Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 47 →

lahkodušno lahkomiseln lahkomiselno lahkomiselnost lahkomišljen lahkomišljeno lahkota lahkotno lahkoveren lahno laib. laibach Laima lajanje lajati lajo lajta Lajthold lajtnant laket lakiranje lakirati lakirnik lakomen lakomnik lakomnost lakota lakotnica laksira Lama Lambergar lamica lampa lampica Lamprin lan lanček landen landkarten landleute landw. lanec lanen Laner lange langer langobard Langus lani lanita Lannes lanoreja lanski Lapajne Laponec lapor laporast laporen lapornat lapornat_peščen lapornica lapuh laqueo laqueum las lasast lasatka lasciviæ lasec lasek lasen lasjena laskanje laskati laskav laskavo lasnica laso lasovitost lasovje Lassen lassenov last lastavica lasten lastnija lastnik lastnina lastninski lastnoročno lastnost lastovica lastovka lašč. laščina laški laško Laško lata lateinesk laterna Latinec latinski latinsko latinščina Laturnel latvica laudamus Laureta lava lavantinski lavda Lavdon lavica lavkati Lavra Lavrencij Lavrin Lavrit laz Lazar Lazarini laziti Lazo laž lažen lažnik lažniv lažnivec lažnivost le Leban lebati Lebbeus leben Leben leca leča lečast leči led leden ledenik ledeno ledijski ledik ledina ledinčica ledinski Ledinski ledinščica ledišče ledje lednica ledvica ledvičast ledvičen leere lega Legan legar legat Legat legati legirung Legre Legret legumen leha lehm Leicester Leipzig leiten Leitner lej Lejla lek le_kaj lekar lekarnica lekarstvo lekoslovje Leksa Lelemen Lelia lemež lemna len Lena Lenard Lenart Lenče Lenček

▶ lahkodušno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

lahkodušno

Razne dela (1870):	kaj veljá junak, Jez bi v nemar ne djal ga lahkodušno. Karol. To rečeš, kér mi odgovarjaš rad. Dokler pri nas
Bolna ljubezen (1874):	vsekano v stotero kamnov — in vendar hitijo znanci in prijatelji lahkodušno mimo. »Nikdar ga ne pozabimo! « Kaj so taki grobovi? Kaj
Bolna ljubezen (1874):	izpuščal okrogle, valčkaste dimčke v zrak, potem pa je prišel lahkodušno k morali: »Ni torej dobro človeku samemu biti! « »Pa kaj
Gospod Janez (1884):	v trgu. Vrana je vse to malo zanimalo; pušil je lahkodušno baronove smotke in posegel včasi v razgovor, kolikor je bilo
Grajski pisár (1889):	čigavo graščino spadaš? « »Kaj počenjam, milost vaša? « je odgovoril Stopistran lahkodušno. »Malo kradem, malo molim, kakor nanaša vreme, milost vaša! « »Kaj

▶ lahkomiseln pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahkomiselna

lehkomiselna

Slučaji usode (1897):	se mi rogal, češ, da večina mladeničev je pred zakonom lehkomiselna, iz česar pa ne sledi, da bi ne postali po
Slučaji usode (1897):	radi kaj natanje vedeli o njej, ne samó da je lehkomiselna in koketna, kolikor je lepa in gizdava. Toda grajščakinja, ki
Slučaji usode (1897):	da sem se nehoté morala vznemirjati. Avrelija je znana kot lehkomiselna, kot — — — Recite rajši kot pohotna, nevarna ženska, kakoršna tudi je
Slučaji usode (1897):	da jo črnite kot nekako pogubonosno pošast? Ker je koketna, lehkomiselna, gizdava, nečimerna, pretirana? — A take so dandanes vsaj vse moderne

lahkomiselni
- lahkomiſelni
  Sveta grofinja Genofefa (1857): mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to

lahkomiselno

Mačeha (1883):	odgovor? reče obotavljaje se Elza, kajti vest jej je očitala lahkomiselno laž, da bi ne bila že prej slutila Pibrovega resnega
Očetov greh (1894):	taka razlika tem močneje na značaje, kakeršen je Kačonov. Za lahkomiselno ljubkovanje z mladim dekletom ni bil ustvarjen; zato se tudi
Roman starega samca (1895):	jeziku rezko opazko, s katero sem hotel gospej očitati nje lahkomiselno ravnanje, ko me Hortenzija prehiti. »Mama je pač skrbna po
Mara Rendića (1897):	in inovercih ne najde ljudi, ki bi se zanimali za »lahkomiselno deklino«, kakor so jo najmilejše imenovali, inače pa ji robatejša

▶ lahkomiselno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahkomiselno

Mlada leta (1875):	univerzo. — Kako da smo živeli ondi, veš predobro. Srčno in lahkomiselno smo srkali iz kupe življenja, a nismo zapazili, da smo
Signor Giannino (1892):	njega zaščitnica, naj se nikar ne muči in ne postavlja lahkomiselno v nevarnost. Saj je za to drugih dosti. Pokladala mu
Na krivih potih (1893):	kako taki ljudje, ki bi lahko denar v dobre namene, lahkomiselno zapravljajo premoženje. Kolikokrat se zgodi, da kdo pristopi k igralni
Roman starega samca (1895):	zavzet od svojega položaja, presunjen od bolesti, katero sem načinil lahkomiselno, ginjen do srca. Glava mi je gorela, vest me je
Gojko Knafeljc (1899):	časa kakor brezumen, a kmalu je pozabil ter živel zopet lahkomiselno. Tudi Bratiča ni bilo več v trgu. Od onega usodnega

▶ lahkomiselnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahkomiselnost

lehkomišljenost

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se varuje svojih čeravno malih, vendar nevarnih napak, da odloži lehkomišljenost, ktera se je večkrat pokazala na njem in da naj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vidim tvojo dušno bolest; vendar dobro pomni, kaj stori nepokorščina, lehkomišljenost in razuzdano veselje. Dokler bomo na svetu, ne bomo imeli

lohkamiselnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je

lahkomiselnosti

Arov in Zman (1850):	barigel vodnjašnice po griču spusli. Berš sklenejo oni, se te lahkomiselnosti poslužiti. Šli so proti gradu in so skor tik zidovja
Blagodejna zvezdica (1881):	povrne. — Siten, nestrpljiv! ponavlja Bruno. Ker si ti vsled svoje lahkomiselnosti vedno pri dobrej volji, dozdevajo se ti ljudje, ki nimajo
Dóra (1885):	zdaj, združeni živeli. Kako prevzetna je človeška domišljija! V svojej lahkomiselnosti dela človek sklepe, postavlja si gradove in se že naprej
Domačija nad vse! (1889):	tako bi jo Vi, njen oče, vsled svoje prenapetosti in lahkomiselnosti še drugikrat vrgli v smrtno nevarnost. « »In zdaj sem Vam
Lisjakova hči (1892):	dnij potem je iz nova poskusil ženo odvrniti od prevelike lahkomiselnosti. »Draga Klotilda moja! « reče ji kolikor mogoče ljubeznivo in jo
Roman starega samca (1895):	kakeršna sem jaz, poštenje vse imetje? In vi, v svoji lahkomiselnosti mi hočete vzeti še ta jedini zaklad? « »Ali, Hermina! « vzkliknem

lehkomiselnosti

Dóra (1885):	kapunu, da mrzel ni takó okusen, kakor topel in o lehkomiselnosti mladih ljudij. Jaz pa jokam toliko in takó dolgo, da
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Ako se mu to ni posrečilo, plačati je moral zavoljo lehkomiselnosti svoje in prevzetnosti dvajset tolarjev globe. Jednake denárne kazni so
Slučaji usode (1897):	do dna svoje čiste duše po izkustvu možke krutosti in lehkomiselnosti ne bi nikoli več hotela iskati sreče v novem zakonu
Slučaji usode (1897):	popačenosti? Ali, če se je tudi on v svoji neodpustljivi lehkomiselnosti grozno pregrešil proti človeški družbi, a še bolj proti tebi

▶ lahkomišljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahkomišljen
Ferdinand (1884): sicer mogla očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen; njegovo največe veselje pa je bilo, da se je šalil
lahkomišljena
Stric Tomaž (1853): sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih

▶ lahkomišljeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lahkomišljeno
Roza Jelodvorska (1855): in gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni

▶ lahkota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

lahkoto

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tudi manj izurjeni organist; združil je g. Vavken prijetnost in lahkoto v eno. — Al tudi zuanja oblika vseh sešitkov je j
Stelja in gnoj (1875):	moč. Ne strohni pa v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar ne gnjije, tudi ne more zemlje rahljati in

▶ lahkotno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

lahkotno

lehkotno

Zlatorog (1886):	V njem mora noč umreti. Na tísoč kosmíčev megléni ovòj Lehkôtno delí se in vlažno In kakor preplašen golobji ròj Beži
Zlatorog (1886):	In lepéna sočnato grmíčje Čvrsto klije med omejem modrim, Tam lehkotno stopa čvrst mladénič Puška svetla na njegovi rami, Ostrobrušen nož

▶ lahkoveren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahkoverni
Gozdovnik (1898): je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da

▶ lahno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lahno
- lahno
  Tiun - Lin (1891): ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen
- lehno
  Zlatorog (1886): hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo

▶ laib. okrajšava ↘ goo300k, IMP

laib.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je

▶ laibach neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

laibach
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo

▶ Laima samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k

Laime
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To

▶ lajanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lajanje

Moč vere (1851):	hrup dneva zdaj sčasoma potihne, le v časih se še lajanje nekterega psa skoz tiho noč zasliši, pa sova svojo žalostno
Domen (1864):	je bilo vse tiho. Le daleč tam se je slišalo lajanje kteremu je tudi v vasi kak pes začasno odgovarjal. A
Domen (1864):	od odpertega okna. Zdajci slišita oba, kako pes zacvili in lajanje pojenja. „Kaj je to? " reče Sova in obledi ko zid.
Svetinova Metka (1868):	mesečini, samo sem ter tje se od daleč sliši prijazno lajanje čujočih psov. Mirno, kakor bi dremalo, stoji drevje na vrtu
Razne dela (1870):	hrup zadene, in iz globokiga zamaknenja zbudi. Gromsko rjavenje, divje lajanje, strašno tulenje se čuje, kakor ob času pitanja gladnih zverin
Razne dela (1870):	begunka, Zgrabši jo nagloma žrè, ak ravno grozijo mu lovci, Lajanje bliža se krog mu pasje na levi, na desni, Tak
Signor Giannino (1892):	zasebnih čustvih je zadremal. Kar ga vzbudi neprijetno in glasno lajanje. V olimpskem miru pogleda dôli in uzre najhujšega svojega sovražnika
Trojka (1897):	narodno dolžnost na Radivojeve rame. Iz misli ga prebudi srdito lajanje treh psov, dveh velikih in jednega majhnega, ki so se
Zadnji gospod Kamenski (1898):	izginila visoko gori v temnem gozdu pod Štefanjo goro. Le lajanje psov se je slišalo še tu pa tam. Cucelj pa

lajanjem

Svetinova Metka (1868):	ni zgodilo nikoli), ko prideta do hiše, pozabi z veselim lajanjem naznaniti njen prihod. Mirno leže pred prag in z milim
Svetinova Metka (1868):	kakor blisk plane k višku in jo pozdravlja z veselim lajanjem (ki je bilo bolj podobno tuljenju) in neumnim skakanjem. Ali
Razne dela (1870):	horido — huj — husasam, Trobivši v rog, ga sledi koj Z lajanjem pasjim tudi tam. Pušavnik s prošnjo zdaj pohlevno Prispé nasprot
Arabela (1885):	poleg nje na zadnjih nogah oglašujoč se z zaporednim lahnim lajanjem. A jedva je njemu ponudila košček premočno pečene gosje kože

▶ lajati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in pri tem ima na čudno vižo hripav glas: gerdo laja in tuli. Ta posebna spremenitev glasa in lajanja je najimenitniše
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jesti ne piti. Ušesa in rep pobeša, nič več ne laja, ampak le tuli ali renči, svojega gospodarja ne pozna, ali
Zoologija (1875):	črno prečno marogo in tudi ušesa so črno obrobljena. Ne laja kakor pes, temveč zavija (tuli). Akoravno je močan in ima

lajal

Na stricovem domu (1860):	slišalo, kot tiktak stare ure, zunaj je pa sultan glasno lajal okoli hiše. Dolgočasno so se vlekli dnevi eden za drugim
Domen (1864):	bilo na vasi; le tu pa tam je rojil in lajal kak pes z ogla na ogel, zvest varuh gospodarjevega domovja
Rokovnjači (1881):	biti jeden glavarjev te strašne zadruge. Mozolov pes je divje lajal, ko je omenjena četvorica šla kak streljaj pod hišo tja
Vanda (1888):	ki je kakor blisek šinil iz pasje luknje svoje ter lajal in se zaganjal proti kočiji, dokler je sezala železna veriga
Signor Giannino (1892):	deklico kakih devetnajst let, lepo kakor »jutranja zarja«. »Zopet je lajal óni grdi črni pes na našega ubogega Giannina«, tožila je
Moja hoja na Triglav (1897):	posamezen udar kravjega zvonca in daleč od hiše je hripavo lajal morebiti prav tisti lisjak, ki si je priredil ob našem

lajati

Tine in Jerica (1852):	nič povedati. Ti nočem žalosti in jeze napravljati. Pustimo pse lajati, in ljudi govoriti! Liza. Kaj govoriti? Smole. Ne obrajtaj tega
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ona se prestraši. Glas se je vedno bližal, slišala je lajati pse, prestrašena zbeži v jamo, zveže koprive, ki jih je

▶ lajo neuvrščeno, program ↘ IMP

lajo

Ta male katechismus (1768):	lajo, inu rovnane bodo. Skus J. X. G. n. Amen. Sveta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene

▶ lajta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sod; [sskj]

lajtah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno

▶ Lajthold samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lajthold

Viljem Tell (1862):	drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama
Viljem Tell (1862):	Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora
Viljem Tell (1862):	Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni

▶ lajtnant samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lajtnant

lajtenant

Materino srce (1896):	filister, ki ume modrovati o repi in krompirju in hipotekah. « Lajtenant Spiess je zopet široko zazeval. Potem je odložil smodko in
Materino srce (1896):	v salonski obleki najnovejšega kroja. »No ... no! — Kaj? « je vprašal lajtenant in privzdignil sabljo, igrajoč se. »Meni se zdi, meni se
Materino srce (1896):	No, no, no, no! « mu je hipno segel v besedo lajtenant, mahajoč z roko kakor v obrambo in cincajoč na svojem
Materino srce (1896):	se je v zadregi zasmejal in se obrnil nekoliko strani. Lajtenant je grozničavo zamižal, prisiljeno zazeval in hitro mignil mlademu markerčku

lajtnant
Valenštajn (1866): vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov

▶ laket samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laket

Cvet in sad (1877):	svoje teslo, balto, dleta, svedra in drugo; nasadi na desno laket svojo žágico, sivo glavo malo naprej pomoli in potuje po
Cvet in sad (1877):	na vrhu jarka dolga postava Neže Rožmarinke. Zadela je na lakèt svoj košek z polomljenim locánjem, in na palico opiraje se

lakti

Cvet in sad (1877):	lišaj ti! Pusti me! « Tako tuli Neža Rožmarinka in do lakti krvavo koščeno roko kakor za ščit drži predse v zrak
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ona, ali meča in boja vajeni vojnik je imel močne lakti. Pa tudi Grimislava ni bila kakor druge ženske; obupnost ter
Lisjakova hči (1892):	bila njegova sreča, ko se je Klotilda z lepimi svojimi lakti oklenila njega roke in stopala ž njim ponosno po dvorani
Lisjakova hči (1892):	preljubeznivi ste,« zavrne mu hitro ter se z oblimi svojimi lakti oklene junaške desnice njegove, ne da bi se ozrla po
Slike in sličice iz življenja (1896):	in ji nagajali; jezno si jih je zavihala zopet nad lakti, in kolikor je bilo golih rok videti nad komolci, je
Gojko Knafeljc (1899):	mu je izpahovalo. »Prokleto! « Sede na stol sredi sobe, nasloni lakti na kolena in glavo v dlani ter zaždi. »Prokleto, nikamor
Gojko Knafeljc (1899):	so tudi zidarji. Njih zarjavele roke so bile gole črez lakti, in črnikastorjavi obrazi s trdimi, kratkimi brkami so se potili

▶ laket samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laket

Roman starega samca (1895):	Poljubil je soprogo, stisnil meni roko, potem pa uljudno ponudil laket svakinji. Ona se ga nemo oklene in kakor razžaljena kraljica
Vinjete (1899):	mojo nevesto? « Stopil je k nji ter jo prijel za laket, da so se zakopali prsti v mesó. Po licih se
Gojko Knafeljc (1899):	ti lamentaciji je sedla zopet na stol, naslonila glavo na laket svoje desnice, in v hipu je sladko zadremala … V. Drugi
Gojko Knafeljc (1899):	bilo bledo, in izraz na njem utrujen in otopel. Okrogli laket njene desnice je slonel na deščici pri oknu, a dolgi

lakte

Robinson mlajši (1849):	biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude
Robinson mlajši (1849):	če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je

▶ lakiranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lakiranja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali
lakiranjem
Kmetijske in rokodelske novice (1847): povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci

▶ lakirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lakirati
Kmetijske in rokodelske novice (1847): narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost

▶ lakirnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

lakirniki

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila

▶ lakomen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lakomen

Najdenček (1860):	O preljuba Kristina! zdravnik v Pečni vasi je umen, pa lakomen mož. Ne gré, če ne vidi dnarjev na mizi”. „Ne
Čas je zlato (1864):	je? « vpraša kralj. »Hočeš še več denarjev? ali si tako lakomen? « »O ne! presvitli kralj! « odgovorí Lenček. – Zláti bi bili že
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	gré h kovaču v službo. Mojster je bil silno denarja lakomen mož, ki bi bil svojim delavcem rajši ne vém kaj

lakomni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi

lakomnih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ”

▶ lakomnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lakomen človek; [sskj]

lakomnik
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti
lakomniku
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in

▶ lakomnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lakomnost

iakomnoſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu

lakomnost

Občno vzgojeslovje (1887):	strast po svobodi, pri možeh slavoljubje in vladoljubje, pri starčkih lakomnost in skopost. Prava omika in resna vaja voljine moči zabrani
Zeleni listi (1896):	ni bila poštena in pravična, nego lakomna in sleparska. Njena lakomnost je bila tolika, da niti ubogim svojim ptičkom ni privoščila

lakomnoſt

Abecedika ali Plateltof (1789):	le satí dnarje, de jih imata. To ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam
Abecedika ali Plateltof (1789):	bo ſam narbol golfan. Hudo ſe nima s'hudin povarshati. Lakomnoſt je vſiga hudiga korenina. Sa eniga bębaſtiga zhlovęka nèzhè nemara
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vsętnoſt, jęso, lakomnoſt, nezhiſtoſt, katęre zhes mene goſpodario, inu vſmili ſe zhes mene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	med nję ràsdęjlena biti. To je dobru. Pak ny bila lakomnoſt ta hudoba, katęra je tebe poſędla? Jeſt męjnim, de ne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dershę. Posnaſh ti letiga tvojga ſovrashnika? On ſe imenuje ohernia, lakomnoſt, letá te grise, letá je tvoj trynog, letá te ſlejpy
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſpomnite ſe jih o pravim zhaſu. Zhe vaſ, poſtavim, lakomnoſt, jesa, ſladnoſt k' hudimu vlezhejo; miſlite ſi: „Blagor ubogim v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhaſne ſrezhe. Take zhednoſti, ktere ne kalí ne ſamopridnoſt, ne lakomnoſt prasne zhaſti, zhaka neſtrohljiva krona v' nebeſih. — Ino ker je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo vezhi del nemarni. Sdaj ſte ſe nemarnoſt paſtirjev in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli

lakomnosti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gnjusobnih hudobij, zavoljo zatiranja in nepravice, zavoljo tvoje ošabnosti in lakomnosti te je obsodil Bog in kmalo te bo zadela njegova
Izidor, pobožni kmet (1887):	Marcel. Bogatini in učenjaki imajo silno veliko skušnjav zavoljo svoje lakomnosti in prevzetnosti. Kar je pa z nami in z našo
Revček Andrejček (1891):	ni tako poreden, kakor pa ta, ki mi iz gole lakomnosti skuša srce zastrupiti. Grešnik. Kar sem sam videl, mora res

▶ lakota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lakota

lakot

Genovefa (1841):	ubógim vezh dobriga ſtorila! Ôh nikóli niſim ſkuſila, kakó teshkó lakot dé! O koliko ubósih bi bila lahkó s majhnimi tróſhki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da Tud' méſtam ljubi kruh; ſ'zer bi Povſót le lakot b'la ! De vreden je, naj vſak ſposna, ,Stán kmétov vſe

lakota

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi

lakote

Sacrum promptuarium (1695):	perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita
Genovefa (1841):	golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel

lakoti
Sacrum promptuarium (1695): ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku
lokote
Sacrum promptuarium (1695): en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s'

lakoti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v

lakoto

lakot

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi, Si lakot odverne , Star v sréči živí. Pod téžo kdor stóka. Ki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo

lakoto
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi

▶ lakotnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lakotnic
Zoologija (1875): kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa
lakotnice
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce

▶ laksira samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

odvajalo; nemško-slovenski slovar

laksiro
- laxiro
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi

▶ Lama samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Lama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): hiše, so mi ljuba mati rekli: „Glej, da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja

Lamo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja

▶ Lambergar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Lambergar

Pegam in Lambergar (1891):	sta se Lambergar in Hohenwart. Cesar je ogrnil siv plašč, Lambergar opasal si meč, in Gregor se oborožil na stroške premaganega
Pegam in Lambergar (1891):	se ju bil, da ni priskočil o pravem času Žiga Lambergar. Curkoma je tekel vsem pot po obrazu, in slišalo se
Pegam in Lambergar (1891):	romanco in napitnico, in jel se je zanimati zanj tudi Lambergar. Zunaj pa je pljuskal dež, in zdaj pa zdaj se
Pegam in Lambergar (1891):	vsa družba novemu vitezu. „Tudi vaju ne pozabim, Hohemwart in Lambergar", dejal je vladar; a zdajci je zatrobil čuvajev rog, straže
Pegam in Lambergar (1891):	poročilo v Ljubljano. Ponudil se je Gregor, in vesel je Lambergar mladega junaka potrkal po rami in naročal mu, naj jezdi
Pegam in Lambergar (1891):	zvestobi! " vskliknil je oni in obrnil se, da odide. A Lambergar ga ustavi. „Stojte, dragi Hohenwart! " miril ga je in zgrabil
Pegam in Lambergar (1891):	Boga, vedel pa tudi, da mu strah ne more pomoči. Lambergar, ki je bil že zbral svoje misli, skoči po konci
Pegam in Lambergar (1891):	razložil, odkod je prišel, in v kaki nevarnosti je cesar. Lambergar mu je ukazal, naj se vrne v dvorano pet; kaj
Gospa s pristave (1894):	vseh pokrajin avstrijskih: Grof Herman Celjski, Volk Turjaški, Ureh Ravbar, Lambergar, Ostrovrhar in mnogo drugih junakov, pravi cvet viteštva avstrijskega. Rudolf

Lambergarja

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	v pesmah ali v povedkah ohranilo. Kdo ne pozna serčnosti Lambergarja proti grozovitnemu Turku Pegamu! kdo iz Dolenskega ne bo vedil
Pegam in Lambergar (1891):	Vitovec naskakuje grad! " vskliknil je Hohenwart in ostavil cesarja in Lambergarja, da vodi brambo. Vitovec, razjarjen kakor še nikdar v svojem
Pegam in Lambergar (1891):	preudarjal, kako bi vendar prišel do cesarja ali do Žige Lambergarja. Loteval se ga je obup kakor plavalca, ki je s
Pegam in Lambergar (1891):	moral biti hvaležen. Poklical je predse Gregorja, pohvalil ga vpričo Lambergarja, Hohenwarta in druzih imenitnih vojakov in velel mu, naj poklekne
Pegam in Lambergar (1891):	se skazovali naši igralci. Z veseljem je bil zapazil Gregor Lambergarja; in ko so tovariši predstavljali priprosto igro, kakor so tedaj

▶ lamica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lamica
Robinson mlajši (1849): tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da

lamice

Robinson mlajši (1849):	mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem
Robinson mlajši (1849):	šlo, kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še

lamico

Robinson mlajši (1849):	da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi
Robinson mlajši (1849):	zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na
Robinson mlajši (1849):	dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne

▶ lampa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lampe
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): vodenogazom, ki sta škodljiva življenju. Da je to gotovo, pričajo lampe ali sveče v stanici ali cerkvi, ktere le slabo berleti

lampi

Oče naš (1854):	tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom.
Oče naš (1885):	tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka

lampo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	altar; napravili pri podružnici s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); kupili za cerkvico s. Uršule Zarigelcom lep kelh; zvonik pri
Astronomija (1869):	daleč od obeh naj bo pa solnce, nadomeščeno s svetiljko (lampo), ki stoji tako visoko kakor obli. Mesečeva obla naj bo

▶ lampica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lampic
- lampec
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): se je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu
lampici
- lampizi
  Genovefa (1841): kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je
lampico
- lampizo
  Genovefa (1841): Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila

▶ Lamprin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lamprin

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te

Lamprina

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s

Lamprinu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe

▶ lan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lan

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko
Zlata Vas (1848):	in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan.

len
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov

lanom
- lanam
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté

lanu

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ječmen, pšenica z deteljo; 3. léto: detelja; 4. léto: pšenica (lanú nisim sejal) ječmen, ajda; 5. léto: ajda, oves. V nekterih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	na Dolenskem rade rastejo in kmetje jih raji sejejo od lanú, ker bolj plenjajo, to je, več dobička dajo; in so
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in hraniti, bo pri tacih posameznih rastlinah govorjenje, postavim, od lanú, konopelj, sočivja, od korenstva, zelja i. t. d. 40. Od
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pobere, predin zorí. Skušnja učí, da v prosu in v lanu je rado nar več plevela. Pa sej, kjer plevel rad
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	seje in kmalo po ajdi ruje. Pripovedujejo tudi od večnega lanú, kteri enkrat vsejan potlej vedno iz korenin raste, kakor trava
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ga po novih znajdbah napravljajo. Nar lepši predivo je iz lanú, in se da iz njega nar lepši in nar drajši
Razne dela (1870):	na trati, v gozdu jelki Dojde brez besed zahtevanja. Plod lanú, konopniga prediva, Lišpa polj široko cvetni plan, Žitnica bogata tik
Očetov greh (1894):	samo tri stebre, tiči še nekoliko detelje in nekaj snopov lanu, v peščenem bregu se pase pet ovac, in mati Jerica

lenu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu Bika med Krave puſtiti. Preſhizhe varvati, de nizh od lenu na jedo, sakaj to je sa nje ſtrup. Shebęta sgodej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de polega, zhe pa bode po Lęti ſuhu, bode malu Lenú, inu Konopel, to drugu pa dobru rata. Simska Sétov. Nej

▶ lanček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verižica; kontekst

lanček
Zlatorog (1886): »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga

▶ landen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

landen

Robinson mlajši (1849):

prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti

▶ landkarten neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

landkarten

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama

▶ landleute neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

landleute
- landsleuten
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take

▶ landw. okrajšava ↘ goo300k, IMP

landw.
Kmetijske in rokodelske novice (1845): delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je

▶ lanec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veriga; [sskj]

lancu

Fizika (1869):	se ona vedno rodila v vsakem paru plošč. V sklenjenem lancu tedaj vedno teče električni tok na okrog. In res, ako
Fizika (1869):	Ali pri vsem tem se vender to godi notri v lancu. Na polih zbrane protivne elektrike se, ko se srečajo, medsebojno

lanec

Robinson mlajši (1849):	heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f.
Fizika (1869):	rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji

▶ lanen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lanene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne

lanenega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda

laneniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes

lanenem

Kemija (1869):	prihaja iz Indije v jasnorumenih kosovih. Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med vsemi
Kemija (1869):	in hlapnih oljih prav malo, topi se pa v vročem lanenem in trpentinovem olji, največ pa v ogljenčevem žveplecu, iz kterega

laneni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in
lanenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí

lanenim

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	enačih delov žvepla in solitarja, iz ktere štupe se z lanenim oljem redka maža napravi, ktera se na garje vriba. Nar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmival, prenehaj z zdravilom 3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj

lanenimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo

laneno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat

▶ Laner samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Laner
Kmetijske in rokodelske novice (1847): gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp. Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti

▶ lange neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

lange

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Platte. * * 102. plošnjati pisani. Gestreifte platte. * * 103. podolgasti rudeči pisani. Lange rothgestreifte. * * 104. Kosmač poletni rudeči. Rothe Sommer. * * 105. — portngeški rijav
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Muskatellerbirne. * * 75. Muškateljka drobna. Kleinste * 76. — drobna dolga poletna. Kleine lange Sommer. * * 77. — drobna rumena. Kleine gelbe. 78. — jesenska. Herbst. * * * 79.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	232. Normanka J. * Normännische, rothe Herbst-Butterbirne. 233. Rumena zimka Z. Lange, gelbe Winterbirne. 234. Velikonočna sladkorka Z. * Grüne Oster-Zuckerbirne. 235. Saksonka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	90. Puzaljka L. * Birn von Fusalu. 91. Stopljenka angležka L. Lange, schmelzende Britanie. 92. Poletna maslenka L. Grüne Sommerbutteraiiaie. 93. Lovarka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Rambour. * * 108. — rudečkasti. Rothliche. * * * 109. — rudeči. Rothe. * * * 110. — rudečopisaui zeleni. Lange rothgestreifte grüne. * * 111. — sivec jesenski. Graue Herbst. * * 112. — sivec jesenski
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	82. Nešpljarca. Mispelbirne. 83. Ozimka angležka dolga zelena. Herbst. Englische lange grüne Winterbirne. * * 84. — dolga zelena saksonska. Sächsische lange grüne. * * * 85.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Karmelit Z. Carmeliter-Reinette. 402. Podolgovata rudeče-zelena kraljičnja ali kosmač Z. * Lange, rothgestreite, grune Reinette. 403. Valjún Z. Weillunger. 404. Beli pepinek
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Winterbirne. 226. Krokarca J. Krockhals. 227. Angležka zelenka L. Engl. lange, grüne Birne. 229. Nemška koža L. Stuttgarter Geisshirtenbirne. 230. Angležka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	J. * Dagobertusbirne. 212. Sparovka L. * Sparbirne. 213. Dolga tehantovka J. * Lange, weisse Dechantsbirne. 214. Zimska maslenka J. * Winter-Butterbirne. 215. Virguljka Z.

▶ langer neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

langer

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rother Himbeerapfel. * * 129. — Majsnerjev jetrorudeči. Meissner leberrother. * * 130. — podolgasti rudeči. Langer rother. * * 131. — poletni. Sommer. * * 132. — rudeci. Rother. * * 133. — rudečorjavi. Rothbrauner
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	janezec Z. Rother, gestreifter Anisapfel. 114. Podolgovati, zeleni guldar Z . Langer, gruner Gulderling. 115. Francozki klopotec Z. Französisoher Klapperapfel. 116. Jerzejski
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rumeni. Gelber. * * 39- — rumeni angležki. Gelber Englischer. * * 40. — zeleni dolgi. Langer grüner. * * 41. — zeleni pisani. Grüner gestreifter. * 42. — sladki. Süsser. * 43.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	maljniček L. Grosser, rother Sommer-Himbeerapfel. 13. Dolgi, rudeči maljniček Z. Langer, rother Himbeerapfel. 14. Rudeči, harlemski maljniček Z. Rother, Harlemer-Himbeerapfel. 15.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	J. Englishe Birnreinette. 409. Muškatnik Z. * Muscat-Reinette. 410. Cvetlin Z. Langer Belleleur. 411. Rožica Z. Rosen-Peping. 412. Borsovaska kraljičnja Z. Borsdorfer-Reinette

▶ langobard samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

langobarde
- longobarde
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti

▶ Langus samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Langus

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdela. Po tem povelji ſe je tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus je sa vélki oltar, loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepi vélki oltar naſh rojak in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela. Po

▶ lani prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lani

Sacrum promptuarium (1695):	kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je

vlani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mogli prestati; pa Bog je pomagal, in tisti, ki je vlani pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v

▶ lanita samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

stranica; Pleteršnik

lanita
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle

▶ Lannes samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Lannes

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	močjo navdani, in se vračajo kakor prerojeni v boj. Napoleon, Lannes, Massena in Bessiéres spodbadajo na sredi prestrašnega ognja vojščake svoje
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	planejo naši na večer nad Essling, tri krat jih odbije Lannes. Tudi v Aspernu se Francozi še možki branijo. Že deset
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	brani, dokler mu ne bo moč drugi vojski pridružiti se. Lannes dere z velikimi verstami proti majhinemu stermcu, kjer sredina vojske
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	in s strani so se lotili naši sovražnikov. Saint-Hilaire pade, Lannes beži do male mlake za majhinim stermcom med Aspernom in
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Essling. Tudi ta vas že gori. Toda junaški jo brani Lannes, ni ga pregnati iž nje. Tri krat planejo naši na

▶ lanoreja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lanarstvo; kontekst

lanoreje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na

▶ lanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lanske

lanjske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih prerezali, pa prepričali smo se, de imajo vso podobo lanjske bolezni, ali trohljivosti. Per majhnih zernih je še le znotraj

lanskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	prevdarjeni. Ker ima mestna kasa še 2000 gold. n. d. lanskega dolgá zaubožnico v karlovškem predmestji plačati in ker je odbor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	postava za rokodelstva in obertništva (Gewerbeordnung) je prišla zadnje dni lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. dec., kteri oklicuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Francozkega. Iz Pariza. Kar je prišel v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis „Papež pa kongres” na dan, kteri s
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in ta jim je odgovoril: »To je Gruden, stari mož lanskega lata. Ni še umrl, kakor pratika kaže, on je le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega leta na 451. strani v 18. vrsti odzgoraj namesti: v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija od Vas slovó jemal, ponosen Vaše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ustavoverske” in je kraljevala toliko let v Avstriji, je koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je koncem lanskega leta tudi knjižico: „Wanderungen durch Montenegro”, v kateri v 6

lanskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti

lanſkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v téh novizah, (v 15., 16., 17 in 18. liſtu lanſkiga léta) od velikiga koriſta imenovane drushbe sa vſakiga hiſhniga goſpodarja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko

lanjskiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi

lanskem
- lanjskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so

lanski

Maria Stuart (1861):	Ki dal je zakon, sam razsoja reč! Tajite, lord, da lanski zakon ta Nalašč izmišljen ni v pogubo mojo? Burleigh.
Maria Stuart (1861):	in štirdesetimi sodniki Je štirdeset glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko leto: „Ko

lanskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in dalje; od hitro rastečega drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici

lanjskih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi

lansko

lajnsko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me

lansko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo

lanſko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şhubert, z. k. uzhenik kmetijſtva, ſkuſhnje rasloshil, ki jih je lanſko léto na Polanſkim dvoru naredik Z. k. kmetijſka drushba ima
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov (pintov) ali po

lanjsko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga

lanjſko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto veliko imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim

vlanſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike

▶ Lapajne samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Lapajne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan Lapajne. V Mariboru 1876. Dobra misel bila je ta, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	vidijo, kako je prof. Netoliczka obdeloval svoj predmet in gosp. Lapajne nemško besedo poslovenoval. — Pri tej priliki pa vprašamo gosp. prevodnika

▶ Laponec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Laponci
Zoologija (1875): smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti

▶ lapor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lapor

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh
Rudninoslovje (1867):	peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje
Mineralogija in geognozija (1871):	Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski
Stelja in gnoj (1875):	pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s

laporja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero

laporjem
Kmetijske in rokodelske novice (1843): detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje

laporji

Mineralogija in geognozija (1871):	rabi kot hidravlično apno ali cement (gl. kemije §. 87). Laporji se nahajajo posebno v mlajših tvorbah, n. pr. v Švabskem
Mineralogija in geognozija (1871):	gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji so sivi, rumenkasti, rdečkasti, zelenkasti, višnjevi, črni, beli, pisani, na

▶ laporast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laporasto
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera

▶ laporen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

laporni
Stelja in gnoj (1875): ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov

▶ lapornat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lapornata

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati

lapornati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah

▶ lapornat peščen pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

lapornato peščenih

laporato-peščenih

Mineralogija in geognozija (1871):

imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih

▶ lapornica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

laporna prst; kontekst

lapornico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo

▶ lapuh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lapuh
Botanika (1875): Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa

▶ laqueo neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

laqueo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gledei sa tu gor. Projectis argenteis in templo receſſit, & abiens laqueo ſe ſuſpendit. Je te ſrebernike v' tempel vergu, ſe je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim Teleſam, inu ſveto kriujo naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je sa en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh

▶ laqueum neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

laqueum

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum diaboli, & deſideria multa inutilia, & nociva, qu mergunt homines in interitum
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Thimothea opominou: Qui volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu

▶ las samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

las

Divica Orleanska (1848):	pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika
Rudninoslovje (1867):	časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti
Gozdovnik (1898):	skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in
Gozdovnik (1898):	ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne poznam človeka, ki bi bil toli vreden

laſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne ſkerbite; bres volje vaſhiga Ozheta v' nebeſih vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje
Genovefa (1841):	je Genovefa s groſam Vojnomiram porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv ſtarzhek bélih laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na nju poloshivſhi
Genovefa (1841):	te téga tvôji ſtarſhi uzhili, in ne omahni ne sa laſ ne na déſno ne na lévo is njegove poti; potlej
Genovefa (1841):	miloſt mi pokáshi! Soper Tvôjo voljo mi ne móre ne laſ sakrivljen biti. ” Po téj molitvi je bila slo potoláshena. Tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	srajtati in smeriti, de ni kje kaj pomankljiviga; ne sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bogati — zhe pridno delajo in hranijo. ” „Otrokam pred ſedmémi letmi láſ ne ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v laſéh tizhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hlevu dober zhevelj globôko, in kar med prekopanjem koſti, parkljev, láſ, lupín in drugiga merzheſa dobiſh, vkup ſpravi in kjè v

lase

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše
Gozdovnik (1898):	prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek
Gozdovnik (1898):	mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili

laſse

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	katęri ſo pod tem Planętam rojeni, ſo lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu Letu vkupej vsetu. Je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kito ſpléſti. (ſplęta. ) Ti beſhtiza, kaj imáſh sa ene lepe laſsę — Goſpà. Le hitru jih vkup spravi. Toko bo vshę dobru

laſy
Sacrum promptuarium (1695): gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat

lasje

laseh
Valenštajn (1866): stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu
lasi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit

lasje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor
Sveti večer (1866):	Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal
Revček Andrejček (1891):	Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To

laſje

Genovefa (1841):	priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha
Sveta grofinja Genofefa (1857):	de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe

laſsje
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj

lasmi

lasi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): gospodíčkam pod svojo streho iméti“. Tirolka, prijazna ženíca s sivimi lási in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je čedno

lasmi

Zlata Vas (1848):	bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare

laſmi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na noge. Ko je to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil per misi, noge s' njim, jih otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa mi je ſ' ſolsami noge mozhila, ino ſ' ſvojimi laſmí otirala. Niſi me kuſhnil v' posdravje; ona mi pa ni
Genovefa (1841):	Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s lépimi
Genovefa (1841):	sa-nje ſkerbel. Gnjésdizhe je snotraj mêhko in goſto s mehkimi laſmí vloshêno, de na mehkim in na gôrkim leshijo. Lepo okroglo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veſelje; njene ſprelepe ozhí in glava s na prézho raszheſanimi laſmi je proti nebu obernjena ; in zela podoba in vſe Mariino

laſsmi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu

lasu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od mere lasú do eniga, tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50

▶ lasast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lasast
Rudninoslovje (1867): lehko stebelčast, a če je jako tenek tudi iglast ali lasast. 3. Večkrat so stanovite ploskve na kristalu protaste, to je
lasaste
Mineralogija in geognozija (1871): je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo

lasasti

Mineralogija in geognozija (1871):

Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig

▶ lasatka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lasata morska zvezda; splet

lasatke
Mineralogija in geognozija (1871): mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal

▶ lasciviæ neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lasciviæ

laſciviæ

Sacrum promptuarium (1695):

Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en

▶ lasec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lasek; [sskj]

lasci

Stric Tomaž (1853):	njegovo obličje neke čudovite miline in posebne lepote. Njegovi černi lasci se mu vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so
Botanika (1875):	trakulji, zatem po zidovji in po pečinah lepi device Marije lasci (Adiantum), s tenkim, črnosvetlim pecljem, in pa zidna rutica ali

▶ lasek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laske

lasce

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Jaz razgrinjam svilnate kodre po temenu mladenča, in razsevam sive lasce po glavi starega moža. Sladki nasmehljaj na moje povelje obdaje
Pomladanski vetrovi (1881):	bi si mlada deva z njeno živobojno krasoto dičila črne lasce. Zapuščena žaluje na holmu pričakujoč, da jo umori zima in
Pomladanski vetrovi (1881):	Sočutno jo tolaži Vinko, gladi ji lice in jej popravlja lasce, ki so v neredu padali po čelu. »Blagor mu, kdor
Pomladanski vetrovi (1881):	otrokom, ki so se k njej stiskali, lice gladi in lasce ravna. „Moja hčerka je vzela nekega vojaškega zdravnika, dobrega moža
Pogreb na morju (1894):	belega platna, roke so mu bili sklenili, pogladili mu redke lasce ter ga oblekli v novo obleko, ktero mu je bil
Gojko Knafeljc (1899):	jo poljubila na čelo. S prozorno desnico ji je pogladila lasce raz čelo ter jo posadila na stol zraven sebe. Pavlina

▶ lasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lasnimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali

lasno

Razne dela (1870):	tečaj, Lahko na zemlji osončeni jasno, Kakor v obrazu zakalenje lasno — Pa ni zgubljeno, ničesar minilo, Skrivno kar uzme v stvoriteljno
Razne dela (1870):	ne verje. Ko v gorkim času cvetja rož, Razpleteno kitovje lasno, Se v reki koplje naga množ, Poječa pesmi šalne glasno

▶ lasjena neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

lasjena
- laſjena
  Biblia (1584): tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr

▶ laskanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laskanje

Ljubljanske slike (1879):	v družbi iz mesta. Zakaj? Zato, ker najraje sliši sladkanje, laskanje in prilizovanje, tisti pa, ki si prizadevajo prikupiti se jej
Iz življenja mlade umetnice (1890):	si bodem pa imela še očitati, da sem trpela to laskanje in da sem kazala, da mi dobro dé. Zakaj pa
Pegam in Lambergar (1891):	tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skromno kosilo, presedalo mu je laskanje igralk in pohvala načelnika, ki je zadovoljen prešteval prejemke. Zdelo
V krvi (1896):	ha, možno ... možno,« je odgovoril Pajk. Strašno mu je ugajalo laskanje njegovih prijateljev. Kri mu je silila v obraz; napihnil se
Kotanjska elita (1898):	ugajala gostobesednost gospe Severice; čutil je, da je vse to laskanje gola hinavščina. Morda on v svoji preproščini in poštenosti sicer

▶ laskati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laskal

Roka in srce (1883):	na-te napravil, ko bi skakal okoli tebe in se tebi laskal? — Gotovo da ne. Kar je prizanesljivo petindvajsetletnemu mladenču, to je
Od pluga do krone (1891):	kar pride Nandetov prijatelj, lovec Janoš, ki se je povsod laskal in prikupoval Nandetu ter izpregovori: «Klanjam se Vam, gospá. No
Usoda ka-li (1895):	ob Poljakovi roki, se sladko smejala, ko se ji je laskal, ter rada videla, da ji je stiskal in poljubov al
Trojka (1897):	vmes, ki se je mnogo menj zabaval, nego si je laskal gospod Majer. »Nisem nič radoveden,« hudoval se je krčmar in
Nirvana! (1897):	opazil, da bi se bil grof kdaj moji ženi kaj laskal. Ne, on je bil edina izjema! Dvoril je drugim, pa

laskala

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	zasesti! — Komu v onej dobi bi ta misel ne bila laskala! V nekem veselem društvu v Lepšini pri grofu Lokateliju, je
V krvi (1896):	je doznala, da je celo pesnik. O, kako ji je laskala ta ljubezen! Ona je ideal pesniku! Izvestno jo opeva. Moj
Kotanjska elita (1898):	kar ji je posebno dobro pristajalo, kakor se ji je laskala mati. To pušenje pa je provzročilo, da so postale fine
Kotanjska elita (1898):	In proti Travnu je začela biti še bolj pozorna, celo laskala se mu je včasih in radovoljno in z nasmehom se
Gojko Knafeljc (1899):	je šinila nenadoma v glavo. In ta misel mu je laskala in ga popolnoma prevzela. Naglo je vstal ter rekel Cilki

▶ laskav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laskavo

Abadon (1893):	sijem bogastva, s prijatelji, katere ti pridobiva tvoje zlato, z laskavo priljudnostjo, ki stane samo prazne besede, in z oskromnostjo, ki
Usoda ka-li (1895):	mi zameriti, da ga nisem imel posebno v čislih. « »Jako laskavo za-me v resnici, ko ste me poznali prej, nego svojo
Slučaji usode (1897):	tem dražja in svetejša, se je glasil njegov odgovor. — Vaše laskavo priznanje mi je v čast, ali vi mi pri tem
Slučaji usode (1897):	trije, čim več nas bode, tem prijetneja družba, tem bolj laskavo za me, reče z nasmehom ter začne živahno razgovarjati se

▶ laskavo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laskavo

Pomladanski vetrovi (1881):	v resnici nimajo. Tudi Vodnik v svoji „Iliriji oživljeni" zelo laskavo govori o „dobrotnem vitezu". " »Toda Vodnik ne išče proslavljanja Napoleonovega
Milko Vogrin (1883):	pomaga, „Občudujem, milostljiva grofinja, kako dobro vse opazujete,“ odgovori nató laskavo Vogrin. „Prav imate, od onega dne sem rés nekako otožen
Kolésarjeva snubitev (1892):	Saj vidite, kakó vas slušam! « méni ona in se mu làskavo nasmehne. »Oj, ti bi bil izvrsten mož, izvrsten soprog! « zakliče
Zunaj (1896):	tajnotihemu grobišču pri svetem Krištofu, plovejo hladni toki valovoma, mehko, laskavo črez staro ozidje doli na zimzelen, zeleniko, bršljan, počivajo, snivajo
Materino srce (1896):	riskira, naj tudi zaslužil« Razumela je; mraz jo je stresel. Laskavo se smejoči gospod Jemčc se je pokazal neusmiljenega odrtnika. »Ako
Kvišku (1899):	Hotela je mimo njega. Ujel jo je za roko in laskavo, zapeljivo šepetal vanjo, naj pije, naj počaka, nihče je ne
Gojko Knafeljc (1899):	je naklonilo vaš cenjeni poset, ako smem vprašati? « je dejal laskavo ter ponudil Gojku roko. »Prosim, sedite! « Gojko se je molče

▶ lasnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lasnic

Slovenske večernice (1865):	Zenker v njenem mesu in tudi v črevah vse polno, lasnic in še le zdaj je zvedel vzrok te čudne bolezni
Slovenske večernice (1865):	prerajtal, da je prešič imel v mesu okoli 13 milijonov lasnic. Te lasnice, ko so popotovale iz črevesa v meso, prešiču
Slovenske večernice (1865):	mesne, zató je zaklal psa, in njegovo črevo, polno teh lasnic, je dal zdravemu prešiču, ki ga je prav rad pojedel
Slovenske večernice (1865):	in tako meso je viditi, kakor bi bilo belo-pikasto. Teh lasnic je časih vse polno v mesu; Leuckart je vidil lasničevo
Slovenske večernice (1865):	košček mesa pregledal pod mikroskopom, začudil se je nad množico lasnic. Lasnica je ležala tik lasnice, vse enake velikosti, toda pnene

lasnice

Slovenske večernice (1865):	hitro rastejo in že v 24 urah se plodijo. Ženske lasnice so za polovico veče od moških in mlade se izležejo
Slovenske večernice (1865):	začudil se je nad množico lasnic. Lasnica je ležala tik lasnice, vse enake velikosti, toda pnene pušice še nobena ni imela
Slovenske večernice (1865):	in smerti. Zasledovali so dalje, odkod da bi bila dobila lasnice, in Zenker je zvedel, da so v hiši, kjer je
Slovenske večernice (1865):	da je nevarna človeškemu zdravju, namreč lasnica ali trihina (Spiralwurm). Lasnice so majhni, kakor las tenki červički, ki jih s prostim
Slovenske večernice (1865):	s to živalco in zdaj vemo od nje to-le: Mesne lasnice niso popolnoma razvite živali, razvijajo se še le, ako pridejo
Slovenske večernice (1865):	črevo tako, da se večkrat vname. Žival, ki je dobila lasnice v se, sprehaja vročina, ne ljubi se ji jesti, trebuh
Slovenske večernice (1865):	lasnice. Da bi se prepričal, ali se bodo te črevesne lasnice spet spremenile v mesne, zató je zaklal psa, in njegovo
Slovenske večernice (1865):	klali. Zenker je v suhem mesu istega prešiča še našel lasnice, in zdaj je vedel, od kod da ta čudna bolezen
Slovenske večernice (1865):	lasničevo mesó in berž so se pokazale v njem črevesne lasnice. Da bi se prepričal, ali se bodo te črevesne lasnice

▶ laso samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lasa

Gozdovnik (1898):	reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno
Gozdovnik (1898):	Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V

lasova
Gozdovnik (1898): Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa

lase
- lasove
  Gozdovnik (1898): dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral
lasi
- lasi
  Gozdovnik (1898): pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili z visokovihtečimi lasi, so mislili taborci, da se jih ni bati. Nasprotno pa
- lasovi
  Gozdovnik (1898): četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj

laso

Gozdovnik (1898):	ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko
Gozdovnik (1898):	deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z
Gozdovnik (1898):	ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil
Gozdovnik (1898):	drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti

lasom

Gozdovnik (1898):	zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo
Gozdovnik (1898):	iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj

▶ lasovitost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kapilarnost; [sskj]

lasovitost

Fizika (1869):	Lanec stanoviten, constante Kette, 173. Lanec Voltajev, Volta'sche Kette, 171. Lasovitost, kapilarnost, Capillarität, 33. Lastnosti občne, allgemeine Eigenschaften, 17. Latent, zvezan
Fizika (1869):	Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost. Celsius, 110. Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft

▶ lasovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lasje; [sskj]

lasovje
Gozdovnik (1898): resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo

▶ Lassen samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lassen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo

▶ lassenov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

lassenovi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der

▶ last samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

last

Tiun - Lin (1891):	zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal
Gozdovnik (1898):	in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno
Gozdovnik (1898):	Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas

laſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti pod krisham s'tvojo nesmaſno bolezhine saſlushila, inu v' laſt dobila — per tebi ſtojí, o luba Mati, de nam ti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu poglęj to deshelo Chanaan, katęro bom Israelſkim otrokam v'laſt dal — poglęj jo, inu vmri na letęj gorri. (V. Mojs
Pozhétki gramatike (1811):	son chapeau, njegov klobuk, to je, bukve ktira ſo moja laſt, konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali
Pozhétki gramatike (1811):	moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre, moje bukve, votre cheval, vaſh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	réko Jordan. Ví pa pojdete zhes-njo, ino prejéli boſte v' laſt dobro deshèlo. Oh, oſtanite sveſtí Goſpodu, ſvojimu Bogu, kteri je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je obogátel, ino zele zhéde ovz ino kos v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino

lasti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli. Ako bi se to po celoj deželi zgodilo, bi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsa premičnina in neprimičnina, ki jo ima kdo v svoji lasti, nego tudi vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene

▶ last neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

last
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda

▶ lastavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lastavica

Tiun - Lin (1891):	bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno
Tiun - Lin (1891):	se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele

lastavici

Tiun - Lin (1891):	štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo
Tiun - Lin (1891):	navlašč izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno

lastavico

Tiun - Lin (1891):	bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me
Tiun - Lin (1891):	kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa sem

▶ lasten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lasten

lasten
Divica Orleanska (1848): cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite

laſten

Pozhétki gramatike (1811):	konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali laſten njemu.
Pozhétki gramatike (1811):	je, bukve ktira ſo moja laſt, konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali laſten njemu.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je tedej tudi, ali je bik enimu in ravno tiſtimu laſten, ali je is laſti ali poſeſtva eniga v poſéſtvo drusiga

lastna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ga tako brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od

lastne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo

laſtna

Biblia (1584):	Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi kakòr mene, ta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere

laſtne
Pozhétki gramatike (1811): Pavel, livre, bukve, chapeau, klobuk. Imena ſo dvojne: narezhivne ino laſtne. Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh oſebam ali ſtvarem
leſtna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj

lastne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča
Maria Stuart (1861):	da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s
Čas je zlato (1864):	ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi
Fizika (1869):	ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da, so stvari, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva

laſtne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih volo ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bo na ſvojo ſlabo pamet saneſſu, inu po napelaveinu ſvoje laſtne vole vyshou. Sam Boshji spomin je, katiri namore sapelan
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju meſſu, taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en maihen isgovor imeu. Taku pa, kyr je on is laſtne vole, ſam od ſebe, od obeniga proſhen, od obeniga galufnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bil bôl shaloſtèn sa volo tvoje, kakôr sa volo ſvoje laſtne, aku lih velike britkoſti; ja kęr je on miſlil, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de je on sa nję vmèrl, on je sa ſvoje làſtne rabelne inu trynoge molil. Lubiſh ti taku tvoje ſovrashnike? Vbogi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti vſe brambe sa Şyna poſtaviti, tó krivizo
Kuharske Bukve (1799):	te bukve drugizh natiſkvale. Sledna vmepnoſt ima ſvoje laſtne beſede; tudi vę imate ſvojo visho kuhinſke ſtvarí prav imenvati

lestne
Ta male katechismus (1768): Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni

leſtne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	biti koker Bogovi, inu so nameſt naumerjo zhnoſte skus svjetuvanje leſtne lubeſne nad enem jabukam sami ſa sebe, inu ſa uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de be se mogli tudi is hudo inu vojstrustjo te leſtne lubeſne ſnebiti, inu potem ke so jejnali nje suſhni biti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje je ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu is njim terdobe terpy, ta same nabo od leſtne lubeſne ſapellan. Uſſellej sturè ti nakriſhem moj Syn! karkol tebi
Kratkozhasne uganke (1788):	lęs, inu kamen prejęm, zhe meni le kedu pomaga; is leſtne poſhreſhnoſte pak se nigdar nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash

vlastne

Robinson mlajši (1849):	ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj
Botanika (1875):	red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na

lastnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo
Viljem Tell (1862):	puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali pa da se jej je ločiti od človeka
Zoologija (1875):	so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova

lastniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nerodno. Narodno jenekaj lepiga, kar je jednimu ali drugimu narodu lastniga, zato se reče národnost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malovredniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tim bolj potrebujemo, čim hujši moč ptuje slovstvo do našiga lastniga dobiva. “ „Take bukve pa, ko bi enkrat pripravljene bile, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	želje bélodane, Bodi dans nam pomočnica, Počastiti učenika V pesmi lastniga jezika! Z rajskim sladam naše žile Naj napolni tvoja lira
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druge se narode , Lej ! sledniga pred drugim mika Le govor lastniga jezika, Le domorodne šege, zgode. — Zatorej, bratje! se med prave
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prepeljanji iz čolna v silni potok padla, z nevarnostjo svojiga lastniga življenja smerti rešil. Verli mož zasluži v zlatih bukvah Novic

laſtniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d.
vlastniga
Zlata Vas (1848): je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in

lastnem

lastnem
Zoologija (1875): more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri

vlastnem

Robinson mlajši (1849):	za me pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi

lastnemu

lastnemu
Občno vzgojeslovje (1887): voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je

lastnimu

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in
Divica Orleanska (1848):	Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo.

laſtnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober

lastni

lastnej

Valenštajn (1866):	Grofinja. Nikar o lastnej ne obupaj moči. Srcé je tvoje dosti krepko, lehko Oživlja
Botanika (1875):	galunove delke, ki so v kapljini in ki so njegovej lastnej tvarini že popolnoma enaki, in da jih naloži na-se od
Ferdinand (1884):	živi več prav častitljivih móž; odmrli so popolnoma svetu in lastnej ljubezni ter služijo s pobožnim srcem jedino le Bogu. Če

lastni

Tine in Jerica (1852):	vem, kako bi jim boljši bilo, ko bi tudi moji lastni otroci bili. Tine. Naj tedaj ljudje govorijo, kar hočejo.
Stric Tomaž (1853):	moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko je še on otrok bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj
Gozdovnik (1898):	Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to ime bo, to je pač res. Še

leſtni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kar telesu dopade, ter kashtegej tvoj ſhivot, de nabo leſtni lubeſni sluſhil. Hodi ſa mano.

vlastni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti

lastnih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njemu ne dali v preiskovanje in bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical

laſtnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit

lastnim
- lastnim
  Čas je zlato (1864): in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v
- laſtnim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas
- vlastnim
  Robinson mlajši (1849): Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega
lastnima
- vlastnima
  Robinson mlajši (1849): brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja

lastnimi

Roza Jelodvorska (1855):	druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico

lastno

Divica Orleanska (1848):	Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé
Valenštajn (1866):	hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše
Botanika (1875):	2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno
Občno vzgojeslovje (1887):	teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar hoče drugi, — če le tuja volja
Občno vzgojeslovje (1887):	pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje

laſtno

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi

lestno
Ta male katechismus (1768): se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ.

lestnu

Ta male katechismus (1768):	ptuju, inu nam nashlishe, se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſtalla, aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko

leſtno

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	derſhbe. Katire leſtno lubeſn enkrat prov ſbendeſhâ, nabo nekol v' navarnoſt pershl
Branja, inu evangeliumi (1777):	katirimu ſe bo supergovorilu: Inu en mezh pojde ſkus tvojo leſtno duſho, de bodo doſtireh ſerz miſle resodete. Ondi je bla
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkus koslovo, ali tellezhjo kry, temuzh on je ſkus ſvojo leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje
Branja, inu evangeliumi (1777):	Pripoviſt Salomona Krayla na 8. Poſtavi. Goſpud je mene sa leſtno imov v' sazhetku ſvojih pot: predn je on kaj ſturuv

leſtnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje, inu nadleſhnu nagajnanje, inu moledvanje ſadobilu. Ti nabosh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de je prov, inu dobru, ter sem tuiſtu sama sebi leſtnu sturiîa. Te tugente , katire so se v'meni svejtile, niso

▶ lastnija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lastnost; [sskj]

lastnije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot

▶ lastnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lastnik

lastnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z

laſtnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe pa svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piſarnizi te drushbe dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali vezh drusih preſhel. Şposnano darilo prejme vſelej ſam sadnji laſtnik. 11) Ko pa nobeno poſébno lepo shivinzhe ne bo perpeljano
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko gledalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil, préden je veſ ukasan namen dopolnil, nima ne prejſhnji laſtnik, ne kupez pravize do darila, ako ni tudi novi laſtnik
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	laſtnik, ne kupez pravize do darila, ako ni tudi novi laſtnik bika neprenéhama sa brejatel prepuſtil in ſizer v ravno tiſti

vlastnik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije
vlaſtnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843): V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve

lastnika

Najdenček (1860):	nisim mogel nič nič najti, iz česar bi bil mogel lastnika najti. — Sklenil sim tadaj po mogočnosti previdno ravnati in najdene
Najdenček (1860):	po tihim in previdno sim popraševal, ker sim sklenil, ga lastnika samemu v roko dati, da bi tako gotovo v prave

lastniki

Kupčija in obrtnija (1872):	se je že večkrat zgodilo. Kakor že vemo, so vsi lastniki akcij akcijino društvo. Ta družba se vsako leto vsaj enkrat
Kupčija in obrtnija (1872):	ker ti so že v dividendi. Če podvzetje spodleti, niso lastniki poedinih akcij za zgubo s celim svojim premoženjem odgovorni, ampak
Ljubljanske slike (1879):	moram tudi jaz začeti s hišami ali marveč z njihovimi lastniki, ker so važni v trojnem obziru: 1. plačujejo hišni davek
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	mnozih fužin za drag denar; drugi, ki smo še ostali lastniki, dozidavali smo, naročevali si najnovejših strojev in se gotovo nadejali
Rošlin in Vrjanko (1889):	o množini posestnikov, imelo je svoje pravo, kajti gospodarji in lastniki te veliké graščine z več tisoč orali gozda in poljá
Na krivih potih (1893):	sorodnike zaprtih mož. Omenili smo že, da so bili prejšnji lastniki rudnikov sami postavili koče za svoje rudarje. Tako delajo povsod
Gospa s pristave (1894):	vse te razdelili med sebi zveste viteze. Ti so bili lastniki gradú in okolice in imeli so tlako in desetino. Vse

vlaſtniki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ob, shivljenje ſpravljajo. — O de bi pazh vſi vertni vlaſtniki in goſpodarji ſadniga drévja k ſposnanju priſhli h kakoſhnimu pridu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakó je moje ſtanovitno napeljevanje prasne isgovore premagalo. In vſi vlaſtniki ſo ſe po rasdeljenju prav dobro hvalili. Potem ſo vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kako ſe mozhirje koriſtno obdeljuje, in de bi tudi drugi vlaſtniki na mahu vidili in isurili ſe, kako ga gré obdelovati

lastnikom
- vlastnikam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči

lastnikoma

lastnikama

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Teržiču za čevlje. 30. Gosp. V. in D. Moli e, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani, za parno mašino. 31. Gosp. J. Nikel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic

lastniku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. J. Königu , mizarju v Gradcu. 8. Gosp. H. Lampelnu, lastniku kamnotiskarije v Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	si je po teh svojo lastno fabriko napravil; tudi sedajnimu lastniku hvala gré, de z časam naprej hiti, kolikor je mogoče
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Šteigerju, nožarju v Gradcu. 14. Gosp. J. grof Thurnu, lastniku fužin v Černim Potoku na Koróškim, 15. Gosp. B. Vivatu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fužin v Černim Potoku na Koróškim, 15. Gosp. B. Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bila 21. dan p. m. presojna gosposka ali apelacija obsodila; lastniku časnika „Correspondant” Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni
Najdenček (1860):	dnarjev veliko plačilo dal. Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku odrajtati, in spoznal sim, da to ni bilo tako lahko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kadar mineta dva meseca, dolžán je Kos po meničnem pravu lastniku te menice na njej imenovano vsoto izplačati. Za lastno menico

laſtniku

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe perdjano, de morajo per biku
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bo veliko gledalo. Darilo ſe namrezh shivinzhetovimu redniku ali ſedajnimu laſtniku nakloni, de le bik ukasane laſtnoſti ima. Vſe eno je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vezhimu po 6 krajzarjev jemati. Vezhi plazhilo térjati je shivinzhetovimu laſtniku pod sgubo ſposnaniga darila, in ſhe drugo kasen (ſhtraſingo) prepovédano

▶ lastnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lastnin
- vlaſtin
  Genovefa (1841): tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in
lastnina
- lastina
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): sté se tega še tóliko veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za
- lastnina
  Ferdinand (1884): Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi

lastnino

lastino
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča

lastnino

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	posvečena poslopja si podiral in oskrunjeval oltarje pa prisvojeval si lastnino revežev: za vse to in zavoljo tvojih lastnih pregreh, zavoljo
Kemija (1869):	s kterim brazdimo zemljo, železen je meč, ki nam brani lastnino. Zgodovina nam pripoveduje o narodih, ki so v obilji zlata

▶ lastninski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lastninsko
Gozdovnik (1898): veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca

▶ lastnoročno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lastnoročno
Sveti večer (1866): bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in

▶ lastnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lastnost

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez
Kemija (1869):	in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in
Fizika (1869):	spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od
Botanika (1875):	iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz

laſtnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	snano, de ga je miézhnata krava povergla, kér ta koriſtna laſtnoſt po ſkuſhnji vſih rednikov shivine je ſoſébno plemeniva ali po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil ko mertev; s dergnenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike

vlaſtnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vlaſtnoſti naverhne njivne perſti mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt ſpodne perſti in osrazhja, bi ſe marſikadaj smotiti vtegnil. Bolje

lastnosti

lastnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem

lastnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu
Zlata Vas (1848):	če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi
Kemija (1869):	spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität
Kemija (1869):	te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo v
Kemija (1869):	dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa
Mineralogija in geognozija (1871):	raznih deželah najti raznih skladov, ki imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima
Mineralogija in geognozija (1871):	da jih štejejo že na 700. K sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma

lastnostij

Na Žerinjah (1876):	primerjali z Circo! " „Da, grofica, v prvem delu njenih dobrih lastnostij gotovo in brez ugovora ..." „Ne ugovarjajte mu, grofica! Umetnikove, slikarjeve
Na Žerinjah (1876):	imel je doktor Rakec, ki je bil poleg druzih lepili lastnostij tudi mnogojedež, in je sedel tudi mej povabljenimi, jako dobro
Pomladanski vetrovi (1881):	z mehkimi brkicami pod nosom. Vsakdo bi mislil, da gledé lastnostij in nazorov Binčetu bolj pristoji Lina nego pa njena sestra
Povestnik v sili (1883):	bila skopa, to je res, a imela je tudi dobrih lastnostij. " „Dovolj o tem! pustimo mrtve pri miru! " pravi resno najstarejša
Zvezdana (1883):	več stopinj za njo, kot za kakovo drugo brez enakih lastnostij. Vendar zdaj pijte, pol skrbi iz glave in meni glavno
Domačija nad vse! (1889):	ni dovolj izučila! Skoda možá, kteri ima sicer tudi dobrih lastnostij. Strast, strast, kdor tebe takoj v začetku kot jedva vidljivo
Vaška pravda (1892):	ženska, ki je imela prva dekliška leta že za seboj. Lastnostij njenih niso grajali, pa tudi hvalili ne. Pa saj dobi
Slučaji usode (1897):	ne čudim se več, da je Leopold poleg drugih nečastnih lastnostij, katerih je imel v obilnosti, postal tudi slepar. Saj je
Slučaji usode (1897):	na njem, kar bi le količkaj spominjalo razbrzdanosti in trmoglavosti, lastnostij, katere je grajščakinja prištevala glavnim hibam njegovega značaja. Pa, seve

laſtnoſt

Pozhétki gramatike (1811):	vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je nji
Pozhétki gramatike (1811):	beſedi, Deleshje. Deléshje je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh

laſtnoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj

vlaſtnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sazhetku pa slaſti po trebuhu in po perſih. Savolj téh vlaſtnoſt je ta bolésin tudi vezh imén dobila; nar vezhkrat jo

vlaſtnoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po tem, kako semlja viſi. Kmet, ki bi ſamo po vlaſtnoſti naverhne njivne perſti mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	merhe ali mertve trupla shivin ſilno urno gnijó: vſe té vlaſtnóſti ima ſamo vranzhni priſad. Zhe vranzhni priſad preſhizhe popade, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje posnavati samorejo. 2. Od rasdelovanja novín , ledín. 3. Od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene

lastnostih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska
Kemija (1869):	je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi
Kemija (1869):	Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta.
Kemija (1869):	ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za

laſtnoſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati

lastnostmi

lastnostimi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih posebnimi lastnostimi dobiva, ktere niso še popred na svetu bile. Takó so
Kemija (1869):	strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede

lastnostmi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	da se prevzame; to je, v kakošnem stanu, s kakošnimi lastnostmi; b) kakošne pogodbe so postavljene, če jih bo moč izpolnovati
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zložiti, pa niso vsi enako dobri. Če se bolj z lastnostmi vsake rastline soznanimo, lože bomo pravo verstenje vbrali. Vsaka rastlina
Milko Vogrin (1883):	stal v domišljiji pred njo nadporočnik Robert z vsemi slabimi lastnostmi, ktere je ona zadnji čas na njem opazovala. Predočevala si
Luteranci (1883):	po svojej popačenosti in razkošji na svoje tovariše, kot z lastnostmi pravega duhovnika na neomikano ljudstvo. Prežal je dalje neprestano krvoločni
Dušne borbe (1896):	štela let. Toda velika dota se redkokdaj druži z dragocenimi lastnostmi, katerih si vsaki ženin želi pri svoji nevesti; tako se

▶ lastovica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lastovica

Na stricovem domu (1860):	rajnce hčere; ko je pa prišla na drugo pomlad spet lastovica od juga, je sicer našla staro pohištvo, našla je tudi
Žalost in veselje (1870):	se je bliščalo belo zidovje — mesto Kalkuta. Tjekaj je jadrala "Lastovica" urnih perot in kmalo se je odperla mornarjem velika barkostaja
Žalost in veselje (1870):	soprogo. Ker se ladiji niste hoteli ločiti, zavila je tudi "Lastovica" proti onej reki, ki je na iztočji tako močna, da
Iz arhiva (1890):	tjà. »Dovôlite, takoj se vrnem,« in odpršela je lahno kakor lastovica. Lovro je gledal za njó. »Pajkov se ne boji in

lastovice
- lastavice
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki

▶ lastovka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lastovka
Kmetijske in rokodelske novice (1844): zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi

lastovke

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	še prej mine, nekaj se jih pogubí, nekaj jih ptiči, lastovke, srakoperji in drugi pokončajo; nekaj jih v svojih vojskah pomerje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	žrelo pozimi tako zapreti, da miši v panj nemorejo. — Ptiči: lastovke, srakoperji, snice i. t. d. tudi seršeni in ose so
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gosence jedó. Koliko muh bi več bilo, če bi jih lastovke in srakoperji in drugi ptički, ki večidel le od njih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne pade, ali je kakošen dež ne pobije, ali ptice: lastovke, srakoperji, ali pa seršeni, ali ose ne pojedó; ali da
Bolna ljubezen (1874):	kmalu pošljem. Jesen je tu, zima že pred vrati. Moje lastovke so odletele ter prazno pustile gnezdeče. Narava lega k spanju
Bolna ljubezen (1874):	pet pedi! pet pedi! Ali se kdaj spominjate mene? Radoslav. Lastovke na nasprotnem dimniku imajo veselje. Gnezdo je polno mladičev in
Ivan Slavelj (1876):	bele cvetove. Voda je šumela in tiče so pele in lastovke so poletavale v sinji višini, ali pa sedale ti na
Lisjakova hči (1892):	pred malo hišo in gledal nenavaden prizor. Kakor kadar mlade lastovke žvrgole in zijejo iz gnezda, takó je na okenci nizkega
Stari dolg (1897):	bližajoče se pomladi so slastno uživali blagodejne žarke mladega solnca; lastovke so poiskale lanska gnezda, prepodile usiljive vrabce in jele znašati

▶ lašč. okrajšava ↘ IMP

lašč.

Napake slovenskega pisanja (1858):	redko v ime, na pr. „vertoglav, klapouh = von herabhängenden ohren (Lašč. ), stermoglav, serborit, mencorit (Lašč. ), motoroga“ (nekako motovilo, pa tudi les
Napake slovenskega pisanja (1858):	z einen einzigen stiefel anhabend (srb. ), bosopet (Lašč. ), suhopet, širokopleč (Lašč. ), mlečnogob = gelbschnäbelig (Lašč. ), stermoglav = praeceps (Lašč. in srb. ), bolnoglav = an
Napake slovenskega pisanja (1858):	na pr. „vitorog = von gewundenen hörnern (srb. ), zvitorep = schlau, durchtrieben (Lašč. ) γ) Deležje zdanjega časa z imenom v prilog, na pr.
Napake slovenskega pisanja (1858):	mi boš na mèt“ = du kommst mir in den wurf, Lašč. ); „bér“ namesti: „branje“ (dans imajo bučele dobro bér, Čatež); „kop
Napake slovenskega pisanja (1858):	hymne), kolovozen, carostaven (srb. ), vratolomen = halsbrecherisch (srb). bogomolen = gern betend (Lašč. ), bogoslužen = fromm (Lašč. ), bogougoden = gottgefällig (srb,), gromopočen (Kos. ) kervomočen. “ Vidimo
Napake slovenskega pisanja (1858):	v prilog, in sicer: α) Brezi prilepka, na pr.: „stermogled“ (Lašč. ), gerdogled, slabovid = schlecht sehend (Lašč. ), zloguk“ = übles redend (srb. ); pa
Napake slovenskega pisanja (1858):	zlatoust, zlatorok, zlatolas, zlatorun (srb. ) svilorun (srb. ), zlatokril (srb. ) zlatorep (Lašč. ), kosorep = gesttzt (Lašč. ), srebropen = silberschäumig (staročeski), zlatopesk = goldsand führend (staročeski
Napake slovenskega pisanja (1858):	na pr.: „bosonog = z einen einzigen stiefel anhabend (srb. ), bosopet (Lašč. ), suhopet, širokopleč (Lašč. ), mlečnogob = gelbschnäbelig (Lašč. ), stermoglav = praeceps (Lašč. in
Napake slovenskega pisanja (1858):	selbander (pri belih Krajncih je „samodruga“ = noseča), samoedin“ = ganz allein (Lašč. ), kar bi Metličan djal: „sam samcat. b) Prilog z imenom

▶ laščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

italijanščina; SSKJ

laščini

Žalost in veselje (1870):	berž razgane list ter jame čitati; bilo je pisano v laščini: "Danes opoldne spustim ti skozi to ljukno nekaj kitajske obleke
Ljubljanske slike (1879):	tod „papilio“ – metulj) in kuheltajčarski nemščini ali še celó nemško-slovenski laščini ali francoščini, če se je le par besedi nauči. Vzlasti
Ljubljanske slike (1879):	kredit“; „debet“ kaj rad pozabi. Bolj izurjen je pa v laščini, tako da dobro pozna razloček med „netto“, „brutto“, „sporco“ itd.
Očetov greh (1894):	v Ljubljani in potem v Trstu, da se je priučila laščini, in ko ji je pred nekaj leti umrla, šla je
Moja hoja na Triglav (1897):	rad pobaha s tujimi jeziki. Vprašal je gospodično v nagli laščini, ji je li znan vojaški zdravnik njenega priimka, ki je

▶ laški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

italijanski; [sskj]

laška

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako

laſhka

Kuharske Bukve (1799):	olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo
Kuharske Bukve (1799):	Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane

laške
- laške
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere
- laſhke
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku
laškega
- laškega
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2
- laſhkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter

laškem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi

laſhkim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu

laški

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj

laſhki

Kuharske Bukve (1799):	al kapar, al brinja, inu najn poliè. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. Pezi jerebizo na rashni tako, de bo mehka inu
Kuharske Bukve (1799):	Divji petelin v' polivki, in der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta
Kuharske Bukve (1799):	visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim

laških

laških
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup

laſhkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po

laſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah

laškim
- lashkim
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan

laško

Botanika (1875):	rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v

▶ laško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laško
- laški
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je

▶ Laško samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Laškega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zaplodila. Zato je tudi v naše kraje nismo dobili iz Laškega, ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali

Laškiga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in Francoskiga prikazala, od ktere se je pa kmalo po

Laškem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem
Čas je zlato (1864):	čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač

Laškim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v raznih deželah
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na Laškim še morebiti dolgo ne bo pri koncu, ako ne bojo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše

Laſhkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto

Laško

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in

Laſhko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe

▶ lata samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

letev; [sskj]

late
Kmetijske in rokodelske novice (1846): polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor

▶ lateinesk neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lateinesk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika

▶ laterna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svetilka; [sskj]

laternami
- latirnami
  Branja, inu evangeliumi (1777): poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je
laterni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo

laterno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi shebrei to ozhitno
Genovefa (1841):	vrata odperl, je ljudi grôsa ſpreletéla, in ko je s latérno v jézho poſvétil in ko ſo Gôla saglédali, ſo ſe
Genovefa (1841):	Golovi jézhi snate pa podóbo gréha in hudobije glédati. ” S latérno in teshkim sveskam kljuzhev je ſhel po voskih kamnitnih ſtopnjizah

▶ Latinec samostalnik, lastno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rimljan; kontekst

Latinec
- Latinec
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno
- Latinez
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé

▶ latinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

latinska

Valenštajn (1866):	spodaj svoje. Maks (bere). «Ingratis servire nefas.« Izolan. To bo latinska prislovica. Brat! Kako pa to se pravi po slovenski? Trčka
Astronomija (1869):	črko C; zato so ga nekdaj imenovali lažnjivca (luna mendax) Latinska beseda Decrescit pomeni namreč, da pojéma, pa mesec takrat, kedar

latinske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim

latinſke

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih nemſhke ino latinſke beſede vuzhijo, ino sa viſhi ſhole priprávljajo. Tiſtimu fajmoſhtru te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole poklizali, kjer je vezh lét s velikim veſéljem, prisadevanjem

latinskega

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo

latinskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer

latinskem
- latinskem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle
- latinskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč
- latinſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga mehurja pod klunam, ga

latinski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem

latinskih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava
Vetrogončič (1860):	dolgo s petjem ukvarjal, ko se mu približa dijak viših latinskih šol. Bil je domá iz vasí pri gradu, včasih tudi
Kelmorajn (1864):	ki pa še ni belega sveta zagledala, ker moji rojaci latinskih bukev malokdaj beró, slovenski pa jih nečem na svitlo dati
Anton Janežič (1870):	očitna. Janežič si je pridobil precej iz pervega 92 poslušalcev latinskih šol, ktere je učil vsaki teden v 5 urah; zraven
Anton Janežič (1870):	napredoval. Antonu Janežiču je bil učitelj v pervih štirih razredih latinskih šol prezgodaj zamerli P. Franc Ksaver Kienreich, mož natančen in
Veliki grof (1885):	Klaro in pregovoril Marka Murna. Ohranjenih je še nekaj temnih latinskih stihov magistra Petacija, katere pisatelj teh vrstic tako tolmači, da
Vesela vožnja (1889):	Krêmen, kateremu je igral satirski nasmeh okoli usten, povédal nekoliko latinskih besedij, udal se je in to resnično smešno sánkanje se
Vesela vožnja (1889):	bilo nekdaj pri nas, našel je v nji pač mnogo latinskih, nemških, francoskih, angleških, laških in še celó španjskih del, v
Od pluga do krone (1891):	hotel odgnati nadležno muho in pravi: «Ali se káj bojiš latinskih šol? Pravijo da so silno hudé. » «Prav nič se jih

latinſkih

Pozhétki gramatike (1811):	na konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih imenih latinſkih. Bresglaſene e je vſelej kratek, tui kadar ima per ſebi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in vodja knesoſhkofijſke piſarnize, ud
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh Vodnik poſtane vodja latinſkih ſhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodélzov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Supanzhizh v némſhki jesik preſtavil. Potém, ki ſo bili v latinſkih ſholah po zelim zeſarſtvi sa vſako ſholo poſébni uzheniki poterjeni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Od 1770 do 1775, poſluſham per Jesuitarjih v Lublani ſheſt latinſkih ſhol. Tiga léta me shenejo muhe v kloſhter k Franziſhka

latinskim
- latinſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kmali je ſtal prav lep deſet zhevljev viſok ſteber s latinſkim napiſam, ki ſhe dan danaſhen ſtoji. Drevó pa, s kterim

latinskimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju

latinsko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula

▶ latinsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

latinsko

latinskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po

latinsko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ga je dal tá posebej rajtati in pisati in clo latinsko učiti, in je imel še voljo ga več učiti dati
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tako pridobiti, de ga je uni, kadar je čas imel, latinsko in druge védnosti učil. Tako je Peter vedno v kreposti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	izgovoril, kaj bi bilo? Brez dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko hurrá na zdravje kralju. Te

▶ latinščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

latinščini
- latinšini
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo
- latinſhini
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina

▶ Laturnel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Laturnela
Divica Orleanska (1848): davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu

▶ latvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

latvic
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri

latvice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama snažne biti, to

▶ laudamus neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

laudamus

Ta male katechismus (1768):	S. O. Auguſhtina ſa prejete gnade, inu dobrute. TE DEUM LAUDAMUS. Tebe Boga mi hvallemo: Tebe Gospuda mi spoſnamo. Tebe vezhnega
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te, No sa Goſpoda sposnamo

▶ Laureta samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Laureta

Gozdovnik (1898):	ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško
Gozdovnik (1898):	bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana
Gozdovnik (1898):	Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila
Gozdovnik (1898):	ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako
Gozdovnik (1898):	»Saj je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo

▶ lava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lava

Mineralogija in geognozija (1871):	razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré
Mineralogija in geognozija (1871):	žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih
Mineralogija in geognozija (1871):	često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava.
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa
Mineralogija in geognozija (1871):	špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da
Botanika (1875):	naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa

lavi
Botanika (1875): pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se
lavo
Mineralogija in geognozija (1871): pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem

▶ lavantinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lavantinske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šol Salcburžke viši škofije. V leti 1843 so Jih škofa Lavantinske škofije postavili in 3. Sušca 1844 škofa posvetili, ter so

lavantinski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kvaterno nedelo, 8. Sušca 1846 blizo polnoči so milostlivi, prečestiti Lavantinski škof in knez, gosp. gosp. Franc Kutnar po dolgi bolezni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pašnik razdelili. Vredništvo. Žalostna povest iz Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvema letama veselo oznanile , de preblagiga rojaka Krajnske

▶ lavda samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

kapitan potniške ladje; kontekst

lavda

Postillion d'amour (1887):	hitro odideta k brodu, kjer deklíč stvarí spraví v kabínico. »Lavda« v tem tudi pride, k sreči umeje nekaj angleški in
Postillion d'amour (1887):	prav kakor našinci v zadregi, in méni, da óni drugi »lavda« tudi ne bo hotel. »In dolarji, mnogo dolarjev,« reče Cetinovič
Postillion d'amour (1887):	in kadij, v katere spravljajo vestno vse odpadke. »Čin« in »lavda« izprašujeta pogosto po vaseh ob poti po Tha-Sze in po
Postillion d'amour (1887):	postavi tik broda čez pas v vodi. »Vse prav,« šépne »lavda«, zleze na krovec in vsi trije privežejo težko krmilo in
Postillion d'amour (1887):	pomočniku c. k. tolmača, tudi ne bas preobloženim z delom. »Lavda« že čaka s sedmimi krepkimi veslači, zato dobi tudi po
Postillion d'amour (1887):	daljšem prigovarjanji séde, pričakujé po takem nenavadnem uvodu česa posebnega. »Lavda,« prične gospod, »Vi ste pameten mož, ulovite lahko mnogo dolarjev
Postillion d'amour (1887):	izraziti. Ker mu gospod dalje prigovarja in razklada, kako je »lavda« izvrsten in vajen vode, da ni nikake nevarnosti, ker se
Postillion d'amour (1887):	Jadro na pol doli! Hitro! Zdaj krmite naravnost za vetrom. Lavda, breg ni daleč! Kdor ne uboga, usmrtim ga takoj, povejte
Postillion d'amour (1887):	kar se tiče širjave, ni tedaj težko slediti za brodom. »Lavda« in Čin znata dotična vprašanja popolnoma na pamet, ni ju

lavdo

Postillion d'amour (1887):	veslali še ta večer. Dolarji, dobre in ostre besede zmorejo lavdo in kulije zopet na noge. Zapodé ladijo v jezero, lučica
Postillion d'amour (1887):	roci držeč tisto cev, ki najhitreje učí kítarje pokorščine. Odrine lavdo siloma od krmila ter obrne brod za vetrom. »Jadro na
Postillion d'amour (1887):	Jutri večer petdeset, če óni brod ostane tukaj! « »Za druzega »lavdo« bodo,« reče mož in ne gane z roko, dokler vseh
Postillion d'amour (1887):	po praktični zvršbi. Drugi dan najame Cetinovič čolnič, vzame seboj »lavdo« in »Čina,« da preiščejo vse kanale okoli mesta, pregledajo vse
Postillion d'amour (1887):	dečka, da prične znova prejšnjo muziko. Vesláči se kregajo z lavdo, jedni hočejo nazaj, drugi na breg, dasi nevedoči, je li
Postillion d'amour (1887):	si kupila vojake v zaveznike. In kaj potem? Pokliče tedaj »lavdo«, da si ogledata okolico. Razprostrè se pred njima kake dve
Postillion d'amour (1887):	po obedu v kabíni, pretehteva »svojo umeteljniško misel« ter pokliče »lavdo«. Reče mu sesti nasproti; Kitajec vidno ne razume vabila in

▶ Lavdon samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Lavdon

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	pozneje v službi avstrijanski najmodrejši, najizverstnejši vojvoda, ravno tisti zaničevani Lavdon je otepel in izplačal potler Friderika Velikega v več bitvah
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	po volji. « Pa kaj se je zgodilo? Ravno tisti zaničevani Lavdon je bil pozneje v službi avstrijanski najmodrejši, najizverstnejši vojvoda, ravno
Šaljivi Slovenec (1884):	Lavdona: »Koliko časa, mislite, bo treba, da Beli grad premagate? « Lavdon odgovori: »Presvitli cesar, ako je vse pripravljeno, kar je za
Šaljivi Slovenec (1884):	9.) Meseca novembra 1787 sta se sešla generala Lascy in Lavdon na mostovžu pri cesarju. Josip vpraša Lavdona: »Koliko časa, mislite
Šaljivi Slovenec (1884):	mesto v svojo oblast dobiti! « Lascy je mislil, da je Lavdon pač nekaj preveč govoril, a cesar ga prime za roko
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	zbralo že na tisoče vojakov. Leta 1789. je slavni general Lavdon baš na istem mestu, na katerem je bil naš tabor

▶ lavica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klop; kontekst

lavica
Robinson mlajši (1849): je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne
lavice
Robinson mlajši (1849): je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj

▶ lavkati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

paberkovati; splet, Pleteršnik

lavkala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na ſtran. Po tem je prezej vſtala, ino do vezhera lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ídi. “ Ruta gre, ino lavka. Bog pa oberne, de je lávkala ravno po Bózovi njivi, moshá poſhteniga ino bogatiga. Ko je

▶ Lavra samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Lavra

Luteranci (1883):	planot kvišku in dvignol v solzah utopljeno deklico in klical: "Lavra, dete moje, sreča moja, ali greš ti v resnici z
Luteranci (1883):	zrl molčé v lepo plavo okó. Potém jo je vprašal: "Lavra, ali me res ljubiš tako, kakor nevesta svojega ženina, ki
Luteranci (1883):	slovensko. In ta ideal je bila njegova skrivna prijateljica opatica Lavra. A njo so bili po obsodbi premestili v neki oddaljen
Luteranci (1883):	poročati važnih stvarij, kterih naj se ne strašim. " "Pač zlata Lavra, čemu ti zakrivam oblak, ki se je privlekel nad najino
Luteranci (1883):	in mrzle rake so dobivale prejšnjo toploto. "Hvala ti nepopisljiva, Lavra moja, za tvojo preveliko ljubezen, ktere jaz ne zaslužim in
Luteranci (1883):	je jelo nebó ondi za Viženskim vrhom, ko se ločita Lavra in Knafelj, zatrjujoča si še en pot, da črez tri
Luteranci (1883):	dvomiš o mojej ljubezni? Sramuj se take misli brez vzroka! " "Lavra moja, srce človeško je uganjka, ktere najvišji modrec razvozlati ne
Luteranci (1883):	izgubljena sva lahko oba. " Vzklikola bi bila samega veselja mlada Lavra pri teh besedah, da bi bil jek po gorah odmeval

▶ Lavrencij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lavrencij

Laurentius
Sacrum promptuarium (1695): dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi

Lavrencij

Žalost in veselje (1870):	sluga. "Jaz sem Abu Karef, kupčevalec iz Mekke," odverne resno Lavrencij, "in ta mladeneč je moj zet Ahmed Teleben. Mojo ladijo
Žalost in veselje (1870):	užila s teboj kruha in solí pod tvojo streho," ugovarja Lavrencij. "Dokler se to ne zgodí, ne poslužim se tvojega spremstva
Žalost in veselje (1870):	znano, kam derží ta mostovž. "Perva potreba sedaj je," pravi Lavrencij Alešu, ko sta ležala na terdih tleh in si eden
Žalost in veselje (1870):	Alešem in Lavrencijem zderčali so za njim. — "Hudobnež! " kričal je Lavrencij serdito, "je-li to pot proti Algiru? Ti si prelomil zvestobo
Žalost in veselje (1870):	iz Mekke, kakor ti je morda že sporočil sluga," pristavi Lavrencij pozdravivši gospodarja po arabski šegi. Ta se je pri teh
Žalost in veselje (1870):	bi skupaj uživali to veselje! Potem sta si Alfonzo in Lavrencij razodela vsa hudobna djanja njunih sovražnikov, ki so se ženi
Žalost in veselje (1870):	tukaj ni tako, kot v Evropi. Zvečer sta se sprehajala Lavrencij in Aleš po ladiji in mladeneč je pripovedoval starcu svoje
Ivan Slavelj (1876):	sta si bila postavila mizo pred hišo Jakope Jermenovec in Lavrencij Žolna in pila sta za mizo. Ivan Slavelj pa je
Ivan Slavelj (1876):	je bilo stalo in na stalu zagrnjena slikarija. »Štefan«, reče Lavrencij skrivnostno ter odloži svoja bremena. Učitelj Deska pa sede na

Lavrencija

Žalost in veselje (1870):	na dan. "Zakaj ste si izmislili to zvijačo? " praša Aleš Lavrencija, ko sta bila sama. "Ker se mi je zdelo potrebno
Žalost in veselje (1870):	Sklenil je oprostiti se, naj veljá kar hoče, poiskati potem Lavrencija in potlej iti po svetu poiskat tudi starišev, ako še
Žalost in veselje (1870):	kacega belega sužnja, ker nima nobenega. Osoda je zadela ravno Lavrencija, ker ga bej ni ravno neogibno potreboval, razun tega pa
Žalost in veselje (1870):	k počitku, če tudi so take skerbí včasih čisto nepotrebne. — Lavrencija je gotovo skerbelo, čeravno tega ni pokazal Alešu; kajti še
Žalost in veselje (1870):	jezno oberne stran. Štirje sužni zamorci so odpeljali Aleša in Lavrencija v majheno, štirivoglato sobo, ki je imela samo eno okno
Žalost in veselje (1870):	oddirjali zopet proti onej strani, odkoder so prišli, Aleša in Lavrencija pa so odgnali v mesto v sužnost k ondotnemu knezu

Lavrenciju

Žalost in veselje (1870):	z morjem vred, zavile so se sedaj bolj proti jugu. Lavrenciju se je zdel ta kraj znan, morski tolovaji so imeli
Žalost in veselje (1870):	dolgočasno za mladega človeka, polnega življenja, kot je bil Aleš. Lavrenciju, ki je bil že star in preokoren za strežaja, dal
Žalost in veselje (1870):	ceno, ker je bil žlahtnega arabskega plemena. Terdno je priporočil Lavrenciju, da ga mora dobro gleštati ter ga privajati pohlevnosti, ker
Žalost in veselje (1870):	Sužnji so prignali berzonoge konje arabskega plemena in poglavar zapové Lavrenciju in Alešu urno zasesti vsak enega, rekoč da je pot
Žalost in veselje (1870):	se zahteva za-nju. Aleš bil mu je koj všeč, pri Lavrenciju pa je nekako zaničljivo zmajal z glavo. Potem stopi k

▶ Lavrin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lavrin
- Laurin
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je

▶ Lavrit samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lavritu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu

▶ laz samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laz

Moj sin! (1880):	naj » staremu» vsak mesec daje le po eno dvajsetico! In laz in kočo mu je bil snedel s šolo! Sedaj pa
Moj sin! (1880):	In dejali smo mu: »Piši sinu, da ti kaj pošlje! Laz in hišo ti je snedel, naj ti kaj da sedaj
Moj sin! (1880):	zemlji! Za svojim očetom je dobil podrto kočo in raztrgan laz tam gori na Rebri, da se je moral truditi in
Moj sin! (1880):	je bilo dokončanih osem šol, je moral Kimovec prodati svoj laz, in ko je sin dokončal visoke šole, je bila prodana
Očetov greh (1894):	bi rad videl! Sedaj prebrede goščo in stopi na mali laz, po katerem še kipe malostni ostanki nekdanjega silnega zidu, prerasteni

laze

Ivan Slavelj (1876):	Speluzo tam za vasjo, ki ima tiste njive in tiste laze, tisto Špeluzo. Brat mi nič ne da, ta zgaga, ta
Pomladanski vetrovi (1881):	v orožji in v vojaški službi, popeljem jih tje v laze na ono reber; tam se naj pehajo celi dan, kolikor
Izza mladih let (1882):	vlekli smo medvedko na pot in po poti doli na laze pod Lomom. Precej časa smo čakali, predno so pajdaši od

▶ Lazar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lazar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim

Lazarja

Lazara

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	izverstno pisal in tudi vse narodne pesmi, ki slavnega cara Lazara tičejo, krasno ponemčil, je prejel od ruskega cara, dragocen brilantin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako, da si mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota

Lazarja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je potrebno: beſedo boshjo poſluſhati, ino po njej shiveti. 35. Lazarja obuditev. Lazar, kteri je s' Marijo ino Marto, ſvojima ſeſtrama
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham, uſmili ſe me! Pòſhlji mi Lazarja, de konez perſta v' vodo pomozhi, ino mi jesik ohladí
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji. Bersh glaſ sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Konstantina; tri od silniga cesarja Štefana (Dušana), pet od kneza Lazarja, deset od Kraljeviča Marka i. t. d. od različnih starašin

Lazarjem

Jela (1859):	stopiti, se mu oči hudo zasvetijo, in jezno pogleduje za Lazarjem. „Kuga nate, uhati zajec! rentači z zobmi škripaje in verta
Nevera (1878):	od tebe govoré. Zakaj mi skrivaš? Kaj sta imela z Lazarjem? « poprašuje moža in serce jej urneje bije. »I, kje? po
Nevera (1878):	ker drugače ... in prišlo mu je v spomin ravnanje z Lazarjem, ter prisega. »Nič sam grem! « Šel je zopet po ternjevej
Nevera (1878):	v svojem černem sercu, da se hoče maščevati posebno nad Lazarjem. Marijo je že davno odzvonilo, a on le še tava
Veliki grof (1885):	moglo pol tako lepo naslikati, kakor fantazija ljubeznivih bralk. Za Lazarjem je pretočil solza največ magister Petacij. Cahej pa se je

Lazarju

Slovenske večernice (1865):	branijo. Jednoč zapustí Uroš dvor Volkašinov in gré h knezu Lazarju, misleč, da bode tamkaj mogel mirneje živeti; toda zastonj, za
Nevera (1878):	a doletela ga je zaslužena kazen, kar je on naredil Lazarju, to mu je zdaj naredil Blaže, ravnaje se po čisto
Nevera (1878):	njimi. V imenu Janezovem je opazoval, kaj se godi pri Lazarju, zato se je tudi zdaj vril v druščino. Vsi ga
Nevera (1878):	sam največi? Tožiš me? Varuj se, varuj, da jaz o Lazarju kaj ne povem! « Kaj tacega se Janez ni nadjal, jeze
Nevera (1878):	v enem dnevu, kadar mi je šlo najslabše. Temu vražjemu Lazarju bi škodoval, ako bi se le dalo! « »Prav imaš! Zob
Nevera (1878):	terpi, odkar ga je vse zapustilo in se obernilo k Lazarju. »Ha, — si misli — danes te naviham, da ne boš vedel
Nevera (1878):	norčuje iz nas v svojej učenosti. Zahajati so jeli k Lazarju, môžu srednje starosti, kteri se je z lastno pridnostjo dokopal
Nevera (1878):	tudi ne kaj miren biti od čaša, od kar je Lazarju omenjeno tožbo natvezel, — toda začeto je, nazaj se ne more
Gorski potoki (1895):	jezika, ali kakor pravijo: jezik mora imeti na mokrem; a Lazarju se je zdelo, da ima več misli v glavi, nego

Lazarom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati

▶ Lazarini samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lazarini
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav

▶ laziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lazi

Valenštajn (1866):	Trobár. Pazite dobro, to spét je vohonski pes; Za vojvodoj lazi, podoben je vès. Stražnji glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v
Revček Andrejček (1891):	se ga ogibam, cigan pa še v sanjah za menoj lazi. (Uleže se zopet. ) Cigan tak — ciga—nast. (Speč. ) Ciganski cigan
Gozdovnik (1898):	tem. ležali za svojo ogradino, čakajoči kaj pride. »Ali ne lazi tamle nekdo na vrbo? « vpraša Pepo, »Da,« odgovori Fabij, »tako

lazijo

lasijo

Genovefa (1841):	Ti tudi zhervizhkov ne posábiſh, ki tukaj po ſkalnati ſténi lasijo, in jim daſh tudi po simi mervizo seleniga mahú najti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	torej tudi ne morejo letati, temozh od tla na drevje lasijo. To vediti , mu je treba, kdor ſe hozhe goſenz varovati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odpraviti. Môli ſo dvojni, eni ſo béli, eni zherni; eni lasijo, drugi letajo. Nektéri ljudje menijo, de moli is shita poſtanejo

lazijo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se pa male gosenčice v mešičke spremené, so sila nepokojne, lazijo sèmtertjè, in ker med tem niti predejo, zapredejo precej na
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	so le polovičarice. Njih čudna postava, njih gibanje, da zdaj lazijo in se plazijo, zdaj poskakujejo, vse to je krivo, da
Slovenske večernice (1865):	po postelji in celó po steni in med tem, ko lazijo okoli, iztresajo iz-se jajčka. Kako lahko se torej zgodi, da
Bolna ljubezen (1874):	pritekel v pogorski čvrstosti! Pripoveduje pa se, da v pogorjih lazijo kače ter iščejo studencev, v katerih si kopljejo vitka luskinjasta
Pomladanski vetrovi (1881):	Ali nisem sam vedno v večji nevarnosti nego oni? Vedno lazijo okoli moje hiše ogleduhi, opazujejo vsako najmanjšo stvar, gledajo na
Viženčar (1881):	bajè ne bode kmalu več, akoravno še vedno lovci radi lazijo po v nebo kipečej strmini, osobito na severnovzhodnej strani, od
Pomladanski vetrovi (1881):	sicer verjetno, ali vendar zmirom kaki sumljivi ljudje okoli nas lazijo in to me vznemirja. Zalezujejo nas. Moja uboga žena! Ni
Grajski pisár (1889):	katerimi v tej pokrajini navadno preprostejše ljudstvo zabada ribe, če lazijo za pašo po čisti strugi. Odgovoril sem spodobno in ponižno
Abadon (1893):	ti bije v odlikovanih prsih in kako podle misli ti lazijo v ponosni glavi. Sosebno redovi so izvrstna iznajdba vpričo starih

lazil

Iz življenja učenca (1854):	pospé, pridemo za Jadrotov stog, i jaz bom krog hiše lazil i pazil, kdaj se bo približal, vas urno poklical, vi
Iz življenja učenca (1854):	de bo zopet, kakor vlani le po noči k nji lazil. Ravno to pa mi daje up. Juter večer, kadar ljudje
Žalost in veselje (1870):	bal pomendrati s svojo težo kacega červička, ki je počasi lazil prek pota, — pušil portoriško smodko takó umetno, da mu je
Kobiljekar (1878):	ni gospod, še pisati ne zna! Njegov oče pa je lazil še strgan po vasi, dokler ni bil nekje tam doli
Dóra (1885):	ali ženská: takó čudno je bil oblečen. Po tleh je lazil in pobiral hosto. Mama, ali vidiš zdaj pošast? opozori me
Najmlajši mojster (1896):	nekaj pikrih opazek. Ko pa je Mihajlo Deutsch ves popoldan lazil okrog ter preprečeval zakon med Žlebnikom in Tramterico, sedel je
Kotanjska elita (1898):	ampak tudi strastna, koketna in črez mero živa. Saj je lazil za njo v še gospod Stipko, predno je vzela sedanjega
Vrt, vrt! (1899):	pa le ni bil za nič. Kakor jesenska megla je lazil okrog oglov, dokler je mogel. Potem je legel, in zdravnik
Gojko Knafeljc (1899):	soproga dobro ve, kako – kakor da bi bil jaz kdaj lazil okoli ženskih. Te Tvoje hudobne laži so mi napravile veliko

lazila

Tihotapec (1855):	ni bil Ivan daleč od svoje ljube. Pod gradom sta lazila z Matičetom in prilazila do vertnih vrat. Enajst ura bila
Nemški valpet (1867):	Pumpreht. Ves božji dan skoro sva vsak z eno puško lazila po hosti in ves ta čas mi je sitni Pumpreht
Sosedov sin (1868):	zahajala stara ženica, ki je brez gotovega domovja ob palici lazila, in povsod znana, preživela nekaj dni v tej, nekaj dni
Svetinova Metka (1868):	jej niso upali nikoli nagajati ali jo zasmehovati, ko je lazila ob palici sključena od vrtiča do oreha in odtod zopet
Bolna ljubezen (1874):	da mi je bilo? Spominjaj se naših gora! Kolikokrat sva lazila v sladkem miru po teh gozdovih, motila tu prebivajoče pevke
4000 (1891):	župe vendarle ni bilo všeč, ako mu je drobna žena lazila za vikarijem Luko. « »Kakó se je potem godilo vikariju? « sem
Spletke (1894):	v sosedno vas kakor dvajsetletno dekle, dasi je sicer komaj lazila od hiše do hiše. Potem pa še kdo reci, da

lazile
Kmetijske in rokodelske novice (1846): čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per
laziš
Valenštajn (1866): Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas

laziti

Zlata Vas (1848):	so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube
Oče naš (1854):	mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko
Valenštajn (1866):	je! Ne morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta

▶ Lazo samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Laza

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Bogdan kaj je in kako je, S čim bi mogel Laza obdariti. Jugu pravi devet Jugovičev: Kaj ne piješ zlate kupe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vina, Samo mislim, sinki moji dragi, S čim bi mogel Laza obdariti? Jugu pravi devet Jugovičev: Lahko ga je obdariti, oče

Lazo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Brata brat bo klical na bojišče. To začuje zvesti sluga Lazo, Hitro teče noter v tanki turen Pa prinese tisto zlato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne piješ zlate kupe vina, Ki ga tebi je poklonil Lazo? Jim vorne stari Bogdan sivi: sim moji devet Jugovičev Jaz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Bogdan sivi, Zraven Juga devet Jugovičev. Jim nataka zvesti sluga Lazo, Jim nasul je med žganjè sladkora, Jim prinesel vina začernelca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico deklino, Milico, naj mlajšo hčerko milo. Ko začuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico deklino, Milico, naj mlajšo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	car mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	In ostalo bode njemu carstvo, Z Milico da caroval bo Lazo U Kruševcu pri Moravi vodi. Ko to sliši car mogočni

Lazu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zmir ostala. Naj pogledam, sim, ali v knjigah Milica je Lazu prisojena. Knjige bere stari Bogdan sivi, Knjige bere, grenke solze
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	solze toči: Ne ne, sinki, ako boga znate, Milica je Lazu prisojena In ostalo bode njemu carstvo, Z Milico da caroval

▶ laž samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

laž

lash
Pozhétki gramatike (1811): vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova

laž

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slišati je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kar je tukej čez mene govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ti sicer govoriš zmiraj resnico, a zdaj si hotel mojo laž narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor
Občno vzgojeslovje (1887):	um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu
Občno vzgojeslovje (1887):	je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud

laži

lashi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	moshá domu. Ko mosh domu pride, mu pravi vſe te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne

laži

Divica Orleanska (1848):	priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati
Tine in Jerica (1852):	storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni
Mlinar in njegova hči (1867):	zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe
Občno vzgojeslovje (1887):	je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati

lažjo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da si tako naredil, kajti Kdor samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki
Občno vzgojeslovje (1887):	móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja

lažmi

Tine in Jerica (1852):	sinov se po nepripušenih potih vojašini odtegniti skuša — ali z lažmi ali z zmišljenimi zgovori. Pa nemara bo nekdaj zoper take
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	pokopa skoraj gotovo kak liberalni pisač v „Tagblattu” z navadnimi lažmí oglasil, zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj še

▶ lažen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lažen
Občno vzgojeslovje (1887): apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast

▶ lažnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lažnivec; [sskj]

lažniku

Lohengrin (1898):	nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas
Lohengrin (1898):	Kjer jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne

▶ lažniv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lažniv
- lažnjiv
  Maria Stuart (1861): da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš
lažnive
- lažnjive
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše

lažnivi

lashnivi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi
lashnjivi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok

lažnivi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	List 1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi pojte rakam žvižgat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	1. januarja 1853. List 1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Vprek in križem vse ravnajo. Ne bodite več čenčarji, O lažnivi pratikárji! Razumejo modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pravo, Za življenje imá veljavo. Slovo dajte svoji zmedi, Vi lažnivi zvezdogledi! Vreme vedeži sledijo, Vse naprej od njega učijo; Dajo

lažnivih

lažnjivih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi
Maria Stuart (1861):	Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina

lažnivo

lažnjivo

Maria Stuart (1861):	je teza, Da je govoril, česar sam ni vedil! Z lažnjivo pričo mislil se oteti Ter ne veliko škodovati meni. Burleigh
Maria Stuart (1861):	sovražnika — Mortimer (poklekne ji pred noge). Kraljica odpustite, nosil lice Lažnjivo s težkim sercem sem; al ono Mi je odperlo pot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	In zakaj? Zato, ker ona stranka, ki si je prilastila lažnjivo imé „ustavoverske” in je kraljevala toliko let v Avstriji, je

▶ lažnivec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lažnivec
- lažnivič
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni obernil, in zato bom na trojno

▶ lažnivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lažnivost

lažnjivost

Občno vzgojeslovje (1887):	od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred
Občno vzgojeslovje (1887):	Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje

▶ le členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

l'
Kmetijske in rokodelske novice (1844): V groba dno tišalo , K truplu dokopalo, Britko. zajokalo: »Ah l' en glasik pusti Mama z sladkih usti. « »»Milčik, nisim vstani

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na
Tine in Jerica (1852):	Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	prične zopet žena, a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem

▶ le neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

Pozhétki gramatike (1811):	le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt
Pozhétki gramatike (1811):	neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix
Pozhétki gramatike (1811):	zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo
Pozhétki gramatike (1811):	konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les
Pozhétki gramatike (1811):	dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja
Pozhétki gramatike (1811):	moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi
Pozhétki gramatike (1811):	ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le lion, les
Pozhétki gramatike (1811):	v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les
Pozhétki gramatike (1811):	ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le

▶ Leban samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Leban
Aritmetika za učiteljišča (1885): v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure

▶ lebati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kleti; kontekst

leba
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé
lebati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati

▶ Lebbeus samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lebbeus
Biblia (1584): Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri

▶ leben samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

življenje; nemško-slovenski slovar

leben

Biblia (1584):	inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby
Biblia (1584):	ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas
Biblia (1584):	ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby
Biblia (1584):	ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi

lebnu

lebne

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gobozhe oh te krije mvezh oh grenkveſt pomai mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont odpvſtije

▶ Leben samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Leben
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za

▶ leca samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prižnica; Pleteršnik

lece

Turški Pavliha (1864):	meni tudi ni znano" pa zapre koran in zleze z lece. Lahko si mislimo, kako težko so pričakovali druzega petka, ker
Turški Pavliha (1864):	ki jim ni znano", pa zapre koran in zleze z lece. Tak pridigar je bil Khoja. Toliko naj bo zadosti o
Domen (1864):	kaj tako abotnega ugrelo. Kako bi se oklic glasil z lece, ko bi oznanjevali: Domen, nezakonski sin očeta Nevemokterega, jemlje poštenega
Turški Pavliha (1864):	Vam praviti tega", pa zapre zopet koran in zleze z lece. Tretji petek je bila mošeja premajhena, toliko ljudi je priderlo
Testament (1887):	je skoraj kakor pred petindvajsetimi leti, ko je čul z lece Topolščakovo ime, da se obračajo ženske zvedavo proti njemu, a
Jara gospoda (1893):	po krajevni navadi ne gré v cerkev, kogar »mečejo z lece«; adjunkt Pavel pa tudi ni bil vsakonedeljski obiskovalec, in prav

▶ leča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

leča

leča
Botanika (1875): posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je

lezha

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Spomladanska Şetov. Vſse dobru rata. Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v'ſejana biti na tako semlo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pred roshnim Zvętam je malu ſtanovitne gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte

leče

Kemija (1869):	Iz sočivne moke, na pr. iz leče, graha, boba i. t. d. se ne dá kruh peči
Fizika (1869):	in sicer taka sè zakrivljenimi ploskvami. Taka stekla se imenujejo leče, ker imajo deloma temu imenu primérno podobo. Leče so imenitne
Fizika (1869):	križata se v a, kjer se očesu, ki je onkraj leče, vidi točka A. Temu primérno je tudi s točko B
Fizika (1869):	se imenujejo leče, ker imajo deloma temu imenu primérno podobo. Leče so imenitne zato, ker služijo v sostavo daljnogledov in jako
Fizika (1869):	jako povečalnega orodja. 170 Enako kakor zrcala se ločijo tudi leče na take, ki svetlobne trakove zbirajo, in na take, ki
Fizika (1869):	krog pomanjšal v točko bleščeče svetlobe, držimo ga v žarišči leče. Na tem mestu so združeni tudi trakovi (žarki) toplotni, na
Mineralogija in geognozija (1871):	da je nazadnje centrifugalna moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje
Botanika (1875):	podoba 34.): škrob, dobljen iz sočivja, kakor iz graha, iz leče, iz grašice in iz boba, se pa na tem spozná

lezhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na

leči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar

lečo

Fizika (1869):	dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in
Fizika (1869):	stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako
Fizika (1869):	oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava
Zoologija (1875):	Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi

▶ lečast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lečast
Rudninoslovje (1867): ali ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a če je jako tenek

▶ leči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

leč

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kje da je in kaj dela. Pervi vstane in zadnji leč gré, in skliče družino moliti, potlej pa delati, kar je
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	trati senco dela, in gresta v njeno senco na travo leč in počivat. Zdaj se pogovarjata, na lipo se ozreta, in
Cvet in sad (1877):	zdaj tenko desko. Torej jo ustavi in gre na travo — leč. Založi pest tobaka v usta in ležéč gleda v oblake
Izza mladih let (1882):	vender le pohajala po Kamenicah, po njegovem mnenji pa šla leč proti Ostremu Vrhu, kakor ima že navado. Napotili smo se
Izza mladih let (1882):	je zdolaj po senožetih pasla, potem pa šla na Kamenice leč, bil je skrajni čas zgovoriti se, kako zastati in kako
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	roki. Položil jo je tedaj na mizo in se podal leč. Čudno, niti svoje navadne večerne molitve ni mogel popolnoma opraviti
Roman starega samca (1895):	z naročilom, naj je čim preje izroči gospodični Hortenziji. Greni leč in prosim, da se me ne bi motilo, če bi
Slučaji usode (1897):	In zdravnik, še predno je preiskal otroka, je poslal Malvino leč. V dveh dneh je bila Malvina zopet po koncu, a
Slučaji usode (1897):	zato občutna utrujenost. Ni hotela počakati večerje, temveč takoj šla leč. Malvino in Otmarja izlet ni posebno utrudil. Mladini, čilim ljudem

leizh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna Sviesda kar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shegen na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu mena krei noi meſto pokashate noi jemnujata: natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perſti noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ALPA OZHASH dergazhi pa shebrei novuzharertevazhar, kader shie usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa

leči
- lezh
  Sacrum promptuarium (1695): puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria
legel
Ljubite svoje sovražnike! (1899): izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju
legli
Gozdovnik (1898): Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit

lezi

lesi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna Sviesda kar tero se svietesh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi noi kna spi al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokropise is shegnano vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi puev inu teſto perſt dei podta prave veshe

leže
- legne
  Gozdovnik (1898): mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal
- leže
  Deborah (1883): ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in

ležem

Spomini (1860):	se spravim v omenjeno izbico, kjer je sestra spavala. Ko ležem, kmalo zaspim, in ne vem, kako dolgo sem spal, kar
Žalost in veselje (1870):	in prišel na Kranjsko, skrijem tobak v germovje, potem pa ležem v senco, da bi si odpočil. Kmalo na to priderdra
Gospa Amalija (1875):	ne stopil nanjo, saj je ona cvetje tako srčno ljubila. Ležem v travo, poslušam bobnečo reko in zrem v modrojasno nebo
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	sem se tega malo naveličal, sedem ali prav za prav ležem v senco za grmovje, vzamem v roke knjižico, katero sem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	utaborimo — in ko nam je smeti vsakemu po svojih opravkih — léžem jaz na malem, po jutranjem solnci prijetno ogrétem holmci. Sluga
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	prinese polno skledico riža in mesá. Hlastno pojém in potem léžem na gola tla zadaj za svojo stotnijo. Nad menoj iz
Roman starega samca (1895):	sobi sem po stari navadi pušil lulico dragocenega tobaka, predno ležem k počitku. A nocoj nisem v tem našel nobene slasti
Gojko Knafeljc (1899):	je videlo potrebno, da vsaj nekomu odprem svoje srce, predno ležem pod hladno rušo, kar se zgodi itak kmalu! « »Ne govori

ležeta
Gozdovnik (1898): tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata.

▶ leči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

leči si = spati; Pleteršnik

legla
Robinson mlajši (1849): so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri

▶ leči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

leči

lezhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tadaj, zhe ſe takrat metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nizh ne jé, kar je metulj. Ona pa ſéme sazhne lezhi na popir ali na platno , kamur je djana, podobno makovimu

ležejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo
Zoologija (1875):	ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč

▶ led samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

led

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak
Fizika (1869):	se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do
Fizika (1869):	stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri
Fizika (1869):	Ako se tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega srebra do
Zlatorog (1886):	vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj

leda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno

ledom

ledam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s

ledom

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in z brinovimi ali pa smrekovimi véjami ali snegom ali ledom ali blatom korenine pokrijejo, se razcvetenje zaderži tudi skorej toliko
Antonio Gleđević (1873):	ponosom govoril o moči naših rodov. Kjer je obdan z ledom severni pol, ondi gospodujemo mi; kjer vro vroči studenci zemlji
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	pred večjimi kolikor mogoče h kraju pomaknejo in tičijo pod ledom v mahu in travulji. Fantiči si napravijo trde bunke največ
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	zabave mi je delalo gledati fantiče, kadar so ribe pod ledom izbijali. To se godi, kadar je jezero zamrzneno. Manjše ribice
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	je voda ondu gorkejša nego niže po strugi in pod ledom. V čolnu smo imeli osti in gledali smo za ribami
Domačija nad vse! (1889):	ledeno skorjo in vrvi na njej so bile pokrite z ledom dva palca debelim. Toda tudi ta nevarni pot so bili
Moja hoja na Triglav (1897):	na Triglavu, in ob svoji izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim ledom ter na tak način prekosil Blejca Prešerna vsaj za dvajset

ledu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno

▶ leden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledena
- ledena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu.
- ledene
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in

ledene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene
Sveti večer (1866):	Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo
Sveti večer (1866):	blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter
Fizika (1869):	zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko

ledenega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na

ledeni

Razne dela (1870):	v deželi šla Zavita v černe barve vsa, Naznanvala v ledeni čas Grenejši zlo, še hujši mraz. Grozil povsot je vražtva
Razne dela (1870):	ti grud In serce tvoje sta iz jekla, Občutkov dno ledeni stud. V objemu tvojim uživala Sim malo radostnih nočí, Osoda
Marjetica (1877):	borovci. Zelena smreka se je šibila, breza je trepetala v ledeni odeji, hrast je razmršen in resno stal tam v zatišju
Iz življenja mlade umetnice (1890):	In vender sem morala iz gorke postelje, morala vèn v ledeni zimski dan. Oh, skoro sem tačas zavidala bogate dame, ki
Očetov greh (1894):	prespale take sanje in se zopet vzbudile v bridki, megleni ledeni realnosti, bile so ji še preživo v spominu. »Profesor! Profesorjeva
Gospa s pristave (1894):	se je bila umaknila hudi nevolji, kakor se gorkota umakne ledeni zimi. Dalje časa ni dobila Virida pisma od sinov, dasi
Roman starega samca (1895):	me je tedaj zvesta moja sobica vsak dan vzprejela v ledeni svoj naročaj. Da bi šel spat, bilo mi je prerano
Moja hoja na Triglav (1897):	hvaležno sprejel moj denar in molče sva korakala dalje po ledeni, polzki cesti. Stopiva v gostilno in sedeva, jaz za mizo
Moja hoja na Triglav (1897):	je, da me podi sam Cvajarček z gorjačo v koščeni, ledeni roki. Pešal sem, a vest mi je vnovič očitala umor

ledenih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli
Sveti večer (1866):	poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo

ledeno

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	spet prime. Da vunanji zrak zamore do žita priti pod ledeno sneženo skorjo, je kaj dobro že bolj konec zime konje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne terpé škode, dobe pod snegom, če ni poverh v ledeno skorjo se sterdil, tudi še toliko potrebnega zraka, da ne
Domen (1864):	in rakite, rastoče ob malem potočiču, ki je tekel pod ledeno skorjo v svoji stružiei, ni za čarobni odsev njegove luči
Razne dela (1870):	Natore zmoto to pomeni težko! Mi ne dopade serce, ko ledéno In ojstro se zaprè ob letih čuta. Remon. Ne dalej
Žrtva ljubosumnosti (1884):	čuti sape njene goreče ljubezni. Vse je bilo mrzlo in ledeno. In to spoznavši, zgrudi se na prsi mrtvej ženi, in
Domačija nad vse! (1889):	noč močno snežilo in zmrzovalo, imela je vjutro naša ladija ledeno skorjo in vrvi na njej so bile pokrite z ledom
Grajski pisár (1889):	postrežbe! « se je zasmejal Jerom ter zopet vteknil nogo v ledeno vodo. »Ti se mi smeješ, Kržišnik! Pa ni bilo zmerom
4000 (1891):	neomoženega ženskega spola. »Torej,« me vpraša ponosno, »tudi v vašo ledeno Sibirijo je že zaslul ta zavod, ki nam jamči, da
Obljuba (1894):	bila mrtva, krči se mu srce, kakor bi kdo z ledeno roko grabil po njem. Zgrudi se tudi on poleg zveste

▶ leden samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

januar; kontekst

leden
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden

▶ ledenik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledenik

Potovanje krog Triglava (1860):	morde kak profesor semkaj pridši terdil, da to ni pravi ledenik, ker nima »Firna«, ne »Seitenmoränen«, se mu pa pokaže erjava
Potovanje krog Triglava (1860):	višnjeve spoke, ki se raztegujejo čež-nj in ki kažejo, da ledenik teče, t. j. da se počasi navzdoli pomika. To, pravim
Potovanje krog Triglava (1860):	desne noge pa še v strašneji globočini že zgorej imenovani ledenik. Jaz sem kobacal popred, v sredi je šel Šest, zadej
Potovanje krog Triglava (1860):	vom obersten Ende des Gletschers heruntergerollt hatte. — Čez ta stermi ledenik pridejo Trentarji semkaj na krajnsko stran nad divje koze. Z
Potovanje krog Triglava (1860):	ki veže mali Triglav s Kredarco, smo zagledali pod sebó ledenik, ki se razteguje na severno-zahodni strani Triglava, mu ledja pokrivaje

▶ ledeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledeno

Razne dela (1870):	neobzirno V nevarnost djal se je povsot, In smerti clo — ledeno, mirno - Je v boju stal in šel nasprot. Se spomni
Žrtva ljubosumnosti (1884):	segalo do srca, da se vede njen mož mrzlo in ledeno proti njej, kakor na nocejšnji večer. Človek čuti navadno ob
Iz arhiva (1890):	naši znanci drug mimo drugega, pozdravil je Kodràn mirno in ledeno zaljubljeno dvojico. Pavel je pozdravljaje radovedno motril Olgo in njenega
Vinjete (1899):	ne za njene pritajene vzdihe. Pozneje je hodila mimo njega ledeno in ponosno in na njegove vljudne pozdrave ni trenila niti
Vinjete (1899):	so se skrile pod trepalnice in oči gledajo belo in ledeno. Da bi se nagnil nižje, slišal bi lahko, kakó se

▶ ledijski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

ledven; kontekst

ledijske

ledjiſke

Kuharske Bukve (1799):	enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na lęvim ſtegni, inu
Kuharske Bukve (1799):	lozhi od krisha tam, ker herbtovi ſklepki inu nadbederne ali ledjiſke koſtí ſkup pridejo. 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno

▶ ledik pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledik
- ledih
  Sacrum promptuarium (1695): nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha

▶ ledina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledin
Kmetijske in rokodelske novice (1843): KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam
ledina
Botanika (1875): in voda med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena

ledini

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de
Deborah (1883):	krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav taka, kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob

▶ ledinčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

marjetica; Pleteršnik, splet

ledinčic
- ledinzhiz
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo
ledinčice
- ledinzhize
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje

▶ ledinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledinski
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Klije v jami za nebesa — Sád za vekovečni čàs! Rodoljub Ledinski. III. Od ravnanja s shido. a) Kakó shido od kokonov
ledinsko
Stelja in gnoj (1875): torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali

▶ Ledinski samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ledinski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba

▶ ledinščica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

žametnica; kontekst

ledinščicam

ledinzhizam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Nate, ino zhudite ſe! Ako bom ſhe sa naprej navadnim ledinzhizam tako lepo ſtregla, ſhe bom ſtotero nar lepſhih roshiz ſpodredila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de ſo podobne shameti, rezhejo mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih tudi shámetnize pravijo. Vidiſh, kako ſe navadne

▶ ledišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledišča
Fizika (1869): blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava

ledišče

Fizika (1869):	gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se
Fizika (1869):	v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo

lediščem

Fizika (1869):	se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem
Fizika (1869):	najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče
Fizika (1869):	razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje
Fizika (1869):	Največ toplomérov je takih, da je na njih dálja med lediščem in vreliščem, kakor v Pod. 126., razdeljena na 80 enakih

▶ ledje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledij
- ledjov
  Branja, inu evangeliumi (1777): uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu

ledja

Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: vaſhe ledja imajo biti oppaſſane, inu gorezhe ſvi-
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ona en nograd saſadila. Ona je s' mozhjo ſvoje ledja oppaſſala, inu je terdno ſturila ſvojo ramo. Ona je pokuſſila

ledju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče

▶ lednica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lednici

ledici

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar oteklina na plečeh, na spodnjem delu sprednje noge, na ledici, ali na spodnjem delu zadnje noge sedi, konj navadno šanta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	benceljnovem členu razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto vtakne in sledeče čistilo

▶ ledvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledvic
- ledic
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj

ledvicah

ledicah

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	revmatizma, ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj revmatizma, ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš

ledvice

ledice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno uro vreti in precedi jo na opečene žemlje in ledice. Malo dobre smetene to župo še perjetniši stori. Ponarejena goveja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Skuhaj v toliko slani vodi, kolikor je jesiha, karpove ledice, vzemi jih potlej iz piskra in perli tej župi toliko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo, ktera je s kafro

ledvice
Zoologija (1875): gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni

ledvico

ledvizo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh ſe poloshilaa lęvo ledvizo, sgor lakotenze, naſprej proti ſprednimu truplu, to drugu pak od
Kuharske Bukve (1799):	pezi pozhaſi, potręſi s' znkram. 102. Ledvizhno kuhanje. Eno telęzhjo ledvizo rasręshi, sraven deni sa en krajzer v' mlęki namozhene inu

▶ ledvičast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledvičast

Rudninoslovje (1867):	je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez barve, prozóren i sijajen kot steklo ; kremenova siga (Kieselsinter
Rudninoslovje (1867):	i 6•7krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je ledvičast, vláknastega, tudi zvezdasto-rázhodnega zloga ali tudi gručav i zrnast. sl.
Botanika (1875):	podolgasto-okrogel (pakrožen), jajčast (pod. 87., brogovita), okrogel (podoba 88., slez), ledvičast (pod. 89., zlata ketnica), trivoglat (pod. 90., loboda. ) Bolj redke

ledvičaste

Rudninoslovje (1867):	od vode. — V zloženih zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je
Rudninoslovje (1867):	od vode. V zloženih zvrsteh dela vrasle i vzrasle krogle, ledvičaste posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali
Rudninoslovje (1867):	živca i 5krat teži od vode. Zložene zvrsti so kroglaste, ledvičaste, grozdaste, kapničaste, — v stebelčastem zlogu, ali so tudi gručave — zloga

ledvičasti

Rudninoslovje (1867):	zvrstéh so kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav
Botanika (1875):	pšičasti (pod. 93., slak), suličasti ali kopjasti (pod. 94., kiselica), ledvičasti listi, itd.

▶ ledvičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ledvična

ledična

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	napravi, kadar je vse skupej dobro zavrelo, na opečene žemlje. Ledična župa. Skuhaj v toliko slani vodi, kolikor je jesiha, karpove
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	132. Ledična župa. Špinačeve klobasice. Grah s suho zlatenko. Pečena jegulja. 133.

ledvični
Zoologija (1875): posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki

ledvičnih

Zoologija (1875):	temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo
Zoologija (1875):	katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b

ledvično

ledvizhno

Kuharske Bukve (1799):	od rajsha. 100. Kuhanje od rakov. 101. Jęternô kuhanje. 102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje
Kuharske Bukve (1799):	putram, vlì notri kuhanje, pezi pozhaſi, potręſi s' znkram. 102. Ledvizhno kuhanje. Eno telęzhjo ledvizo rasręshi, sraven deni sa en krajzer

▶ leere neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

leere

Fizika (1869):

Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto

▶ lega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lega

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	enako dobro ne obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le
Fizika (1869):	Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim
Botanika (1875):	od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še

legah
Mineralogija in geognozija (1871): peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené

lege

Fizika (1869):	enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja svojega
Fizika (1869):	v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega
Fizika (1869):	uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne
Fizika (1869):	da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega

legi

Astronomija (1869):	tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej legi, kakor kraj okrog Franko-Broda in srednjih nemških dežel. Pod. 29.
Fizika (1869):	raztegnejo, kakor gornji, ki ostánejo vedno še v poprejšnjej svojej legi. Zavolj tega postane notri v steklu napétost, ki je navadno
Fizika (1869):	32.) oba v a, ostaja kotač v ravnotežji v vsakej legi, ki se mu podeli. Tako ravnotežje imenuje se nerazločeno (indifferentes
Mineralogija in geognozija (1871):	nazadnje prišle na vrh. Pričujoči skladi očitno kažejo po svoji legi med seboj in med masinim gorovjem in po shranjenih okamninah
Botanika (1875):	na tleh ležeče, plazeče, iz pritlik korenine poganjajoče. Po svojej legi je deblo nadzemeljsko ali podzemeljsko, plovajoče, plaveče, spenjajoče, plezajoče, na
Botanika (1875):	59.) Daljni razločki med debli so v njihovej snovi, méri, legi, trpežnosti in razrasti. Od snovi deblove je naravno odvisna njegova
Stelja in gnoj (1875):	je na prvi pogled veliko manj očitna, tudi je po legi in lastnosti gozdov močno različna in dá se torej veliko
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah; ko govorimo o zemljepisni legi, omenimo, da se s povišanjem zemljepisne širine dosledno množi strast

lego

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod
Fizika (1869):	pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka
Fizika (1869):	gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda
Astronomija (1869):	na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki
Fizika (1869):	da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se
Mineralogija in geognozija (1871):	rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo

▶ lega neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega †

▶ Legan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Legan

Gojko Knafeljc (1899):	na krojača. »O joj! Ta je pa težek! « je zavpil Legan. Debeli pek je stokal pobiraje se, a po dvorani je
Gojko Knafeljc (1899):	vzdigne roko! « »Jaz sem posebno za zadnjo točko«, je dejal Legan. A roko so vzdignili vsi. »Sprejeto! « je odločil Tomko. – »Drugi
Gojko Knafeljc (1899):	čitalniški. « »Dobro! Dobro! « »Živio! « »Ali bode kaj pijače? « vpraša zopet Legan. »Torej, kakor vidim, ste vsi zadovoljni z mojim predlogom«, je
Gojko Knafeljc (1899):	mu je začelo rogati, med temi je bil tudi krojač Legan. »Kaj, ti boš govoril! Saj si gluh! Na nakovalo z
Gojko Knafeljc (1899):	bo no, Bog ga živi! « je zavpil v ozadju krojač Legan. »Ha, ha, ha! Naj pa bo no! « se je odzvalo

▶ legar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

legar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli

▶ legat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

legat
Zoologija (1875): rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo

▶ Legat samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Legat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne

▶ legati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

legal

Mlada leta (1875):	travnikih se je oglašalo žuborenje nebrojnih mrčesov in mrak je legal na okolico. Tu pa tam se je cula govorica s
Posavčeva češnja (1887):	pustil rasti, kakor je to hotel ljubi Bog. Nikdar ni legal pod njeno senco in nikdar se ni menil za sladki
Vanda (1888):	ozre na drugo stran, ali povsodi je že temni mrak légal na zemljo; pogleda kvišku in vidi, da so prve zvezde
Slike iz rudarskega življenja (1888):	blizu sreče in sedaj tako daleč od nje! — Mrak je legal na zemljo, ko so stopali rudarji, opravljeni v črnih svojih
Iz arhiva (1890):	s poslednjimi žarki obsevalo mirno dolinico. Po gostem drevoredu je légal prijeten sómrak. Pavel Sirec se je naslonil v kočiji in
Jara gospoda (1893):	ob cestnih jarkih postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal na dolino. »Škarje naprej! « velel je krčmar, in hlapci ob
Kotanjska elita (1898):	in ji sedel nasproti v mehki naslanjač. * * * Mrak je bil legal po dolini, in hladnejša sapica je zibala dozdaj razbeljeni vzduh
Gojko Knafeljc (1899):	Ko je jelo v drevesnih vrhovih šumeti in je večer legal na mlado zemljo, je bil Bratič že popolnoma vinjen, a
Gojko Knafeljc (1899):	enajste ure je vstajal vsak dan, a k počitku je legal ob devetih zvečer. Ves drugi čas je presedal za pečjo

legala

Marjetica (1877):	prosila. In položili so jo v njeno spalnico. Noč je legala na zemljo in Marjetici so prižgali ob zglavju brlečo leščerbo
Testament (1887):	Bližal se je dan Miklavževe poroke. Mehka majnikova noč je legala na zemljo, ko se je vračal Omahne iz Blagovice, kjer

▶ legirung neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

legirung
Kemija (1869): SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo

▶ Legre samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Legre

Stric Tomaž (1853):	vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo
Stric Tomaž (1853):	dopadlo, da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je
Stric Tomaž (1853):	ker niso bili za lov pripravni in ker jim tudi Legre nič ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj
Stric Tomaž (1853):	nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni po

Legretu
Stric Tomaž (1853): nič cerkev; toliko bolj se je tedaj sam vojskovati mogel. — Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči zeló všeč

▶ Legret samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Legreta

Stric Tomaž (1853):	pri drugem gospodarju, dokler da pridem v kremplje tega hudobnega Legreta. “ Kasi zdaj konča pripovest svojega tugopolnega življenja. Zvesto jo je
Stric Tomaž (1853):	čep zaspi, nna dva se pa spod nog spravita. Od Legreta se ni smelo ravno reči, da bi bil pijanec, pil

▶ legumen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

legumen
Botanika (1875): seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu

▶ leha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njiva; [sskj]

lehe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi

leho

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V jeſen ſéj ſéme na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéme poshene in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti, leho od plevela zhiſto dershi, glej de ſadu trava ne preraſte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do pol pavza na debelo po lehi ; med letam oſejano lého zhiſto plévi ; ſhe le drugo ſpomlad ternovo ſéme poshene in

▶ lehm neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lehm
Kemija (1869): kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél

▶ Leicester samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Leicester

Maria Stuart (1861):	tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati. Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni
Maria Stuart (1861):	Leicester. Povejte mi najprej, kakó je to, Da tako je na
Maria Stuart (1861):	remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega
Maria Stuart (1861):	je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki
Maria Stuart (1861):	moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa
Maria Stuart (1861):	Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru
Maria Stuart (1861):	Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se
Maria Stuart (1861):	ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v

▶ Leipzig samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Leipzig
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik
Leipzigu
- Lajpzigu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je

▶ leiten neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

leiten

Fizika (1869):

Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna

▶ Leitner samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Leitner

Izza mladih let (1882):	lankoviški kaznilnici, katerih se ve da ne smem objaviti, ker Leitner je pri vsaki peti besedi ponavljal, da Bog obvaruj kaj
Izza mladih let (1882):	Mirno sem čakal, da sta. se že v trdem mraku Leitner in Oettel vrnila. Leitner mi je z glavo majé pravil
Izza mladih let (1882):	tem krajem in v vrh Laudanbaumkogel. Spremljal naju je logar Leitner, človek, ki bi bil morebiti dober cerkovnik, ali bodisi birič
Izza mladih let (1882):	ter ga sklatiti. Še pred peto uro smo se sešli. Leitner je zopet majal z glavo in se čudil, da je
Izza mladih let (1882):	sta. se že v trdem mraku Leitner in Oettel vrnila. Leitner mi je z glavo majé pravil, da teško, da bi
Izza mladih let (1882):	in do 11. ure se nam je prav dobro godilo. Leitner se je pripil, jezik se je še bolj omajal in

▶ lej medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v

▶ Lejla samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Lejla

Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	oba isti dan! Njiju soprogi, gospa Selma Slovožokova in pa Lejla Besedavljeva sta se namreč na praznik ramadanskega bajrama tako na
Vinjete (1899):	takó spremenjen in upal od besnosti, da se mu je Lejla prestrašena umaknila. »Ti nočeš ... ti nočeš ...? Govori, duša ...« Ona je
Vinjete (1899):	in jecljal v topem začudenju: »Kakó izvolite ... gospod Josimović ...« – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – In Lejla se je sprehajala po tihih, sanjajočih alejah vile Bukićeve. Platane
Vinjete (1899):	očmí. Prišla je služkinja Merkada, da bi prižgala svetilko, a Lejla je zamahnila z glavo, in soba je ostala temna. Za
Vinjete (1899):	stopi dvakrat, trikrat po sobi. »Prokleti Pera! ...« Vrata se stresejo. »Lejla! « Lejla postoji s sklonjenim telesom. »Kaj želiš, Pera? ...« »»Lejla! «« Njegov
Vinjete (1899):	slutnjo. »Kurtović ga je videl, da je plezal k tebi ... Lejla! « Nenadno ga je ovladal strašen čut, pol blazne ljubosumnosti, izdane
Vinjete (1899):	izgubil še nikdar ne ... Treba je, da stvar pozabi ...« In Lejla je lomila s svojim možem jadac za Bukićevo vilo. – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – »Dovolite
Vinjete (1899):	stresejo. »Lejla! « Lejla postoji s sklonjenim telesom. »Kaj želiš, Pera? ...« »»Lejla! «« Njegov glas je bil visok in ubit. »Za Boga, Rado
Vinjete (1899):	na stopnicah koraki, kakor da se je bil nekdo spotaknil. Lejla plane kvišku, prime se za glavo in stopi dvakrat, trikrat

▶ lek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu

leka

Dragojila (1864):	Alah me je menda obsodil, da mi serce za-njo kervavi, leka pa mi ni ustvaril. Je li taka osoda vredna zmagovavca
Moč ljubezni (1865):	Prosil je tolažbe svoji žalosti, pomoči svojemu trpljenju, prosil je leka in hladila pekočim ranam, ki so neusmiljeno krvavele v srcu
Vanda (1888):	je potožila Bogu težave svoje ter v goreči molitvi iskala leka; če je le mogla, šla je k svetemu Nikolaju k
Vanda (1888):	bolezni so ga silile, da je po raznih toplícah iskal leka. Tu se je bil seznanil s starejšo bogato vdovo in
Abadon (1893):	da pri tej preiskavi sodeluje obtoženi gospod Veselin, izumitelj tega leka. Končno naj še opomnim, damsem na tem mestu pred slavnim
Abadon (1893):	dobrodejno oživljanje. Spoštljivo prosim, naj tudi veščaki pokusijo oba ta leka, da bode dokaz še sijajnejši. Tudi vi, častiti gospod predsednik
Gospa s pristave (1894):	sem nemiren zapustil dom in šel po svetu. Iskal sem leka in razvedrila in z božjo pomočjo sem našel oboje. Videl
Roman starega samca (1895):	je ona z zlobnim namenom vlila še jedenkrat toliko kapljic leka, kakor sem ji bil naročil, ne pa po zmoti ali
Moja hoja na Triglav (1897):	dvoje jabolk, češ da za žejo na gorah ni boljšega leka od zrelih, sočnih jabolk. Hvala ti, Mina, za ta izborni

leki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajih ſhen, vnekterih perezh ogenj, in v nekterih rudezhizo imenujejo. Leki, kteri ſo ſvetvani soper to réſ hudo bolesen, vtegnejo biti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napadel, in de ſo jih s v 37. liſtu priporozhenimi leki rasun 8, ki ſo pozerkali, vſe druge ſmerti oteli. Poſebno

▶ le kaj členek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

le kaj
- likei
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei

▶ lekar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lekarnar; [sskj]

lekar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Janeza Klennerja iz Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	4. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano. 5. Gosp. Lud. Ploj, lekar v gornim Estrajhu. 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp. J. Ricinger, lekar v Ljubljani, za umetno pozlačenje in za pocinjenje razne posode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati

lekarjem
- lekarom
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še
lekarji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo
lekarju
- lekaru
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko

▶ lekarnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lekarna; [sskj]

lekarnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih

lekarnicah

Rudninoslovje (1867):	Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém
Kemija (1869):	kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno

lekarnici
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila

▶ lekarstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lekarništvo, farmacija; Pleteršnik

lekarstva
Kmetijske in rokodelske novice (1845): rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil

▶ lekoslovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

farmacija; Pleteršnik

lekoslovju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik

▶ Leksa samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Leksa

Ivan Slavelj (1876):	in — moje srce —!« Roke skloni čez prsi in umrje. — Ubogi Leksa! Sapa je bila odprla slabi zatvor pri oknu in luna
Ivan Slavelj (1876):	mu položi roko na mrzlo čelo. »Kdo je tu? « vpraša Leksa. In Ivan Slavelj se skloni k njemu in mu pošepeta
Ivan Slavelj (1876):	vojske so se klale! « »Vse to boš naredil in naslikal, Leksa, kadar boš zdrav, vse to«, ga tolaži Marjanica. »Vse to
Ivan Slavelj (1876):	in kuri. »Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da pridem! « Ali Leksa ne odgovori. Prijatelja pa odideta ter si pripovedujeta še mnogo
Ivan Slavelj (1876):	čez nad tabo, Marjanica! « Dekle pa je jokalo in ihtelo: »Leksa, saj ne smeš umreti! « »Umreti, Marjanica? Kdo me vpraša, ali
Ivan Slavelj (1876):	nič več, in grob bo zarasten in zapuščen nad njim. « »Leksa, Leksa! « »Oj le pridi kdaj, le pridi, kadar ti bo
Ivan Slavelj (1876):	kraj. V kotu je ležal na deskah med starimi cunjami Leksa in se tresel od mraza. Pri njem pa je klečala
Ivan Slavelj (1876):	se skloni k njemu in mu pošepeta na uho: »Jaz, Leksa, tvoj prijatelj! « In bolnik se vzdigne v postelji in si
Ivan Slavelj (1876):	Križi in težave, Lavrencij! « Stopita v vežo; na ognjišču sedi Leksa in kuri. »Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da pridem! « Ali

▶ Lelemen samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Lelemene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil

▶ Lelia samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Lelia
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma

▶ lemež samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lemež

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	lemež jo spodrezuje, deska jo na stran vali, plaz nosi lemež ročice drevar derži in po volji nagibuje; z otko pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je treba. 2. V Mora čertalo naravnost v tla rezati, lemež brazdo gladke spsodrezati, in deska jo vzdvigniti in lepo oberniti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	te dele: h1od, ki je malo slok ali vkrevljen, čertalo,, lemež, oboje železno, podel ali plaz, deske in ročice, in vse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Čertalo je močin železin nož, ki brazdo v tla reže, lemež jo spodrezuje, deska jo na stran vali, plaz nosi lemež
Dragojila (1864):	in svetovi se bodejo zgrudili v prah. Ali pa kedar lemež škriplje in škarniki kerljuzgajo, da se ves oder stresa in

▶ lemna neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

lemna
Botanika (1875): rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini

▶ len pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lene

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru
Viljem Tell (1862):	pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani

leni

lejni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de

leni

Sacrum promptuarium (1695):	odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila
Roza Jelodvorska (1855):	večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti je zdaj, da so te
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke ure po kamenje in pesek

lenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki
lenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem

▶ Lena samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Lena

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat

Leni
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta

▶ Lenard samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Lenard

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	na vrata kterega koli stana, berž se mu odpró. Naš Lenard je poterkal leta 1460 na samostanske vrata v Doberlivesi. Prijazno
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	41. Lenard Hodiščan Po J. Rozmanu. Ako greš iz Celovca na Vitrinje
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	v kteri je Karel prenočil. Kako močno se je nadškof Lenard trudil, božjo voljo dopolnovati, vidimo lahko iz tega, ker je
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	odredil mnogo imenitnih mož; izmed vseh najimenitnejši pa je bil Lenard, pozneje nadškof solnograški. Lenard Hodiščan se je rodil leta 1436
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	umirila in z lepa poravnala. Med tem se je nadSkof Lenard postaval, leta so mu dotekle; zato je dobil leta 1514
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	za beraško palico prijeti in dobrih ljudi v bogajme prositi. Lenard je bil usmiljen oče vsem, ki so iskali pomoči; rane
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ter jim dopustil, da smejo posamič po hišah živeti; nadškof Lenard pa je zvest ostal svojim obljubam, in svojega klošterskega oblačila
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ponarejajo pisma in pečate, in mnogo drugega; zato je nadškof Lenard, spoznavši, da so tožbe nekoliko resnične, leta 1498 zapodil vse
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	izmed vseh najimenitnejši pa je bil Lenard, pozneje nadškof solnograški. Lenard Hodiščan se je rodil leta 1436 v starem hodiškem gradu

▶ Lenart samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lenart

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar

Lenarta

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Lenarta je kar mraz obšel pri teh besedah, zaostal je nekoliko
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so

▶ Lenče samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lenče

Čas je zlato (1864):	pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen
Čas je zlato (1864):	pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji
Čas je zlato (1864):	najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se tedaj karati, ako se je v svojih
Čas je zlato (1864):	pojdem, bom po tebi poprašal! « Kraljevič se tedaj tjè podá, Lenče gré domú. Nič ni kaj zadovoljin, de sta s kraljevičem
Čas je zlato (1864):	odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti, ali nadinženir ga ustavi in
Čas je zlato (1864):	Lenče dobro vé, de bo odgovor vés drugačen, kakor takrat, ko
Čas je zlato (1864):	hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se pa za to le malo zmeni. »Le se smejajte
Čas je zlato (1864):	Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj
Čas je zlato (1864):	de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s

Lenčeta
Čas je zlato (1864): Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač že davno pozabil. Lenček se pač, čez

Lenčetu

Čas je zlato (1864):	ni, in ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v
Čas je zlato (1864):	»Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil

▶ Lenček samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Lenček

Čas je zlato (1864):	Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče
Čas je zlato (1864):	prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar prej je treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo
Čas je zlato (1864):	mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo
Čas je zlato (1864):	kdo bil – zna brati, pisati, rajtati – in naj kraljevič pride, Lenček si je gotovo svest, de mu bo veselje naredil. Prav
Čas je zlato (1864):	kakor takrat, ko je psa od njega v poduk dobil. Lenček čaka in čaka kraljeviča – tode le čaka in upa zastonj
Čas je zlato (1864):	v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za njim.
Čas je zlato (1864):	Zdaj je Lenček vesel, kakor de bi Bog vé kdo bil – zna brati
Čas je zlato (1864):	učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de
Čas je zlato (1864):	vse, kar prosiš? « ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej

Lenčka
Dve svatbi (1895): da so bile zaman njegove besede. Veliko rajši je slušal Lenčka Možinov najstarejši sin Valentin. Ali to je že zopet v

Lenčku

Dve svatbi (1895):	strast, namreč oholost; celo berači nečejo biti vsi jednaki. Pri Lenčku je stara, spoštovana hiša, to vedo berači iz cele dežele
Dve svatbi (1895):	stara, spoštovana hiša, to vedo berači iz cele dežele; pri Lenčku so že od veka umni gospodarji in sploh pametni ljudje
Dve svatbi (1895):	da bodo »martinovali« najprej pri Možini, naslednji večer pa pri Lenčku. Bolje dvakrat kakor nobenkrat, ker so praznik že tako potisnili
Dve svatbi (1895):	tem običajno ne povprašujejo gospodarji, ki potrebujejo močnih poslov. A Lenčku to ni bilo neznano, zato je izbral prav njo, da
Dve svatbi (1895):	večer je bilo še živahneje — seveda, kaj ne bi? — pri Lenčku. Lovro je nalašč vpričo vseh povedal sinočno šalo. Najglasneje se

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 47 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —