Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 90

▶ tekoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekoč
- tekoč
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se
- tekočen
  Kemija (1869): Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol

tekoča

tekoča
Mineralogija in geognozija (1871): postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo

tekočna

Fizika (1869):	pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare
Botanika (1875):	kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista

tekozha
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa

tekoče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jih zna gotovo eden ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim
Fizika (1869):	kader je voda velika, kakor pa, kader je majhna. Udár tekoče vode rabi se, kakor je znano, mnogovrstno kot gibna sila
Astronomija (1869):	njem so zapazili ozračje in mnogovrstne, vzpóredno z njegovim ravnikom tekoče proge ali pase. Zavoljo silne hitrosti, s ktero se Jupiter
Astronomija (1869):	kar ostane, to je število, ki kaže, ktero leto je tekoče ali pa ktero drugo določeno v omenjenej 28letnej dobi. Leto
Zoologija (1875):	se tiče tvarine, vidimo, da so v telesu nekatere snovi tekoče, druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkana v

tekočne

Kemija (1869):	živo srebro skoro vse druge kovine v sebi raztopiti; te tekočne kovinske zmesi imenujemo amalgame. Na tej lastnosti je osnovana poraba
Kemija (1869):	rabljeno in mnogo cenjeno dristilo. Nektere smole so mehke, celó tekočne ter se potem balzami imenujejo, tako na pr. tolubalzam in

tekočno

Rudninoslovje (1867):	Erdpech) se nikdar ne dobiva v pravilnih likih , olje je tekočno, smola trda; ne dá se klati, lomi se več ali
Rudninoslovje (1867):	Te zvrsti se posebno imenujejo: kaméno olje (Steinöl, Erdöl) je tekočno, i če je prav čisto, zove se nafta. Kaména smola
Kemija (1869):	jej primešati prikladne rudnine, zlasti apnenec, ki napravi zmerom lehko, tekočno žlindro. Časih se žlindra posname iznad železa; posneta se na
Mineralogija in geognozija (1871):	srebro. 35. Skupina živega srebra. 80 Dasiravno je živo srebro tekočno, vendar se nahaja čisto, navadno v večih ali manjih kapljah
Zoologija (1875):	dolgosti odpade tretjina na glavo, v kateri se nahaja neko tekočno olje, ki se v mrtvi živali strdi in daje tako

tekozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne vgreje ali pa naglo ne prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati

tekočega

tekočega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil

tekočiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano pripeljala; zdaj bomo pa povedali, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per

tekozhiga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plazhilo jemlje. Ker med tem nekteri morebiti shelé, tudi liſte tekozhiga pol leta dobiti, ſo povabljeni, ſe ſkoraj sa té oglaſiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi morde sheljeli „Novize“ tekozhiga pol léta dobiti, povémo, de ſo vſe, kar ſmo jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi morde sheljeli „Novize“ tekozhiga pol léta dobiti, povémo, de ſo vſe, kar ſmo jih

tekočem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	početniki so brž spoznali, da se tak studenec lahko v tekočem stanu obdrži. Dve leti pozneje našli so izvirek 70 čevljev
Mineralogija in geognozija (1871):	spojin, ki v oni vročini niso mogle obstati niti v tekočem niti v trdem stanu. Vse sedanje morje bilo je tedaj

tekoči
- tekoči
  Fizika (1869): ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta
- tekozhi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): 12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga
tekočih
- tekočnih
  Kemija (1869): stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri nekterih se
- tekozhih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba
tekočim
- tekočnim
  Rudninoslovje (1867): 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico
tekočimi
Aritmetika za učiteljišča (1885): pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na

tekočo

tekočno

Kemija (1869):	sivi grodelj imenuje. Pri 1000° topline se raztopi v lehko tekočno tvarino, ki peščene obrazce (Modelle) popolnoma izpolni ter se pri
Zoologija (1875):	cevi, razpeljanih po truplu. Nekateri, ki so brez ust, vsrkavajo tekočno hrano skozi kožo. Razmnoževajo se večidel z jajci, nekateri v

tekočo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	merzlo vodo napajati. Kjer je priložnost, naj se živina v tekočo vodo žene, ali saj z merzlo vodo poliva. Dostavek. Lepi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	namesto tega naj goni trikrat na dan bolno živino v tekočo vodo, kjer jo kake pol ure stati pusti. Tako ravnati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oviti. Čez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo vodo, temu kašnega oklada ni treba napravljati; namesto tega naj
Gozdovnik (1898):	desno lice, čudeč se temu pozivu. Rdoles opazi lahko progo, tekočo preko lica, ter praša z na pol zaskrbljenim in napol

▶ tekoče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekoče
- tekozhe
  Branja, inu evangeliumi (1777): njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram

▶ tekočina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekočin
Kemija (1869): okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov

tekočina

Kemija (1869):	je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme le
Kemija (1869):	Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu
Kemija (1869):	éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna
Kemija (1869):	zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka
Kemija (1869):	lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48
Zoologija (1875):	katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode

tekočine

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena
Kemija (1869):	iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska

tekočini

Rudninoslovje (1867):	O svojem času vso zmes izperó, precede, i dodadé tej tekočini še nekoliko luga; naposled voda izparí, i solitarjevi kristali se
Kemija (1869):	Klejeve in čreslovnate raztopine se medsobno obarajo. Kakor namreč klejnatej tekočini priliješ čreslene kisline, nastane brezbarvena, kocasta, v vodi neraztopna oborina
Zoologija (1875):	ki se pretaka po cevkastih žilah. Vsakako je v živalski tekočini največ vode, za sedaj samo povemo, da od teže človeškega

tekočino

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako
Rudninoslovje (1867):	način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z

▶ tekom predlog ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekom

Arabela (1885):	šest sto pa mi je sveto obetal, da mi jih tekom enega meseca povrne. Toda obrestij mi noče plačati, obrestij, Lidija
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so ga nepoštenim ("infam") in nabili njegovo ime na véšala. Tekom stoletij se je nagnézdilo v navade pomočnikov toliko razvad, da
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	stréšnikov 9 gld., žlebákov 5 gld., koš apna 30 kr. Tekom desetih let so nažgali 96 pečij opeke; vsaka peč je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je vnel med pomočniki prepir, ali je rekel kdo komu tekom tedna grdo besedo, reševali so to vprašanje ob nedeljah, in
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	varnost močnega gradu. Hiše teh ljudij so zagradile kraljevo "vilo" tekom časa od vseh stranij. Trebalo je le še jednega koraka
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	v pródaj, kakor le meščanu. Potem šele, ko bi meščanje tekom teh šestih tednov ne marali kupiti ponujenega blagá, dovoljeno bodi
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	objavil se je poziv na vse bosensko prebivalstvo, da mora tekom jednega tedna oddati in izročiti nam orožje, če ne bi
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	s katero službo je v zvezi nadzorovanje prednjih pôljskih straž. Tekom nočí se morajo pohoditi vsaj po jedenkrat vse straže, treba
Iz arhiva (1890):	čitalo te vrstice, tudi ona) nekoliko pozná zdaj grad Kot; tekom povesti seznanil se bode lahko ž njim bolje. Hiteti nam

▶ tele samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tele

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat bo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima

teleta

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	konja in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj

teletih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kerme, ali iz popačene klaje; včasi se tudi nalezejo. Pri teletih se pa napravijo, kedar jim prevročo kermo pokladaš, ali kedar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	opomniti, da sirov in zmečkan ali zrezan malo izda pri teletih kakor pri kravah; ako je pa kuhan, odcejen in potlej

teletom

teletam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès

▶ telebiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telebi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel
Gozdovnik (1898):	Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč

▶ telebniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telebneta
Gozdovnik (1898): hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca

▶ telečji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telečja
- telečja
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in
- telečje
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi
- telezhje
  Kuharske Bukve (1799): oſoli. Puſti sęle nad sharjavzo en dober zhaſ vręti. 297. Telezhje herbtnerebriza, ali karmenadelzi na sele. Tolzi bershole po navadi s'

telečje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni

telezhje

Kuharske Bukve (1799):	sa namaſhenje ali nadęvanje, kakor druge vkuhanja ali ſalsni. 259. Telezhje s' majerônam. Skuhaj telęzhje meſô ſkoraj v' mehko; potle narędi
Kuharske Bukve (1799):	kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med tim pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj s'
Kuharske Bukve (1799):	notri enmalo moke, inu doſti materne duſhíze; sadnizh pa telęzhje, inu enmalo shupe od njega, de ſe v' kosi
Kuharske Bukve (1799):	pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nabudlan
Kuharske Bukve (1799):	bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho pa poſębej obári, jo na
Kuharske Bukve (1799):	premęſhaj, de ſe neperſmodę. 300. Telezhje v' polovki s' selenjam. Telęzhje meſo deni v' koso sgol ſamo , de ſe nad sharjavzo
Kuharske Bukve (1799):	pękel. V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu druge perutne shivali. To je
Kuharske Bukve (1799):	Piſheta al golobi v' zherni polivki, ſchwar= ze Soß. 34. Telezhje s' kumarami rumeniti. 35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami
Kuharske Bukve (1799):	de ſe pozhaſi rumenu sapezhe. 5) Ras-ſekaj en malo mersle telęzhje pezhenke, kapar, inu govejiga musga; to deni v' koso, perversi

telečjega

telečjiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike

telezhjiga

Kuharske Bukve (1799):	pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta
Kuharske Bukve (1799):	veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna
Kuharske Bukve (1799):	korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri

telečjemu
- telečjimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga. In

telečji

telečji
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos (šnicel).

telezhji

Kuharske Bukve (1799):	peterſhil, ali ſalsen od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji jesik s' majeronam.
Kuharske Bukve (1799):	al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu ſękakane nebęſa v' ſrovim maſli; to predeni
Kuharske Bukve (1799):	260. Telezhji jesik s' majeronam. Se ravno tako nareja, kakor Nro. 259.

telečjih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš

telečjim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok

telečjimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso

▶ telegraf samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telegraf
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): na nogah. Al še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma

telegrafa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se, da je naprava telegrafa iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek že
Fizika (1869):	Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti

telegrafu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	telegrafu pokličani, jih je na naglo 4 kompanije ponoči na železnici
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji
Fizika (1869):	načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni

▶ telegrafski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telegrafsko

telegrafno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo. Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk
Ultra! (1867):	stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten

▶ telesce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telesce

Zoologija (1875):	ovite s tenko kožico in imajo v sebi neko temno telesce, jedro imenovano, v katerem se pri mladih celicah dá še
Zoologija (1875):	v katerem se pri mladih celicah dá še neko manjše telesce, jederce, razločiti. Vsako živalsko življenje se s prva začne v

▶ telesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telesna

Fizika (1869):	posledki prirodoslovja bolj ali manj potrjujejo take sklepe. 12 Luknjičavost. Telesna tvarina ne napolnuje popolnoma vseh mest prostora, ki ga telesa
Oče naš (1885):	se rajše utopim kakor lakote umrjem“. Še veči, kakor njih telesna, je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v
Občno vzgojeslovje (1887):	dekliška leta, do izpolnjenega štirinajstega leta — nastopa z izmeno zôb. Telesna rast prevladuje sicer še vedno, a postaja navadno vedno počasneja
Občno vzgojeslovje (1887):	V prvih dneh življenja se pojavlja v otroku izključljivo le telesna priroda. Vse moči življenja merijo najbolj na to, da se
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina. Dokler je alkoholizem le telesna bolezen, ima prvo ulogo zdravnik. Ta počasi privaja bolnika, da

telesne

talesne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek

telesne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega
Zoologija (1875):	ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in
Zoologija (1875):	človek vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste
Zoologija (1875):	Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem
Izidor, pobožni kmet (1887):	mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne težave tega življenja.

teleſne
Branja, inu evangeliumi (1777): boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi

telesnega

Zoologija (1875):	brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega zdravja, še posebno toplo jo pa priporočamo mladosti, pri kateri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	prtljago na varen kraj; potem pa sem hitel, poiskati si telesnega okrepčanja, katerega sem bil uže jako potreben. Parnikova kuhinja je
Občno vzgojeslovje (1887):	človeškemu dostojanstvu. Človek nadkriljuje druga bitja že s sovršenostjo svojega telesnega organizma. Kar pa ga povzdiguje visoko nad živali in kar
Občno vzgojeslovje (1887):	Vsaka pametna vzgoja stavlja si torej nalogo, da s pomočjo telesnega, duševnega in nravstvenega negovanja privede še nerazvitega, nesovršenega gojenca na

telesnem

Zoologija (1875):	koliko zraka morejo pluča va-se sprejeti. Ali po starosti, spolu, telesnem vzrastu in načinu življenja se to jako menja, in le
Zoologija (1875):	tencih žilic, a po njih tekoča kri je po vsem telesnem površji v bližnji dotiki z zrakom, kajti jo od vnanjega

telesnemu
- telesnimu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó

telesni

Stric Tomaž (1853):	sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo
Zoologija (1875):	živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To

teleſni

Branja, inu evangeliumi (1777):	ne delovz: ta je glih koker en zhlovek , katiri ſvoj teleſni obraſs v' ſhpeglu gleda: sakaj on ſe je pogledov, ter
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe je nebu odperlu: inu Sveti Duh je v'eni teleſni podobi, ko-
Branja, inu evangeliumi (1777):	kry, inu ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je

telesnih

telesneh

Ta male katechismus (1768):	Duhá ſhivèe, dapernashajo, inu skus katire se ti duhovni od telesneh spoſnajo, inu doliuſamejo. Kaj so tu ſeni? S. Pavi nam
Ta male katechismus (1768):	te telesne, ali duhovne potrebe nashega bliſhnega shlishejo. Kolkajn je telesneh del te miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit. II. ſhejne napojiti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	berſhejshe ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh sladnoſt grata duh tega zhloveka k' ushezhemu zel lohka volan
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn, inu od telesneh norzhij. 3. Kaj ne, de enu gnilu jabuku enu drugu

telesnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje
Stric Tomaž (1853):	sam vojskovati mogel. — Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu ni dopadlo, da je
Gozdovnik (1898):	izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega

telesnimi
- teleſnimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtoril veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji
telesno
Stric Tomaž (1853): glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in život in kako bi ga nar

▶ teleskopski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teleskopskih

teleškopnih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in jih tudi nikoli ne boš

▶ telesnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prostornina; [sskj]

telesnina

Fizika (1869):	telo. Körper flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel
Fizika (1869):	golot, kristal. Krystalllinse, leča kristalnica. Krystallisation, kristalovanje. Kubus, kocka. Kubikinhalt, telesnina, vsebina. Kubikmass, kockovna mera kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje
Astronomija (1869):	dalja, Poldistanz, 259. Tečajna visokost, Polhöhe, 259. Tehtnica, Wage, 271. Telesnina, Körperinhalt, Kubikinhalt, vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh, 233. Temida, 303.

telesnino
Fizika (1869): merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles.

▶ telesov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

telesova
Fizika (1869): da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér

▶ teletiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teletila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dolge klase, in da vsaka krava je v letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa

▶ teletnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

maternica pri kravi; kontekst

teletnik

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pomaga. Pri kravah se vendar včasi primeri, da pri teletenju teletnik iz prohoda stopi. Tega je treba z mlačno vodo osnažiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	naj se postavi krava z zadnjima nogama višje. Porodne bolečine teletnik ali maternico včasi zopet vun potisnejo. Da se leto ne

▶ tellov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

tellova

Viljem Tell (1862):	iz Grzave. Ivan, ribarček Jože, pastir. Gertruda, Staufaherjeva žena. Hedviga, Tellova žena, Firštova hči. Bruneška Berta, bogata nastopnica. Kmetice. Armgarta, Mehtilda
Viljem Tell (1862):	hči. Bruneška Berta, bogata nastopnica. Kmetice. Armgarta, Mehtilda, Elizabeta, Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan

▶ telo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teles

Fizika (1869):	dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga
Kemija (1869):	In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo
Astronomija (1869):	solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles.
Fizika (1869):	B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali
Fizika (1869):	obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko
Astronomija (1869):	in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko
Fizika (1869):	kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles.
Botanika (1875):	upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé
Botanika (1875):	opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so

telesa

tela
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se

telesa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj
Kemija (1869):	je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od
Fizika (1869):	mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo
Fizika (1869):	Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku
Astronomija (1869):	čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave
Kemija (1869):	vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni
Zoologija (1875):	vase sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo.
Zoologija (1875):	in skozi kožo. More se vzeti, da od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine
Gozdovnik (1898):	izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na mizi; nobeden ni bil pri pameti. Ne ostane mu

teleſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono

teleſsa

Sacrum promptuarium (1695):	od velike slatkusti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga

teleſſa
Branja, inu evangeliumi (1777): eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni
telleſsa
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od.

telesi

Kemija (1869):	pa tudi z barvili tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6, 1/4, 4/9 števila d, t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto mer, prvo od A, drugo od

telesih

Kemija (1869):	med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi
Botanika (1875):	snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar

telesom

telesam
Zlata Vas (1850): svojo kervjo podpišem, se mu hočem z dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare, sicer bi ne

telesom

Valenštajn (1866):	ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet upnike njegove
Kemija (1869):	pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v
Zoologija (1875):	Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava
Občno vzgojeslovje (1887):	točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je

teleſam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tebe pred to sadno vezhirjo s' ſvoim ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'bres ſhteveina velikmi gnadmi obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim Teleſam, inu ſveto kriujo naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je sa en
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſerza s'ognam tvojiga S. Duha, de mi s' zhiſtim teleſam bodemo tebi ſlushili, inu s' ozhiſtenim ſerzam tebi dapadli. O
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga

teleſſam

Ta male katechismus (1768):	ured na vekumej. Ni pak ſdej nobedn s' dusho, inu teleſſam ſhe v' nebeseh? Kristus, inu D. Maria njega Mate.
Ta male katechismus (1768):	kruha? Zel, po boſhji, inu zhloveshki naturi s' dusho, inu teleſſam; s' kryvjo, inu meſſam. Koku s' kryvjo, ke mashnek le
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greſhne noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' katireh porekó , bloger ſe je tem naporodnem , inu tem teleſſam , katire niſſo rodile, inu tem perſſam, katire niſſo dojile. Tedej

telesu

talesi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sipa srabra pernasita bras vse shkode na dushi noi na talesi h' tomi pomai mene Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SAMUEL noi S. KORONA inu ABETA ushlishita mene pertomi zartanomi talesi Jeshusha Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vi menei perneſti bras use shkode na dushi inu na talesi, jas vam na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srabra pa bras vsa strahu noi shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu

telesi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de

telesu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil
Zoologija (1875):	gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še govorimo v §. 40.
Botanika (1875):	njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po
Zoologija (1875):	mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv
Zoologija (1875):	imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od
Zoologija (1875):	časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 funtov
Zoologija (1875):	naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to se godi brez naše zavesti, celo v

teleſsu

Abecedika ali Plateltof (1789):	moj Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s' ſvojim vligamogozhnim shegnam nalſ vſse na duſhi, inu na teleſsu na temu ſvetu poshegna, inu nebeſhku krajleſtvu dodeli.

teleſu
Branja, inu evangeliumi (1777): namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti

teleſſu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader je on to zhloveshko naturo v'timu nar zhiſteiſhimu teleſſu ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ję, ali kelh tega Goſpuda pye: ta je kriv na teleſſu , inu krivy tega Goſpuda. Skuſi pak ſam ſebe zhlovek , inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	telu naſ he ponishnoſti popravuv, de bo enaku njegovimu pre-ſvſſſimu teleſſu, po dijanju, s'katirim ſe samore tudi Oll uſſe rezhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	resdjlil, miro te vere. Sakaj rajmno koker mi v enimu teleſſu veliku vudov imamo, al ti vudji nimajo uſſi enakiga oppravila
Branja, inu evangeliumi (1777):	posdravlenia s'mojimi usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu ſvelizhana ſi ti, ke ſi virjela
Abecedika ali Plateltof (1789):	pred vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons
Abecedika ali Plateltof (1789):	nuzh pred vſo shkodo, inu navarnoſtj na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dans
Abecedika ali Plateltof (1789):	nuzh pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons

thalesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas

telo

tellu

Biblia (1584):	pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili
Biblia (1584):	tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh
Biblia (1584):	vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi

telo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali
Roza Jelodvorska (1855):	iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh pa naj se k
Fizika (1869):	sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo
Fizika (1869):	zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti
Zoologija (1875):	Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato
Zoologija (1875):	vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri
Zoologija (1875):	in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v prvi sekundi za 4.9 m? 23.* Koliko velja a

telu

Ta male katechismus (1768):	S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov
Branja, inu evangeliumi (1777):	naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu

telv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shegen katierega sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra S. Kry: Bveg Ozha bodi stabo Bveg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 10. TERPLENJE. Oni so taoje telv vse prakopali noi so moje trvpvo bodli is shilami inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv kri; noi skves koſti

▶ teloh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teloh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne

▶ teloh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žnora iz žime; kontekst

teloh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti

▶ telovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telovnik
Spisi Krištofa Šmida (1883): gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim

▶ telur samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

telur
Kemija (1869): Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje

▶ tem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tem

Astronomija (1869):	paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso
Fizika (1869):	pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod.
Zoologija (1875):	človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo
Zoologija (1875):	stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese
Ferdinand (1884):	španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki
Občno vzgojeslovje (1887):	in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take

tim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is
Divica Orleanska (1848):	mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in
Fizika (1869):	odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so
Fizika (1869):	imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji
Fizika (1869):	večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se
Fizika (1869):	letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo
Fizika (1869):	da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu

▶ tema samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tema

tama
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti
tema
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi

tma

Divica Orleanska (1848):	nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično
Divica Orleanska (1848):	se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel

temah

temmah

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri bo tudi uſſe na ſvitlobo dav, kar je v' temmah ſkritiga : inu bo teh ſerz ſvjetuvanja resodev. Taiſtikrat bo uſſaki
Branja, inu evangeliumi (1777):	temmah govorili, tu ſe bo na ſvetlimu pravilu: inu kar ſte

teme

tame
Kmetijske in rokodelske novice (1848): delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade
tamme
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę
teme
Branja, inu evangeliumi (1777): ena luzh teh ludy: Inu luzh v' temmi ſvejti, inu temé njo niſſo sapopadle. En zhlovek je bil od Boga poſslan

temme

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu roke inu noge, ter vershite njega v'te vunajne temmę: ondi bo jok, inu klepetajne teh sob.
Branja, inu evangeliumi (1777):	dan ſe je pak perblishou. Satu verſimo prezh della te temmé, inu oblezimo oroshje te luzhe. Hodimo poſhtenu koker podnevi: nekar

temi
- tami
  Zlata Vas (1850): ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim
- tammi
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite
- temi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki
- temmi
  Biblia (1584): ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu

temo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pot, ta reſsniza, inu tu shiuleine. S' kai sa eno temo bi mi ſhe sdei obdani bly, ko bi nas na
Maria Stuart (1861):	smerti. Osveto mojo in pravice moje Zagrebsti z mano v temo večne ječe. Mortimer. Kraljica, ne — o ne! Še hujše je
Astronomija (1869):	razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času polni zemeljski svit. 66
Astronomija (1869):	mrak, za kterim kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in zanesljivo v nebeško domovino. Ti si resnica in razsvetljuješ temo in smrtno senco. Ti si življenje in me pelješ v
Gozdovnik (1898):	vejevja za ogenj. Don Estevan pa tudi stopi vun v temo. V neki dalji od ognja se snideta. »To je posebno

tmo
Divica Orleanska (1848): bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo

▶ tembolj prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tembolj

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih in hudin besed pričakoval; tembolj se je čudil, ko ga Pankracij neizrečeno prijazno in vljudno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	nekaterim dozdeva dobro, to drugi imajo za slabo. To me tembolj pelje do tega, da javno mnenje popravim. — Le v tem
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	krasen obraz. Mati in hčerka ste se veselile njunega posestva tembolj, ker se jima je zdelo po Vladimirjevem posredovanji kakor iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bi pa kakemu slikarju za večerno študijo prav nepriličnoizvrsten predmet, tembolj, ker ga je kmalu bleda mesečina čarobno osvetljevala. Vkljub temu
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se na svoje posestva, in veseli so bili svoje imovine tembolj, ker so bili zdaj v stani, bogato poplačati zveste jim

▶ temčasi prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

takrat; kontekst

temčasi
Zlata Vas (1848): Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo imel

▶ teme samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teme

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra
Astronomija (1869):	Bär, 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. Vozel, Knoten, 290. Vrh, (teme), Scheitel, 233.
Astronomija (1869):	Polhöhe, 259. Tehtnica, Wage, 271. Telesnina, Körperinhalt, Kubikinhalt, vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh, 233. Temida, 303. Petida, 302. Tetiva, Sehne, 238.
Astronomija (1869):	kota, in mesto, v kterem se križate, imenujemo vrh ali teme. Tako ste am in cm kraka celega kota amc. Če
Astronomija (1869):	Solnce doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar kaka zvezda stopi v

temenom

temenam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nebéškiga dervesa sedí umétnost, kakor boginja, ki se s svojim temenam nebés dotika in z zlatim branilam ali sčitam odvračuje gromove

temenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz

▶ temelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temelj

Maria Stuart (1861):	Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem
Mineralogija in geognozija (1871):	do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno
Občno vzgojeslovje (1887):	je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava
Občno vzgojeslovje (1887):	vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob

▶ temeljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temeljna
Mineralogija in geognozija (1871): 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77.

temeljnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni

temeljni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi

temeljnih

Kemija (1869):	likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar izvesti iz stanovitih, temeljnih likov. Tukaj velja zakon, da ena ter ista tvar more
Zoologija (1875):	12). Govoriti bi nam bilo zdaj še o druzih dveh temeljnih živalskih tvorinah, namreč o vlaknini in živčevini, no tukaj to

temeljno

Mineralogija in geognozija (1871):	antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer
Mineralogija in geognozija (1871):	vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali primarna tvorba
Mineralogija in geognozija (1871):	70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev

▶ temeljit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temeljitih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr.

temeljito
Občno vzgojeslovje (1887): vsakega nevarnega poskuševanja. Ona nam bodi znanje, opirajoče se na temeljito razmišljanje in resnobno raziskovanje. Vrhu tega je treba, da se

▶ temeljito prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temeljito

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ki do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin in po dogovoru z c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	o najemu posojila, pretehtavajo pogoje, štejejo imetje, na kratko: preiskavajo temeljito vse račune in res najdejo, da je bilo veliko dobička
Občno vzgojeslovje (1887):	je treba, da se oni, kateri hočejo in morajo vzgojevati, temeljito seznanijo z vzgojo. Vzgoji se je ogibati vsake negotovosti in
Izidor, pobožni kmet (1887):	je bil mož sam tako srečen, da je bil prav temeljito podučen v skrivnostih sv. vere vže v svoji nežni mladosti
Občno vzgojeslovje (1887):	razvitek gojenčev. Zato je prvi predmet pedagogičnega znanja, da se temeljito seznanimo s človeškim telesnim ustrojem. „Zdravje telesa in duše sta

▶ temen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretemenpridevnik, splošni, nedoločeno
- pretaman
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko

temanpridevnik, splošni, nedoločeno

teman

Zlatorog (1886):	»Ti s počétka se držíš temán, »Konec pa je, vem, – poljub srčán! « Ali temno prédse lovec
Gozdovnik (1898):	je ustrelilo, je sredi tanko in za njim ne tiči teman obraz; zdi se mi, da sem videl belo obličje. « Ta

temenpridevnik, splošni, nedoločeno

tamen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo

temen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori
Gozdovnik (1898):	glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano vendar tako dober, oče mu

temnapridevnik, splošni, nedoločeno

tamna

Genovefa (1841):	pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le puſhôbnai tamna, posimſka nózh. Kdór je dober in pobóshen, pride tje gôri
Genovefa (1841):	mi obétal, pobóshni mosh ? Sa zvetézhimi vratmi me je ta tamna jézha prizhakovala. — „Pa vunder”, je dalje rêkla, „kér ſi me

temna

Viljem Tell (1862):	resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže

temnepridevnik, splošni, nedoločeno

tamne

Genovefa (1841):	sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro
Genovefa (1841):	ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe
Zlata Vas (1848):	polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim
Mlinar in njegova hči (1867):	Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to

temne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jim niſo hotle v' glavo, bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim
Blagomir puščavnik (1853):	naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih
Kemija (1869):	trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi
Zlatorog (1886):	na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše

temnegapridevnik, splošni, nedoločeno

temnega

Astronomija (1869):	svitlom solnčnem ogrinjalu razpokline (reže), skozi ktere potem vidimo mesta temnega solnčnega telesa, in ktere imenujemo solnčne pe ge.
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bil terdega serca; grozno so se mu svetile oči izpod temnega čela, ktero so deloma pokrivali černi lasje, in divja mu

temnejšapridevnik, splošni, primernik
- tamniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat
temnejšepridevnik, splošni, primernik
- temnejše
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja
temnejšepridevnik, splošni, nedoločeno
- temnejše
  Gozdovnik (1898): Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da

temnejšipridevnik, splošni, primernik

tamnejši

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kakor merzlo valovje. Noč je bila vedno tamnejši in zmiraj tamnejši.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bila dokaj ljubši kakor merzlo valovje. Noč je bila vedno tamnejši in zmiraj tamnejši.

temnempridevnik, splošni, nedoločeno
- tamnim
  Genovefa (1841): te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in
- temnem
  Gozdovnik (1898): krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga

temnipridevnik, splošni, nedoločeno

tamni

Genovefa (1841):	ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je
Genovefa (1841):	bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur is njim; ga je vſe, kar
Divica Orleanska (1848):	vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar
Zlata Vas (1850):	uri o polnoči k sebi povabil. In vsi pridejo v tamni noči v njegovo hišo, kakor jim je ukazal. Ko je

temnej
Valenštajn (1866): taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže

temni

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od
Blagomir puščavnik (1853):	Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge
Blagomir puščavnik (1853):	ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in

temnihpridevnik, splošni, nedoločeno

tamnih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko

temnih

Divica Orleanska (1848):	Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu
Astronomija (1869):	prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé
Mineralogija in geognozija (1871):	Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki

temnimpridevnik, splošni, nedoločeno

temnim

Maria Stuart (1861):	sem v človeške zmote, Oblast me zapeljala je, skrivala Pod temnim plaščem nisem svôga pada, S hinavščino sveta slepila nisem, S
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lehko reši. Koj je hitela k njemu, ki je s temnim čmernim ptujcem zaklenjen bil v svoji sobi. Na svoja kolena
Gozdovnik (1898):	vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem? « Vprašani pogleda prašalca s temnim pogledom. »Bolje bi bilo za vas, ko bi izvolili temu

temnimipridevnik, splošni, nedoločeno

tamnimi

Genovefa (1841):	poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v

temnimi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je bila zdaj ta vila. Bila je velika hiša s temnimi mostovži; sobe so bile prazne in neka čudna tišina je
Zoologija (1875):	zapre. Grmovnik (H. nemoralis) ima rudečkasto ali rumenkasto hišico, s temnimi progami
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dogodke smo ravnokar opisali. Nebo se je prevleklo s temnimi oblaki. Oster severozahodnik je podil nižje deževne oblake, h krati

temnopridevnik, splošni, nedoločeno

tamno

Genovefa (1841):	kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je
Divica Orleanska (1848):	Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi
Divica Orleanska (1848):	kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd

temno

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila
Valenštajn (1866):	méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi.
Ferdinand (1884):	in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa
Tiun - Lin (1891):	Mračilo se je že, pa vender še ni bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom
Gozdovnik (1898):	Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči

▶ temen siv pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

temno sivi
- temno-sivi
  Mineralogija in geognozija (1871): so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½

▶ temina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tema; [sskj]

temina
- tmina
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še
teminah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te
temine
- tmine
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda

temini

tmini

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč
Zlatorog (1886):	se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne

▶ temnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temnice
- tamnice
  Roza Jelodvorska (1855): in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet

▶ temnočrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

temnočrno
- tamnočerno
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki

▶ temnordeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temnordeče
- temnorudeče
  Pripovedke za mladino (1887): in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico
temnordečo
- temnorudečo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se

▶ temno-rdeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

temno-rdeče

Mineralogija in geognozija (1871):	včasi skrilast. Kupreni škrilnik je bituminozen laporat škrilnik črne ali temno-rdeče barve, odikuje se po bakru, kojega ima mnogo v sebi
Mineralogija in geognozija (1871):	magnetično iglo in z boraksom dajejo v vnanjem pihavnikovem plamenu temno-rdeče steklo, ki pa shladivši se postane svitleje do brezbarvno, v

▶ temno rjav prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

temno rjav
- temnorjav
  Zoologija (1875): ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren

▶ temnozelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temnozelen

Zoologija (1875):	sveti kakor zlato, žari se ognjeno in zraven je še temnozelen, drugi je po trebuhu temnoplav, po hrbtu in v repu
Zoologija (1875):	velikosti; glava, prsi in kónci perutnic so črni, hrbet je temnozelen in se sveti kovinsko, na tilniku ima perjanico. Prebiva po

temnozelenih

Rudninoslovje (1867):	69. Te avgitove zvrsti imajo svoja imena: pravi avgit v temnozelenih, neprozornih vraslih kristalih; diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali; sahlit v
Rudninoslovje (1867):	zelenkasto-beli, prozorni kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na

▶ temota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temačnost, tema; [sskj]

temota

Gozdovnik (1898):	pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu. Kanadčan potegne vrbovo deblo iz plava
Gozdovnik (1898):	večje daljave, ker so tega vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili
Gozdovnik (1898):	vsaki v svoje skrivališče. Dan je minul, bil je večer. Temota je vladala med drevesi, po obeh straneh obrobljajočimi porečje tako

temote

Zerkviza na skali (1855):	bukve in naſhel je v njih, kako je mogozhe duha temote is njegovega gorezhiga groba poklizati, in ſi ga ſushnjiga ſtoriti
Valenštajn (1866):	v milosti njegovej. (Gordonu. ) I vas potem se spomni, iz temote Potegne vas na luč, da se svetila Zvestoba vaša bode

temoti
- tamoti
  Oče naš (1854): in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer

temoto

tamoto

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	8. Petrovo pervo soznanjenje na póti. Že je zora tamoto noči pregnala in zlato sonce začelo izhajati, ko se je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Besedo, k' nam veselje, Neskončno srečo da. Tvoj nauk nam tamôto Duš naših razsvetli, In pameti slepôto Z resnico razjasni. Slep

temoto

Sveti večer (1866):	Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj začne stara mati tako besediti: „O Anton
Astronomija (1869):	pridruži tudi mesec, — in te s svojo lučjo razganjajo ponočno temóto. — Lok WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo
Botanika (1875):	postanejo nove vrsti žival in rastlin? Kakor daleč nazaj v temoto stare proteklosti segajo zgodovinski zaznamki in od kar se priroda

▶ temoten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temačen, temen; [sskj]

temoten
- temnoten
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in

▶ tempelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tempelj

tempel

Biblia (1584):	povém, de je tukaj, ta, kateri je tudi vekſhi, kakòr Tempel. De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jeſt pak vam povęm, de je tùkaj en vękſhi, kakòr Tempèl.

tempelj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga
Genovefa (1841):	pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh
Genovefa (1841):	tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí

templi
Biblia (1584): néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém

templja
- tempeljna
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe
- tempelna
  Branja, inu evangeliumi (1777): v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn

templju

tempeljnu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Mosh ga ni vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat
Genovefa (1841):	viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni

tempelni
Sacrum promptuarium (1695): venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan

tempelnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker hitru sem bla na svejt rojena, molila sem v'tempelnu, inu moliti nisem jeſt nekol nehalla. Deslih nisem ſmirej is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	govorila is Angelam v'moji hishezi, is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain na hribah, inu dolinah, v' tempelnu,
Branja, inu evangeliumi (1777):	k'eni jami teh reswojnikov. Inu on je uſakdan v' tempelnu uzhil. Na deſſeto Nedelo po Winkuſhtah. Branje is 1. Piſma
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſi ti v'tempelnu goriofrala. 5. Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti v'tempélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti v'temélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus
Abecedika ali Plateltof (1789):	Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'tempélnu gor vofrala. 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla Per
Abecedika ali Plateltof (1789):	Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'tempélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh

templi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam

▶ tempeljnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

denar za tempelj; kontekst

tempeljnine

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhudam najde v' ríbinih zheljuſtih denár, ino ga neſe pobirazhem tempeljníne. — Jesuſ je bil v' vſim pravizhen, ino ſe je tudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Petru perſtopi, ino mu rekó: „Ali vaſh uzhenik ne plazhuje tempeljníne, kali? “ Peter je djal: „Jo, jo! “ ino gre bersh Jesuſu

▶ temperatura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temperatura

Fizika (1869):	tudi toplota veže (primerjaj §. 155.) in s tem njegova temperatura zniža. Zatorej nahajamo na viših gorah kraj večnega snega, čegar
Fizika (1869):	Temperatura žarišča je odvisna od velikosti zažigalnega zrcala in od temperature

temperature
Zoologija (1875): pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka

temperaturi

Kemija (1869):	Destillation), ako se pa razkroj organskih spojin godi pri navadnej temperaturi in se zraku in vodi ne brani pristop, zovemo to
Mineralogija in geognozija (1871):	v take spojine ki so mogle obstati pri oni visoki temperaturi. Plini so delali ozračje, ki je kakor krilo obdajalo terše
Zoologija (1875):	morajo valiti, to je, kake tri tedne morajo biti v temperaturi od 30° R., da se mladič razvije. Stari mladiče ljubeznjivo

temperaturo
Mineralogija in geognozija (1871): kot zdaj in zdi se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj

▶ temveč veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temveč

temoč

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo
Robinson mlajši (1849):	onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša

temozh

Pozhétki gramatike (1811):	negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada

temuč

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na
Rudninoslovje (1867):	Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je
Kemija (1869):	toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu
Oče naš (1885):	umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč v kraj, kjer ni ne veselja ne žalosti!

temuzh

Biblia (1584):	na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite
Biblia (1584):	resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj
Sacrum promptuarium (1695):	ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu
Sacrum promptuarium (1695):	ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler
Ta male katechismus (1768):	Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga
Sveta grofinja Genofefa (1857):	od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je

temveč

Kemija (1869):	pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so
Zoologija (1875):	podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah
Zoologija (1875):	nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle
Zoologija (1875):	so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu
Zoologija (1875):	se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a prej
Zoologija (1875):	kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti
Zoologija (1875):	gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci
Botanika (1875):	ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta
Občno vzgojeslovje (1887):	torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen

temvezh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nisi ti biv vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei

▶ tenčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

povrhnjica; Pleteršnik

tenčica

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	veje, ali solnčni žarki so igrali tam gori kot zlata tenčica. Zelenje je lepo dišalo a tice so se vsedale skor
Zoologija (1875):	o njih govorimo pozneje. Iz tkanine pa obstoji na pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali
Zoologija (1875):	od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo v žilicah zaprte tekočine

tenčice

Zoologija (1875):	v katero se je pozneje vsélo trdno apno. Razen kožne tenčice prevlečene so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so
Zoologija (1875):	To isto tudi vidiš, ako volovskemu sapniku odlupiš košček notranje tenčice. To migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat

tenčico

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ga Jožefu na roko natakne; obleče ga v drago belo tenčico, obesi mu zlato verigico ali ketnico okoli vratu, posadi ga
Kemija (1869):	govorimo o koži. Usnjar odpravi najpred s surove kože gornjo tenčico in dlako in očisti mezdro od tolšče. V ta namen
Kemija (1869):	oborina. Usnje. Živalska koža ima tri različne plasti, namreč 1. tenčico ali gornjo kožico (Epidermis), 2. usnjico ali usnjasto kožo (Lederhaut

▶ tenek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tenka
Rudninoslovje (1867): je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se

tenke

Rudninoslovje (1867):	lehko klati, nekteri le v eno mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar Herman — ali ni to eno? Kdo bo poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je
Rudninoslovje (1867):	rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna
Zoologija (1875):	z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen
Botanika (1875):	koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati
Zoologija (1875):	amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec
Zlatorog (1886):	dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so

tenkega

Robinson mlajši (1849):	obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí

tenkih
Rudninoslovje (1867): ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat

tenkimi

tencimi

Zoologija (1875):	sredi debela, proti koncema se stanjšuje ter se konča s tencimi vezmi, to so bele, neizrečeno trdne niti, kite ali tetive
Zoologija (1875):	matija ali suha južina (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa
Zoologija (1875):	namreč imenujemo sistem jako tenkokožnatih, prosojnih cevi, ki z neizmerno tencimi vejicami izvirajo v raznih organih. Te cevi so med sebó

▶ tenstan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

tenstana

dinſtana

Kuharske Bukve (1799):	Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146.
Kuharske Bukve (1799):	XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. Shęſt ſardel operi, inu keſhíze odberi, jeh sręshi na

tenstane

dinſtane

Kuharske Bukve (1799):	golobe, al kuhaniga kopirna, puto, al rumeno s' kólſhizo vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr.
Kuharske Bukve (1799):	neſti; snaſh tudi karbonade najn djati, ako ozheſh. III. Kuhane, Dinſtane, Nadęvane jedí od meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje

▶ tenstati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP

tenstaj

dinſtaj

Kuharske Bukve (1799):	polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi. Dinſtaj eno unzho rajsha v' enim polízhi mlęka, potle naj ſe
Kuharske Bukve (1799):	sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj sręsane kukmake, ali druge gobe v' rakovim putri s' peterſhilam
Kuharske Bukve (1799):	miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu ſękakane nebęſa v' ſrovim
Kuharske Bukve (1799):	sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk, poldrugo unzho

tenstajo

dinſtajo

Kuharske Bukve (1799):	polì; potle pokrì, daj sherjavze sdol inu sgor, naj ſe dinſtajo. 88. Sirni pezheni nudelni. Pęt lotov ſroviga maſla męſhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	vinam v' pokriti kosi na sharjavzo, de ſe pário, ali dinſtajo v' saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu

▶ teobromin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

teobromin
- tejobromin
  Kemija (1869): Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345.

▶ teoretičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teoretična

Astronomija (1869):	zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315. — praktična, 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263.
Občno vzgojeslovje (1887):	odnašajočih se na vzgojo, imenuje se vzgojeslovje ali vzgojeznanstvo, tudi teoretična pedagogika. Uporaba te teorije, praktična pedagogika, pa je umetnost in

teoretične

Občno vzgojeslovje (1887):

vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj

teoretičnih
Astronomija (1869): pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R.

teoretično

Kemija (1869):	vrsti še le drugi. 1. Etilov alkohol, C4H6O2. (Aethylalkohol.) Njegovo teoretično ime je: hidrat étilovega okisa, C4H5O.HO, navadno se pa na
Astronomija (1869):	srednjih daljáv teh dveh premičnic od solnca. Dovršil je pa teoretično opazovanje sostave premičnic sloveči Newton, (rojen 1. 1642., umrl 1.

▶ teorija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teorija

Fizika (1869):	toplota. Warmeleiter, prevodnik toplote. Wärmestrahl, toplotni trak. Wärmetheorie, mechanische, mehanična teorija o toploti. Wasserbehälter, vodnjak. Wasserhose, vodna troha, morski smrk. Wasserstoff
Mineralogija in geognozija (1871):	kot stanovitno središče, ki druge planete vleče na-se. Ta Laplaceova teorija primerno razlaga resnične razmere v sestavi planetov; opira se posebno

teorije

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	eno izvira iz druzega. Jaz sem le zapisan sad izmišljene teorije imela vse tisto, kar si mi govorila, ali zdaj sem
Kemija (1869):	želi razumeti kemične prikazni. Daljno razlaganje kemičnih zakonov in njihove teorije bode koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in
Občno vzgojeslovje (1887):	imenuje se vzgojeslovje ali vzgojeznanstvo, tudi teoretična pedagogika. Uporaba te teorije, praktična pedagogika, pa je umetnost in sicer z ozirom na

▶ tepec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tepca
Revček Andrejček (1891): živ dan nič ne vé, In kamor pride, smatrajo za tepca ga ljudjé In vender je še dan na dan v
tepci
Revček Andrejček (1891): ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha, tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj na

tepec

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to
Gozdovnik (1898):	vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse

▶ tepen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tepen

Branja, inu evangeliumi (1777):	petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo
Zeleni listi (1896):	vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! «
Zeleni listi (1896):	k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! «

tepeni
Kmetijske in rokodelske novice (1848): dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje

▶ tepenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tepenja

Stric Tomaž (1853):	ako sim tudi cele noči časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker sim bil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Korvin je meril sam po sebi in trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih in hudin besed pričakoval; tembolj se je čudil

tepenje

tepeine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine, peheine, inu tepeine, kader ſo nega s' tega verta Gethsemani, inu po tem
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudiga na vsdignilu. Sdei pride jesa, katira ſturi kletvizo, sdavaine, tepeine, inu resboi, inu vezh hudiga. Sdei lenoba, inu vtraglivoſt, katira

tepenje

Čas je zlato (1864):	odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer – pa zato nič ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zaverženca, na-sé vzel smertni vdarec in vse poprejšnje sramotenje in tepenje? In če bi še v svoji zadnji oporoki temu sužnjemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil kakor človek, in da je v človeški podobi preterpel tepenje, zasramovanje in sramotno smert na križu — vse to zato, da

▶ tepka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tepka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kakor pri nas na Krajnskem, kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici

▶ tepljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tepljamo
- teplamo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop
tepljati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé

▶ tepsti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tepe

Zlata Vas (1848):	dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor vse hudo têpe. “
Blagomir puščavnik (1853):	če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne

tepejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res

tepel

Stric Tomaž (1853):	mu je otroče nalagalo, kakor da bi ga bil jaz tepel. Ali ni to v nebo vpijoča pregreha! “ Pri teh
Izidor, pobožni kmet (1887):	meniš da se bo fant rajši učil, če ga boš tepel? « »Govori, kar hočeš, jaz ga bom namakal da bo pomnil

tepeš

Oče naš (1854):	zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej
Oče naš (1885):	zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj

tepi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga boſh toku ſtépla
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga boſh toku ſtépla, de bo vùs

tepla
Sacrum promptuarium (1695): inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu

tepsti

Stric Tomaž (1853):	me prime, k drevesu priveže, ter me fantalinu s šibicami tepsti da. To pa samo zato, ker se mu je otroče
Oče naš (1854):	bili za Vaše življenje dani. Zakaj mi niste pustili, tolovaja tepsti? Vsako kaplico kervi bi bil oblagoslovil, ki bi bila za

tepſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje

▶ teptač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

teptač
Zlatorog (1886): pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam

▶ teptati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teptajo
Stric Tomaž (1853): čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno, kakor

teptal

Stric Tomaž (1853):	ali ti si moje povelja z nogami teptal. Prav veselo bi bil lahko živel, bolje bi se ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	nočemo našemu zarodu samo naš prah zapustiti, ki ga bo teptal brez hvaležnega spomina; ako nočemo, da bodo naše deca to
Valenštajn (1866):	zakone vse Zasramoval, surovej le pravici, Oblasti vgajal, vsacega vladarja Teptal nogami, da si vtrjeval I širil moč trinogu svojemu? Takrat
Zlatorog (1886):	jedíne »Hčere moje ne bo trapil »In ne mojih glav teptal! «

teptali

Stric Tomaž (1853):	si jim laglje pokorna. — Mene pa so bili z nogami teptali, zmerjali in mučili, da bi bil še terdi kamen usmiljenje
Valenštajn (1866):	a jako modri so bili; Vse drugo skrunili so i teptáli, Vojákom se védno prilizováli. Prvi oklopnik. Vojaku je treba, da

▶ ter veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ter

te
Sacrum promptuarium (1695): bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl

ter

Sacrum promptuarium (1695):	mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi
Sacrum promptuarium (1695):	oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti
Tine in Jerica (1852):	pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi
Valenštajn (1866):	Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom
Valenštajn (1866):	Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira
Mlinar in njegova hči (1867):	Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej
Tiun - Lin (1891):	bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod
Gozdovnik (1898):	zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde

▶ terbij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

terbij
- terbijum
  Kemija (1869): Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345.

▶ terciaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

terciarne

tertiarne

Mineralogija in geognozija (1871):	Terrain Diluvial Diluvium Tertiarne formacije T. Pliocène (Subappenin) Pliocene Group T. Miocène (Falunien) MioceneGroup
Mineralogija in geognozija (1871):	1 Naplavina. 2 Tertiarne tvorbe. 3 Kreda. 4 Vogeški peščenec. 5 Trias. 6 Premogovni

terciarnih
- tertiarnih
  Mineralogija in geognozija (1871): tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in
terciarno
- tertiarno
  Mineralogija in geognozija (1871): premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža

▶ terica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teric
- tric
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104

▶ terišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

terišče
Valenštajn (1866): res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život
terišču
- teriſhu
  Genovefa (1841): bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu, in lé njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo

▶ terjan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

terjane
Kmetijske in rokodelske novice (1846): IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu

▶ terjatev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

terjatev

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje za 476 gl. Terjatev 178 gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine
Aritmetika za učiteljišča (1885):	odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Da iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube

terjatvah
- tirjatvah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo

terjatvam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada
Občno vzgojeslovje (1887):	družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se

terjatve

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one
Občno vzgojeslovje (1887):	kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok

▶ terjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

terja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in
Zlata Vas (1850):	se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de se s svojo kervjo podpišem, se mu hočem z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja
Občno vzgojeslovje (1887):	zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost
Občno vzgojeslovje (1887):	kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest
Občno vzgojeslovje (1887):	lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi

tirja

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dolgo se muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar
Sveta grofinja Genofefa (1857):	posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj na tanko vſe pové, kar in kako

terjaj
- tirjaj
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz, ko

terjajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan današnji ? Res je sicer, da žito
Občno vzgojeslovje (1887):	o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso

terjal

Zlata Vas (1848):	so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da se je govorilo, da je knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor
Oče naš (1885):	in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal.

tirjal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako

terjala
- tirjala
  Tine in Jerica (1852): pri reji otrok. Oče in mati sta od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so

terjali

terjali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim

tirjali

Zlata Vas (1850):	je začelo skerbeti tiste, kterim je bil dolžan, torej so tirjali od njega, kar jim je dati imel. Nikakor si ni
Oče naš (1885):	svet prehodil. Potrpeli ste z mano, niste več od mene tirjali, kakor kar sem mogel in ste mi dajali dobrih jedí

terjam
- tirjam
  Gozdovnik (1898): sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja
terjaš
- terjaſh
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar
terjate
- tirjate
  Gozdovnik (1898): rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko

terjati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas ) ni terjati*, de bi se posebno s kmetovanjem pečali; tode kar po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo to ob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto; po 4 za sto pa sedaj
Oče naš (1885):	kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal

tirjati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſpoda prejeli, ktéri ima ſhe bolj kakor kaki drugi pravizo tirjati, de ſe ozhitna smota tudi ozhitno popravi, slaſti sa to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	2 gold. in pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	moč kakor ognjobljuvavnih gor na zemlji, ki bi se morala tirjati, kakor tudi to, da se pri tem ni nekaka prememba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	so litijske ceste grde. Prosimo pomoči, vsaj imamo pravico pomoči tirjati. Iz Vipare 18. dec. ) — V „Slov. Nar.” štev. 143. je

▶ terminologija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

terminologija
Kemija (1869): Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl

▶ terpč glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP

terpč
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v

▶ terpentin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

terpentin

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se
Kemija (1869):	Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509.

terpentina

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol vode; vse

▶ terpentinov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

terpentinovega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žvepla (auripigment), dobro jih zmli, in jim prideni 2 lota terpentinovega olja 4 lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pred rabo dobro pretrese, zmivati: 8 lotov kafrovca, 2 lota terpentinovega olja. Kedar si že oteklino kakih 5 ali 6 dni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 lotov sala, 3 lote terpentinovega olja, in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ozdraviti. V zdravilo vzemi 4 lote žganja, kterem 1 lot terpentinovega olja primešaš, in z zmesjo vsaki dan enkrat nogo obvežeš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro zmešaj, da dobiš mazilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se zaplivek lahko iztisne. V rano moraš neke kapljice terpentinovega olja vliti, da muhe ne nanosijo jajčkov v luknjo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tako ravnaj vsaki dan, dokler rana ni zdrava. Kdor nima terpentinovega olja, naj se tinte posluži. Ako gnoj v peti prej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razjedel, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati in v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano s suho kodeljo, ktero na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ga raztopi in malo ohladi, potem mu primešaj pol libre terpentinovega olja. Kedar hočeš to mazilo rabiti, razprostori volno, da garjevo

terpentinovem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki

terpentinovim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati

terpentinovo
Kemija (1869): flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja

▶ tesak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

meč; Pleteršnik

tesaki

Robinson mlajši (1849):

topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala

▶ tesalski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

tesalskih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): človeka vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé

▶ tesan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tesano
Kitica Andersenovih pravljic (1863): razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si

▶ tesar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tesar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in de je tudi že pri žagah delal, ga vpraša
tesarja
- teſarja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi

▶ tesarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tesarskega
- tesarskima
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej

tesarski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tesarski likár iz Drage, je v razstavo dal podóbo neke žage
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nad Krajnjem, za žganjé in kis. 35. Gosp. J. Pajk, tesarski mojster v Ljubljani, za umetno podóbo mostú. 36. Gosp. J.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vdove Franciške Župeuc iz Ljubljane, so bile dôbro blagó. — Mestni tesarski mojster Juri Pajkv Ljubljani je v razstavo dal leseno podóbo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama

▶ tesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tesna

tesna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje

tesne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na

tesnem
- tesnem
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh
- tesnemu
  Ta male katechismus (1768): eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne

tesni

tesni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla

teſni

Pozhétki gramatike (1811):	isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié
Pozhétki gramatike (1811):	imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki

tesnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po
Najdenček (1860):	se mi življenje povrača. Slab krik je šinil iz mojih tesnih pers, rekel sim: „Jezus! ” in sim poskusil se nekoliko skloniti
Astronomija (1869):	in koledar, ti pa le malokdaj povzdignejo svoje oči iz tesnih mestnih ulic k ozkemu. oddelku neba, ki je njim še

tesno
Zoologija (1875): pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj

▶ teseralen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

kristalni sistem s horizontalno osnovno ploskvijo in tremi enolikimi osmi; kontekst

teseralni

Mineralogija in geognozija (1871):	stojé druga na drugi navpik. l. Vse osi so enolike: Teseralni sistem; ali tesularni regularni sistem. 2. Samo dve osi ste
Mineralogija in geognozija (1871):	proti drugi: Triklinski ali klinoromboidični sistem. Največ različnih podob ima teseralni sistem. V izgled hočemo našteti nekoliko važniših ter jim pristaviti

▶ tesno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tesnejeprislov, splošni, primernik

tesneje

Kranjska nevesta (1864):	nadjam se, da ga bodeš vesela. " Vidoslatino srce jelo je tesneje utripati, in djala je: „Oj Polani! Bog me varuj. « „Ne
Marjetica (1877):	je ta, da prstanek zopet natakne na prst in se tesneje oklene Štefanovega vratu. Tako slonita dolgo in molče oba. Posled
Izza mladih let (1882):	Dasiravno sam zavzet, vender le sem opazoval, da mlinarju vedno tesneje postaja, in ko se Paternošt še jedenkrat pristavi in reče
Cyclamen (1883):	tej dolini! « »Da, da! « prikimal je oni. Zavila ga je tesneje v odejo, pripognivši se globoko k njemu. Bili so že
Cyclamen (1883):	ona sklonila k staremu bolnemu možu ter zavijala mu odejo tesneje okrog života. Rudečice na njenem lici ni zapazil, — kaj mu
Dóra (1885):	kakor jaz. Zató bom že skrbela. Meni je bilo vedno tesneje pri srci. Vedno hitreje stopam, a ne odgovorim jej niti
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	že pomenkujejo, mize pa le ne pogrnejo. Tankemu prihaja vedno tesneje pri srci. Slednjič vzdihne proti Mihi: »Gospod poštar, ne bo
Jara gospoda (1893):	Zdajci pa se trmoglavo, uporno vzravná in potegne šal še tesneje okolo ramen. »C. kr. sodni svetovalec je,« reče trpko. Pavel
Očetov greh (1894):	si stiskala ob sestanku in ob slovesi, prijazno, ljubo in tesneje, nego je družabni običaj; ali to je bilo tudi vse

tesnoprislov, splošni, nedoločeno

tesno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali
Ferdinand (1884):	oblil. Nikdar v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu.

teſno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron. Perpelite jih tedej ; vaſho

▶ tesnoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tesnoba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so

tesnobi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri
Divica Orleanska (1848):	je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro
Valenštajn (1866):	mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v

tesnobo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je njemu naprejſtaîlu, je meni ena velika, inu sivna ſhaloſt tesnobo dellala. Jeſt sem njega povsod v'niegoveh martrah, inu terplenju
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti is njimi v' tesnobo pridesh. Aku bosh uſſakemu perliſuvauzu virjel, bosh ſhe videl, koku

▶ testament samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

testament

Oče naš (1885):	frankov na leto do smrti. Ménart zdaj sem tat postal. Testament me je razkačil. Tvojemu Nacetu sem vkradel en milijon. Ne
Oče naš (1885):	vsa njegova pisma in našli smo tudi po postavah narejen testament“. Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na

teſtament
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje

testamenta

teſtamenta

Ta male katechismus (1768):	ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare postave bres kervy
Branja, inu evangeliumi (1777):	je pak po duhovni saſtopnoſti rezhenu. Sakaj tu ſta dva teſtamenta. Edn ſzer od te gorre Sina, katiri k'hlapzhuvanju rody
Branja, inu evangeliumi (1777):	is tega uſſi: sakaj letu je moja kry tega noviga Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju
Branja, inu evangeliumi (1777):	shivęzhimu Bogu? inu satu je on tudi en Srednik noviga teſtamenta: de ſkus ſrednoſt ſvoje ſmerte , katira ſe je ſgodila k'

testamentu

testamentu
Ta male katechismus (1768): Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo

teſtamenti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je

▶ testo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

testa

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla

teſta

Kuharske Bukve (1799):	na zvetno moko na dílo; ſturi dva debęla podpláta is teſta; en podplat deni na pleh, potle gori namashi vkuhanja ali
Kuharske Bukve (1799):	nam omęſi, kakor teſtô, narędi majhene bobe is tiga teſtá, inu jih poſuſhi. Kader senof potrębujeſh, deni bobke v' ſladko
Kuharske Bukve (1799):	zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo
Kuharske Bukve (1799):	na po dva perſta ſhiroke bleke, namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta, ſpezi lępo rumeno, narędi gori
Kuharske Bukve (1799):	verhi ſpęt s' jajzam pomashi vſe; naredi na verh is teſta eno rosho: inu jo pezi al v' pezhi, al v'
Kuharske Bukve (1799):	lupka, vſe ſkup smęſhaj. Na pleh naredi en obod is teſta, notri deni kuhanje, inu pozhaſi pezi. 97. Drugo kuhanje od
Kuharske Bukve (1799):	miſli, deni enmalo lupka od lemon. Sturi obod is teſta, okoli pleha, vlì kuhanje notri, ga pezi pozhaſi. 98. Kuhanje
Kuharske Bukve (1799):	druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze nad
Kuharske Bukve (1799):	narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi pozhaſi

testo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri

teſto

Kuharske Bukve (1799):	ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu
Kuharske Bukve (1799):	droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo

testom

testam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla

teſtam

Kuharske Bukve (1799):	namashe na maſleno teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi
Kuharske Bukve (1799):	polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim teſtam. Zhe pa ozheſh, de teſto nebode venpadlo, deni med teſto
Kuharske Bukve (1799):	tim ſtiſnenim męſti ſe samashe s' enim na vodi ſturjenim teſtam od moke; ſe prevęshe s' nitjo, de neodjęna. Obod ſe

▶ tesularen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kockast; kontekst

tesularni
Rudninoslovje (1867): ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini

▶ tesularno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

kockasto; Pleteršnik

tesularno

Rudninoslovje (1867):	tž. = 1•9 .... 2•5). Najvažnejše vrste: 1. Analcim¹) kristalizuje tesularno (sl. 31), vštrit
Rudninoslovje (1867):	Navadna sol, tudi kaména ali kuhinjska sol (Steinsalz) imenovana, kristalizuje tesularno (sl. 14), vštrit hexaedrovih ploskev je popolnoma rázkolna, a lomna
Rudninoslovje (1867):	srebro. 5. Pirit 2) ali rumeni železnati kršec (Schwefelkies) kristalizuje tesularno (sl. 14, 24), vštrit heksaedrovih i oktaedrovih ploskev je časih
Rudninoslovje (1867):	3. Magnetit, magnetovec, magnetni železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66); vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen

▶ tešč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tešč

taſh
Svetu pismu noviga testamenta (1784): meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri

teſh

Branja, inu evangeliumi (1777):	per meni oſtali, inu nimajo kej jęſti: inu zhe njeh teſh od ſebe na njeh dom puſtim, tok bodo na poti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kadilla, inu nikoli nepoidi is hiſhe, al h' bolniku is teſh shelodzam.

tešči
- teši
  Pastirski list (1852): Spovednikom podelim oblast, da bolenim, kteri do obeda nemorejo teši biti, brez da svojemu zdravju škodijo, dopustijo zajtrkuvati. Samo naj
teščih
- teſhzhih
  Biblia (1584): meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'

▶ tešče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tešče

tešče
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je

teſhe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno

▶ tešiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tešil
Gozdovnik (1898): z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu

▶ teta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teta

Divica Orleanska (1848):	so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo
Valenštajn (1866):	Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu
Valenštajn (1866):	bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen
Mlinar in njegova hči (1867):	bolje obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli
Mlinar in njegova hči (1867):	Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu

tete
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te
teti
Tine in Jerica (1852): šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim

teto

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana,

▶ tetešentaj medmet(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prekleto; Pleteršnik

tetešentaj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù, vse

▶ tetiva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tetiva

Viljem Tell (1862):	je — Dosegli ste namen — Ostrost pretrda Namena ne doseže pravega, Tetiva prenapeta rada poči. Gesler. Molčite, dokler vas ne vprašam.
Astronomija (1869):	vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh, 233. Temida, 303. Petida, 302. Tetiva, Sehne, 238. Teža, (težnost), Schwere, (Gravitation), 308. Točka, Punkt, 233.

tetivo
Fizika (1869): samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo

▶ tetragonalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tetragonalne
Mineralogija in geognozija (1871): kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na

tetragonalni

Mineralogija in geognozija (1871):	ali tesularni regularni sistem. 2. Samo dve osi ste enoliki: Tetragonalni ali kvadratni sistem.
Mineralogija in geognozija (1871):	neskončno dolga, postavijo se stranske ploskve vštric nje; tako postane tetragonalni steber ali tetragonalna prisma ∞ P, pod. 21. Ker se

▶ tetrarh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tetrarha
Biblia (1584): CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes

▶ tevtonski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nemški, germanski; [sskj]

tevtonske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek

▶ teža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teža

Rudninoslovje (1867):	trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so
Rudninoslovje (1867):	teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali
Rudninoslovje (1867):	rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli
Rudninoslovje (1867):	Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo
Rudninoslovje (1867):	vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža
Rudninoslovje (1867):	zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina
Rudninoslovje (1867):	primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo
Fizika (1869):	meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c

težkota

Fizika (1869):	kislino, in najde se, ako se vaga, da je njena težkota 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 x 848 primerna težkota
Fizika (1869):	se enkrat govorili o tem, kako da se najde primérna težkota teles. Tudi se more še le pozneje razlagati, kako se
Fizika (1869):	ki so le nekoliko potopljena v kapljine, velja sledeči zakon: Težkota plavajočega telesa je enaka težkoti vode, ki zavzame tisti prostor
Fizika (1869):	se spet zvaga. To, kar krogla zdaj manj vaga, je težkota zrakú, ki je bil v njej. Tako se je našlo
Fizika (1869):	delkov, kolikor več tvarine ima telo, toliko veča je njegova težkota. Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi
Fizika (1869):	vseh delov telesa na njegovo vodoravno podlogo imenuje se njegova težkota. Tedaj, kolikor več delkov, kolikor več tvarine ima telo, toliko
Fizika (1869):	napraviti take kocke, da bi se natanko mogla najti primérna težkota, in razun tega se more še drugače ravnati, da se
Fizika (1869):	podlogo tlači. Ta tlak zamoremo meriti ali, z drugimi besedami, težkota zraku zamore se odréditi. Za to se vzame velika votla
Mineralogija in geognozija (1871):	3 ranimo jih z nohtom. Gostota mineralov. Gostota ali specifična težkota kacega telesa je, kakor je učila fizika §. 19, teža

teže

teshe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih

teže

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z
Rudninoslovje (1867):	vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se
Fizika (1869):	je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od
Zoologija (1875):	vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	10 % tare ter se plača za vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel.

težkote

Fizika (1869):	glasi: „Vsako telo, v kapljino potopljeno, izgubi toliko od svoje težkote, kolikor vaga kapljina, ktere mesto zavzame telo. ” Nekteri prav navadni
Fizika (1869):	ima toliko gostoto, kolikoršno ima voda, je vsóta iz valjeve težkote in iz vodnega stebra h, tedaj navzdol tlačeča sila, enaka
Fizika (1869):	dolgosti AB, je sila bc enaka četvrtini, petini, šestini telesne težkote.
Fizika (1869):	tvarine ima telo, toliko veča je njegova težkota. Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi obesimo na konce
Fizika (1869):	od gori imenovanega valja, zamore sicer voda nositi nekoliko njegove težkote, ali vse ne, in valj se potopi na dno. 91

teži

Rudninoslovje (1867):	Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1
Rudninoslovje (1867):	kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0
Rudninoslovje (1867):	Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve

težkoti

Fizika (1869):	je pa za to potrebna moč, ki je primérna celej težkoti bremena. Ravno tako zamoremo človeka v vodi z enim prstom
Fizika (1869):	ABC dokazati, da se navzdol vlečeča sila bc ima proti težkoti ab telesa L, kakor visokost BC strmine proti njenej dolgosti
Fizika (1869):	in iz vodnega stebra h, tedaj navzdol tlačeča sila, enaka težkoti vodnega stebra h', ki predstavlja vzgon. Oba na valj delajoča
Fizika (1869):	močnega duha, in pižem le za spoznanje ne izgubi na težkoti. Kakor neizmerno majhni so taki delki, na ktere se tvárina
Fizika (1869):	v kapljine, velja sledeči zakon: Težkota plavajočega telesa je enaka težkoti vode, ki zavzame tisti prostor, kakor njegov potopljeni del.
Fizika (1869):	na konce enakoramnega vóda. Ako ta ostane v ravnotežji, ste težkoti obeh teles enaki. Ako pa dve telesi nemate enakih težkot

težo

tego
Izidor, pobožni kmet (1887): sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše

tesho

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden

težkoto

Fizika (1869):	žepla, iz železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto s težkoto enako velike vodene kocke. Velika težava je pa
Fizika (1869):	potaplja bolj globoko. Dá se dokazati, da vzgon popolnoma uniči težkoto tega telesa, in to s tem, da obesimo valj z
Fizika (1869):	da ima sicer ravno tisto prostornino, pa večo ali manjo težkoto kakor ta valj? Takrat je tlak vode na valj ravno
Fizika (1869):	iznese zračni tlak, ki ga človeško truplo mora prenašati, silno težkoto od 20000 funtov. Ali tega tlakú ne čutimo, deloma zato
Fizika (1869):	x 848 primerna težkota žeplene kisline. Da bi našli primérno težkoto trdnih teles, mogli bi, kakor je bilo v §. 18.
Fizika (1869):	železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto s težkoto enako velike vodene kocke. Velika težava je pa napraviti take
Fizika (1869):	giba, dokler je pod vodo, ker ta nosi vso njegovo težkoto. Zunaj vode je pa za to potrebna moč, ki je
Mineralogija in geognozija (1871):	V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so imena mineralov postala sčasoma, brez

težo

Viljem Tell (1862):	davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter
Sveti večer (1866):	Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé
Rudninoslovje (1867):	z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra
Rudninoslovje (1867):	istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo
Rudninoslovje (1867):	v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode
Rudninoslovje (1867):	Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega
Rudninoslovje (1867):	obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici
Rudninoslovje (1867):	q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo
Rudninoslovje (1867):	je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo

teſho
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna

▶ težak pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težak
- teshak
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih

▶ težava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težav

poteshav
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova

teshav

Genovefa (1841):	jokú s zhaſam satêkle. Ko ſe je pa is pervih tesháv ſtrahú in bolezhine sbrihtala, je s gorézho ſerzhnoſtjo roké ſklenila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de velike neſrezhe obzhutljive vojſke in vezhkratniga ognja in drusih teshav ſo te poboshne shelje vedno duſhile. Ker je pa v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uſhéſa Veſêlja, ki isvóljene tam zháka, De ſpróſtenim bo vſih tesháv teléſa Şe ſrézhnim ispolníla vólja vſaka, De bódo támkej bôshji

težav

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h

težava

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip
Čas je zlato (1864):	Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad
Fizika (1869):	vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le
Izidor, pobožni kmet (1887):	Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil. Narvečja težava mu je bila pa ta, da je bil že hudo

težavah

teshavah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi

težavah

Stric Tomaž (1853):	moč, serčnemu in poterpežljivemu biti tudi v sedajnih britkostih in težavah, da ne obnemagam in se serčno vojskujem zoper vse napade
Ferdinand (1884):	gorovje dokaj težav. Prišedši z vozom počasi in po mnogih težavah zopet na vrhunec obraščene gore, zagleda slednjič skozi gojzdno odprtino
Oče naš (1885):	čudenjem Naceta, kteri je od solnca in vetra ogoren v težavah vojske s cvetečega mladenča urno mlad, čvrst mož postal. Voz

teſhavah

Ta male katechismus (1768):	svejtu. Nekjer pokoja ni v' Kloshtrah, v' pushavah v' postneh teſhavah, kaj bo letu? Meni je szagat, ni me mozh uwejſhat
Ta male katechismus (1768):	bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v njeh velikeh teſhavah, inu britkustah te boleſne ena odlega, inu Kraſt da, de
Ta male katechismus (1768):	Kam se 't hem obernit v' takeh skushnavah, v' dushneh teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl ſadobit v' moji slabusti mozhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	talili bodo na smertni poſteli pred drugemi tolkajn bel v' teſhavah, katiri so v' ſhivlenju uſſe prevezh napotrebneh rezhy vędeſhi, inu

težavami

teshavami

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus ſturiu? on je ſturiu, kar vſi shaloſtni, inu s' teshavami obdani ſturijo, namrezh kar ſveti Gregor Govory: Qu nos premunt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęshavami, ſkèrbmy, inu grenkoſtjami mojga ſtanú volnu preneſti is lubęsni pruti

težavami

Oče naš (1854):	je Martona tolažil, kteri ga je s strašnimi bridkostmi in težavami gledal. „Menart,“ je začel zopet, ko je nekoliko k moči
Roza Jelodvorska (1855):	je začeti? — Grad mojiga očeta, pribežališe vseh revnih in s težavami obloženih, je zdaj, o groza! tolovajski berlog postal. « Žalostna in

težave

teshave

Sacrum promptuarium (1695):	bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe v' tebi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b'

težave

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je
Stric Tomaž (1853):	v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi
Blagomir puščavnik (1853):	nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim
Izidor, pobožni kmet (1887):	Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne težave tega življenja.

teſhave

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de ob ſrajoſt teh svetehdush pridejo, inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te popolnemaſti dasegl. Zhe tebe uwoshtvu tare: zhe tebi boleſn teſhave della, zhe ſanezhuvanje terpish:

težavi
- teshavi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi

težavo

teshavo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de

težavo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mnogokrat se je kdo vderl, in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu
Viljem Tell (1862):	gremo v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki

teſhavo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Meni niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno teſhavo dellale, kader so mene koker eno s'teh nazhisteh ſhen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem ſdavnej najprejshli, ter so teſhavo tega dne, inu urozhino kedaj ſhe pred njimi nosili. Taiſti

▶ težaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težavna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sim jaz speljal; kterih je bila ena lahka, ena pa težavna.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ječo. Reč, ktere se je lotil sedaj, bila je jako težavna. Pri mladenčih je bilo zbranih tudi šestnajst nevernikov: starši, jetničar
Ferdinand (1884):	trpljenji. Župnijska cerkev je bila več ur daleč, in prav težavna pot tje; otroci in starčeki so komaj jedenkrat na leto
Občno vzgojeslovje (1887):	pokazalo, da je vzgoja potrebna pa tudi možna, a silno težavna. Zaradi tega je treba, da se oni, kateri hočejo in

težavne

Blagomir puščavnik (1853):	na zmago in smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač

težavnega

Blagomir puščavnik (1853):	bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč

težavnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le
težavnimi
- teshavnimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno

težavno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice
Robinson mlajši (1849):	ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati
Blagomir puščavnik (1853):	viditi zamogel, pri priči bi jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada
Oče naš (1885):	pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je
Izidor, pobožni kmet (1887):	Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav sedaj pri

▶ težavno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težavno

teshavno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob

težavno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova
Občno vzgojeslovje (1887):	stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih

▶ težec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težci

Rudninoslovje (1867):	kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le
Rudninoslovje (1867):	brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je največ brez
Rudninoslovje (1867):	trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo

težec

Rudninoslovje (1867):	je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom. sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu, v ogerskej Felsöbanji, v Veleji
Rudninoslovje (1867):	v Železnem i v Hramšah na Štajerskem. 2. Barit¹) ali težec (Schwerspath) kristalizuje ortotipno (sl. 53), vštrit ploskev c i d
Kemija (1869):	rudnin razlikuje po velikej primernej težini = 4,44. V prah zmlet težec se z imenom: blank fix upotrebljava za belo barvo, ki
Kemija (1869):	BaO, ki se krajše barit zove. Njegova najvažniša spojina je: težec (Schwerspath), to je: žveplenokisli barit, BaO.SO3, ki se kakor kristalizovana
Mineralogija in geognozija (1871):	iz kojega obstoji Karlovarski grahovec. 12. Skupina barijuma. 1. Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki

▶ težek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtežjapridevnik, splošni, presežnik
- naj težje(združena oblika)
  Roza Jelodvorska (1855): bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale
najtežjepridevnik, splošni, presežnik
- nar težji(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): se, zapové barkar popótnikam svoje barke, de naj vsak svoje nar težji breme v morje treši, sicer poginemo vsi. In urno

pretežkapridevnik, splošni, nedoločeno

pretežka

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vrečo poskuša vzdigniti, zavpije: „Oj to je nemogoče, vreča je pretežka! “ Zdaj reče vdova résno: „Glejte! ako vam je ta vreča
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče vdova résno: „Glejte! ako vam je ta vreča persti pretežka, kako vam bo še le težka cela njiva v večnosti

težakpridevnik, splošni, nedoločeno
- težak
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih

težekpridevnik, splošni, nedoločeno

teshek

Pozhétki gramatike (1811):	je vés; ou vous ou moi, al ti al jes. Teshek vdar devajo na zhlen al predlog d: je vais à
Pozhétki gramatike (1811):	je la shenſko nameſtimé, poſtavim; je la connois, jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où
Pozhétki gramatike (1811):	vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt
Pozhétki gramatike (1811):	imena, kakor: mon livre est plus beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là

težek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali
Blagomir puščavnik (1853):	postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po
Viljem Tell (1862):	moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do

teſhak
Sacrum promptuarium (1695): erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis

težjapridevnik, splošni, primernik

teža

Rudninoslovje (1867):	rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako
Rudninoslovje (1867):	od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo
Rudninoslovje (1867):	dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode.
Rudninoslovje (1867):	listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in

težeji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér je v Ljubljani precej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Naši bravci vedó, de je merzla sapa bolj stisnjena, zatorej težeji od gorke, in de se zató le bolj per tleh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in

težja

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	jo zleče iz žepa in se čudi, ker je bila težja od podkove, razterga jo in, o joj, zgol zlati cekini
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Gospod. Težka mi je bila že enkrat ta zapoved, morda težja kakor danes; pri spominu na njega, ki je odpustil na

težjepridevnik, splošni, primernik

tesheji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri

teshejſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vse tožbe iz svetá zginile! Zena Preſhizhev v Krajnju. Prefhizhi teshejſhi ſorte po 5 in 5 in pol kr. funt. „ loshejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt.

teže

Rudninoslovje (1867):	srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam
Rudninoslovje (1867):	bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat
Kemija (1869):	ampak dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28

teži
Rudninoslovje (1867): prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno
težji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): svojo ženico, in jo v morje puhne , rekoč: „Nimam je težji butare na svetu, ko svojo žêno! ” Smešna prigodba. v černi

težjepridevnik, splošni, nedoločeno
- teſhejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' vezhe, inu teſhejshe pasti perloſhnoſt sturil. O kolkajn be njeh v' peklenskemu ognu
težjegapridevnik, splošni, primernik
- teskejshiga
  Sacrum promptuarium (1695): naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite
- težjega
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden
težjipridevnik, splošni, primernik
- teshji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge
- teži
  Rudninoslovje (1867): nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi
- težji
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ker je krumpir iz bolj pognojene in očejene njive veliko težji. Če uzamemo, de na njivi od 6 mernikov posjanja v
težjopridevnik, splošni, nedoločeno
- teſhejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Narezi temu uwogemu ſerſhmajhtne beſſede, de njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj ſa krivize, inu ferſhmajhte se bo G. Buh

težkapridevnik, splošni, nedoločeno

teshka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne

teška

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dalje še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka
Izidor, pobožni kmet (1887):	živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati.

težka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	boljši je, ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi
Valenštajn (1866):	poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem
Gozdovnik (1898):	se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje

težke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč
teſhka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej

težkepridevnik, splošni, nedoločeno

teshke

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili
Genovefa (1841):	ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni

težke

Zlata Vas (1848):	je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih
Zlata Vas (1848):	in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta
Divica Orleanska (1848):	mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral
Gozdovnik (1898):	pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne

teſhke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo

težkegapridevnik, splošni, nedoločeno

teshkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De

težkega

Oče naš (1854):	pêlji nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. —
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari

težkempridevnik, splošni, nedoločeno

težkem

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz trupla. V ti bolezni ne smeš vpregati konj k težkem delu, ampak jih moraš truda varovati in dobro kermiti. Ako
Valenštajn (1866):	te šator pripeljali v praškem Pozimskem taborji, promrla ti Na težkem praporu je roka, branil Si se junaški deti ga iz

težkipridevnik, splošni, nedoločeno

teshki

Sacrum promptuarium (1695):	Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha

težki

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno
Viljem Tell (1862):	vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije

težkihpridevnik, splošni, nedoločeno

teshkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati

težkih

Kemija (1869):	ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo
Ferdinand (1884):	logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali

težkimpridevnik, splošni, nedoločeno

teshkim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti

težkim

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična
Oče naš (1854):	je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom.
Ferdinand (1884):	vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo
Oče naš (1885):	je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino

težkimipridevnik, splošni, nedoločeno

težkimi

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bližati. Kmalo se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne Hunci, ampak rojaki, Saksonci, ki so
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mesto in gospôsko napravljen kupi osla, kterega je obtovoril s težkimi vrečami, napolnjenimi z repnim semenom, s kterim je silno veliko

težkopridevnik, splošni, nedoločeno

teško
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado

težko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi
Zlata Vas (1848):	je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi
Blagomir puščavnik (1853):	kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero
Ferdinand (1884):	svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le

teſhko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje

▶ teženje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teženje

Občno vzgojeslovje (1887):	v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi
Občno vzgojeslovje (1887):	uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem

teženju
Občno vzgojeslovje (1887): po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi se mu je pri tem truditi

▶ težina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teža; [sskj]

težina

Kemija (1869):	brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para
Kemija (1869):	oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten je

težino

Kemija (1869):	prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne
Zoologija (1875):	potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se voda

▶ težišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težišča

Fizika (1869):	ki gibajo z udi, premenjajo zatorej vsak trenutek lego svojega težišča. Kdor breme nosi na hrbtu, ta je pripognjen naprej, kdor
Fizika (1869):	išče se najpoprej težišče vsakega posamnega dela zá-se, in dobljena težišča se zvežeta z ravno črto, na kterej se potem vkupno
Fizika (1869):	kamen ali bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako

težišče

Fizika (1869):	moč, kader je osréden, t. j. kader je namérjen na težišče zadetega telesa. Kako da se imajo trda telesa pri udaru
Fizika (1869):	n. pr. kladivo iz lesa in železa, išče se najpoprej težišče vsakega posamnega dela zá-se, in dobljena težišča se zvežeta z
Fizika (1869):	Po tem, ali je težišče kakega telesa, ki se dá vrteti okrog vodoravne osi, v
Fizika (1869):	drugač obnaša, ako dregnemo va-nj. Ako sta n. pr. kotačevo težišče in vrtišče (Pod. 32.) oba v a, ostaja kotač v
Fizika (1869):	vodi, obrnejo se vselej sama od sebe tako, da leži težišče ravno pod osjo, okrog ktere se obračajo, ali kakor se
Fizika (1869):	ga še tako malo dotaknemo, na pol zavrti, dokler namreč težišče a spet ravno pod os ne pride. Tako ravnotežje se
Fizika (1869):	nerazločeno (indifferentes Gleichgewicht). Ako pak napravimo os v b, leži težišče kotačevo pod njegovo osjo. Pod. 32. Ako sedaj in kader
Fizika (1869):	se zvežeta z ravno črto, na kterej se potem vkupno težišče najde po zakonu, razvitem v §. 39. 41 Ker leži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	boj. ” „Slavčevih” pevcev iz vse naše dežele je bilo 120. Težišče vse slavnosti 30. dec. u. l. nahajam jaz v tem

težišču
Fizika (1869): v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej

▶ težiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teži

teshi
Genovefa (1841): ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami

teži

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva
Občno vzgojeslovje (1887):	šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni
Izidor, pobožni kmet (1887):	odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete
Občno vzgojeslovje (1887):	katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno

težil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki
težile
- teshile
  Genovefa (1841): kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh
težilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v
težiti
Občno vzgojeslovje (1887): razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre

▶ težko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težjeprislov, splošni, primernik

teshejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bili Parisarji s mlekam prevideni, to bi ſe lahko porazhunilo: teshejſhi bi pa bilo sadeti, koliko vode ſe med tém mlekam
težje
Roza Jelodvorska (1855): ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko

težji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	enmalo za goltanc stisneš, začne hudo kašljati; enmalo težji sôpe ; jed se mu upira , in ako je zraven tega
Blagomir puščavnik (1853):	poslušajo in natanko pazijo na vsako četertinko ure in nič težji ne čakajo, kakor odločene ure. Merzel veterc podpihuje in jih

težkoprislov, splošni, nedoločeno

tashku

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku tashku noi britko kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi

teshko

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili

teshku

Sacrum promptuarium (1695):	is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s'
Sacrum promptuarium (1695):	ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes
Ta male katechismus (1768):	gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so

teško

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj
Izidor, pobožni kmet (1887):	trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri

težko

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga očeta smerti otela, ker jim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi
Zlata Vas (1848):	pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so
Roza Jelodvorska (1855):	je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi toliko, druga drugo zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani
Stelja in gnoj (1875):	od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar
Stelja in gnoj (1875):	in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki

teſhko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in

teſhku

Sacrum promptuarium (1695):	fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy

▶ težkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težkost
Robinson mlajši (1849): dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena
težkostih
- težkosteh
  Robinson mlajši (1849): Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek

▶ težkota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ Pleteršnik

težkot

Fizika (1869):	težkoti obeh teles enaki. Ako pa dve telesi nemate enakih težkot, nakloni se vód na stran težega telesa. Taka priprava za
Fizika (1869):	se vód na stran težega telesa. Taka priprava za primérjanje težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne edinice

▶ težnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težnost

Fizika (1869):	15 parižkih čevljev = 4.9 metra. Ker pa v drugej sekundi težnost ravno tako dela na telo kakor v prvej, zato raste
Astronomija (1869):	nebeskih teles njih medsebojna privlačnost, ktero je imenoval težo ali težnost. Nevton je dokazal, da je velikost te privlačnosti kakega telesa
Astronomija (1869):	vrh, 233. Temida, 303. Petida, 302. Tetiva, Sehne, 238. Teža, (težnost), Schwere, (Gravitation), 308. Točka, Punkt, 233. Transporteur, prenašalec 234. Transversale
Fizika (1869):	Popolnoma neodvisno od tega dela pa tudi na to telo težnost, zavoljo ktere same na sebi mora v drugej sekundi ravno

težnosti

Astronomija (1869):	privlačnost, ktero poznamo že iz fizike po imenu teže ali težnosti. Da se pa vsled te sile solnce in zemlja ne
Fizika (1869):	posebnem zakonu, ki se tako-le dá izgovoriti: Ako se moč težnosti v daljini 1 od zemeljskega središča zaznamova z visinom pada

▶ težnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težnje
Občno vzgojeslovje (1887): in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti

▶ thim. okrajšava ↘ goo300k, IMP

thim.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem

▶ thren. okrajšava ↘ goo300k, IMP

thren.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona

▶ thunski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

thunskega
- tunskega
  Blagomir puščavnik (1853): priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto
thunsko
- tunsko
  Blagomir puščavnik (1853): to je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi

▶ ti zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tabo

Biblia (1584):	Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal h'timu
Biblia (1584):	od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę; na tako visho, de po tęm kadar ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte
Divica Orleanska (1848):	več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi
Divica Orleanska (1848):	dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de
Zlatorog (1886):	tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In

te

Genovefa (1841):	daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal
Genovefa (1841):	in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh dober zhlovek in nikoli, prav
Genovefa (1841):	kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in
Divica Orleanska (1848):	Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti
Blagomir puščavnik (1853):	tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti moral povedati, da boš na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	učeno? Še Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj. To se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako naglo — je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ”
Ferdinand (1884):	neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime

tebe

taba

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta resnizhnega boga inu resvesieli mene kaker si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo nai svateishi bras madasha spozhetije skues svetiga Duha; jas taba prosim skues tvoje svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. O Gospued Jesu Kriſte! inu vsa mapozhni Bueg: jas taba ponishno prosim is grunt moiga Serza! inu skues tvojo grenko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' si tvojega nai svateishiga sina v' jerusaleme sgubiva: jas taba prosim skues tu vesele katere si ti pozhutva k'si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venzhno potriebo Amen. MOLITVA. Oh ti moi nabeshzhi Ozha jas taba dam hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove

tabe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takva kri noi boda skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu ishzhi pousah kotab zhier bo te shaz tam bo tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto roko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu sasu-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe prosim N. N. tu jas tabe prosim skues tvojega sina
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga Duha Amen.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi nash

tabei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraje podnarje bel pobuagu noi kar bodash potrobuou mora on tabei perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras usa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas noi usi dobri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bei perpraulana use pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu use tho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje

teb

Branja, inu evangeliumi (1777):	Joshefa Shenena Divize Matere MARIE. Branje is 1. Moyſeſovih Bukuv: teb ſtvary na 49. Poſtavi. J Joshef je en Syn , katiri
Abecedika ali Plateltof (1789):	lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh !

tebe

Sacrum promptuarium (1695):	miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel
Ta male katechismus (1768):	teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “
Divica Orleanska (1848):	moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	reče Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vse svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica
Gozdovnik (1898):	hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš

tebei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje

tebi

tabe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha

tabei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shava inu usemi ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga grieha: tedei bo Bueg tabei nav to srezho zve priti inu bras usa strahu: al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dei podta prave veshe boda te Duh pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti pa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti

teb'

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj

tebei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi dnarmi storiti katere
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velzhe gnade katero je tabei tvoi shenem dav: kier je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu

tebi

Biblia (1584):	ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl
Sacrum promptuarium (1695):	zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer
Blagomir puščavnik (1853):	tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za to! ” Ko se
Oče naš (1854):	Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti. “
Roza Jelodvorska (1855):	deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s

teboj

taboi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes naſs per vſi hudi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot!
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tist'ga terdnu dershati O Bog! pomozh nam dei, No s'taboi stanuvati v'Nebeſih vekumei. Devetnaista Peiſem. Ena druga h'Evangeliu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti, Smaſni biti vſelei, No vſem dobru
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu

taboj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in živeti, kot naj
Viljem Tell (1862):	Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko seže. )
Valenštajn (1866):	Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj
Valenštajn (1866):	manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij

tebo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	naše molitve in dela vselej s Tebó začno, in s Tebó začete, v Tebi končajo.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pomočjo; de se vse naše molitve in dela vselej s Tebó začno, in s Tebó začete, v Tebi končajo.

teboj

Genovefa (1841):	tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji
Genovefa (1841):	Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval
Mlinar in njegova hči (1867):	da bi malo sem prišla, ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi
Revček Andrejček (1891):	peči in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej
Lohengrin (1898):	Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj

ti

t'
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo

ti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja —
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove
Divica Orleanska (1848):	za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!

t i(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha

vaju

vaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril

vaji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe nihzhe ni jésdil. Odveshita, ino perpeljita mi ga. Zhe vaji vpraſhajo, zhimú de ga odvesujeta, le rezita jim: Goſpodu ga
Stric Tomaž (1853):	v veliko zadergah ste, in bati se je, da bi vaji skušnjavec ne premagal. Zatorej bi bilo zares bolji, da bi
Oče naš (1854):	molila, da se bodeta srečno vernila. Jezus in Maria naj vaji spremljata! “ „Amen! “ je rekel Ménart, svojo kosmato kapo na glavo
Viljem Tell (1862):	tud misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno ljubljeno oteti, K moritvi zdajci hoče
Viljem Tell (1862):	vzeti če sovražniku Življenje. — In sedaj tud misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kterega hočeta sedaj zatajiti pred ljudmi, ko bo tudi On vaji zatajal pred svojimi angelji v nebesih. Jutri že bi lehko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	draga gospoda! ” pozdravi ju stari grobar. „Ne vem, ali bi vaji smel povabiti na kosilce, pa če hočeta zajeti, jako bo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prositi vaji vajine priprošnje , ne pa pred vama stati, da vaji opominjam ali celó grajam. Ali je mar res, kar sem
Deborah (1883):	Nu, Jakec, dobre oči imaš. Zdaj pride kmalu vrsta na vaji, ni res, dekle? Rozka (se sramuje). Pojte, pojte! Tržinar. Nu

vaju

Genovefa (1841):	bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta
Genovefa (1841):	bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá
Genovefa (1841):	in de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom
Blagomir puščavnik (1853):	voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji
Valenštajn (1866):	Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se
Mlinar in njegova hči (1867):	vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko!
Ferdinand (1884):	da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom
Gozdovnik (1898):	le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz
Lohengrin (1898):	práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav

vam

Sacrum promptuarium (1695):	es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri
Sacrum promptuarium (1695):	Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj oče storili, kakor vi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši
Deborah (1883):	sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno
Oče naš (1885):	Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa
Izidor, pobožni kmet (1887):	bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato
Gozdovnik (1898):	ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka

vas

Stric Tomaž (1853):	spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker sim med
Stric Tomaž (1853):	treba nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh

vama

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter
Genovefa (1841):	ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel
Genovefa (1841):	ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim
Oče naš (1854):	pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji
Revček Andrejček (1891):	Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne

vami

Branja, inu evangeliumi (1777):	aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs
Genovefa (1841):	vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne
Zlata Vas (1848):	kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost
Zlata Vas (1848):	soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga
Tine in Jerica (1852):	ji Marička reče: Mati, ali ne smem tudi jaz z Vami iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa
Blagomir puščavnik (1853):	molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj bo solnce za gore šlo, bom v Gospodu zaspal
Blagomir puščavnik (1853):	Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor
Valenštajn (1866):	k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot
Gozdovnik (1898):	nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete

vamij
Sacrum promptuarium (1695): kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski

vas

Biblia (1584):	pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj pomaga, kér ga bo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam
Zlata Vas (1848):	vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. «
Blagomir puščavnik (1853):	pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se
Blagomir puščavnik (1853):	Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico
Izidor, pobožni kmet (1887):	spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo

vaſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	la rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla
Genovefa (1841):	s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe
Genovefa (1841):	zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen

vaſs

Sacrum promptuarium (1695):	vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni
Sacrum promptuarium (1695):	teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed
Sacrum promptuarium (1695):	godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt
Sacrum promptuarium (1695):	inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni
Sacrum promptuarium (1695):	nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	11. On pak je djal k' njim: Kdó bò is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó vaſh myr k' vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka

ve

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle
Genovefa (1841):	tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in
Genovefa (1841):	ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je
Genovefa (1841):	nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe
Blagomir puščavnik (1853):	lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost
Blagomir puščavnik (1853):	dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó
Blagomir puščavnik (1853):	kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so
Pripovedke za mladino (1887):	zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo

vi

Branja, inu evangeliumi (1777):	vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi
Divica Orleanska (1848):	Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém
Divica Orleanska (1848):	če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo
Viljem Tell (1862):	Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo
Gozdovnik (1898):	se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki
Gozdovnik (1898):	ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo

vij

Sacrum promptuarium (1695):	namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote
Sacrum promptuarium (1695):	in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler
Sacrum promptuarium (1695):	to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj
Sacrum promptuarium (1695):	Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de
Sacrum promptuarium (1695):	ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij
Sacrum promptuarium (1695):	multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes
Sacrum promptuarium (1695):	shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku
Sacrum promptuarium (1695):	nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite
Sacrum promptuarium (1695):	vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu

vy

Biblia (1584):	Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo
Biblia (1584):	vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak
Biblia (1584):	povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite
Sacrum promptuarium (1695):	de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví

vidva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite
Robinson mlajši (1849):	na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava
Spisi Krištofa Šmida (1883):	mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa

vi dva(združena oblika)

Tine in Jerica (1852):	drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To
Lohengrin (1898):	rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj

▶ ti biti zaimek + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ti si

tisi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasriedo te vode pershou jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse

▶ tiburcijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

tiburcijevi
Gozdovnik (1898): soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in

▶ tica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tica

Najdenček (1860):	mislil sim se kralju enacega, kadar sem po zemlji, kakor tica v višavi, čez gore in doline letel. Grofu je dopadlo
Valenštajn (1866):	tisočero vej, Na kterih duh veselija pijan, Ko lepa rajska tica ziblje se. Pravljica je ljubezni domovina, Mej duhi, Vilami prebiva
Gozdovnik (1898):	zajca? Je-li se tako veli muhi ali črvu, ki ga tica pozoblje? Apaški sinovi ga še nikdar niso čuli! Gomeza, tega

tice

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in cerkve so se razlegale od zahvalnih pesem, in celó tice pod nebom so se veselile, in solnčice se je smejalo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tam gori kot zlata tenčica. Zelenje je lepo dišalo a tice so se vsedale skor na njene rame. Slišala je vodo

tico

Viljem Tell (1862):	Prinesel vama vselej kaj, al krasno Cvetico gorsko, ali redko tico, Al okamnino lepo, kakoršne Po gorah sem ter tje nahaja
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	le drugo jutro sta prišla dečka, in ko zagledata mrtvo tico, oh kako sta jokala, britko jokala! Skopala sta jej lep
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v lepo redečo škatljico, prav kraljevo so hotli zakopati boro tico. Ko je še živela in pela, pozabili so na-njo, zapustili
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	lep grob in sta ga ozaljšala s cvetličnimi peresci. Mrtvo tico so déli v lepo redečo škatljico, prav kraljevo so hotli

▶ tič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tič
Blagomir puščavnik (1853): pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že
tiče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne

tičev

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju-
Mineralogija in geognozija (1871):	velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih
Mineralogija in geognozija (1871):	korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne

tiči
- tizhi
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): imęli, Nizh ne bodo , de vedó! O moshję ! ſte pravi tizhi, Al vaſs vunder mę deklizhi , Kader ozhmo, vjamemó. Matizhek poje

▶ tičati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tičal

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se zapazi černkast gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da se do gnoja pride. Potem se
Čas je zlato (1864):	sim bil, in morebiti bi bil že kje v luknji tičal! Vender je pa tako bolje! Čas dobro obračati, se pridno
Gozdovnik (1898):	na glavi in zlato opasanim lornjonom na nosu. Drugi je tičal v obleki od ustrojene jelenovine ter je ves izgledal kakor
Gozdovnik (1898):	enakovredna le Tiburcijeva, Mešaniku uzeta. V volnenem pisanem pasu je tičal lovski nož z močno dvorezno klino. Njegova gorostasna postavnost mu

tičala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek

tičali

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zakovan: vzemi kleše in stiskaj rob kopita, kjer so žeblji tičali. Kedar konj z nogo zmikne, si na zakovanem mestu. Tukaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	po skrivnem potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt

tičati
- tizhati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako
tiče
- tizhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli

tiči

teči
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice
tezhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi

tiči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na Dunaji se ne
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili
Tiun - Lin (1891):	primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji

tizhi
Kratkozhasne uganke (1788): En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ſheblarske tizhy. Kaj je ſen reſlozhk med
tiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka

tičijo

tezho

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te

tičijo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov, ktere so muhe v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kožo, in toliko večje so tudi bule, v kterih zaplivki tičijo. Ako ima živina mnogo takih bul, začne hirati, slabo raste

tizhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v

▶ tiček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ptič; [sskj]

tičkov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te

▶ tičjek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ptičji iztrebki; kontekst

tičjeka
Botanika (1875): dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad

▶ tičji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tičje

Botanika (1875):	Najbolj razširjene rastline tega reda so: gabez (Symphytum), zavratnica (Lycopsis), tičje seme (Litospermum), volovski jezik (Anchusa), gadovec (Echium), izmed kterih se
Zoologija (1875):	Mjilnica 147. Mleček 132. Mlečnica 114. Mlečnik krvavi 146. Mleko tičje 125. Mlekovec 132. Momordium Elaterium 151. Monotropa 139. Morchella esculenta

▶ tifus samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tifus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da

▶ tiger samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiger

Robinson mlajši (1849):	se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi
Robinson mlajši (1849):	mu tude ni bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi

▶ tigromorec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morilec tigrov; kontekst

tigromorec
- tigromorca
  Gozdovnik (1898): sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po

▶ tigromorilec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morilec tigrov; kontekst

tigromorilec
- tigromorec
  Gozdovnik (1898): je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel

▶ tigrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tigrovi
Gozdovnik (1898): na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo

▶ tih pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tih
Mlinar in njegova hči (1867): ko bi nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale, de

tiha

Genovefa (1841):	od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od
Viljem Tell (1862):	dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi
Deborah (1883):	je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na

tihe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna

tihega

tihiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hiſhizi ino v' ſenzi pod ſvojo lipo prebivali, ino vezh tihiga, nedolshniga veſelja she na semlji vshili, kakor kdor deshelo na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	terpí 2 ali 3 dni, predenj konja umorí ali pa tihiga norca storí. Malo konj se ozdravi v ti bolezni, če

tihem

Sveta grofinja Genofefa (1857):	ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.
Sveti večer (1866):	daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico
Zeleni listi (1896):	je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga

tihim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu
Zlata Vas (1850):	gori in doli po hiši hodi. On je namreč na tihim upanje imel, de bo enkrat Lizika njegova žena. Potem plah
Roza Jelodvorska (1855):	žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim živeti, dokler te kaki vitez k sebi ne vzame, ki

tihemu

tihimu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	temu kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ki ste per volj'. Tam od Kitaja Proti večer' H tihimu morji Kraje premer' ; Svet je okrogel Krog se v vertí

tihi

tihej
Ferdinand (1884): ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici.

tihi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in
Blagomir puščavnik (1853):	krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz
Blagomir puščavnik (1853):	in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta
Blagomir puščavnik (1853):	nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec

tihih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	višega odločila? Menda jo neka skerb budí in drami iz tihih misli, ker vedno pogleduje naduri in posluša, če kdo pride
Fizika (1869):	zdaj še mnogo vojská, pa vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in

tihim

Robinson mlajši (1849):	zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila
Zlatorog (1886):	gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi

tiho

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim
Robinson mlajši (1849):	počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos
Stric Tomaž (1853):	mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa
Blagomir puščavnik (1853):	V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za to! ” Ko
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso

▶ tiho prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiho

Divica Orleanska (1848):	Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol
Zlata Vas (1848):	Vsih dva in trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz
Stric Tomaž (1853):	od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj
Blagomir puščavnik (1853):	ne vedo celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost
Oče naš (1854):	v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti
Zlatorog (1886):	se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó
Tiun - Lin (1891):	pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali

tihu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom

▶ tihoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiho, natiho; [sskj]

tihoma

tihama
Branja, inu evangeliumi (1777): masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem

tihoma

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo
Gozdovnik (1898):	smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam

▶ tihota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tišina; [sskj]

tihota

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne
Blagomir puščavnik (1853):	iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo
Ferdinand (1884):	in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega.
Gozdovnik (1898):	končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti

tihoti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga
Valenštajn (1866):	Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse

▶ tihotapnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tihotapstvo; SSKJ

tihotapnost
Zlata Vas (1848): vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika

▶ tihoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tihotno
Gozdovnik (1898): ognji, razsvetljajoči vakverske šotore, ugašali so polagoma. Zdaj se čujo tihotno, legotno pacavanje po vodi pretokovi in štirje temni predmeti se

▶ tihotno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

tihotno
Gozdovnik (1898): dé pojemajoča mati. Besede so ji prihajale iz ust le tihotno, in vedno le v večjih presledkih; njeno telo strepetava, le

▶ tik prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	žareči ogenj in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem
Tiun - Lin (1891):	zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se

▶ tikajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tikajočih
Občno vzgojeslovje (1887): svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se

▶ tikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiče

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo reči, da smo v tem kaj napredvali in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem
Valenštajn (1866):	dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S
Ultra! (1867):	Ljudmila. Tu ni od puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me
Občno vzgojeslovje (1887):	da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša

tizhe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke

utizhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití

vtiče

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih
Zlata Vas (1850):	bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu

vtizhe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	liſtu osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu; nar viſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in njih dokasi ſo réſ tako vterjeni, de Kar mene vtizhe, jeſt ta pravopiſ ſadajni dôbi in potrébam Şlavjanov sa nar

tičejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti

vtičejo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in

tikajo
Divica Orleanska (1848): v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej

▶ tikoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tik; [sskj]

tikoma
- tikama
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna

▶ tikoma predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tikoma
- tikama
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo

▶ tile zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tile

ti-le

Rudninoslovje (1867):	druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena
Rudninoslovje (1867):	razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le:

▶ tilnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tilnik
Valenštajn (1866): Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko
tilniku
Revček Andrejček (1891): Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga

▶ timijan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

timijan
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha
timijana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete

timijanom

timijanam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dinstajo) v kozi s putram, čebulo, dišečimi žbicami, materno dišico (timijanam), enim param lorberjevih peres, jesiham, vodo in limonovim olupkam; potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zeleno - kar je vse na rezance (nudelne) zrezano - materno dišico (timijanam), lorberjevim perjem, dišečimi žbicami in koščikam ingberja, deni vanjo eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami, zeleno, materno dišico (timijanam), čebulo, lorberjevim perjem, nekterimi dišečimi žbicami in celim popram, vodo

▶ tinetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

tinetova

Tine in Jerica (1852):	svat. Svatovšina je bila v Livadah v Tinetovi hiši obhajana. Tinetova mati si je prizadjala svate tako verlo postreči, kakor se
Tine in Jerica (1852):	moliti. Ko moliš, povzdigni serce, Ne dosti le molet’ roke. Tinetova in Jeričina opaznost. Tine in Jerica sta bila grozno skerbna

tinetovi
Tine in Jerica (1852): Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov

tinetovo

Tine in Jerica (1852):	je vedla, kaj on misli. Ona se je večkrat s Tinetovo materjo pogovarjala, in ni vedla od Ančike nič druziga praviti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	štrigalica prilezla, katera je iz luknjice na vratih prišla v Tinetovo uhó.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ute. Hitro pošljejo po zdravnika, ki je nekaj vlival v Tinetovo uhó, iz katerega je čez nekaj časa velika štrigalica prilezla

tinjetovo
Blagomir puščavnik (1853): bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je

▶ tinktura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tinkture
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni

▶ tinta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tinta

Kemija (1869):	Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična
Kemija (1869):	razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback
Kemija (1869):	419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče
Zoologija (1875):	ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih

tinte
Genovefa (1841): rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in
tinto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne

▶ tinjčev pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sljudast; Pleteršnik

tinjčev

Mineralogija in geognozija (1871):

69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe

tinjčeve

Mineralogija in geognozija (1871):	porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna
Mineralogija in geognozija (1871):	konglomeratasti peščenec. Kakor stranske vmesnine se kremenčevemu zrnju včasi pridružijo tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali zelenjakova zrna. Po zadnjem dobi zelenkasto

▶ tinjec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

sljuda; Pleteršnik

tinjca

Mineralogija in geognozija (1871):	granatov in nekaj tinjca ; tinjčev kvarc, zmes iz kvarca in tinjca, večidel s kositarjevcem in arsenikovim kizom, živca malo ali nič
Mineralogija in geognozija (1871):	nekako zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec pa ne leži vzpóredno, zato tudi kamenje ni škrilastega
Mineralogija in geognozija (1871):	felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom nekoliko granatov in nekaj tinjca ; tinjčev kvarc, zmes iz kvarca in tinjca, večidel s kositarjevcem
Mineralogija in geognozija (1871):	n. pr. pri Auerbachu poleg pota v goro, je brez tinjca. Protogin, v Alpah, je zmes iz živca navadnega in, natronovega
Mineralogija in geognozija (1871):	zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65.
Mineralogija in geognozija (1871):	še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu.
Mineralogija in geognozija (1871):	in železnega lojevca, zatoraj zelenkast in, ako se potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta

tinjec

Rudninoslovje (1867):	tinjec se dobiva na Slovenskem pri Prévalah na Koroškem. — Prozorni tinjec, ki se v velikih pločah dobiva iz Sibirije, imenuje se
Rudninoslovje (1867):	a inače kot steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža ali
Mineralogija in geognozija (1871):	slučajne vmesnine so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat, epidot, magnetovec.
Mineralogija in geognozija (1871):	Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe je
Mineralogija in geognozija (1871):	zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec pa ne leži vzpóredno, zato tudi kamenje ni škrilastega zloga
Mineralogija in geognozija (1871):	zmes iz živca in roženca. Dostikrat pridruži se kvarc in tinjec, po tem se tudi roženčev granit smé imenovati. Jako značivni
Mineralogija in geognozija (1871):	potrebni k njeni sestavi, imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko pa mora biti
Mineralogija in geognozija (1871):	kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd po večem sivo barvan, večidel tinjec zadržeč, včasi ga ima celó toliko, da se smé škrilasti
Mineralogija in geognozija (1871):	površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje prehaja v trahit

▶ ti on zaimek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k

ti jo
- tije
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi

▶ tip samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tip
Kemija (1869): Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki

▶ tipalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tipalnic

Zoologija (1875):	četrtem letu se izvali hrošč. Spola razločita se po velikosti tipalnic, pod. 177. Mlinar (M. fullo) je podoben hrošču, samo ka
Zoologija (1875):	samo morske živali, ki nemajo niti glave, niti oči, niti tipalnic. Njihovo telo je zaprto v apneno lupino, kakor na pr.

tipalnicah

Zoologija (1875):	večkrat tudi okopljejo. 3. Pleme plojkušev (Lamellicornia). Zadnji členi na tipalnicah so pri teh hroščih zbrani v listast pahljač. Semkaj spada
Zoologija (1875):	časa. Metulje razvrščujemo nekaj po načinu življenja, nekaj pa po tipalnicah in krilih v štiri podrazrede in v dvanajst plemen. 1.

tipalnice

Zoologija (1875):	posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih
Zoologija (1875):	mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala

▶ tipati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiplje
Stric Tomaž (1853): jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet

▶ tir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tir
Gozdovnik (1898): silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da

▶ tir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sled, pot; Pleteršnik

tir

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora
Gozdovnik (1898):	poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec

tiru
Gozdovnik (1898): konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil.

▶ tirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tira

Divica Orleanska (1848):	clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol
Divica Orleanska (1848):	Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah
Kemija (1869):	hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije

tiral
Divica Orleanska (1848): svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In
tirali
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim

▶ tiroljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

tiroljskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri ti priliki, ko je dovolilo obilnišo posetvo tobaka na Tiroljskem, željo izgovorilo, naj bi se po vsih deželah cesarstva več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prejme na dan 5 fl., kirurg pa polovíco. — Povodnji na Tiroljskem v gornji in doljni inski, pusterski in adiški dolini, v

▶ tirolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tirolska

tir oljske(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi

tirolske

tiroljske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo

tirolske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči

tirolskem
Rudninoslovje (1867): na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v

tirolski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol
Spisi Krištofa Šmida (1883):	peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom

tirolskih

tiroljskih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske

▶ tiskalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskalo

Fizika (1869):	7. Kot zbočen, convexer W. Kotel prekapni, Destillirkessel, 116. Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj
Fizika (1869):	svoje lahke stisnosti odpravi ono nevarnost. 89 Hidravlično tiskalo (vodno tiskalo) opira se na uporabo gornjega zakona. To tiskalo obstoji iz
Fizika (1869):	ročico. Hornhaut, rožnica. Hörrohr, slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica
Fizika (1869):	tiskalo (vodno tiskalo) opira se na uporabo gornjega zakona. To tiskalo obstoji iz tlačilnega smrka, čegar zunanjo podobo kaže podobščina 90.
Fizika (1869):	k zavolj svoje lahke stisnosti odpravi ono nevarnost. 89 Hidravlično tiskalo (vodno tiskalo) opira se na uporabo gornjega zakona. To tiskalo

▶ tiskan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskane

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti. Popravek. V 49. lista namesto „Boj pri sv. Miklavžu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kteri so mogle vse bukve, ki so bile v Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti

tiskani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj izvorniga po slovensko lěpo napisati. Tudi s večimi pismeni tiskani sostavci imajo lěp slog. ” „U vsih se lěpe, dobre reči
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Original-Auſsätzen), kakoršni so večiděl vsi, kteri so s malemi pismeni tiskani. Težej je kaj iz ptujega jezika lěpo posloveniti, kakor kaj

tiskano
Spisi Krištofa Šmida (1883): duhu je že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih

▶ tiskar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskar

natiskar

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik.

tiskarje
Rudninoslovje (1867): Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i.

▶ tiskarna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskarna

Revček Andrejček (1891):	in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna«. 1891
Zeleni listi (1896):	povprečno po 6 pol. V GORICI. Tisk. in zal. »Goriška tiskarna« A. Gabršček. 1896.

tiskarni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri

▶ tiskarnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskarna; [sskj]

tiskarnica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da so se delničarji tudi s tem vabili, da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za Matico toraj bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	kar je v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vjemate v svoje lastne zanjke! „Ich kenne Dir Spiegelberg”! Matična tiskarnica je zoper njena pravila, se trdi dalje. — To še ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	so menda vreli iz same sebičnosti, češ, da bi Matična tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski tiskarnici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je tako z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da se akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	in nič druzega. Kje še je tako z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta

tiskarnice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali bode delničarjem narodne tiskarnice treba manj denarja? Ali je dopisnik pozabil to, kar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	marcija 1871., 1. št. 2071, Matici dala prošeno privoljenje lastne tiskarnice (glej „Novice” 1. 1. str. 181). — Gosp. dr. Costa naznani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vse to ni nič vredno — svetu pokaže, da brez „narodne tiskarnice” ni spasa za „vspešno slovstveno delovanje”. — Pri luči ogledano in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da po omenjenih načelih izdela popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	nasvetoval to-le: „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice” 1. 1. str. 60.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	1. 1. str. 198.) V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice A. Lésar bere poročilo, ki se je končalo s sledečim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako imenovane „narodne tiskarnice”, si je v 150. listu „Slov. Nar.” Matico, njeno delovanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	glasoval za to, da si Matica skrbí za privoljenje lastne tiskarnice, kmalu po dobljenem privoljenji najde pomislek, češ, da je zoper

tiskarnici

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vetrov, se bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji se natisuje druga knjiga noviga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	na ne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ogledano in po domače rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski tiskarnici na poti. Hinc illae lacrimae! Dopisnik „od Save” se najpred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Dopisniku „od Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako imenovane „narodne tiskarnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek štajarsk odbornik prvi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski tiskarnici. Toda vprašamo Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2

tiskarnico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Costa naznani odboru, da bi g. Blaznik rad prodal svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pravicami in s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	bilo privoljenje? Če je misel, da si Matica osnuje lastno tiskarnico, nepraktična, potem moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Blaznikom spustí v dogovor, in c) ali si napravi novo tiskarnico? Da se ta važna stvar resno prevdari, obveljá nasvet: naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si je osnovala lastno tiskarnico? Kako da tega njej še nikdo ni očital? Pa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	še nismo pri kraji. Povejte nam, g. dopisnik, le eno tiskarnico, ki ličnejše tiskanino daje med svet, kakor Blaznikova. Pokažite *
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico”. — Kako na tanko dopisnik preiskuje srca in obistje in pozná
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje? Če

▶ tiskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskal

natiſkoval

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku dobili. Natiſkoval in na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 do

tiskalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu

▶ tisoč števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisoč

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito
Fizika (1869):	z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take
Deborah (1883):	Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če
Deborah (1883):	judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in
Oče naš (1885):	so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in
Gozdovnik (1898):	so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni

tisuč

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga
Tine in Jerica (1852):	slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so jih te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so

▶ tisoč samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisoče

tisuče

Botanika (1875):	odprê zimska tla, da zamore potem izriti iz njih na tisuče drugih cvetlic. Ta red obsega še mnogo drugih jako mičnih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	roci. „Vidiš, iz enega samega zerna se pripravi lahko na tisuče tacih koščekov kruha, kakor ležé pred nama na mizi. Ravno

▶ tisočer števnik, besedni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisočerim

Valenštajn (1866):	Blágor Celoti, ako vstane mož, ki je Središče i držalo tisočerim, Ki se postavi, kakor trden steber, Na kteri lehko se
Valenštajn (1866):	dne Promenil svoje sem srce do tebe? Bogastva dal sem tisočerim, zemelj Jim daroval i služb visocih — tebe Sem ljubil, svoje

▶ tisočero prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tisočero
- tisučero
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu

▶ tisoči samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisoče

tavžente

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pèrst na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in

tisoče
Zoologija (1875): imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so

▶ tisočina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisočin

tisočnin

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvajsetice imajo po 500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	640 g ter ima 480 g čistega srebra? 4. Koliko tisočnin primesi je v zlitini, v kateri je 11/12 čistega srebra

▶ tisočkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisočkrat

Robinson mlajši (1849):	vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v
Gozdovnik (1898):	tem. « »To je prokletstvo zlatá. Moje krasne tratovine so mi tisočkrat dražje, nego vsi zlati zakladi, ki so v mojih zabojih
Gozdovnik (1898):	je blizu! « Je-li čuješ, Pepo! Čuješ besede, ktere sem ti tisočkrat povedal in pravil? On je, on! « Sledovnika objemši, pritisne ga

▶ tisti zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tista

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz
Fizika (1869):	dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti
Fizika (1869):	Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem
Botanika (1875):	bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj
Botanika (1875):	tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to

tiſta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod
Genovefa (1841):	vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko
Genovefa (1841):	je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti — ki ſta pa Bogú
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in

tiſte
Pozhétki gramatike (1811): na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne

tjiſta

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Glash. Tjiſta je vshę ręſs, — Jak. Sakaj tedej ozhejo odlaſhati ? Glash. Nesamerite
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moje imę , inu to je njegovu. Miz. Tok ony ſo tjiſta Goſpa — Shternf. Ja, jeſt ſim, vidiſh Srota , inu ta tvoj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	TREKI NASTOP. Shternfeldovka, sraven tę popręjſhne. Shter. Ta je tedej tjiſta hiſha — enu dèklé, tukej ? — morebiti je ravèn Shupanova Mizka — — koku

tiste

se
Robinson mlajši (1849): klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez

teſte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto tede bosh ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje svetiga Duha: skues teſte vse jas tabe prosim o nabeshzi O-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ishniemi se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo!
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usa grieha noi vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte dni ob kruhi noi vode poſtiti: inu tude is andohtio
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TV JE TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi usmilan pruet
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te pridijozhe pushtabe: I. S. Z.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvali poshribati? tvje teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven praſtav

tiste

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali
Stric Tomaž (1853):	kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v Napolji, ko se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dan današnji ? Res je sicer, da žito je še zmiraj tiste podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le
Botanika (1875):	začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v

tiſte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga
Genovefa (1841):	vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s

tiſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki ſo ſe po
tlſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke

tistega

teſta

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mo ani so teſta psa mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta duha tegniela kateri je

tist'ga

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſi leta sveti pot Volnu hodu o Gospod! Vishei naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista Peiſem. Od
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dati, Nar vezh lubit nega. Kadir Boshji vuk trati, No tist'ga ſaush vuzhy Tist'ga se mormo bati, Ne priti pred ozhy
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	lubit nega. Kadir Boshji vuk trati, No tist'ga ſaush vuzhy Tist'ga se mormo bati, Ne priti pred ozhy.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tist'ga terdnu dershati O Bog! pomozh nam dei, No s'taboi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	4. K'dir pa sa svoje grehe Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu, On more

tistega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga pa tudi pri nas doma. Oče mi pišejo: „Od tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja
Astronomija (1869):	stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za
Mineralogija in geognozija (1871):	je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné
Spisi Krištofa Šmida (1883):	hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček

tistiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu
Zlata Vas (1848):	je iz svojiga sveta dobička dobil, tako de je razun tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	krajc. veljá, kar je lahko zapopasti iz tega, da od tistiga časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne
Blagomir puščavnik (1853):	prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge
Oče naš (1854):	Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic

tiſtiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam
Genovefa (1841):	pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu

tistem

Fizika (1869):	od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Boga, kar je bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog

tistim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim kraji zgodilo ? Naj se le en kmet oglasí, kteriga bi
Roza Jelodvorska (1855):	molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam

tiſtim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na

tistemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste
Fizika (1869):	bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej

tistimu

Zlata Vas (1848):	je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar več mléka dolžni. — Perve dni so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu

tiſtimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez

tisti

tefti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou

teſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stiem Kruham she an puav perten blek sabo pernasov noi teſti taku nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokado kaditi se mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi teſti zhas isnekuemer marnuati bol pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei poſtavijo naan stov, noi me smozhjo dovi potisnajo inv teſti stov je biv isshrebli nasajan noi mene she nateknajo shpize
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham

tist'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	odperu. 2. JESUS! tvoi vuk je mozhen To pregreho pregnat', Tist' je tudi mogozhen Nam brumnu ſerze dat'. Dei nam mozh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu Meſu, no Kry, Tist', ko od Marije Biu rojen, tamkei je. 5. Kadir' od

tistej

Fizika (1869):	eno in tisto telo raztopi tudi vselej pri enej in tistej toplini, tako n. pr. svinec pri 334° C. Ako se
Fizika (1869):	nekterih teles, (t. j. tisto mesto, ktero kaže toplomér pri tistej toplini, ki je potrebna, da se ta telesa stopé ali
Astronomija (1869):	severnega tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej legi, kakor kraj okrog Franko-Broda in srednjih nemških dežel. Pod.
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	niso za spanje pripravljene. Kakor gosence na eni i ravno tistej lesi ne zaspé enakočasno, tako je tudi njih zbudenje različno

tisti

Zlata Vas (1848):	je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega
Zlata Vas (1850):	Sirovo maslo je vsak lahko koj tisti dan seboj vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je
Tine in Jerica (1852):	je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo je tisti, ki je rekel: Sim bil lačen in ste me nasitili
Blagomir puščavnik (1853):	svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi
Sveti večer (1866):	ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam

tiſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano

tiſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti je to rekel? “ Mosh ga ni vedil imenovati
Genovefa (1841):	drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo is rok tergal i.

tuſti

Kratkozhasne uganke (1788):	potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per tüſti prizhi kmalu ſpet posodo is 2. ali 3. bokalami tople
Kratkozhasne uganke (1788):	un tebi rekl, de ima biti, tok bo lih na tüſti shtetvi njegova qvarta padla, katiro si je on bil v'

tistih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se je
Botanika (1875):	dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen
Botanika (1875):	rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro
Botanika (1875):	mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil
Spisi Krištofa Šmida (1883):	tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni

tiſtih

Genovefa (1841):	rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo

totih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je

tistim

teſtam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is jezhe noi shaliesja inu is tah

tistim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	o ti zadevi, ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te starosti, ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k

tiſtim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika

tistimi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se

tisto

tajisto
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika

tisto

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva
Stric Tomaž (1853):	in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ljubljani v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah
Fizika (1869):	povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa
Botanika (1875):	debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz
Stelja in gnoj (1875):	je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare
Botanika (1875):	izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra

tistu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham stury, Nem
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dir ozhe she vezh sturiti, Nei tu svoju vſe preda Tistu bogim resdeliti, Sebe pa nei Bogu da. Nei divishtvu vſel
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſvetu , Temuzh o po ſmerti dei Gledat na vunim ſveitu Tistu na vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. H'

tiſto

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni
Genovefa (1841):	ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi
Genovefa (1841):	in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na

tiſtu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo

▶ tistihmal prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

takrat; [sskj]

tistihmal

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo

tistih mal(združena oblika)
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je

tiſtihmal

Genovefa (1841):	Obá ſta bila zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih oblek od tiſtihmal ni bila ſlékla. V vojvodſkim gradu je bilo tako tiho
Genovefa (1841):	zhaſa, ko je koſhuta v pervizh v votlíno priſhla, do tiſtihmal, ko je dôbra svér od grofa preganjana tjékaj pribeshala. Grôf

▶ tistikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tistikrat

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se vsedil. Vse, karkol' je kdo naredil, Celi svet bo tistikrat zvedil. Revež, kam se čem podati? Kje prijatla tam iskati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo mnenja, ki so si popolnoma

tiſtikrat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim ga kręgala, de ſe je poſtopil , kej takiga miſlit. Tiſtikrat pak — vidijo, gnadliva Goſpa, jeſt jim nemorem povędat, kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	v' verſto ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita , kranzelz kje nejséta, inu ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naſs ; ſam męd, ſama dobrota vam je na jesiki — inu tiſtikrat — naſs nar bòl pizhite ! — Bogi moshję! vſi rogę noſsité, vſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kader ſe bo moje ſerzę v' murjo tę shaloſti potopilo , tiſtikrat bo ta podvęsa, inu sravèn ſpomin na mojo Nęshko — Nęshka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad vſih glavami. Ino vſi ſo ſ' ſvetim Duham napolnjeni. Tiſtikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dézhke je ukasal ſhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat neka dobra, vſa bogabojezha Israelſka mati. Le toliko salo dete
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil tiſtikrat ſhe otrok, ko ſo bili Joshefa prodali, obdershé ozhe doma
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	roko s' noshem klát ſvojiga ſina. Pa angelj boshji savpíje tiſtikrat s' nebéſ:

tiſti krat(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa
tjiſtikrat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat bo tudi tebi jęsik tękel, koker de bi ga bil

toistokrat

Robinson mlajši (1849):	niti jédel. Stanislav. Ne? Oča. Kako pak da ne! kajti toistokrat od njega pri nas niše nič ni védel. Pri nas
Robinson mlajši (1849):	ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta

▶ tistole zaimek ↘ goo300k, IMP

tistole
- tisto-le
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel

▶ tiščalka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

norost pri konjih; kontekst

tiščalka

tišavka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života

tiščalko

tišavko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	§. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki

▶ tiščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiščal

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	nogó naprej in s križem rokama. Zobé je terdó vkup tiščal in oči so kljubetno odperte sterméle. Ni se ganil in
Oče naš (1885):	in bolj stiskal in davil, da je rjul in pene tiščal. Njegovo kričanje je Bertrama, Nikolo in Ménarta priklicalo. Prestrašeni so

tiščalo
- tišalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je

tišči

teši
Gozdovnik (1898): jima bo mogoče priti do Apačev. « »Moj brat, bodi miren,« teši Sokoljeoko. »Na Bivoljezeru čaka deset hrabrih Komančevih vojakov Sokoljeoko. Skrili

tishi

Sacrum promptuarium (1695):	pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas
Sacrum promptuarium (1695):	hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu

tišči

Fizika (1869):	klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se
Revček Andrejček (1891):	kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti
Revček Andrejček (1891):	Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne

tiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane

tiščijo
- tišijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor
- tiſhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti

▶ tišina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tišina

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	s temnimi mostovži; sobe so bile prazne in neka čudna tišina je vladala v njih; cela vrsta oken je bila odprta
Valenštajn (1866):	Al pride dan, izginejo šatorji, I trume dalje se pomaknejo, Tišina, kakor v grobu, zdaj nastane, Pokopališču je podobna njiva, Leži

tišini
Valenštajn (1866): skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci

▶ titan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

titan
Kemija (1869): 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak

▶ titel samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

titel

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano shegnano sviezho pershji: inu potam ti morash methi te Titel I. N. R. I. Sveta Krisha na an biu Jungfra
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta

▶ tiun-linov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

tiun-linov
Tiun - Lin (1891): nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče
tiun-linovega
Tiun - Lin (1891): drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je

tiun-linovi

Tiun - Lin (1891):	džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti
Tiun - Lin (1891):	da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! «

tiun-linovih
Tiun - Lin (1891): ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik

▶ tja prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tja

kje

Ta male katechismus (1768):	XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda
Branja, inu evangeliumi (1777):	eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od
Branja, inu evangeliumi (1777):	iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej

tja

Biblia (1584):	sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih
Biblia (1584):	Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de
Biblia (1584):	inu je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus
Biblia (1584):	vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi
Biblia (1584):	en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes taiſti imèl, inu je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota
Deborah (1883):	nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter tja še kak oderuh in slepar najde Ana. Ne slušajte ga
Gozdovnik (1898):	bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo
Gozdovnik (1898):	S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta

tje

Biblia (1584):	de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil
Genovefa (1841):	ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vém. „Tako se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu
Kemija (1869):	hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali
Botanika (1875):	jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia

zve
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen.

▶ tjakaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tjakaj

kjekaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ti taku hotla, prozh s'tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih

kjekej

Ta male katechismus (1768):	se al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s' zhasam shelej kjekej prishli bodo, ſdej pak se na en zhas v' vizah
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: ſo Paſtirji med ſabo govorili: Pojdimo kjekej da
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſte she Ajdji bli , ſte vi, koker ſte bli vajeni, kjekej k'tem mutaſtem malikam hodili. Satn vam jeſt na ſnanje

takei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei, inu ſe je na en verbo ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mori. Vſim ludem je gor poſtavlenu enkret vmreti. Mi poidemo takei, kamer ſo vſi pred nami ſhli, oben na bo zhes

tiakaj
Biblia (1584): taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi
tijakaj
Valenštajn (1866): Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno

tjakaj

Biblia (1584):	nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal
Biblia (1584):	zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci
Biblia (1584):	Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu
Biblia (1584):	kupio. Iesus pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo
Gozdovnik (1898):	zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da izvedem

tjekaj

Genovefa (1841):	priti. Kaj bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in
Blagomir puščavnik (1853):	k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo
Blagomir puščavnik (1853):	in kdor se k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki
Revček Andrejček (1891):	ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil

▶ tkan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tkana

Pripovedke za mladino (1887):	obleka, ravno taka, kakor bi bila iz srebra in zlata tkana. Kralj hoče jo hitro v roke vzeti, pa zvesti Ivan
Pripovedke za mladino (1887):	in vsakdo bo mislil, da je iz zlata in srebra tkana; ni pa nič druzega ko žveplo in smola; ako jo

▶ tkanina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tkanin
Kemija (1869): Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za

tkanina

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v

tkaninah
Kemija (1869): pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine

tkanine

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem
Zoologija (1875):	tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj
Zoologija (1875):	prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki

tkanini

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obličja odleti mimo Fulvija — ves prestrašen ta bere na dragi tkanini: maščevanje! — Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se
Kemija (1869):	dokler je še mokra in dokler so vlakna v kožnej tkanini še vitka, delujejo nektere tvari, ki se vlaken čvrsto primejo
Kemija (1869):	se ta glinica jako čvrsto zveže z vlaknom, in o tkanini pravimo, da je strojena (gebeizt). Ako pa sedaj to strojeno
Zoologija (1875):	na prvi pogled jako podobna rahli rastlinski tkanini (glej v botaniki pod. 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se

tkanino
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker

▶ tkati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tkejo
- tko
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): jim ſhlo platno in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo

▶ tla samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tal

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo
Zlata Vas (1848):	akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in tje, kakor da
Lohengrin (1898):	in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v

tav
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſa en peſdir shlu, katirega se ti ſavol Boga od tav goripobral. Karkol se is hude manenge pozhne, se malu kedej

tla

Biblia (1584):	dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de
Zlata Vas (1848):	je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in
Botanika (1875):	ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v
Botanika (1875):	enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta
Ferdinand (1884):	nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je
Revček Andrejček (1891):	deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase
Gozdovnik (1898):	še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem je Kanadčan s svojo
Gozdovnik (1898):	po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo

tleh

tlah

Genovefa (1841):	je ſedéla,” je rékel in s roko je po rudézhih tlàh udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj
Genovefa (1841):	s roko je po rudézhih tlàh udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj ſedim. Ali mi sdaj verjamete
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pod podobo je bila rudezhe pregernjena misa na rudezhe pogrernjenih tlah. Nad vſim tem pa je bil debel venez is berſhlinovih

tleh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec*) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh* živí ter včasi iz svoje luknje kuka;
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dobrovoljen in kušljen ) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh*. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno
Gozdovnik (1898):	sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen
Gozdovnik (1898):	pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva

tlemi
- tlami
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana

tlom

tlam

Genovefa (1841):	povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor
Genovefa (1841):	blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak
Botanika (1875):	116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in

▶ tlačansko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tlačansko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in

▶ tlačilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tlačilka; kontekst

tlačilo

Fizika (1869):

Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike

▶ tlačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tlači

tlači
Fizika (1869): iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko

tlazhi

Kuharske Bukve (1799):	potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj na

tlačijo

Fizika (1869):	kake druge goste kovine, z vodo napolnijo, dobro zamaše in tlačijo, stopi voda v drobnih kapljicah iz njih skoz luknjice v
Fizika (1869):	zakaj da morajo stene tistih posod, v kterih se kapljine tlačijo, imeti primerno debelost. Ako steklenico napolnimo zvrhoma z vodo, potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	časov, ki dušijo vse živahnejše gibanje, in ki kakor môra tlačijo narodno, družinsko, trgovsko, obrtnijsko in vsakoršno drugo življenje. Zato se

tlačil
Mlinar in njegova hči (1867): kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene
tlačiti
- tlazhiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800

▶ tlak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tlak

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In
Divica Orleanska (1848):	je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero
Rudninoslovje (1867):	se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo
Fizika (1869):	to v podobščinah 86., 87., 88. in 89., da je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v
Fizika (1869):	enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V
Fizika (1869):	je temu vzrok, dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda

tlaka

Fizika (1869):	tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna
Botanika (1875):	dalje vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski.

tlakom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile
Botanika (1875):	česar se vidi, da stanice dalje vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.

tlaku

Fizika (1869):	telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter
Fizika (1869):	napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v

▶ tlaka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tlaka

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo

tlake
Kmetijske in rokodelske novice (1848): govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t.

tlako

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	satirati. Po zéglovnizah ino na polji ſo mogli hudo hudo tlako opravljati, ino preteshke déla delati. Ino vſe vnovizh rojene Israelſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	večsortne orodja perpravlja, ali k sosedam, ali na cesto v tlako naj gre. Ne sme čakati, de bi ga gospodje prosit

▶ tlakomer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

barometer; [sskj]

tlakomer

Fizika (1869):	svojo razpenjavost izgubé, pomanjša se s tim zračni tlak in tlakomér pade. Zgoščene vodne pare pokažejo se kmalu v podobi oblakov
Fizika (1869):	Kordiljêrskih in Andskih gorá. 105 Razun visokosti kraja delajo na tlakomér tudi drugi vzroki, ki mnogokrat kar na enkrat naredé premembe
Fizika (1869):	mrzlega, zrakú sè severjem ali sè severovzhodnjakom k nam, se tlakomér vzdigne, toplomér pa pade. Po zimi se ta zveza bolj
Fizika (1869):	Te premembe v tlakomérnej visini izgovoré se, da se reče: tlakomer gre k višku in tlakomér pada. Ako je n. pr.
Fizika (1869):	izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe, 151.
Fizika (1869):	zraku, svojo razpenjavost zračnemu tlaku, in napravi s tem, da tlakomér bolj visoko kaže.
Fizika (1869):	pokažejo se kmalu v podobi oblakov in dežja. Ker pa tlakomér take premembe že mnogo poprej naznanuje, preden se pokažejo oblaki
Fizika (1869):	zračnem tlaku in o vetrovih. V §. 103 spoznali smo tlakomér (barometer) kakor tisto orodje, s kterim se meri zračni tlak
Fizika (1869):	izgovoré se, da se reče: tlakomer gre k višku in tlakomér pada. Ako je n. pr. tlakomér kraj morja kazal 28

tlakomera

Fizika (1869):	je pa vprašanje, kaj je nad živim srebrom v cevi tlakoméra? Nič druzega, kakor popolnoma prazen prostor, kteri se po nájdecu
Fizika (1869):	spremljajo velike premembe v ravnotežji atmosfére, naznanja navadno močno padanje tlakoméra. Ako je v zraku mnogo vode v podobi pare, kar
Fizika (1869):	Prikazen viharjev je zatorej tudi vselej združena z močnim padanjem tlakoméra, in po tém že naprej napovedana.
Fizika (1869):	živo srebro morata biti popolnoma čista, in v praznem prostoru tlakoméra ne sme biti prav nič zraku, ker bi sicer ta
Fizika (1869):	zračne toke, in se zatorej navadno najpoprej napovedujejo s padanjem tlakoméra, potem z veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra. Ako

▶ tlakomeren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

tlakomerna

Fizika (1869):	Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe, 151. Barve nasprotne, Contrastfarben, 150.
Fizika (1869):	površjem živega srebra v posodi nn. Ta daljava imenuje se tlakomérna visina. Očevidno je, da tudi tukaj edino le zrak, ki
Fizika (1869):	mu dá podoba taka, kakoršna se vidi v Pod. 106. Tlakomérna visina računa se tu od površja živega srebra v cevinem

▶ tleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tleče
Robinson mlajši (1849): tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal

▶ tleč pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tleča

Mineralogija in geognozija (1871):	kako vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako je morala tleča zemljina krogla vsa skozi goreti, kakor žareča kroglja na vodi
Zoologija (1875):	lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema kril in
Oče naš (1885):	hvalil hrabrost Podgojzdjanov; s tihim očitanjem je pokazal Ménart na tleča pogorišča, kakor če bi bil hotel prašati: „Ali je to

▶ tlesk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodni tlesk = žaba; kontekst

tleski
Pripovedke za mladino (1887): mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate

▶ tleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tli
- tely
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju
- tli
  Mineralogija in geognozija (1871): viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz

▶ tmina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

tema; kontekst

tmino

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ti bo dala plačilo hudobije. Pahnjen boš v naj večjo tmino, kjer je tulenje in škripanje zob. « Jirhar pa se na
Stric Tomaž (1853):	pri pokoji, potem odpre vrata, zbeži iz dvorišča v nočno tmino z drago butarco. Bila je še zima in precej mraz

▶ tobačnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobačnic

tabačnic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ovratnikov Auguština Baumgartnerja, srebrarja iz Obernberga v gornim Estrajhu, od tabačnic žlahtniga Frid. Zattlerja iz Gradca, od svilnih nogovic Žig. Geimajerja

tobačnice

Rudninoslovje (1867):	navadno steklo, samo da na zraku oslepi. Iz luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI.
Rudninoslovje (1867):	ter imata veliko vrednost; iz navadnega i poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega
Zoologija (1875):	krasno pisano hišo, ki se tudi izdeluje za skledice in tobačnice. Mala porculanka znana z imenom kauri (Cypraea moneta) služi v

tobačnico

Spisi Krištofa Šmida (1883):	in ji izročil, kar je v gradu rešiti mogel: zlato tobačnico, zlato uro in dvoje dragocenih uhanov. Priložil je še nekoliko
Zeleni listi (1896):	Počasi je segla v svoj velik žep, privlekla iz njega tobačnico ter začela nosljati. Ubogi ženi se je poznalo, da jej

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 90 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 90 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —