopadel. K Pavlihu stopi

kupčevati
- kupčevati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): da vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le
- kupzhevati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil
kupčuje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi

kupčujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj so Nemci is krumpirja k večimo žganje (rakijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njimi né samó v domačii, ampak tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske

▶ kupčevski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kupčevskega
- kupčiskiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu

▶ kupčija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupčij

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik
Gozdovnik (1898):	že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na

kupčija

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro znêsla , bo gotovo čez 2 letí spet v Evropo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še niso veliko terpeli zavolj nje; marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon
Botanika (1875):	gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje
Pripovedke za mladino (1887):	6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo

kupzhija

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	more tajíti, de ſte ſe v poſlédnih letih ſrezhniga miru kupzhija in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobijo. Dr. Bleiweis. ˛Somenj v Ljubljani. Kupzi smiraj toshijo, de kupzhija ſlabo gré. To ſliſhati ſmo she navajeni ; satorej jim ni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo

kupčije

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca
Stric Tomaž (1853):	z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi

kupzhie

Ta male katechismus (1768):	golſio, ali naspodobne pogodbe: v' glih viſhi tudi skus druge kupzhie, spremène, ali respartenja, skus katire se Kristianska lubeſn resdira, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu pravizhen, po tęm ſam v'ſe gręde, premiſli ſvoje kupzhie inu predajanje, ſvoje poſodila, inu na poſodo jemanja, poloshy vſe

kupzhije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar

kupzhje
Sacrum promptuarium (1695): slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj

kupčiji

kupčii
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico

kupčiji

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Krak (Spath.) Leto bolezin kmetje malo poznajo, in so pri kupčiji z bolnimi konji oguljufani. Jih takošne škode varovati, hočem krak
Najdenček (1860):	svet! ” sim mu odgovoril. Svetoval mi je, dnarje v njegovi kupčiji pustiti. Rekel mi je, po 6 od sto od njih
Fizika (1869):	za 10 odstotkov svoje poprejšnje prostornine, tako da se pri kupčiji mora na to gledati. 135 Prav znana prikazen je tá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	prisego, da ni nič goljufnega videl ne mislil v tej kupčiji. Vsakako so v ozir občinstva sitne take situacije za človeka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in odstopnik sta skupila po 2 meseca zapora pri tej kupčiji; naš funkcijonar se je pa opravičil sè svojo prisego, da
Zeleni listi (1896):	pa vendar nihče ni imel. Zakaj? Zato, ker pri svoji kupčiji ni bila poštena in pravična, nego lakomna in sleparska. Njena

kupčijo

kupčijo
Zeleni listi (1896): »Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena

kupzhijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de

kupzhio
Sacrum promptuarium (1695): bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe

▶ kupčijski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovski; [sskj]

kupčijska

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih

kupčij ska(združena oblika)
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po
kupzhijſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko

kupčijske

kupčijske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar

kupzhijſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo

kupčijskemu

kupčijskem

Kranjska nevesta (1864):	VI. Lepa je spomlad. Stari Polani stojí na kupčijskem trgu. Nič mu ni prav, in nejevoljno govori sam sebó
Žalost in veselje (1870):	in Jaka je sklenil obstati nekoliko v Kantonu, velikem kitajskem kupčijskem mestu, da bi popravili na ladiji, kar je poškodoval vihar
Kupčija in obrtnija (1872):	vse razlaganje razjasnil, kako je žiro-banka postala in kaj v kupčijskem svetu pomenja. Več trgovcev, ki med seboj na veliko kupčujejo
Kupčija in obrtnija (1872):	trgovec umrje, firma njegove kupčije vendar še naprej živi. V kupčijskem svetu najdemo firme, ki so že sto in sto let

kupčijski

kupčijskej

Kupčija in obrtnija (1872):	živeti, ta se mora dati pri kupčijskej sodniji in pri kupčijskej zbornici (komori) kot trgovec v kupčijsko knjigo vpisati ali kakor
Kupčija in obrtnija (1872):	na drobno čez dan stržijo. Vsaki, s kterim trgovec v kupčijskej zvezi stoji, se zapiše na poseben list glavne kupčijske knjige
Kupčija in obrtnija (1872):	se firma spremeni, ali še celó prestane, mora se to kupčijskej sodniji vselej na znanje dati. — Kdor od tega škodo ima
Kupčija in obrtnija (1872):	kupčevati, ter o kupčiji živeti, ta se mora dati pri kupčijskej sodniji in pri kupčijskej zbornici (komori) kot trgovec v kupčijsko
Kupčija in obrtnija (1872):	Vsak pravi trgovec pa, ki je tudi za takšnega pri kupčijskej sodniji zapisan, je postavno zavezan, predpisane računske knjige imeti, in

kupčijski

Kupčija in obrtnija (1872):	jutrovih dežel, dasiravno ni bašiz jutrovih dežel k nam prišel. Kupčijski priimek „orientalni" zaznamuje samo izvrstnost in lepoto kamna. V starih
Kupčija in obrtnija (1872):	v nirzlih severnih krajih naše zemlje važna in velika. Največi kupčijski družbi za kožuhovinsko kupčijo ste Angleška za severno Ameriko, in
Kupčija in obrtnija (1872):	pa, kar zamotek sam na sebi tehta, se zove po kupčijski tara, zamotek sam pa ambalaža. Tista težina pa, za ktero
Kupčija in obrtnija (1872):	od velikih trgovcev najetim ljudem pravimo: kupčijski opravniki ali agenti. Kupčijski opravnik more, če hoče, isti čas več gospodarjem služiti; on
Kupčija in obrtnija (1872):	ali pa po komadih robe, časih tudi po vrednosti robe. Kupčijski agent ima svoj provizjon ali v denarji, ali pa tudi
Kupčija in obrtnija (1872):	od njega, če je skoz to škodo trpel, odškodnino tirjati. Kupčijski agent, da-si-ravno v komisijonu kupčuje, vendar zmerom le v svojem
Kupčija in obrtnija (1872):	IX. Kupčijski opravnik ali agent. Veliki trgovci imajo kupčijo, ki je časih
Kupčija in obrtnija (1872):	v provizijonu za vtirjavanje dolgov itd. Bankir mora biti temeljito kupčijski izobražen mož, on mora poznati kupčijske postave, domače tako dobro
Ljubljanske slike (1879):	Kupčijski strežnik ali „komis“ (Dominus servus) Sesavka tega imena ne pride

kupčijskih

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali pa bele pese za sladkor, ali pa oljnatih ali kupčijskih rastlin i. t. d. Nar veči mogoči dobiček na kmetíi
Kelmorajn (1864):	je naučil v kratkem času nemškega jezika, pridobil si potrebnih kupčijskih, znanosti, in slednjič, ker so edino hčerko imeli, dali so
Kupčija in obrtnija (1872):	časa na dobiček čakati. Taka podvzetja so posebno rudokopja. V kupčijskih podvzetjih, pri zavarovalnicah in bankah so še bolj kumpanije v
Kupčija in obrtnija (1872):	gre na viš, zdaj zopet na niž. Sejmove cene večih kupčijskih mest se razglašajo vsak dan po telegrafu in po časnikih
Kupčija in obrtnija (1872):	to opravlja bankir v malem. Bankirji so zlasti po tistih kupčijskih mestih koristni in potrebni, kjer ni bank. Kakor banke kupujejo
Kupčija in obrtnija (1872):	zveden mož. Take cenitve so v navadi le na velikih kupčijskih burzah, kakoršne so v Trstu, na Dunaji in po drugih
Kupčija in obrtnija (1872):	samo v Trstu svoje kupčije, ampak tudi po drugih velikih kupčijskih mestih n. pr. v Aleksandriji, v Odesi, v Marsiliji, na
Domačija nad vse! (1889):	služi v zabavo in razvedrenje, ali pa da potujejo po kupčijskih in drugih opravkih. Za njimi so prišli potniki tretjega razreda
Gospa s pristave (1894):	mnogo novega, zanimivega po svetu in sklenil sem mnogo novih kupčijskih zvez z našo hišo ter tako izdatno povekšal dohodke. Tako

kupčijskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar
kupčijskimi
Tiun - Lin (1891): z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi
kupčijsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli

▶ kupčijstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovina; [sskj]

kupčijstva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za

kupčijstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	barkini vodník, ki je v kaki daljni ptuji deželi avstrijansko kupčijstvo začel, razširil, pomnožil i. t. d. — rudeče pa tisti vodník
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je kmetijstvo na visoki stopnji, ondi cvete tudi obertništvo in kupčijstvo; kjer kmetijstvo cvete, ondi stoji deržava zmiraj na terdnih nogah

▶ kupčijstvo neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

kupčijstvo
- kupzhijſtvo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na

▶ kupe samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupeju

Iz arhiva (1890):	sončni jug za svojim poklicem. Pušèč sem slonel sam v kupéju in gledal žarke jesenskega sonca, igrajoče se po oguljenem usnju
Slučaji usode (1897):	predno je je vlak prinesel do cilja nje potovanja. V kupeju, kjer je bil edini ozki sedež med dvema debelušnima človekoma
Kvišku (1899):	se vozovi, šipe so zvenele: Ante je sedel sam v kupéju in se zavijal v havelok, po ušesih mu je pa
Vzgoja (1899):	Proti desetim sta se odpeljali z vlakom v popolnoma praznem kupeju nazaj v mesto. Lačna in utrujena je izstopila Javorica. Pred
Vzgoja (1899):	vendar tiho opravila ter šla za materjo na kolodvor. V kupeju je Angela govorila o zimskem mrazu in poletni vročini; mati

▶ kupec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi
Robinson mlajši (1849):	zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga
Stric Tomaž (1853):	z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati

kupce

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	matice polovi; to jenar potrebniši, ker vkup se v majhne kupce, kakor jabelko, vsedejo in se kolejo. b) Vsak tak kupec
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in drujec pa devičnico. Take bi se vkup v majhne kupce spravile, klale in morile, tako da bi od dveh rojev
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	se upoti dalje. Zvedivši to, ukaže Konstantin Monomah vse ruske kupce v Carigradu poloviti, in sepelje na svojem cesarskem brodu sovražniku
Človek toliko velja, kar plača (1861):	po koncu deržal, se naglo poravna in stermo na vojakove kupce gledaje upraša, čemu da bankovce tako loči. Vojak pa kratko
Ljubljanske slike (1879):	kratkih besedi, če pa prodaja, mu je jezik namazan in kupce še nazaj kliče. Govorica njegova je enaka branjevčevi, namreč zmes

kupcem

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de je deklo požerl, in zbeži v hram. Pavliha reče kupcem: „Le poterpite, ta bo lepa. Še tretje pokliče kerčmarja in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	so čevlji še iz žrela molili. To viditi steče h kupcem v spavnico in začne na vso moč vpiti: Pojdite mi

kupcom

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	čbele nar bolj bogate in tako rekoč dopitane, prodajajo panje kupcom, ki čbele z žveplenim soparjem v panjih pomoré, in med
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	malo ali pa nič ne potrebujemo, ampak se obertnikom in kupcom prodajo. Take kupčijske rastline so: hmelj, brošeč (Krapp), žefran, regrat
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa v panj pomedi; ravno tako stori z drugim, tretjim kupcom in pogosto z vodo škropi. c) Če pri ogrebanju ne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	to vred ohranili, in tukaj, posebno še mladim, še nevednim kupcom, povedali, po kterih znam njih se dobri od slabih panjev
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	Tu ali pa nikjer! « zašepta Šnakšnepskovski. Reče in pade pred kupcom na tla in z Boštjanom slediva njegovemu izgledu; vsi trije

kupcev

Kranjska nevesta (1864):	jih je beneških plemenitašev, prav malo, ki niso zlatarjev in kupcev nadlegovali. " „Kaj se tako bojite za svoje prepolne mošnje! " „O
Kupčija in obrtnija (1872):	Primorskem, ki klalno živino redé, veliko škodo imeli, ker laških kupcev na naše živinske sejme ne bi bilo, ter bi vsled
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	na spodnjem Avstrijskem je precéj važno za trgovino, ima mnogo kupcev in ker je tudi njegova okolica jako prijetna in zrak
Ljubljanske slike (1879):	knjigarni premetovalec (dominus servus literarius). Tega v brlogu, kjer čaka kupcev in naročnikov, ne vidiš drugače, ko s peresom za ušesom
Vesela vožnja (1889):	sejmišče za konje. Stopal je ondu med kričečimi tolpami mešétarjev, kupcev in prodajalcev ter si ogledával na pródajo postavljene konje. Okó
Vesela vožnja (1889):	jeden ónih mešétarjev, ki o semánjih dnéh najrajši iščejo neizkušenih kupcev, da je kàj »zaslužka«. Konec ga je imel za gospodarja
Gojko Knafeljc (1899):	nepriliki so ga preplavljali. Ako je bilo zjutraj kdaj manj kupcev v prodajalnici nego po navadi, tedaj se je zamislil, podprl
Gojko Knafeljc (1899):	katerem se je dan za dnem gnetla množica prejšnjih Gojkovih kupcev; a največ je zakrivila Gojkova brezbrižnost ter zapravljivost. A ko

kupcov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera je povsod takó dobro znana, de imá kupcov dovelj po domačii in po ptujim, okoli 20 tavžent centov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi po ptujim svoje dobro imé razglasili in si novih kupcov obilno privabili, zakaj železna cesta nas bo Dunaju približala, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prav bogata letina pričakovati, zato je žitna cena, čeravno je kupcov veliko, poslednji čas na pol nazaj šla; banaško kibljo, ki

kupovavzov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre ſpotama v' tempelj. S' nevoljo ugleda neſveto derhál menjazhev, kupovavzov ino prodajavzov. ˛Spet jih, kakor pred tremi léti, is tempeljna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priſhlo in ſhe med temi je bilo vezh ogledovavzov, kakor kupovavzov. Shitno zeno na ſomanji dan ſmo v poſlednim liſtu osnanili

kupzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla

kupci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo

kupzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od

kupcu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar
Stric Tomaž (1853):	da mati v mesto leti, gre po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati
Stric Tomaž (1853):	dobro vveriženo nek sužnji iz sobe, ter jo ravno pridšemu kupcu zroči, ki jo je mende koj na somnji prodál. Od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Če je sila, da se mora kakošno govedo prodati, pelji kupcu živino na dvorišče, da jo tam ogleda, brez da bi
Najdenček (1860):	sim ga daj! kje si ga našel? ” Osupnjen sim gledal kupcu v obraz. Kar mi je že večkrat nekaj reklo, se
Najdenček (1860):	kaj bi prihodnje začél, še nisim dobro prevdaril. Rékel sim kupcu, da bom z božjo pomočjo pomislil in se Bogu sérčno
Zlatorog (1886):	pač me Jerica. »Ne, ubožec! Glej, odhajajóč »Njo pri vlaškem kúpcu sem pustíla, »Koji lanček dal jej je in prsten. « Lovec

kupzu

Biblia (1584):	je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj

kupec

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo
Ferdinand (1884):	svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu
Tiun - Lin (1891):	Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal

kupez

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi

▶ kupen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupna
Aritmetika za učiteljišča (1885): imel 15 % dobička? 4.8 po 15 % 240 0.720 gl. dobička. Kupna cena 4 gl. 80 kr. 15 % dobička — gl. 72 kr.

▶ kuper samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

baker; splet

kupra

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere

▶ kupferoxyd neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

kupferoxyd

Kemija (1869):	Okis bakreni ogljenčevokisli, kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli, schwefelsaures Zinkoxyd
Kemija (1869):	Okis bakreni ocetnokisli, essigsaures Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ogljenčevokisli, kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd
Kemija (1869):	Okis antimonov, 432. Okis bakreni, 433. Okis bakreni arzenovosokisli, arsenigsaures Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ocetnokisli, essigsaures Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ogljenčevokisli
Kemija (1869):	Okis bakreni arzenovosokisli, arsenigsaures Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ocetnokisli, essigsaures Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ogljenčevokisli, kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli

▶ kupferoxydammoniak neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

kupferoxydammoniak

Kemija (1869):

Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463.

▶ kupica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega

kupica

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Z. Grauer Kurzstiel. 508. Damazon Z. Reinette von Damason. 509. Kupica sivo rudeča Z. Rothgraue Kelchreinette. 510. Zlati barček J. Goldartiger
Na stricovem domu (1860):	ravno na vsak groš, in da se pri njem marsikaka kupica vina dobi. »Kako pa to, da ni strica? « poprašam Antona
Žalost in veselje (1870):	tudi v osenčje pod skalo, kjer se je gnjetla ona kupica. O groza, ta pogled! Viljem in Tomaž sta kar ostermela
Kupčija in obrtnija (1872):	porabljenega papirja se še da, kakor n. pr. nova steklena kupica iz steklenih črepin, spet novi papir narediti. Tenši so cunje
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in koraka dalje. Pride do druzega studenca in zajame vode. Kupica se zakrvavi. Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in koraka dalje. Pride do tretjega studenca in zajame vode. Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi naredi se rudeč nagelj
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in gre na Gorjance. Pride do studenca in zajame vode. Kupica se počrni. Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	našli umirajočega, zraven njega na mizi pa je stala izpraznena kupica. Pil je ciankali. ″ „Ciankali! ″ ponavlja France z zamolklim glasom; „lehka
Hudi časi (1894):	imeli svoje pogovore. V kotu je stal sodček vina in kupica je krožila od ust do ust; velik hleb črnega kruha

kupici

kupice
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih

kupici

Arov in Zman (1850):	v nadstropje, kjer se je Kabdal z mnogimi drugimi pri kupici razveseljeval. Tudi tam so že glave zmedene in noge slabe
Žalost in veselje (1870):	pa je ondi-le? " pravi potihoma Viljem Tomažu; "tam-le pri onej kupici, kjer Indijani tako divje kričé. " Tomaž je napenjal oči — pa
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	dati poljubca, da jim obetaš zanj tudi graščino. Pri polni kupici se mladina šali in kdaj celo objemlje ali ta prijaznost
Zvezdana (1883):	višjim močem. Tako je trdil in zabičeval marsikteri kmetič pri kupici žganja, da gospod Kolovski ni takov človek, kot so drugi
Zvezdana (1883):	je sedel v istem času proti večeru črnogorski častnik pri kupici črnega vina. Oziral se je pogosto skozi malo okno po
Žrtva ljubosumnosti (1884):	zdravje in na srečno nocójšnjo rešitev Vekoslavovo — izpraznita, obádva polni kupici. Predno pa preteče par minut, čuti že Vida v sebi
Vesela vožnja (1889):	bi bil, kakor je bila to že njegova navada, pri kupici rujnega vinca — in takega je bilo na izbero na Bobóvem
Moja hoja na Triglav (1897):	Bohinjec in sloveči Dolinec, prerano umrli župnik Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil cviček. Ponosno sta poudarjala veselemu omizju
Gojko Knafeljc (1899):	mizi je bilo še nekaj špargljevih ostankov, a v Gojkovi kupici še nekoliko vina. »Hm, kaj bi to zametala? « si je

kupico

Blagomir puščavnik (1853):	čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride
Deborah (1883):	I na jutro, ko je prišel k nam berič na kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja

kupizo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h'

▶ kupiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi
Stric Tomaž (1853):	herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj
Stric Tomaž (1853):	stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni za
Stric Tomaž (1853):	ko je še on otrok bil, v južne kraje prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer imel
Aritmetika za učiteljišča (1885):	le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa
Revček Andrejček (1891):	tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa

kupijo

kupijo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl., C

kupio

Biblia (1584):	od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio. 16. Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba

kupil

Biblia (1584):	imèl, inu je predal vſe kar je imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je predal vſe, kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém tudi dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi
Oče naš (1885):	najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil in je začel z veseljem svojo kmetijo. Saj je imel
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil sem od K. Bregarja tukaj proti svojemu akceptu v dan
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg cukra po 47 in 200 kg cukra po 43. Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	hl vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po 12 gl.

kupuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je vſſe predav, kar je imov , inu je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu ta drugi je djau : jeſt ſim pęt parov volov kupuv, inu sdej grem jeſt njeh skushati: proſſem tebe, imej mene
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ta pervi je k' njemu djal: jeſt ſim eno priſtavo kupuv, tok morem jeſt vonkej jiti, inu njo ogledati : proſſem tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	Joshefu tu telu dalu. Joshef pak je kupuv eno zhiſto tenzhizo, inu je tu telu doliſnel, inu je

kupila
Stric Tomaž (1853): priči; s tem denarjem bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za

kupili

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v' ſvoji ſili pomagali. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bukve s podobami, ki so jih bili za pol kraljestva kupili. Otrokom se je res prav dobro godilo, ali kaj, ko

kupilo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 52 kr. 2.) Blago, katero se je za 725 gl. kupilo, moralo se je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko

kupim

Sveti večer (1866):	na očetov prestol stopiti. Naročil mi je torej, naj podobe kupim in skerbim, da mu je nepoškodovane izročim. Določil je, koliko
Valenštajn (1866):	Kde si to grivno ukradel, Hrvat? Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva samokrésa ti dam. Hrvat. Odlazi
Zeleni listi (1896):	saj ste jih že veliko pokupili! « »Res! A zdaj ne kupim nobene več. Imam jih že preveč! « »Prosim, kupite vsaj še

kupiš

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in čbel. Če tedaj kupuješ čbele za rejo, glej, da kupiš dober panj, ki je boljši od 4 ali 5 slabih
Iz življenja učenca (1854):	manj pol prihraniš, če jih od mene namest kakega druzega kupiš« — Jih že kupim rečem potem, ko sva kup ustanovila, to
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	satji veliko zalege. Če si tedaj spomladi panj za pleme kupiš in ima take lastnosti, bo, ker je dobra matica, v
Na stricovem domu (1860):	zdaj en polič skup! Vem, da si ga lahko sam kupiš, če si ga potreben, ali mene tudi ne bo preveč
Sosedov sin (1868):	in na svoj prid obračati. „Koliko jarmov volov pa denes kupiš? " vpraša Brašnar Antona. „Kakšnih pet jarmov pravim da bi jih
Ljubljanske slike (1879):	nemškutar ali nič, spoštoval te bo, če le njem kaj kupiš. Ker ima veliko opraviti z revščino, je proti nji že

kupit
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato
kupita
Svetu pismu noviga testamenta (1784): duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne

kupite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo
Stric Tomaž (1853):	ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo
Stric Tomaž (1853):	obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi

kupiti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je
Stric Tomaž (1853):	kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in
Gozdovnik (1898):	takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod

▶ kuplet samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

kuplet

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	se jezi v zadnjem listu, češ, da je bil izvrstni kuplet surov. Se vé da „Narodovcem” je vse surovo, kar šiba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Ker je nestrpljivi „Narodovi” zelenec hitro čutil, na koga ta kuplet cika, se jezi v zadnjem listu, češ, da je bil

▶ kupljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupljena

Stric Tomaž (1853):	besedice od Špele spominjati. O napovedani uri pride Halaj po kupljena sužnja. še preden pa na dvorišče stopi, mu nekdo pove
Stric Tomaž (1853):	podpiše. Drugi dan na vse zgodej obljubi Halaj po kupljena priti in ju sabo vzeti — in se s tem poslovi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	dala Tudi mora nemudoma naznaniti podpisanemu odboru, če mu je kupljena živina kakor koli poginila, da družba vé, koliko subvencijske živine

kupljene

Kupčija in obrtnija (1872):	maslo spokupovati itd. Za svoj trud ima agent od izneska kupljene ali prodane robe neko stalno berivo ali plačo, ki se
Ponarejani bankovci (1880):	izvlekel izpod pazdušnega notranjega žepa denar ven, da bi plačeval kupljene voli, hotela se mu je skoro roka tresti. Pervič v
Ponarejani bankovci (1880):	Celji čaka. Zatorej ga kmalu najdemo na česti iz semnja, kupljene voli pred seboj gonečega in prihodnjo srečo preračunjevačega. Nesterpljivo je
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	so mu pokladali svoje darove, večinoma težke in drage sveče, kupljene za denar, ki so si ga morali prislužiti s curki
Postillion d'amour (1887):	vzel »komprador« iz misijonskega zavoda, v kateri vsprejemajo zapuščene ali kupljene kitajske otroke in jih vzgájajo za službe pri Evropcih. Brez

kupljenega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega
kupljeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku

▶ kupnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupnina
Aritmetika za učiteljišča (1885): za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50 gl.

kupnino

Aritmetika za učiteljišča (1885):	za neko hišo 11820 gl. s tem pogojem, da bode kupnino še le čez 3 leta plačal; koliko gl. je ponudba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in 1000 gl. čez 5 mesecev; kedaj plača lahko vso kupnino ob jednem? (Poprečni plačilni rok). 3500 gl. čez 2 mes.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kupil hišo za 8000 gl. s tem pogojem, da plača kupnino v več obrokih, ne da bi se mu računale obresti

▶ kupola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupoli
- kupli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je

▶ kupoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupoma
- kupama
  Blagomir puščavnik (1853): mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji

▶ kupovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupovanje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni

kupovanju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih

▶ kupovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupoval
- kupaval
  Divica Orleanska (1848): vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana
- kupoval
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko

kupovali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo

kupovat

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno

kupovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica

kupuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tudi veliko medú in dober panj. Kdor pa za podiranje kupuje, tak, pa se tako vé, da mora le na vosek
Moč ljubezni (1865):	to zapeljivo in pogubljivo moč, da se le po mestih kupuje ljubezen, ne pa drugod; toda ni tako, tudi med priprostimi
Kupčija in obrtnija (1872):	da-si-ravno v komisijonu kupčuje, vendar zmerom le v svojem imenu kupuje in prodaja, nikoli v imenu tistega trgovca, ki mu je
Ali nam je potreba domačih pis... (1878):	potrebni. Oni sami se pritožujejo, da jim občinstvo knjig ne kupuje. Na mnogo strani dela občinstvo prav. Zakaj mu podajajo neprimérnega
Ljubljanske slike (1879):	je pôl, tem veči je račun. Kdor tako piše, ne kupuje papirja sam. Kedar se vrata odpro, pač vse pogleda po
Ljubljanske slike (1879):	prejšnjim sesalkam te vrste le toliko podoben, da prodaja in kupuje, v drugem pa čisto nič; je že bolj tako kakor
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	vendar dobil to? « nadaljuje začudeno žena. »»Saj véš, kje se kupuje meso. Ali misliš mari, da sva si s tistim v
Lisjakova hči (1892):	se ukvarjate s tem zastarelim tiskanjem, ko že nihče ne kupuje vaših podob? Vse zastonj, z dunajskim in švicarskim blagom se

kupujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí

▶ kuprast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bakren; splet, kontekst

kuprastih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se

▶ kupren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bakren; kontekst

kuprenem
Mineralogija in geognozija (1871): piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P

kupreni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	žganim galunom, z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba
Mineralogija in geognozija (1871):	ki je namešan z zemljeno smolo (bitumen) ali včasi skrilast. Kupreni škrilnik je bituminozen laporat škrilnik črne ali temno-rdeče barve, odikuje
Mineralogija in geognozija (1871):	nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina
Mineralogija in geognozija (1871):	oktaëdrom ∞ O, najde se pri galunu in pri rdeči kupreni rudi (gl. pod. 7). 6. Ikositetraëder (štirindvajseterec) zvan tudi trapezoëder
Mineralogija in geognozija (1871):	podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje, ampak se objavlja le bolj v
Mineralogija in geognozija (1871):	Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol, 57. ,, kupreni, Kupfervitriol, 59. ,, kupreno - svinčeni , Kupferbleivitriol, 59. Vlačen, zaehe. Vmesnina, Gemengtheil

▶ kura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kure

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan
Zoologija (1875):	Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija
Zoologija (1875):	spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so

▶ kuraža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pogum; kontekst

kuraže
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli

▶ kurbarija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurbarija

kurbaria

Biblia (1584):	nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka
Ta male katechismus (1768):	Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe

▶ kuretina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perutnina; [sskj]

kuretina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki gobez na kviško molí in vóha; večerno petje petelínov; kuretina v prahu berzkajoča; mačke ki se snažijo; lástovke, ki nizko
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zdej nar hujši, ker že mlade imajo, obvarovati. Da bo kuretina rada nesla, naj se ji ječmen in oves daja, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vse ljudstva ljubijo in rabijo razun judov in mahomedanov. 11. Kuretina. Med kuretino štejemo vso domačo perutnino: kokoši, gosí, race, purane
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mladi ne stradajo in v rašči ne zastanejo. Tudi začne kuretina zdaj že na gorkem nesti, in včasi tudi že leči
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ljudstvom v živež. Pa tudi med ptiči je človek razločeval: kuretina, race in golobje so se ljudem po svojem življenju najprej
Marjetica (1877):	k živali. Koze so jo poznale kar po hoji, in kuretina je kakor piš prihitela k njej. Saj je imela pa
Marjetica (1877):	imel. A to ni istina. Bradati kozi in celo hišna kuretina mu je bila vso ljubo jesen v mislih. Za prvi
Marjetica (1877):	čez ramo po prijaznih živalicah. Ko stopijo na vrt, zapazi kuretina svojo gospodinjo. Kakor veter prisopiha k njej, se jej zaganja
Strte peruti (1894):	ni dehtečih vrtov, ampak le kupi gnoja, kjer brska domača kuretina. Na oknih okrog hiš vise cunje, katere so oprale domače

kuretine

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	os. Mihelu že kaj mesarju dati ali pa domá zaklati. Kuretine zdaj ni puščati valiti, ker zdaj izvaleno slabo raste in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kobilice pobirajo, pa tudi veliko pohodijo. Pri vinogradih ni nič kuretine imeti, ker grojzdje oberó. Kopúni, gosi in purani se pitajo
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	na kolenih, da podeliš drugim ljudem še veliko več konj, kuretine in drugih dobrot, kakor pa si jih sami žele. Bog
Dóra (1885):	Zato je bila naša hiša vedno polna vsega. Žita, vina, kuretine, drv, svinjine, tega nam nikoli ni trebalo kupovati. Odslej naprej
Grajski pisár (1889):	Tukaj si, potepuh! « se je zajezil. »V Kržišah si zberačil kuretine in masla in obetal, da greš na božjo pot v
Obljuba (1894):	Imela bode lepo hišo, krasen vrt in vinograde, brez števila kuretine, dobro rejene buše v hlevu —« »Tedaj samó zató? « ustavi jo

kuretino

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ljubijo in rabijo razun judov in mahomedanov. 11. Kuretina. Med kuretino štejemo vso domačo perutnino: kokoši, gosí, race, purane i. t.
Sosedov sin (1868):	zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčeválka s kúretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je
Cvet in sad (1877):	velika za njeno premoženje, zakaj do denašnjega dné je Barba kuretino večidel za svoj žep prodajala. To ženica pomisli in vpraša
Cyclamen (1883):	tem, da je po bližnjih vaseh prekupovala maslo, jajca in kuretino, nabirala jagode ter potem te in jednake tvarine kot po
Dóra (1885):	menoj, ko letim iz sobe. Na dvorišču naletim na zbrano kuretino, ki je zobala svoj obed, da se prestrašena in glasno
Od pluga do krone (1891):	bode pobirala drobtine in muhe,« pravi mati in odide med kuretino, ki leti od vseh stranij skupaj, Jurče pa stopi v

kuretno
Zlata Vas (1848): ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni

▶ kurir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurir

Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej odpotoval nego drugi ter v tem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dan po 49 kilometrov, pošlje se od ravno tam drug kurir, kateri prehodi po 77 kilometrov na dan. V koliko dneh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugi po 26 km? 51.* Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pošlje se iz B, skozi katero mesto je šel, drug kurir, kateri prehodi po 75 km na dan. V koliko dneh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 77 kilometrov na dan. V koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej

kurirjem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh? 52. Za kurirjem, kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri

kurirji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Al še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da

▶ kurišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurišča
- koriſha
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa

▶ kuriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuri
Kmetijske in rokodelske novice (1843): narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s

kurijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	do dobrega dokazano, da so peči, ki se v sobi kurijo, najbolja pomoč za odpravo prevelike vlažnosti v sobah. Take peči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	tacih starih peci in še zmerom delamo radi take, ki kurijo dve sobi. S tem mislimo veliko drv prihraniti in tudi

kuril

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli
Deborah (1883):	a besede ni bilo iz nje! Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical

kurile
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi

kurili

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imeli mavntanski (afrikanski) strelci svoja stanovanja. Sredi dvora so menda kurili, kajti gost dim in iskre so se valile proti nebu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	nekateri na tleh, nekoliko pa je ob zidu slonelo jih, kurili so lule in njih obrazi so razodevali misli — jasne tako

kuriti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tréba. Tudi ne gre s hraſtovim leſam v nji kuriti, ampak s bukovim , gabrovim, léſkovim, pa ſuhim, kir vſak dim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó perpravna, kakor popréd, zatorej je ni potreba dosti nalaš kuriti, zunaj kadar nam Bog kak hud piš pošlje, in še
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi

▶ kurjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurjak

kurjek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perilo, naj bo še tako vmazano, prav Hčno oprati, kakor kurjek. K temu cilu in koncu se po primeri nekaj kurjeka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se žnec in mlateč veselita. S. Nekaj za hišne gospodinje. (Kurjek za perilo. ) Po večletnih skušnjah peric v Meklenburgu na Nemškim

▶ kurjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurjava

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj

kurjavi
Zlata Vas (1848): ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi

kurjavo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega
Kemija (1869):	primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari
Pripovedke za mladino (1887):	okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da

▶ kurjek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurjeki

kurjekami

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſeme ſejati, na tako semlo, katęra je v' Jeſsen s'kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s'ſuhimi kurjekami
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s'ſuhimi kurjekami poſtupej. Kader Meſez doli jemle, al pa ob mladimo ſęj

▶ kurji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurja

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	hruške, ki so bile rumene kakor zlató in debele kot kurja jajca. Žal mu je bilo, da ni mogel še več
Pripovedke za mladino (1887):	so se zvečer pri ognji povesti pripovedovale, pri katerih človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me

kurje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m.

kurje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno

kurjega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos tako poškodovan, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se bo posušila in odlušila. Mokre bradovice so včasi polovici kurjega jajca podobne so, kervovidne in pod kožo z mesom zarašene

▶ Kurl samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kurl

Maria Stuart (1861):	zagleda Melvila). O, Melvil! Melvil (objame ga). Burgoin! Burgoin (Margareti Kurl). Kozarec vina Pripravite kraljici! Ali urno! (Kurl odide. ) Melvil. Kaj
Maria Stuart (1861):	Burgoin! Burgoin (Margareti Kurl). Kozarec vina Pripravite kraljici! Ali urno! (Kurl odide. ) Melvil. Kaj? Je kraljici slabo? Burgoin. Krepka je, Pogum
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Sami ste nam besedo dali, da Je Kurl pošten, pobožen, vesten človek. Marija. Le tacega sem ga poznala

▶ kurnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurnik

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dobil, zagleda kmetico na tergu sedéčo, ki je imela poln kurnik kokoš in petelina. Pavliha jo vpraša, koliko jih par štima
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vam bati — vam tega petelina tukaj v zastavo dam, dokler kurnik in denarje prinesem”. Priprosta žena se je pustila pretentati in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Nič” mu odgovori, „toliko dobim povsod za-nje”. Pavliha pa zgrabi kurnik s kokóši in steče, brez de bi jih bil plačal

▶ Kurnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kurnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	Amen! Zapisal J. Črnčić. Darovi za Vodnikov spominek. Gospod Jan. Kurnik. kaplan v Armežu . 1 fl. — kr. „ Jož. Ferenč, kaplan pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Novic” že zdavnej vejo, kakošna bistra glavica je naš V. Kurnik, in danes smo imeli spet priložnost prepričati se, da ga

▶ kurz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kurz

kurs
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo

kurz

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobil sovereignov? 13. Na dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali zlate rente (obrestij po 4 % v zlatu), ako je kurz prve 73 in druge 88 in ima zlato nasproti papirnatemu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Na dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo 158 vsacih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bode moral svojemu trgovskemu prijatelju na korist zapisati, ako je kurz v Marseille 46.15? 35.* Nekdo kupi sukna, m po 5
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Vrednostni papirji imajo premenljivo vrednost; ta premenljiva vrednost zove se kurz ter ni le od nominalne vrednosti zavisna nego tudi od

kurza

kursa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5%
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5

kurzi

kursi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	kar nam je pisemce Vaše obljubilo. „Novice” so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859 Deržavni zajemi ali posojila. Obligacije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	žali, da se večkrat ž njim prav do hudega sprè. Kursi na Dunaji 31. decembra 1860 Deržavni zajemi ali posojila. 5%
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani 26. decembra 1864. Dr. Jer. Zupanec. Kursi na Dunaji 3. januarja. 5 % metaliki 72 fl. — kr. Narodno

▶ kurzsichtig neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

kurzsichtig

Fizika (1869):	117. Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel, ročica, kljuka. Kurzsichtig, kratkovid. Küstenklima, primorsko podnebje.
Fizika (1869):	Kràk, Schenkel. Kràk, a, o, schenkelig. Krasnogled, Kaleidoskop, 134. Kratkovid, kurzsichtig, 146. Kreis, krog. Kreisabschnitt, krajec (odrezek) kroga. Kreisausschnitt, izrezek kroga

▶ kurzstiel neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

kurzstiel

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Z. Engl. Königs parmane. 438. Lisasti kratkopecelj J. Engl. gestr. Kurzstiel. 439. Multec Z. Multhaupt's Carmin-Reinette. 440. Tirolec Z. Tyroler Peping
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Rumeni barček J. * Gelber Fenchelapfel. 507. Kratkopecelj sivi Z. Grauer Kurzstiel. 508. Damazon Z. Reinette von Damason. 509. Kupica sivo rudeča
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	562. Granat Z. * Engl. Granat-Reinette. 563. Rudeči kratkopecelj Z. Rosenfarbiger Kurzstiel. 564. Raboveo Z. Holland, grauer Rabau. 565. Monček Z. * Van
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Novi Juri Z. * Newyorker-Reinette. 559. Kraljevi kratkopecelj Z. * Konigl. rother Kurzstiel. 560. Lovan J. Van der Loan's Goldreinette. 561. Zlati angl.

▶ küstenklima neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

küstenklima
- kustenklima
  Fizika (1869): Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188.

▶ Kuster samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kuster
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú! létina je

▶ Kustrov samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kustrov

Krivica za krivico (1859):	da je prišel nazadnje na beraško palico. Ker mu je Kustrov toliko dobrot skazal, je hotel stari Rus, da naj se
Krivica za krivico (1859):	se Tebi nasproti postavil, če bi ti ne mogel skazati? Kustrov, ali poznaš še to pisemce, ktero si s svojo lastno
Krivica za krivico (1859):	Ne, ne! gospod Paratikin ni vidil Italije, pač pa je Kustrov, suižnik in streže ruskega plemeniča, svojega gospoda v Italijo spremil
Krivica za krivico (1859):	je pa še strašnejega delalo, reče bolj tiho: »Poslušaj me Kustrov – to namreč je tvoje pravo ime! kaj si storil pred
Krivica za krivico (1859):	najde nazadnje, da je oboje ena roka pisala, da sta Kustrov in Paratikin tajisti človek. Ko se je tega prepričal, se

▶ kuščar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuščarjem
Mineralogija in geognozija (1871): malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni

▶ kuševanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kuševanjem
- kuſhvanjam
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim

▶ kuševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuševal

kuſheval

Genovefa (1841):	rékel ſtari ozhe, in na roke ga je vsél in kuſheval. In „Bog te oblagodari, ljubo , ſladko déte! ” je ponovila ſtara
Genovefa (1841):	saglédal, je ſhe huje sajókal, ſanta na roko vsél, ga kuſheval ter rékel: „O moj ſin! o moj ſin! ” in s

kušuje
- kuſhuje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri

▶ kušljen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ki poljublja; kontekst, nemško-slovenski slovar

kušljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo

▶ kušniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kušne

kušne
Kitica Andersenovih pravljic (1863): blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride

kuſhne

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sa naprej bom vędila tvoj navuk dopolniti. Baron. (ji roko kuſhne. ) Ta donaſhni dan je sa me en dober navuk — Luba
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Zhe ozheſh, bova ta ſhpaſs naprej gnala, (ji roko kuſhne. ) Baron. (ſe okoli oberne, inu męni Goſpó vidit. ) Moja shena
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtran. ) Sté ga vidili! Baron. Inu ti le perſtizi. — (roko kuſhne. ) Goſpá. Tok je tedej lubęsen — Baron. Lubęsen — je ena ſabula
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpa diktirali. Baron. Tok ſim nję odgovor dolshan. (Goſpe roko kuſhne. ) Goſpá. Vſakimu to ſvoje! (da eno moſhno dnarjov inu en
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	puſtíte, de leta novi Judas njega ta sàdnikrat objame, inu kuſhne. O koliku je takih lakomnikov, inu vohernikov! Ali bódo ohy
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu ſtorí, mu tezhe naproti, ſe ga oklene, ino ga kuſhne. ˛Sin je sazhel: „Ozhe! greſhil ſim v' nebo ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bersh tezhe povedat ozhetu. Laban mu hiti naproti, ga objáme, kuſhne, ino pélje na dom. Jakop je vezh let per njem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino joka, ino tudi Benjamin ſe jóka. Ino vſe brate kuſhne, ino jóka. Otrozi! kdo tukaj ne bo ſ' ſolsnimi ozhmi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Orſa ſe sadnjizh da pogovoriti, vsame od taſhe ſlovo, jo kuſhne, ino ſe verne. Ruta pa oſtane. Noema ji rezhe: „Glej

kušnil
- kuſhnil
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega
- kuſhnuv
  Branja, inu evangeliumi (1777): je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje
kušnila
- kuſhnila
  Genovefa (1841): mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí priſhel in
kušnit
- kuſhnit
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh

▶ kuštrav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuštravimi
- koštrovimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere

▶ kuta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je

▶ kutina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kutin

Kuharske Bukve (1799):	voda kakor Shampanſko vino. 229. Zitron rosolia. 230. Rosolia od kútin. 231. Vinſki jeſih. 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu
Kuharske Bukve (1799):	She drugazhi. Umniſhi visha je ta vsami 5 liber vkuhaneh kútin, 3 libre v' zukri hraneneh lemon lupkov, 18 lot vkúhaniga
Kuharske Bukve (1799):	majhene ſtaklęnze, samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi
Kuharske Bukve (1799):	lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od
Kuharske Bukve (1799):	unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od kuhaneh kútin, ga kuhaj inu peni, dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne

kutn
Kuharske Bukve (1799): lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup

kutine

Kuharske Bukve (1799):	s' zhaſam zuker rędek poſtal, snaſh ſpęt enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj
Kuharske Bukve (1799):	inu kìſati. (Einmachen. ) 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' zukri hranene. 235. Maręlze hraniti v' zukri. 236. Kútine
Kuharske Bukve (1799):	nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122.
Kuharske Bukve (1799):	kútin, ga kuhaj inu peni, dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v'
Kuharske Bukve (1799):	enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj na vodi, ohladi, inu natakni s' nagelshbizami
Kuharske Bukve (1799):	plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine potrębovat, jeh perſtavi s' zukram inu vinam v' pokriti kosi
Kuharske Bukve (1799):	236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále ven, na muhi naj oſtanejo
Kuharske Bukve (1799):	zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat prekuhaj, inu ſpęt na kutine slí. 235. Marelze hraniti v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh
Kuharske Bukve (1799):	236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále

kutnarce

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	debele limone, potresi za to perpravljeni model s cukram, deni kutnarce vanj, stresi jih potem na lep popir in posuši jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na lep popir in posuši jih v pohlajeni peči. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na štiri kose zreži, očisti potem cuker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in enkrat ali dvakrat skozi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in posuši jih v pohlajeni peči. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na štiri kose zreži, očisti potem cuker takole zavri ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga z nekoliko vodo, perdeni raztepenih beljakov, poberi pene, položi kutnarce v vreli cuker, de v njim zavrejo, vunder ne smejo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in enkrat

kutne

Kuharske Bukve (1799):	sadnizh lupke od ene lemone. Potle sręshi tri ali ſhtir kutne na dvoje, odberi pezhke, puſti poſębej na vodi ſkuhati, pa
Kuharske Bukve (1799):	ręsane mandelne, ali pa piſtazie. Sholzo zhęſvlì, ſhe popręd, pręden kutne s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì
Kuharske Bukve (1799):	odtęka, inu kashe, de sholznaſt. Ga prezędi ſkusi ruto; zhes kutne naloshi podolgaſto ręsane mandelne, ali pa piſtazie. Sholzo zhęſvlì, ſhe
Kuharske Bukve (1799):	kotlizh, kuhaj, vezhkrat męſhaj med kuhanjam. Potle ſe hranio. 186. Kutne v' sholzi. Kuhaj eno unzho zukra na en ſrakel vode

kutnje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kmalo porabiti, ker sicer rade mehke postanejo. Kutnarski sir. Zrele kutnje olupi, na četerti razdeli, na vodi prav mehko skuhaj in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj, pa ne premehko, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vli nanj pol maselca tiste vode, v kteri so se kutnje kuhale, ter ga vreti pusti, dokler ni lepo čist, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se še nekoliko vsuši, nanje zli. Kutnjina solata. Zlo zrele kutnje olupi, na kerhlje zreži in z vinam, vodo in veliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cuker zadosti gost ni, ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nad slabo žerjavco tako dolgo kuhaj, de težko kaplja, perdeni kutnje, stolčene sladke skorje, dišečih žbic in drobno zrezaniga limonoviga in

▶ kutinov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kutinov
- kutnjini
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): mandelnoviga olja in zaveži steklenice nad zamaškam še z mehurjem. Kutnjini sok. Deset ali dvanajst kutenj zreži na kerhlje, kteri pa

kutinovi

kutnjini

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dišeče žbice, zloži jih v steklenice in vli sok nanje. Kutnjini kerhlji, drugači.

▶ kuzla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuzla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne

▶ kuža samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuža

kužeta

Čas je zlato (1864):	od psa ločiti, – pridi potlej k meni ti bom druzega kužeta dal od ravno tistega plemena, – časa ga učiti imaš dovolj
Čas je zlato (1864):	ne, temveč uren, prebrisan dečko je, in če svitli kralj kužeta viditi blagovolijo – zares prav čedna živalica je – morebiti ...« »Zares, pravi

▶ kužen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kužna
- kushna
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti
- kužna
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat

kužne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	per vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je
Ferdinand (1884):	grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le

kužnih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Gotovo je, da je sitno in težavno, kar je o kužnih časih kmetovavcam storiti treba; vendar to natančno in zvesto ravnanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se je ona dotaknila. 9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov bati, po kterih se eno ali drugo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	poje slavo, češ, da vkljub „finančnega poloma, slabe letine in kužnih bolezen se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija

kužnim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele
kužno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno

▶ kva medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kva

Pripovedke za mladino (1887):	tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav
Pripovedke za mladino (1887):	in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno
Pripovedke za mladino (1887):	se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride.
Pripovedke za mladino (1887):	bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame
Pripovedke za mladino (1887):	pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje
Pripovedke za mladino (1887):	gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride.
Pripovedke za mladino (1887):	S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride.
Pripovedke za mladino (1887):	prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado
Pripovedke za mladino (1887):	žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še

▶ kvader samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kvadrov

Mineralogija in geognozija (1871):

kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit

▶ kvadrat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvadrat

Rudninoslovje (1867):	podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej.

kvadrata
Rudninoslovje (1867): i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove
kvadratom
Rudninoslovje (1867): je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46
kvadratov
Rudninoslovje (1867): n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih
kvadratu
Aritmetika za učiteljišča (1885): zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le

▶ kvadraten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvadratna

Fizika (1869):	ga tlak iz luknje. Ako bi bila stranska luknja 2 kvadratna palca velika in s ploščo zaprta, morala bi se plošča
Aritmetika za učiteljišča (1885):	poiskavši iz obeh dveh delov kvadratni koren, enačba. Vsaka čisto kvadratna jednačba ima tedaj dva korena; le-tá imata isto absolutno vrednost

kvadratne
Aritmetika za učiteljišča (1885): § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh

kvadratni

Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so

kvadratnih

Astronomija (1869):	veča je tvarina njegova, da pa ona pojéma po oméru kvadratnih števil daljave. (Fizika §. 14. in 15.) Iz tega se
Fizika (1869):	vode 1 lot težak, in ako meri dno posode 32 kvadratnih palcev, in ako stoji v posodi voda 1 palec visoko
Fizika (1869):	delajoče od znotraj proti zunaj. Ako je površina posode 60 kvadratnih palcev velka, je vkupni tlak na stene 60 x 100
Botanika (1875):	pokriva velika morja daleč proč od suhe zemlje več tisoč kvadratnih milj na široko; v atlantskem morji nareja ona tako imenovano

kvadratno
Fizika (1869): dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo

▶ kvak medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvak

Pripovedke za mladino (1887):	tako hiteti kakor ti. ” Pa kaj jej pomaga, da svoj kvak kvak tako glasno za njo kriči, kakor le more! Kraljičina
Pripovedke za mladino (1887):	hiteti kakor ti. ” Pa kaj jej pomaga, da svoj kvak kvak tako glasno za njo kriči, kakor le more! Kraljičina hiti

▶ kvalitativen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

kvalitativna

Mineralogija in geognozija (1871):	kvantitativno analizo, pa je jako zamudna in tirja dosti skrbi. Kvalitativna analiza samo pové, ktere snovi so v telesu, in se
Občno vzgojeslovje (1887):	vzbudé. Zato je móči imenovati predmete, na katere se odnašajo kvalitativna čustva. Taki predmeti so: lepota, resnica in dobrota, dalje lastni

▶ kvanta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prostaška šala, prostaška pesem; [sskj]

kvanta
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi
kvantami
Kmetijske in rokodelske novice (1846): špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse

kvante

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli, ko bi ne bili she vezhkrat vidili vſe ſorte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj

▶ kvar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škoda; [sskj]

kvar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah
Robinson mlajši (1849):	pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj

kvara

Viljem Tell (1862):	Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara.

▶ kvara samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škoda; Pleteršnik

kvare

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dela; na peščenem svetu pa voda potoni in ne stori kvare. Na travnikih se ne dá ta mesec skorej nič storiti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se večkrat pogleda , če korenstvu, krompirju, repi, in drugimu kake kvare ni. Ajda naj se prej ne mlati, da se dobro
Sosedov sin (1868):	moralo ga je zaradi nedokazov na miru pustiti. Ali namesti kvare je žel Brašnar še dobiček iz tacih razporov z gosposko
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle narediti najmanjše kvare niti ta pot, niti pozneje, dasiravno so to dostikrat poskušale
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	imel posebno srečo, da se mu ni bilo zgodilo nič kvare. Ta pa je tudi bruhal na nas granáte prav ponosno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	naloženi vozovi, s katerimi je imela ariergarda dokaj truda in kvare, da so bile tudi naše rekvizicije pri kmetih izdatne, ali
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	poraslem gôrskem grebénu. Dopóludne nam je povzročila gosta megla mnogo kvare. Po pečevji gori na vrh hriba v stari prales, kjer
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	póldrugo uro in niti nam niti sovražniku ni napravil dosti kvare. Osvedočili pa smo se, da ima nasprotnik dobro organizovano vojsko

kvari
Pomladanski vetrovi (1881): le ne vedel, da nam to malo prida, a dosta kvari prinese! " Binče je razumel pomen teh besed ter planol hipoma

▶ kvarc samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvarc

Mineralogija in geognozija (1871):

Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge

kvarca
Mineralogija in geognozija (1871): potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo

▶ kvarčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kvarčev

Mineralogija in geognozija (1871):

Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr

▶ Kvarel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kvarel

Mlada leta (1875):	najvišji vrh je bil pognal rdečo cvetko. »Vidite li, gospod Kvarel, kako lepo je to cvetje? « In pokazala mi je to
Mlada leta (1875):	in vrgla knjigo v pesek ter rekla razburjeno: »Vi, gospod Kvarel, ste postali jako neuljuden! « Potem pa je izginila za grmovjem
Mlada leta (1875):	katere je čitala, ter rekla: »A, to je demokrat gospod Kvarel, kaj ne da? « Kakšen je bil ta glas, prijatelj, sem
Mlada leta (1875):	nasproti v senco. »Kako, da Vas ni več videti, gospod Kvarel? « »Zakaj da ne prihajam več na vrt? « »Da, zakaj da
Mlada leta (1875):	nisem upal več, ker sem razžalil kraljico njegovo. « »Oj, gospod Kvarel! « je rekla sladko, »skoro bi Vam ne verjela in mislila
Mlada leta (1875):	na zemljo. Kako se ji je užalilo srce! »Oh, gospod Kvarel, jako Vas milujem! « je vzkliknila. Vzela je svilnato rutico ter

▶ kvariti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvari

Naravoslovje alj fiziko (1849):	osnažiti vse masti. Kadar pa mast rada gnije in kože kvari, je treba pomoč iskati per kemii. Šiške, hrastove in druge
Naravoslovje alj fiziko (1849):	močne potrebuje. Kdor ne živi po teh postavah, si kri kvari, vodenico, skernino in druge bolezni redi. 5.) De elektrika da
Naravoslovje alj fiziko (1849):	vogeljenji se trudimo vodo, ktera je v lesu in gorenje kvari, odpraviti, ino si suh vogelc perdobiti. Pa ni mogoče le
Napake slovenskega pisanja (1858):	pripovedkah ne vselej tako, ker jih lahko vsaki pripoveduje in kvari, kakor hoče; pesmi pa so vezane in zvarjêne; učiti se

kvariti
Gozdovnik (1898): jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima

▶ kvarta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

karta; [sskj]

kvart
Zlata Vas (1848): gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne
kvarte
Kmetijske in rokodelske novice (1845): s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn

▶ kvartaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvartarno
Mineralogija in geognozija (1871): bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo

▶ kvartati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvartajo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu

▶ kvartopirec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvartopirec
- kvartaperz
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je

▶ kvas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvas

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si boš zamogel vselej
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo
Kemija (1869):	488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist

kvaſ

Kuharske Bukve (1799):	sazhnè, ſe pokashe ſkusi ſmrad; ni sdravo, ima shę hud kvaſ v' ſebi sa naſhe telô k' gnilobi napenati. Rajſhí lakoto
Kuharske Bukve (1799):	bela majn, kûhana ſol narmajn; tę je treba vezh djati. Kvaſ napenja ſtvart, v' katire ga dęnemo, ſkusi to napenanje
Kuharske Bukve (1799):	dalaj, poſtane kiſlóba; inu kader predalezh pride, je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader je on ſam na narbolſhi ſtopni ſvojga notrajniga

kvasa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in meda, ki se po ulicah prodaja, veljâ 1 — 2
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	pijača, kakor limonada brez cukra, med pa tudi s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in meda
Kemija (1869):	v vodi in v vinskem cvetu topé ter vsled pridetega kvasa zavró razklavši se v vinski cvet in ogljenčeve kislino. Slador

kvasu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in
Tine in Jerica (1852):	za peko rabiš. Za vkvasenje vzemi manj vode in ojstrejšiga kvasu. Zoper červe v zelju ali vohrotu.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se morajo živini dajati. Za to je dobra voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še
Kemija (1869):	4/10 odstotka žveplene kisline. Tej mešanici se potem še pridene kvasú, da začne vreti. Novi kvas, ki se začne sedaj delati

kvaſu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje

kvasom

kvaſam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa

kvaſsam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili

qvaſsom

Biblia (1584):	de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar
Biblia (1584):	vam jeſt nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on

qvaſsum
Biblia (1584): pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi

kvasu

kvaſsu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med

qvaſſu

Biblia (1584):	je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej
Branja, inu evangeliumi (1777):	je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med

▶ kvasati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvasal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako v soseski ogenj vidi: Jez imam že tako svoje

▶ kvašenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvašenje
- ſkvaſenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja

▶ kvatre samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvatre

kvatre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri
quatre
Branja, inu evangeliumi (1777): andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu

qvatre

Abecedika ali Plateltof (1789):	sapovedan prasnik is'andohtjo S.Masho ſliſhati. 3.Ta shtirdeſsętdanske poſt, te shtir Qvatre, inu druge sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	te sapovedane poſtne dny dershati, koker taſhtirideſsętdanſki poſt, te ſhtiri qvatre, inu druge sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne

▶ kvatrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvatrno

kvaterno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je kvaterno nedeljo ženi obetal, če mu mesa ne skuha, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	sklepu starega leta za božične praznike še žalostnišo prigodbo naznaniti. Kvaterno nedeljo zjutraj k fari gredé k sv. maši ugledajo ljudje

▶ k večen predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

k večnemu

kvenzhnomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tam venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rane gobozhe oh te krije mvezh oh grenkveſt pomai mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont

▶ kvečjemu členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kvečjemu

h'vezhem
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): saſuje. inu nezh vezh sunej semle puſtiti, koker en, al h' vezhem dva ozheſa. To drugu Lętu bodeſh taku grojsdje dobru

k večem(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko

k večemu(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	bile menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, tega ne razumem. K večemu napoti pri begu. " „Vam se nič ne dozdeva, kdo
Ljubljanske slike (1879):	svet že tako globoko pogreznil se, da za „plemski diplom“ k večemu kak ušivi jud še kaj dá, ne posodi pa
Ljubljanske slike (1879):	je bolj darežljiv, kakor njegov gospod, ki si tako reč k večemu ogledat pride! Kar je posebno hvale vredno, je to
Ljubljanske slike (1879):	ob slabem vremenu – študira in piše; posebnih priprav ni treba, k večemu če se pogrne miza, da je potem ni treba
Ljubljanske slike (1879):	bil tačas, ko je začel živeti na državne stroške, 30, k večemu 35 let star – telesno nepoškodovan, a vendar že za
Ljubljanske slike (1879):	dá še skubiti, se že v svetišče ne pusti; pride k večemu do koncipijenta, pri kterem kmalu opravi kaj ali nič
Ljubljanske slike (1879):	nemški jezik tu pri nas rodi, ne bogati nobenega slovstva, k večemu polni lačne prostore časnikov. 2. Odgojevalka ali „governanta“ (praeceptor
Ljubljanske slike (1879):	odjenjavati v ceni, ker ima povsod že trdno nastavljene cene; k večemu k vagi lahko kaj pridá ali odvzame, kar pa

k večimu(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zavri vode v mesingastim kotliči, deni jagode vanjo in jih k večimu dvakrat zavri, potem vodo skozi sito precedi, deni en
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Če prisad ni hud, tudi vročnice (Fieber) ni, in žila k večimu v eni minuti 10krat hitrejši vdarja kakor v zdravim

kvečjemu

Od pluga do krone (1891):	vražje seme» zarobní Janoš. «Kaj hočeš več, česa potrebuješ še? Kvečjemu vešal, če hočeš! » Ciganka pobere kvarte in odide proti šatoru
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ne da bi bil koga kaj zahvalil za njegovo prijaznost. Kvečjemu, da je malo z glavo pokimal, ko je postavil prazen
Dušne borbe (1896):	vaju muditi,« odvrne Franjo mirno, a brez prejšnje živahnosti. »Jutri, kvečjemu pojutrnjem moram odriniti. Moje potovanje je še precej obširno. Tudi
Kotanjska elita (1898):	imel za golo obrekovanje; kajti sam ni bil opazil ničesar, kvečjemu kak žareč pogled med Matildo in nadporočnikom, kak slučajen dotikljaj
Gojko Knafeljc (1899):	rad hitro izgubil od njega. Polagoma so ga zapustili vsi, kvečjemu se je kdo oglasil vsakih osem dni. V bolezni ga
Gojko Knafeljc (1899):	ti vrnem! « »Upam, da ne bo treba! « je dejala Neža – »kvečjemu drugo jutro po vaši – ženitnini«, je pristavila hudomušno. »Kaj ne

kvezhimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe

▶ kveder samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kveder

Testament (1887):	stopinje v snegu pričajo, da jih ni vtisnil navaden, na kveder šivan črevelj, nego tak, prav tak, kakor ga obuva in
Od pluga do krone (1891):	so dobro grele po zimi. Čevlji so bili sevéda na kveder, ker kvedrasti čevelj je za mlado kmetsko nogo najpripravnejša in

▶ Kveder samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kveder

Dva adjunkta (1888):	odloke, gospodični Milki moje šopke — vsak teden po jednega; in Kveder zna molčati, zato še nihče ni zvedel o tem. Sedaj
Dva adjunkta (1888):	tajno, silno tajno; nihče ne vé o tem; jedini sluga Kveder vé — on je nosil, ko je vročeval strankam v Svetji
Dva adjunkta (1888):	nanesel je, da je v tistem času obólel sodni sluga Kveder. Adjunkt Zgaga je bil pozvedevši to, neznano zamišljen in malobeseden

▶ Kvestenberg samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kvestenberg

Valenštajn (1866):

Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova

Kvestenberga

Valenštajn (1866):	Korak še, i dotakne se ga grozno. — Pri meni videl Kvestenberga si, Do zdaj poznaš njegov le javni posel, Prinesel sem
Valenštajn (1866):	Kvestenberg (Oktaviju). I mej obema moder svetovalec Oktavij (pokaže Kvestenberga). Ta vredni gost je Kvestenberg, komornik, Vojaški svetovalec, vojski velik

Kvestenbergu
Valenštajn (1866): cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da

▶ kvinteljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kanček; Pleteršnik

kvinteljc

kvintelc

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala

quintelz

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix, kadila, inu mire, usakiga en quintelz, vſse to ſtovzi h' prov drobnimu prahu, inu skuhei na
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zaiti te kuge po perloshnoſti, inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi

kvinteljca

kvintelca

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje

kvinteljna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini

kvinteljcev
- kvinteljnov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora

▶ kvintet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvintetu
Revček Andrejček (1891): še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša

▶ Kvirinal samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kvirinalom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in

▶ kvišku prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvišku

kviško

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní veliko
Divica Orleanska (1848):	proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še

kvišku

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico
Zoologija (1875):	žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup
Ferdinand (1884):	Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče mu grof tako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko
Zlatorog (1886):	Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni
Revček Andrejček (1891):	Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. )
Gozdovnik (1898):	sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V

k višku(združena oblika)
Fizika (1869): kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to dogodilo, posodo hitro

kviſhko

Genovefa (1841):	roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil

▶ kvitenga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odpis; Pleteršnik

kvitenge
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili

▶ kvocient samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kvocient

kvocijent

Aritmetika za učiteljišča (1885):	c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk.

kvocienta

kvocijenta

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je najlažje iz načina, kakó postane dividend iz divizorja in kvocijenta ter kakšen je odnošaj med divizorjevimi in kvocijentovimi členi v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne dobiš kvocijenta, ki je sam praštevilo. Drug za drugim uporabljeni divizorji in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	log N + log P. N. pr. enačbe. 2.) Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz. Vzemimo

kvocientom

kvocijentom

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ne izvzemši prejšnjega praštevila, in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne dobiš kvocijenta, ki je sam praštevilo. Drug za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številom, ako vsak njegov člen s številom razdelimo ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč večkrat

kvocientu

kvocijentu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	celim številom, ako ga razdelimo kakor celo število ter v kvocijentu decimalno točko postavimo, predno vzamemo prvo dividendovo decimalko v račun
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Iz prejšnjega je jasno, da je zavisna številčna vrsta v kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove
Aritmetika za učiteljišča (1885):	divizor pod prvi delski dividend zapisan misliti; prva številka v kvocijentu ima prav tisto mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi

▶ kvocientov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

kvocientova

kvocijentova

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta ima vrednost stotnin; tedaj ima vrednost stotnin tudi prva kvocijentova številka 4.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1, katera pomenja stotice; vsled tega pomenja stotice tudi prva kvocijentova številka 2. Pri b) stojé divizorjeve jednice (3) pod dividendovo

kvocientove

kvocijentove

Aritmetika za učiteljišča (1885):	številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh druzih. N. pr.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se na decimalni

▶ Kyburški samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kyburški

Gospa s pristave (1894):	so odšli nazaj proti svojemu taboru z žalostnim bremenom. Grof Kyburški je sedaj videl, da je vojska končana; umaknil se je
Gospa s pristave (1894):	Toda — kakor veli pregovor — človek obrača, Bog pa obrne. Grof Kyburški je upal, da bo prekanil Švicarje in prišel v njihovo
Gospa s pristave (1894):	oddelek vojakov poslati po oni stezi, koder je šel grof Kyburški. A grof Eberhard jih je znal potolažiti, rekoč: »Ni tako
Gospa s pristave (1894):	se državnozborskih sklepov in pravica bo na naši strani. Grof Kyburški ni ravnal prav, da je napadel mesto Solothurn; zato nas
Gospa s pristave (1894):	ji je bila, da bi vojvodu napravila veličasten pogreb. Grof Kyburški je uredil, da se je položilo vojvodovo truplo začasno v
Gospa s pristave (1894):	Velika zmaga za Švicarje, strašen poraz za nesrečno Avstrijo. Grof Kyburški je stal s četo blizu curiškega jezera in čakal povelja
Gospa s pristave (1894):	okrog njih cela gruča vojakov in voditeljev. Ko pride grof Kyburški do straže, pride mu gospod Hardeg nasproti ihteč: »Oh, grozna
Gospa s pristave (1894):	jim branil združiti se z Lucernci. Vodil ga je grof Kyburški, kateri je poznal vse kraje in kote po težavnem gorovju
Gospa s pristave (1894):	odločil za to misel, obveljala je splošno. Sklenili so: »Grof Kyburški naj izvojuje prepir sam, kakor ga je sam začel. « Ko

▶ kyrie neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

kyrie
- kyrie
  Branja, inu evangeliumi (1777): LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs
- k yrie(združena oblika)
  Branja, inu evangeliumi (1777): LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte

▶ l samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis
Fizika (1869):	drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno
Zoologija (1875):	lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Od krčmarja Josipa Streharja tukaj sem vzel na račun 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in

▶ l neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	piedi. L'uno tiengli ferma ſul diſegnato foro la mano, l' altro appuntatovi un groſſo chiodo lungiſſimo leva a tutta ſorza
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſul petto; chi lo trae con funi per i piedi. L'uno tiengli ferma ſul diſegnato foro la mano, l' altro

▶ l neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

l
Kmetijske in rokodelske novice (1845): naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i

▶ l okrajšava ↘ goo300k, IMP

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prvi sekundi za 4.9 m? 23.* Koliko velja a) 28 l po 48 kr.? b) 16 m po 3 gl. 35
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko kave bodeš

▶ l. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim kmetovavcam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o
Aritmetika za učiteljišča (1885):	omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1.

▶ l' neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

Pozhétki gramatike (1811):	bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar
Pozhétki gramatike (1811):	edinje ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt
Pozhétki gramatike (1811):	de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s'
Pozhétki gramatike (1811):	ſhli na vojſko, vojaki ſo vojſko ſazheli. J' ai passé l' été à la campagne, po létu ſim aa desheli bil
Pozhétki gramatike (1811):	nobena, aucun, aucune, nék, neko, neka; l'un, l'une, l'autre, eden, ena, drugi, drugo, druga, même, ſam, ſarma, ſamo
Pozhétki gramatike (1811):	mósh kakor shena (:mosh ino shena:) tukaj je que vés. L'homme que vous avez vu, mosh ktirga ſte vidili; tukaj
Pozhétki gramatike (1811):	glagolam praſhamo, kakor v' tim isgledu l'écolier diligent aime l'étude? P. L'écoler diligent aime....quoi? Kaj? O. L'étude
Pozhétki gramatike (1811):	beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme
Pozhétki gramatike (1811):	le enfant, itd. La rezhejo in piſhejo l'abeille. bzhéla, l'épée, mezh, l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt, idr

▶ la neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

Pozhétki gramatike (1811):	sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt
Pozhétki gramatike (1811):	beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa
Pozhétki gramatike (1811):	ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu
Pozhétki gramatike (1811):	plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge
Pozhétki gramatike (1811):	les rois, la reine, les reines; le lion, les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s'
Pozhétki gramatike (1811):	kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le lion, les lions; la table, les
Pozhétki gramatike (1811):	ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim
Pozhétki gramatike (1811):	ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi
Pozhétki gramatike (1811):	le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali

▶ la neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

la
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): la rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ

▶ Laban samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Laban

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino s' vſo ſvojo drushino ino ſ' ſvojim blagam odíde. Laban jo ushge sa njim, in ga miſli po ſili verniti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Rebèkin ſin, ſèſtre njéniga ozheta. Rahela bersh tezhe povedat ozhetu. Laban mu hiti naproti, ga objáme, kuſhne, ino pélje na dom
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	povejte, de ſe vém kam oberniti. “ Mati ino njen brat Laban odgovorita : „Glej, Rebeka ſtoji pred teboj! Vsemi jo, ino pojdi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	in òſlov. 15. Jakop gré v' ſvoj kraj. Ko je Laban vidil, de Jakop tako bogatî, mu je jél nevoſhljiv biti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Rebekin sin, sestre njeniga očeta. Rahel berž teče povedat očetu. Laban mu hiti naproti, ga objame, kušne, ino pelje na dom
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino z vso svojo družino ino s svojim blagam odide. Laban jo užge za
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino oslov. 15. Jakop gre v svoj kraj. Ko je Laban vidil, de Jakop tako bogati, mu je jel nevošljiv biti

▶ Labava samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Labave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni

▶ labod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

labod

Lohengrin (1898):	Lohengrin. Elza! Elza (strmí préd-se). Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga
Lohengrin (1898):	približuje! Lohengrin. Elza! Elza (strmí préd-se). Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si
Lohengrin (1898):	pazno poslušajoč. ) Veš li, kdo ta je mož, ki sèm Labod pripeljal ga je k nam? Miroslav. Ne! Ortruda. Kaj dal
Lohengrin (1898):	velikega zavzetja. ) Kdo on je, ki ga je na valih Labod pripeljal divji k nam? Ki v takih moč ima živalih

labud

Razne dela (1870):	hipno skerb in kvar: Je ognja novi samolet? Al je labud pobede vnet? In gromno vriska vsih plati: Pobožnih Bog ne
Razne dela (1870):	priplava Blizo brega naš labud, Gleda pazno kneza tud. "O labud, ponosna slika, Reče knez, me iti mika, Gledati očetov dom
Razne dela (1870):	čmer n in clo bezglasen? Le odkrito mi povej! " Tak labud mu reče zdej. Knez v odgovor dá mu tako: "Zelja
Razne dela (1870):	očesa ne oberne, Verh valov šumečih tud Se primaja naš labud. "Zdravstvuj, knez ti mladokrasen Reče mu, zakaj neglasen? Spet žaluješ
Razne dela (1870):	napada, Tako de občutja spor Serce mi razdene skor". Koj labud na to mu reče: "Samo to le? Ta ti steče
Razne dela (1870):	tera, Ker zabave misli de Meni zlo potreba je. " Koj labud perute dvigne, Breg obrizga krog in krog, Kneza z njim
Razne dela (1870):	Tak zlatovja krog in krog Silno velik je oblog. " Koj labud na to mu skaže: "Istina, in glas ne laže, Slišal
Razne dela (1870):	se čudi jako, Ter izreče hvalo tako: "Slava tebi, moj labud, Za izide, skerb in trud. Plačaj Bog ti vse zaslužbe
Razne dela (1870):	morje de iz rok Samostrel mu, žali Bog! Vraga krog labud obširno Plava zdaj ponosno mirno, Včasih bliža ze mu vmah

laboda
- labuda
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej
labodi
- labudi
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri
labodov
Zlatorog (1886): od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté

▶ labodji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

labodjo
- labodsko
  Zoologija (1875): Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke

▶ labor neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

labor

Sacrum promptuarium (1695):	oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6.

▶ laboranti neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

laboranti
Sacrum promptuarium (1695): etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku

▶ laboraveris neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

laboraveris

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega

▶ laborem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

laborem
Sacrum promptuarium (1695): Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem

▶ labores neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

labores

Sacrum promptuarium (1695):	amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt
Sacrum promptuarium (1695):	Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu

▶ labotski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

labotske

labudske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal

▶ lacarolov neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

lacarolov
Kmetijske in rokodelske novice (1846): plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve

▶ Lacinger samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Lacinger

Kvišku (1899):	bila vsaka žilica struna in vsaka se glasila: Margita, Margita. Lacinger se je pričel tajati in mehčati, vsa divja notranjost se
Kvišku (1899):	po tleh ter resignirano šepeta: Sic transit —. Tak je bil Lacinger. Na klopici nasproti pršečega vodometa je sedel, pušil malomarno cigareto
Kvišku (1899):	naš mladi gost, gospod Ante Lacinger, pravnik, stričnik gospoda oskrbnika. « Lacinger se je dostojno poklonil vsem milostivim zapored, tetki Teri pl.
Kvišku (1899):	požrla vse in nazadnje — požrla še očeta. « Anda je zaihtela, Lacinger se je pomaknil k njej, njena plavolasa glavica je klonila
Kvišku (1899):	je smrt, smrt! Bil je torej tak neznansko pust dan. Lacinger je slonel pri oknu, pokrit in odet v ovrhnik. Za
Kvišku (1899):	Pod mizo so ležali kosci papirja. Deset posetnic je spisal Lacinger v slovo, a vseh deset je raztrgal na drobne kosce
Kvišku (1899):	neba razkošno in veselo kot rdeča roža v solnčni rosi. Lacinger mora od tod! Zakaj? Zakaj? Sam hoče, stric hoče, a
Kvišku (1899):	burja, ples snežink, metež, strašanski metež mislij kot najhujši vrtinec. Lacinger je stiskal bledi ustnici krčevito, v duhu klel to vreme
Kvišku (1899):	podlega človeka. Torej grem, ker hočem iti, ne, ker moram. Lacinger je zopet strmel na grad, od njega na goro, kjer

▶ lacrymosa neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lacrymosa
- lacrymoſa
  Sacrum promptuarium (1695): na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve

▶ lacte neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lacte
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim

▶ lačen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lačen

Tine in Jerica (1852):	Tine nadalje, kdo je tisti, ki je rekel: Sim bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj
Zlatorog (1886):	komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo
Gozdovnik (1898):	zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplačuje
Gozdovnik (1898):	po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to

lačin
Kmetijske in rokodelske novice (1848): in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če

lazhen

Biblia (1584):	djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on, inu ty, katęri ſo s'njim bily: 4.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre

vazhen

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe o Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti biv vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo oni jedli noi

lačna

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nova prikazen; milovaje jej reče: „Zakaj se jočeš? Si li lačna? Glej tu imaš kruha in jabolk, jej in utolaži se
Pripovedke za mladino (1887):	Vetrič pihlja, Otrok iz neba,” ter mirno naprej jesta, ker lačna sta zelo. Janezek hudo poškoduje streho, Jerica pa si ulomi
Pripovedke za mladino (1887):	do mraka, toda iz gojzda ne prideta in grozno sta lačna, ker druzega nimata jesti, kakor nekoliko jagod, ki v gojzdu
Revček Andrejček (1891):	Lačna ne bodeš — toliko že imam (Prepričevalno. ) Kadar grem prosit, prav

lačne
- lačne
  Gozdovnik (1898): priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje
- lazhne
  Genovefa (1841): od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh

lačnega

lazhniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino mu porekó tudi oni: Goſpod! kedáj ſmo te vídili lazhniga, de bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli

lačni

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dné do dné huje godilo; marsikak večer so se mogli lačni vléči; zakaj oče si niso mogli, desiravno so se po
Roza Jelodvorska (1855):	masla. »Vem draga gospodična, de ste počitka potrebni, de ste lačni; postrezite si s to malenkostjo, in povejte mi kaj, kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	smo lačni” — pravijo — vedno silniše — „dajte nam jesti”. „Če ste lačni”, odvrne vratar, „pojdite v gostilnico, mi vam ne moremo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	nima konvent kaj dati, da naj pridejo drugikrat. „Mi smo lačni” — pravijo — vedno silniše — „dajte nam jesti”. „Če ste lačni”, odvrne
Občno vzgojeslovje (1887):	da meri poželenje neposrednje na kak vnanji predmet, da torej lačni človek želi kruha, žejni vode, lakomni denarja. A pri natančnejšem

lazhni

Biblia (1584):	ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak

lačnih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej

▶ Ladič samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ladič

Materino srce (1896):	Marš! « se mu je zahvalil častnik. »Priznati moram,« je izpregovoril Ladič, »... krasnejšega dekleta še nisem zlepa videl, in —« »No, no, no
Materino srce (1896):	kaj lepšega, kakor ste mi nanosili tukaj vi! Vobče, gospod Ladič, prosim vas, da v prihodnje opustite svoje posete! Midva! — — Midva
Materino srce (1896):	glavo k njemu in ga pogledala nekako škodoželjno. »Resnično, gospod Ladič, vi se mi smilite! Vi ste kasir, pri večji banki
Materino srce (1896):	Dovolite, koliko znaša vaša plača? « — »Ne, ni treba, ne, gospod Ladič! « je dostavila naglo. »Ni mi treba, da bi to vedela
Materino srce (1896):	mogoče, da se človek zaljubi na prvi pogled? — — Kaj misliš? « Ladič je molče pogledal častnika, ki je izpustil debel tok dima
Materino srce (1896):	se. »Meni se zdi, meni se nekaj zdi ... gospod Ladič! « Ladič se je v zadregi zasmejal in se obrnil nekoliko strani
Materino srce (1896):	bo nikjer! Bodi moja, vsa moja, Irma! « »Vedno lepše! — Irma Ladič, to se ne sliši slabo, hahaha! — Zdaj vsaj niste več
Kvišku (1899):	Spomini, spomini, milostna, spomini na mlada leta, katera je gospod Ladič preživel tam, to ga veže in vleče kot ptico na
Kvišku (1899):	zapustila, od tedaj nisem bila srečna za trenutek. Ah tisti Ladič —« Anda se je naslonila nazaj in si zakrila obraz. Lacinger

▶ Ladičevka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Ladičevka

Kvišku (1899):	naša zlata mamica pomiri srce Margitino. « Proti večeru je šla Ladičevka obiskat Margito. Tej se ni zdel obisk nič nenavadnega, ker
Kvišku (1899):	še ni doslej čula mati, glas, katerega se je prestrašila Ladičevka, in ta glas, ta stavek, izrečen z vso grenkostjo trpeče
Kvišku (1899):	grenkosti, kakor da so se zaklopile na veke vsakemu smešku. Ladičevka se je vrnila domov, in prvič jo je zapeklo grozno
Kvišku (1899):	ne od Margite; bil je zanjo preenergičen. Brzojavila mu je Ladičevka, da se mora pri tej priči vrniti, ker je dobil
Kvišku (1899):	pripravila takoj krasni samovarček, da ji zavre čaj, katerega je Ladičevka izredno rada pila. Toda komaj je zaplapolal višnjevi plamenček, ki
Kvišku (1899):	Ladičevki. »Gospod baron, vse je v redu,« hitela je vesela Ladičevka, ko se ji je komaj Lotar poklonil in ji poljubil
Kvišku (1899):	morala zopet mama vse uravnati? Ah, to ste mladi zakonci! « Ladičevka je baronu dobrohotno zapretila s prstom Lotar se ji je
Kvišku (1899):	Vem, vse vem. Nič ne taji! Povej, zakaj si taka? « Ladičevka je govorila dokaj resno, kakor da je užaljena. A bila

▶ Ladinik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ladinika
- Ladinik-a
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr.

▶ Ladislav samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ladislav
Kmetijske in rokodelske novice (1847): v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven

▶ ladja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ladij

Tiun - Lin (1891):	mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel
Tiun - Lin (1891):	nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To

ladja

ladija

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske
Viljem Tell (1862):	Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu
Tiun - Lin (1891):	čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli
Tiun - Lin (1891):	precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič
Tiun - Lin (1891):	vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič.

ladja

Robinson mlajši (1849):	3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim
Viljem Tell (1862):	Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje ladja.

ladjah
- ladijah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom
ladjami
- ladijami
  Tiun - Lin (1891): imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote

ladje

ladije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode
Zoologija (1875):	navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus
Zoologija (1875):	zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi
Tiun - Lin (1891):	morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro

ladje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé
Robinson mlajši (1849):	potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno

ladji

ladii

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vnelo še posebno razpertje, zato ker so Rusi na angležki ladii „Kosak” pomorili majhno množico angležkih mornarjev, kteri so se, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pravi, da kralj že več nočí spí na neki španjski ladii, ki stojí pred Gaeto; zjutraj pa gré vsaki dan v

ladiji

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna

ladji

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz
Robinson mlajši (1849):	zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson

ladjo

ladijo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo
Tiun - Lin (1891):	Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so
Tiun - Lin (1891):	ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor
Tiun - Lin (1891):	lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se
Tiun - Lin (1891):	videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da
Tiun - Lin (1891):	da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo

ladjo

Fizika (1869):	druzega, ali pa od vršela (Mastkorb) na jadrani doli v ladjo. Ako se govori na enem koncu v tako cev, gredó
Gozdovnik (1898):	je bil sovjet v krvavi bitki s francozkim kutrom (brzo ladjo). Neki mornar, ki je bil brez dvoma njegov oče, in
Lohengrin (1898):	Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga, — že bliža se, glej, tod

▶ ladjestaja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pristanišče; Pleteršnik

ladjestaje
- ladijostaje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti

▶ ladjevje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ladjevje
- ladijevje
  Tiun - Lin (1891): oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je

▶ ladjica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ladjica

Robinson mlajši (1849):	najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze
Tiun - Lin (1891):	bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov
Tiun - Lin (1891):	po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem

ladjička
Robinson mlajši (1849): sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati

ladjice
- ladjice
  Robinson mlajši (1849): kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke
- ladjičke
  Robinson mlajši (1849): ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na

ladjico

Robinson mlajši (1849):	pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da
Robinson mlajši (1849):	bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg
Robinson mlajši (1849):	sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem
Tiun - Lin (1891):	pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj

ladjičko
Robinson mlajši (1849): vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino

▶ ladjin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ladjin
- ladijin
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški

▶ Lænsberg samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lænsberg
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in

▶ læsisti neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

læsisti
- læſiſti
  Sacrum promptuarium (1695): Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque

▶ lafarari samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

lafarari
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te

▶ lagano prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počasi; kontekst

lagano

Stric Tomaž (1853):	serditega. „Kdo neki mi ga je gospodarja postavil? “ jo zdaj lagano vpraša Juri. „Ima mar pravico, človeške pravice tako grozopolno z
Sveta grofinja Genofefa (1857):	enkrat grofinja ſama po vezherji po vertu ſprehaja, ſtopi Golo lagano k nji in ji s perlisljivimi beſedami gorezhoſt ſvoje ſtraſtne

▶ laganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laganja
Zlata Vas (1848): starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in
laganje
- lagainie
  Sacrum promptuarium (1695): ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite

▶ lagati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lagal

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo lagal, kar je mogel, se že tako vé. Med tem pride
Občno vzgojeslovje (1887):	resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba
Tiun - Lin (1891):	po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled

legal

Zlato pa sir (1860):	iskanje zlate rude, nekaj po resnici, nekaj je pa tako legal, da sem se čudil njegovi pameti. Pa kmalo so se
Razne dela (1870):	njem! (Don Manvelu. ) Strupeni gad! Je to ljubezen tvoja? Zató legal si spravo mi kovarno? Nebeški glas je bil moj serd
Žalost in veselje (1870):	Nu, kaj pa da je resnična, čemu se bom pa legal. " Stari Jaka pa menda ni dosti zaupal ptujemu gostu. Naslonil
Marjetica (1877):	Črevljarček prebrisana pretekana glava je imel hvale polna usta, in legal in pripovedoval jo kakor, da bi otavo kosil, in vse
Slovenski svetec in učitelj (1886):	svojo; ako ne znaš, stopi sam, de te poveževa, ker legal si in v prelazovanji ogleduješ za vrage našo zemljo. Reci
Prvi sneg (1886):	zadregi. Predober je še, da bi se mi v obraz legal, priznati pa tudi ni hotel, da pojde. Rekel je, da
Gojko Knafeljc (1899):	Kdo bi si bil mislil, da vaju najdem tukaj! « je legal Gojko. »Ali se vama smem pridružiti? « »Kakor vam drago,« odgovori
Gojko Knafeljc (1899):	res? Jaz jamčim za svoje besede, in še nikdar nisem legal ali pretiraval! Kje bi dobili boljšega podpredsednika čitalnici, kakor je

lagala

legala

Razne dela (1870):	in časa ni imela, De blagor bi prinesla bratam bila. Legala ta in una je beseda, Vse hlap je kar preroštvo
Razne dela (1870):	Na Černavko vstrašeno. "Gerda baba, goljufala Ti si mene, se legala, In pa kako, in pa v čem, Zlodja hujši si
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	izpraševanji odgovorila, da nima nobenega otroka. Zakaj se mi je legala, če je ta „baron" njen sin? Čemu je prikrivala, da
Iz življenja mlade umetnice (1890):	šla k ostalim gôstom. In danes sem vesela, četudi sem legála ... Morda pa tudi — ne ... Dné 30. prosinca leta 1885. Ti

lagati

lagat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti

lagati

Genovefa (1841):	radi, in ſe vunder ne morejo terpéti. To ſe pravi lagáti. ” „Ali ſe pa more to? ” je vpraſhal fantek. „To bi
Genovefa (1841):	more. Ljudjé ſo jim tako lagáli. ” „Kaj je pa to, lagáti? ” je rekel ſantek. „Téga ne umém. ” „To je,” pravi Genovefa

legat'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se
legati
Lohengrin (1898): takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal

lažejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne
Revček Andrejček (1891):	zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je

lažeš

lasheſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to

lažeš

Divica Orleanska (1848):	po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V
Viljem Tell (1862):	priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad

▶ lagovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

mineral zeolit; kontekst, splet

lagovci

Rudninoslovje (1867):	lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od teh je razlikuje manjša teža
Rudninoslovje (1867):	i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od teh je razlikuje

▶ lagunski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lagunske
Zlatorog (1886): Od morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm

▶ Lah samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	delitve ropa pa se je vnel razpor med njima, in Lah je Štajerca vstrelil. Zdajci je žena vstreljenega Štajerca, ki je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	ob obalih morja, sta ga umorila dva železniška stražnika (en Lah in en Štajerc), oropala in v morje vrgla. Zavoljo delitve

Laha

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Štajerca, ki je za hudodelstvo ropo- mora vedela, šla nad Laha in od njega tirjala svoj delež. Al ta jej nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	dati. Razkačena ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska

Lahe

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je do sitega trikrat na dan, kakor vidimo tudi varčne Lahe le trikrat na dan polento jesti, in potlej pridno delati
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sviloprejk ali svilnih gosenc. Prideljevanje svile ali žide, ki je Lahe, Francoze in še druge dežele obogatilo, potrebuje manj opravila in
Rokovnjači (1881):	s starim metljiščem poditi skozi celo kranjsko deželo tja v Lahe. Ti capinje bi bežali kakor pes, kadar je klobaso ukradel
Moja hoja na Triglav (1897):	ne razpne svojih peruti in ne uide čez gore med Lahe, ki so boljši trgovci nego Slovenci? Vedno pomanjkljivo oblečena Venera

Lahi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da odtod so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele

▶ lahek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahekpridevnik, splošni, nedoločeno

lagak
Sacrum promptuarium (1695): ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in
lahak
Kemija (1869): v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80

lahek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tolovajev; vtonjenca iz vode potegne; izkoplje zmerznjenca izpod snega; vleče lahek voz, goni ražnik; od svojega gospodarja zgubljene reči poiše in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	podoba zemlje, že zdaj napravljena, da bo poduk čedalje bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega
Zoologija (1875):	sesavcev. Skelet ima tudi neke posebnosti. V razmeri je jako lahek, kajti so vse kosti tenke, otle in zrakom napolnjene, kar
Oče naš (1885):	od tod, naj velja karkoli. Popisovanje mi je dalo tako lahek kakor gotov pomoček v roko, spraviti ga od sebe. Zatožil

lohak

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest

lahkapridevnik, splošni, nedoločeno

lahka

Biblia (1584):	duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi prav dobro
Kemija (1869):	pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena

lehka
Robinson mlajši (1849): obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu

lahkepridevnik, splošni, nedoločeno

lahke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali
Fizika (1869):	ako se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v
Stelja in gnoj (1875):	rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da
Revček Andrejček (1891):	lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove in pa v nedeljo smo se v cerkev vozili

lehke
Valenštajn (1866): Vpiját je bil i nékamo lehké krví, V jezi je svojega skoro slugo zadavil, I norimberšká
lohke
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne

lahkegapridevnik, splošni, nedoločeno

lahkega

Botanika (1875):	gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa
Revček Andrejček (1891):	torej delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti

lahkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſamo savoljo njegoviga obrasa in njegove lizhnoſti, ampak tudi savoljo lahkiga nauzhenja in rasſhirjenja. In kdo bi ne poterdil pravizhne in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljudje, kmetje, veliko denarjev dobili, zhe bi hoteli tega tako lahkiga perdelka lotiti ſe, in veliko jih je, ki bi lahko

lahkempridevnik, splošni, nedoločeno

lahkem

Pomladanski vetrovi (1881):	bode lov imel. Svest si je bil, da pri tem lahkem delu si ne bo nihče vratú ulomil; to mu je
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	je globoko dolgo jezero, po katerem so ja vozili v lahkem čolniči prekrasni labudi. Po zimi je dala zajezena voda gladko
Cyclamen (1883):	kakor bi se ž njo ne mogel sukati v onem lahkem površnjem besedovanji, kakor je to navada v družbah, kjer se
Agitator (1885):	smeje se Milica. A malo potem je postala resnejša. — V lahkem pogovoru so jim tekle ure, in ker je bilo vreme
Kotanjska elita (1898):	sedela v dolgem, belkastem, s čipkami črez in črez posutem lahkem zjutranjem krilu, ji ne bi bil nihče prisodil petdesetih let

lehkem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev

lahkipridevnik, splošni, nedoločeno

lahki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to toliko bolj, ker se lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se
Viljem Tell (1862):	našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih

lehkej
Rudninoslovje (1867): okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take

lehki

Valenštajn (1866):	sreče stanovitne Nam ne rodé. Postavi v naglici Iz platna lehki šator si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kalilo čistoto tvojega hrepenenja, če tudi le za malo, kakor lehki dihljej skali čisto, ravno jeklo. In ker sem želel, da

lahkihpridevnik, splošni, nedoločeno

lahkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá
Divica Orleanska (1848):	serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse

lehkih

Žalost in veselje (1870):	jih je vedno veliko število skupaj in se na svojih lehkih čolnih, ki jih imenujejo "džunke" naglo umaknejo v zatišje, ako
Cyclamen (1883):	silo ter ne podere in ne razruši vseh močnih in lehkih spon, v katere nas je že poznejša uklenila. Taka se
Cyclamen (1883):	pritisnil k telesu, ter tako klobuk pred se moleč stopal lehkih nog proti zrcalu. Pred njim pak se je elegantno priklonil

lahkimpridevnik, splošni, nedoločeno

lahkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vſe le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem

lahkopridevnik, splošni, nedoločeno

lahko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré
Mlinar in njegova hči (1867):	potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no
Mlinar in njegova hči (1867):	Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila
Spisi Krištofa Šmida (1883):	izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal, ampak otroka
Ferdinand (1884):	kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC
Ferdinand (1884):	delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je

lehko

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de
Občno vzgojeslovje (1887):	obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno.

lohko

Ta male katechismus (1768):	virlu varvati, inu vednu vogibati. Povej meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od Krivovirneh Kristianov ſpoſnati? Ta je le
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti v' simskim shitu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſva narasen — Tulp. Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho pod plajſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader bo poroka , mi bote puſtili

lažjapridevnik, splošni, primernik

lajši

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	razori nekoliko spolniti, da bo povsod enaka rast in košnja lajši. 4. Zeljstvo. Da je zelno, ali kolerabno, ali pesno, ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nekter lajši, nekter težji. Lipa, verba, topol, jagnje, smreka je lajši od gabra, hrasta i. t. d. Za nektere dela je

laža

Rudninoslovje (1867):	iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode.
Rudninoslovje (1867):	potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov

lažjepridevnik, splošni, primernik

lajši

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bosnjaški in nekteri horvaski, niso tolikanj za ježo, ampak za lajši tovore po ozkih potih v hribih in po škalovji, tudi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali veja. Teži in bolj okleno zernje pada v kot, lajši opremik bliže ostane, pleve pa na sredi tako, da se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa zemlja lahka, tudi 2 pluga in 4 brane, pa lajši. Posestvo več od 5 oralov (johov) potrebuje že dvéh vozov
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	namreč apnjnik žgè, se po ognji ogelnokislic izžene, ostane apno lajši od poprejšnjega apnjenka, in sicer toliko lajši, kolikor teži gaz
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z obravnanjem v rešetih, iz kterih prah na tla gré, lajši rečí pa naverh pridejo, se odgrabijo in na zadnje posebe
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	izžene, ostane apno lajši od poprejšnjega apnjenka, in sicer toliko lajši, kolikor teži gaz, ki ga je zgubil. Apno tako se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kadar apno zgó, izžene oginj iz njega ogelnokislino in postane lajši toliko, kolikor teží ogelnokislina, ki jo je zgubil. Potlej pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jermeni in povezi. Za težko vožnjo dobre komate, za lahko lajši, ali pa široke persne jermene. Konj je zlo služljiva stvar

laže
Rudninoslovje (1867): najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina

lažje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na
Občno vzgojeslovje (1887):	dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam

losheji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 25 goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako

loshejſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teshejſhi ſorte po 5 in 5 in pol kr. funt. „ loshejſhi „ po 4 in 4 in pol kr. funt. Oznanilo. ☞
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt.

lažjegapridevnik, splošni, primernik
- ložega
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico

lažjipridevnik, splošni, primernik

laglji

Kemija (1869):	Povprek se more reči, da je sveteči plin za polovico laglji od zraka, zato v novejšem času samo z njim polnijo
Kemija (1869):	dočim se je popreje rabil vodenec, ki je sicer mnogo laglji ali mnogo draži. Koristno je pri destilivanji zadnje pline, ki

lajši

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drugim, in v njihovo rast pomaga; 4. ker je veliko lajši od vsih druzih gazov in od navadnega zraka, gré nakviško
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	i. t. d. c) Kar težo lesa tiče, je nekter lajši, nekter težji. Lipa, verba, topol, jagnje, smreka je lajši od
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se ne veže; je brez duha in slaja, in malo lajši od kislogaza. Koristi tega gaza so: 1) služi v zraku
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	majhnih. Vsi naj bodo dobro shranjeni in snažni, in če lajši, boljši; b) več zbic, da se matice va-nje zapirajo, kar
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njem dihati; vsako živo stvar kmalo zaduši; 3) je veliko lajši, zlo štirnajstkrat od navadnega zraka, in nar lajši med vsimi
Ljubljanske slike (1879):	ima le redkokrat opraviti. Zato pa njegov posel ni nič lajši, marveč še težji od onega, čeravno ni treba „glihati“ ali

ložji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa

lažjihpridevnik, splošni, primernik

ložejih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa

lažjopridevnik, splošni, primernik
- ložeji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj
najlažjapridevnik, splošni, presežnik
- nar ložji(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): do zdaj le malo moke narediti moglo. Naj noviji, in nar ložji skušnja pa uči tako le is pozemljic moko delati
najlažjipridevnik, splošni, presežnik
- nar lajši(združena oblika)
  Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): 3) je veliko lajši, zlo štirnajstkrat od navadnega zraka, in nar lajši med vsimi gazi, in gre torej, hitro kviško; 4

▶ lahen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahenpridevnik, splošni, nedoločeno

lahen

Žalost in veselje (1870):	varhu. Proti polnoči je nekoliko zadremal, kmalo pa ga prebudí lahen šum, kot bi se natihoma kdo bližal. Pri oknu, ki
Gostačeva hči (1891):	meglice po celem obzorju, kakor bele ovčice po prostrani livadi. Lahen vetrič pihlja čez opustošeno ravan ter hladi vročo glavo Korenovega
V krvi (1896):	šumelo in šušnjalo kakor v gozdu, kadar vrši skozi vrhove lahen veter. Drsajoči koraki so odmevali po belem tlaku, vmes pa
Slučaji usode (1897):	katero mu je ona bila ponudila v znamenje sporazumljenja, in lahen a iskren njegov pritisk jej je svedočil, da ga je
Vinjete (1899):	na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je še ostal lahen duh prejšnjega vonja. Tako je pred mano razstrt oddelek mojega

lahnapridevnik, splošni, nedoločeno

lahna

Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	so hodili. Dve reči se pri vsih Čerkesih najdete: urna, lahna hoja in moško obnašanje, ki se njim prostim sinovom gora
Antonio Gleđević (1873):	in prav srce se ji je smejalo, kadar je zavela lahna sapa, da so se cveti pričeli gibati, majati pisane bunčice
Viženčar (1881):	kakor jo nosijo navadni lovci, obstoji ta pri tem pogledu, lahna bledina mu spreleti zagorelo čelo, in ko si popravi kodraste
Roka in srce (1883):	tebe. Eden srčen pogled, eden nepričakovan trepet njegovega glasú, ena lahna mimogredoča rudečica na njegovem lici — so prikazni ljubezni pri izobraženih
Mačeha (1883):	prikaže se majhen rudeč pikljaj, okoli kterega se je vzdigovala lahna oteklina. — Eufemija jo tolaži in zagotavlja, da se bode rana
Arabela (1885):	streči možu in sinu. »Prosil bi vas,« nadaljuje on in lahna rudečica se proti njegovej volji vlije po resnem njegovem lici
Hudi časi (1894):	sta jezdila Apert in Birk čez kapiteljski grič proti Bršlinu. Lahna meglica se je prijemala pisane goščave ob potu. Vse je
Gospa s pristave (1894):	je zasvetilo v njeno dušo, njeno srce je dihalo prosteje, lahna rdečica ji je oblila obličje. Grof je bil zadovoljen, in
Prve hiše (1896):	strehe ukradenega zajca. In ko se je v mraku vzdigovala lahna meglica iznad zemlje, kadilo se je tudi v Prvinovi koči

lahnepridevnik, splošni, nedoločeno

lahne

Mlada leta (1875):	sem pričel prebirati vtopivši se v divno poezijo. Prebude me lahne stopinje in šumenje svilnate obleke. Povzdignem glavo: pred menoj je
Povestnik v sili (1883):	očmi — bila, je veličastvena prikazen. Visoke rasti, oblečena vedno najokusnejše, lahne a vendar ponosne hoje, z ljubeznivim obnašanjem, v kterem pa
Povestnik v sili (1883):	rudeče nebo se je žarilo in obsevalo z ognjenim svitom lahne oblačke. Listje je trepetalo o večernej sapi; ptički, skakljaje z
Iz arhiva (1890):	se mu ni hotela izpolniti želja, napósled je vendar začul lahne stopinje na hodniku. Zadrhtel je od koprnenja. V tem so
Roman starega samca (1895):	navadno čakala na-me, niti poslušal na stopnicah, da-li čujem nje lahne stopinje. Kot hudodelnik sem smuknil sedaj skozi duri svoje sobe
Jarem pregrehe (1895):	snežene kepe. Kar se začuje žvenketanje kraguljčkov. Po cesti pridrče lahne sanke in ustavijo se pred Rokovo krčmo. Bliskoma skoči prišlec
Zunaj (1896):	fronte gorenjskih velikanov; od strmega vrhovja Kamniških planin so pihljale lahne sape preko ljubljanskega polja sem proti pokopališču pri svetem Krištofu
Najmlajši mojster (1896):	se napravljala, Po nevestno se nar'di — tedaj začuje po stopnicah lahne korake. Brzo zagrabi po knjigah na stoléh ter jih dene

lahnejšipridevnik, splošni, primernik
- lahnejſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza

lahnipridevnik, splošni, nedoločeno

lahni

Žalost in veselje (1870):	nič nemogoče. Nekega dne se pripelje po cesti za Savo lahni voziček in v njem so sedele tri osebe. Po poti
Agitator (1885):	da se je zibal čolnič sam, kakor ga je zaganjal lahni vétrič. Mladi mož je bil v zadregi in ni védel
Jara gospoda (1893):	pobožnost in v pokoro grehov svojih, ni se menila za lahni šum, ki je nastal po cerkvi. Ko je odšel župnik
Gospa s pristave (1894):	gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida: bila je v lahni, toda dolgi svilnati obleki; na glavi je imela blesteč dijadem
Zunaj (1896):	in os in mušic, sapljanje vetrca, šum drevja — vsi ti lahni glasovi narave se strinjajo v tiho simfonijo, katero moti le
V krvi (1896):	majski sen, kakor velik cvet je bila videti Tončka v lahni, vonjivi obleki. Krilo se je tesno prilegalo krasnemu oprsju ter
Slučaji usode (1897):	je in bode odslej moj edini posel, odvrne Malvina, in lahni vzdihljaj se jej pri tem ukrade iz prs. — Delo je

lahnihpridevnik, splošni, nedoločeno

lahnih

Žalost in veselje (1870):	so najprederznejši in najgrozovitnejši med vsemi morskimi tolovaji. V svojih lahnih ladijah, imenovanih "džunke," obsujejo ptujo ladijo ter jo priklenejo z
Žalost in veselje (1870):	moral Peter prepeljavati, pridružil se mu je vselej tudi Aleš. Lahnih korakov, kot bi bil rojen na vodi, stopal je po
Žrtva ljubosumnosti (1884):	po globokem snegu. Ali ta ga ni zadržaval. Kakor skoči lahnih korakov štirinogata živalica preko majhnih potokov in slutnja in bol
Arabela (1885):	proganja nočno tmino, ko se vse stvarjenje počasi vzdiguje iz lahnih meglic in se vedno jasneje prikazuje očem. Ta čas nas
Križ na poti (1891):	Kakor temno-modra planota se razprostira pred njima morje, samó krožci lahnih valov se bliščé v svetlem solnci. Ladje na jadra in
Vinjete (1899):	od stropa do tal. Kakor sanjaje so se zibali v lahnih valovih njeni bleščeči, mehki udje in temni lasjé so padali

lahnimpridevnik, splošni, nedoločeno

lahnim

Antonio Gleđević (1873):	ga je prehitel Fernando Gozze, vzel bakreni kotlič in z lahnim smehljajem in globokim poklonom ga podal Baziliji. Dekle je zardelo
Arabela (1885):	stal poleg nje na zadnjih nogah oglašujoč se z zaporednim lahnim lajanjem. A jedva je njemu ponudila košček premočno pečene gosje
Vesela vožnja (1889):	To zopet ni hotelo Kreménu v glavo. »»Glej,«« pravi z lahnim nasmehom, »»nobenih saníj še nisva srečala. Meni se to vsekako
Vinjete (1899):	simpatije več do temnih diamantov. Lase je imela temnorjave z lahnim zlatim bleskom, in padali so ji globoko na čelo, skoro

lahnopridevnik, splošni, nedoločeno
- lahno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze

▶ Lahinja samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Lahinja

Zlato pa sir (1860):	naredila. Varujte se, varujte. Jaz ne grem naprej. " Sedela je Lahinja pod votlo skalo, bukvice je imela v roki in brez
Zlato pa sir (1860):	prevračalo čez pečino, pa nisem čul poloma, tako je germelo. Lahinja naju je kmalu zapazila; prišla mi je z dežnikom nasproti
Zlato pa sir (1860):	nisem časa imel na nebo gledati, moral sem na zemljo. Lahinja je s težkim terdnim dežnikom hitela, čez sodrego in mlako
Zlato pa sir (1860):	naredi, ali se pa v skalo spremeni. Zdaj pa vidite, Lahinja je tukaj celo poletje; letos bo osledila s tistimi bukvami
Zlato pa sir (1860):	postrežljivega molzača. Ko stopi Čuk s polnim žehtarom v stan, Lahinja k višku plane, kot bi se htela vanj zakaditi; resastega
Cyclamen (1883):	saj sem Vam menda že pripovedoval o tem! Toda — ta Lahinja je po polnem taka, ko tista markiza! « »Preveč otrok ima

▶ Lahir samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lahir

Divica Orleanska (1848):	Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta
Divica Orleanska (1848):	brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša
Divica Orleanska (1848):	Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na
Divica Orleanska (1848):	sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir.
Divica Orleanska (1848):	sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj!
Divica Orleanska (1848):	Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj
Divica Orleanska (1848):	mu je padel, De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se
Divica Orleanska (1848):	mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se ne
Divica Orleanska (1848):	Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp

▶ lahkič prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

morda, mogoče; Pleteršnik

lahkič

lehkič

Robinson mlajši (1849):	debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili
Robinson mlajši (1849):	da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po-
Robinson mlajši (1849):	tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku

▶ lahko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahkoprislov, splošni, nedoločeno

lahko

Genovefa (1841):	tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi
Tine in Jerica (1852):	pošlje. Ni mi treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi bolan.
Stric Tomaž (1853):	ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez

lahku

Sacrum promptuarium (1695):	magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria
Sacrum promptuarium (1695):	shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi

lehke
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): še le jih prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo luknjičastega papirja, ali z mrežami ali pa
lehkič
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel

lehko

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nič prav prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih
Robinson mlajši (1849):	to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je
Robinson mlajši (1849):	Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli.
Robinson mlajši (1849):	z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor
Robinson mlajši (1849):	orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke
Valenštajn (1866):	bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al
Mlinar in njegova hči (1867):	Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata
Občno vzgojeslovje (1887):	vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj

lohka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi

lohku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize

vehku

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 63. KAPITL. Spet an druji. Gantuarh da vehku dnarje dobish. Povoshi an srabern dnar navetar napuſtni den poudenje

lažeprislov, splošni, primernik

lashej

Biblia (1584):	ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi
Biblia (1584):	dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus
Biblia (1584):	riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem

laže

Viljem Tell (1862):	Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga.
Rudninoslovje (1867):	topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so

loshe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mi jih je poſodila , ſim jih tudi sapravil. Nizh ſe loshe ne posabi , koker sapravleni dnar. Smeſhnava. Poſodila ſub conditione expreſsa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	toku ſkùſhtráni. Nęshka. (popravla. ) Nizh ne dę, ga bodo ſhe loshé kręgali. Gospá. (samiſhlena. ) Kaj ſi rekla, Nęshka?

loshej

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan tę ſodbe kakòr vam.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet

loshiſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej

lože

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami
Fizika (1869):	ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in zavolj česar se že od zunaj ločijo od
Stelja in gnoj (1875):	se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti
Stelja in gnoj (1875):	iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti

lažjeprislov, splošni, primernik

laglej

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa

laglje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se

lahkej
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde
lahkejši
Roza Jelodvorska (1855): tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In
lajše
Gozdovnik (1898): v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik.
lajši
Razne dela (1870): glas: Bi bil se dob primernih trudil, Te biserce bi lajši grudil, Ki zaničuje malo stvar, Obrača v manjši trud in
laže
Kemija (1869): pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila.
ležej
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne
loshe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vam povém, ˛Sódomſkimu ino Gomórſkimu meſtu bo ob dnevu ſodbe loshe, kakor takim ljudém, kteri vaſ nozhejo ſprejeti“.
losheji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in plevél satérati. Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je saſejan plevél satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga
loshi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To

loshje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino

lože

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi
Zlata Vas (1848):	otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj
Mineralogija in geognozija (1871):	v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in

ložej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še
Tine in Jerica (1852):	je šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potem veseli, ko bote s svojo živino vred manj terpeli, ložej več nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse

ložeje

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kedar so konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli
Oče naš (1885):	nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel

ložeji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi
ložje
Spisi Krištofa Šmida (1883): se kar nič brigal, kar se po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso

najlažeprislov, splošni, presežnik
- najlaže
  Rudninoslovje (1867): kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru
- naj lože(združena oblika)
  Roza Jelodvorska (1855): je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. «

najlažjeprislov, splošni, presežnik

najlažje
Občno vzgojeslovje (1887): nas, stori, da si svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo
naj lažje(združena oblika)
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno

najloshe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

beſedami povédal, de je on pravi Odreſhenik. Odkritoſerzhne duſhe pridejo naj loshe k' ſposnanju reſnize. Jesuſ je ſhe ſ' ˛Samarijanko govoril

naj loshe(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

jése v' ozhetovi hiſhi ni mogel terpéti. Vidite, otrozi! ' ſovrashnike naj loshe ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo potolashimo. Jakop gré sdaj s'

najlože
Mineralogija in geognozija (1871): menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi
naj ložeji(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1845): da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi

nar loshej(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti
Slate jabelka (1844):	is Siene na snanje dal, de zhlovek ſi mir ſerza nar loshej perdobí in ohrani, zhe premiſli in terdno veruje, de
Slate jabelka (1844):	vedno iſkali, ker ſo vedili, de po tej poti ſe nar loshej in nar préd k’ pravi ponishnoſti pride. « — Tako uzhi
Slate jabelka (1844):	prejeli in preſtali; sakaj to ſo tiſti dnarji, s’ kterimi nar loshej poplazhamo dolgove, ki ſmo jih per Bogu s’ ſvojimi
Slate jabelka (1844):	sheleti; tudi bolj vé, kakor mi, po kteri poti bomo nar loshej k’ svelizhanju priſhli. Vſe poti ſo v’ boshjih rokah
Slate jabelka (1844):	je ſprizhuval is ſvoje laſtne ſkuſhnje, de je s’ tem nar loshej s-hajal, ko je vſako rezh tako povedal, kakor je
Slate jabelka (1844):	s’ prijasnoſtjo, s’ ljubesnivoſtjo, s’ ponishnoſtjo. S’ temi zhednoſtmi ſi nar loshej perdobimò ſerza ljudi, in jih nar papred h’ kaki

narloſhej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 46 →

← ↑ →

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drugim podelila. Vbogiin otrokom je oblazhila narejala, potrebnim bolnikam dobre kuhe poſfhiljala, pa jim tudi ſarna sdrave juhe sarieſla; nar vezhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél
Zlata Vas (1848):	kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan
Zlata Vas (1848):	kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré
Zlata Vas (1850):	zdaj se je to samo dalo. Sicer je vsak pri kuhi več derv požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih
Zlata Vas (1848):	mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in na žemlje vli. Potlej vterdi še testo s tremi kuhavnicami moke, in ko en časek postane, ga deni dve kuhavnic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peteršilja, de se zarumeni, vli na žemlje in s štirimi kuhavnicami moke testo naredi. Tudi se v velikosti rumenjaka v rumeno

Kuharske Bukve (1799):	malo musga; vſe to drobno vkup rasręshi, oſoli, perdeni tri kuhalnize kiſle ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali
Kuharske Bukve (1799):	en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	malo drobno zrezane čebule in peteršilja, ocverti špeh, pa štiri kuhavnice moke, in delaj po tem kakor zgorej.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozo, de se dobro zarumeni; potem perdeni dve ali tri kuhavnice moke, de še tudi zarumeni, vli na to poltretji bokal
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ogenj, de se razbeli, daj blekic skozi jermene na konec kuhavnice in pusti ga od tega v razbeljeno maslo valiti. Ko

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebulo in zelenim peteršiljem v srovem maslu. Potem persuj dve kuhavnici moke, de se zarumeni, perli potlej en bokal vode ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pretlači skozi sito, de samo lušine ostanejo, zarumeni lepo dve kuhavnici moke v srovim ali dobrim kuhanim maslu, perdeni malo na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni kozi na žerjavci, zali jo potem med

Nevera (1878):	padel, in pa, da se ženske za metlo, šivanko in kuhalnico brigajte, drugo vam nič mar! « tako jej zbadljivo odgovori po
Ali nam je potreba domačih pis... (1878):	brati, tujega duha se napajati, in ne le samo za »kuhalnico«. Gotovo pa bi rade brale domače berilo, ko bi ga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	v jazbino kamenje in je izbil divji ženi iz rok kuhalnico! Prestrašena pokliče moža, ki plane iz jame in postopača zgrabi
Spletke (1894):	je podpirala brado, z desnico pa, v kateri je držala kuhalnico, zamahnila je nekolikokrat proti Maruši Klepetčevi ter jo tehtno vprašala

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 46 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —