Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 27

▶ klicati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klical

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “
Deborah (1883):	kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu! “ je odgovoril Irec.

klizal

Sacrum promptuarium (1695):	dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi
Genovefa (1841):	in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel

klicala

Divica Orleanska (1848):	obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na
Robinson mlajši (1849):	moramo iti. Večerja na nas čaka Ljubuška je uže dvakrat klicala. Vsi. Žal! Žal!
Gozdovnik (1898):	tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me

klicali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in takó
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer klicali, a pomoč je bila vendar od Boga, kajti: Sama o
Deborah (1883):	stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se
Izidor, pobožni kmet (1887):	da sem tukaj. Ko so me videli k vam iti, klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil

klizali

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali ſte me. “ Heli odgovori: „Niſim te klizal nè; le idi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ ˛Samuel gré, ino ſpet

klicalo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	širi vera, ampak s takimi pripomočki, da bo vse stermé klicalo: to je Božje delo! ” Med takimi pogovori prideta v Boštjanovo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se je veselil že dneva, ko ga bo detice pervikrat klicalo sladkim imenom „oče”, a preden se je to zgoditi moglo

klicat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in

klicati

klicati
Gozdovnik (1898): Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi

klizat

Sacrum promptuarium (1695):	okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter
Sacrum promptuarium (1695):	ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil

klizati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba

kliče

Divica Orleanska (1848):	bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu
Divica Orleanska (1848):	nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim
Divica Orleanska (1848):	neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo
Čas je zlato (1864):	pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje
Revček Andrejček (1891):	kakor je sedaj, mora prav biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se
Gozdovnik (1898):	in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov
Gozdovnik (1898):	puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti

klizhe

Sacrum promptuarium (1695):	enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku
Pozhétki gramatike (1811):	très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris
Pozhétki gramatike (1811):	villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki

kličejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje
Stric Tomaž (1853):	Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako je pa vam? “ ga vpraša Eva. „Jaz sim pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da
Pripovedke za mladino (1887):	nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne

klizhejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam

kličem

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico govoril. “
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti
Lohengrin (1898):	je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza

klizham

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da ti menei

kličemo
- klizhemo
  Pozhétki gramatike (1811): naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno
kličeš
Divica Orleanska (1848): Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič
kliči
Divica Orleanska (1848): Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko
kličimo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne

▶ kličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klični

Botanika (1875):	postavljenja in gledé namena razločuje se več vrsti listja: 1. Klični listi ali kalice (cotyledones). Razvijó so kakor je bilo v
Botanika (1875):	pestičev vrat v plodnico in pride zadnjič skoz kličnico v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v plodnici. Tam
Botanika (1875):	se namreč, da gre skoz kličnico en pelodov mešiček v klični mešiček Se.

▶ kličnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

kličnik, klični mehurček pri semenu; splet (http://www.slovarji.com/slovarji/slovarji-08/8k.html)

kličnico

Botanika (1875):	ki stoji notri kvišku; vidi se namreč, da gre skoz kličnico en pelodov mešiček v klični mešiček Se.
Botanika (1875):	dalje, skoz pestičev vrat v plodnico in pride zadnjič skoz kličnico v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v

▶ klient samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

klient

klijent

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kmalo poslali tisti dan, ko se bom jaz, tvoj najponižniši klijent, s teboj združil v elizijskem veselju” Vse je bilo ginjeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	serce mi ni dalo čakati, da se vpišem ko ponižni klijent (varovanec) vaše žlahtne hiše. “ „Naša biša,“ smehljaje odgovori ona, „nima

▶ klikniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaklicati, zakričati; [sskj]

klikne
Gozdovnik (1898): pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal

▶ klima samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klima
Mineralogija in geognozija (1871): ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče

▶ klin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tetraeder; kontekst

klin

Rudninoslovje (1867):	doli. Skozi razpolovišča dveh i dveh nasprotnih greste stranski osi. Klin ima štiri triploske i dvorobe ogle a, b, c i
Rudninoslovje (1867):	kvadratom i ako je jako nizka, zove se pločica. 3. Klin ali sfenoid (Sphenoid) (sl. 47) je omejen s štirimi sokladnimi

▶ klina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezilo; [sskj]

klin
Gozdovnik (1898): vzdigne svojo puško. Divjak se zgrudi z razbito glavo. Deset klin zablišči ob enem. Pepo in Fabij ustrelita in dva Indijana
klina
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta
klini
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de

klino

Gozdovnik (1898):	Ivan pa Jose ustopita. Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s svileno odejo zibeli. »Je-li se smem zdaj
Gozdovnik (1898):	volnenem pisanem pasu je tičal lovski nož z močno dvorezno klino. Njegova gorostasna postavnost mu je dajala videz drznega lovca, ki
Gozdovnik (1898):	le ne meni. Prepričan sem, da imate še zmerom ono klino, ki gotovo zadene, kakor takrat na gradu Elančovi. « »Don Estevan

▶ klinček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klinčke

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putram polivaj. Lepo pečeno varno v skledo vzigni, nit odveži, klinčke z ribe poberi, ktero potem s sokam, ki je v
Kemija (1869):	kakor je tudi znana : njegova poraba za žveplenke in vžigalne klinčke, za smodnik, za zdravila (žvepleni cvet), v žveplu se tudi

klinčki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo
klinčkom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v

▶ klinec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klin; [sskj]

klinec

Fizika (1869):	pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno
Fizika (1869):	potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči

klinez

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako mersliza ſama od ſebe mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa bradovize. „Goſenze is répe ali sela pregnat, vsemi

klinz

Kratkozhasne uganke (1788):	moly. Potem uſami en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni
Kratkozhasne uganke (1788):	en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz
Kratkozhasne uganke (1788):	Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu konzu ſasuzhi, tok bosh videl.

▶ kliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to
klila
Divica Orleanska (1848): gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni

▶ kljub predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljub
Spisi Krištofa Šmida (1883): iz serca pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval

▶ ključ samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ključ

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste
Gozdovnik (1898):	ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da, bil je

kluzh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu od ludy dobruto prejme, inu ta je ta narbulshe kluzh, de bo she vezh danu, inu de njeh podejlenje napreneha
Kratkozhasne uganke (1788):	klinzam dobru, de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh segręl, bo
Kratkozhasne uganke (1788):	brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré. Drugázhi. Fugàn prave; ſugajma
Kratkozhasne uganke (1788):	na miſo udareti. X. Is kluzham bres purfla ſtręlati. Napolni kluzh is vodo: inu ke je kluzh poln vode, ſamashi lukno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mogla tvojo nedolshnoſt popolnama ſkasat. (sapré tę ſrędne vrata , inu kluzh vùn potęgne. ) Goſpa. (ſama per ſebi. ) Kaj ſim ſtrila ! oh
Kuharske Bukve (1799):	katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take druge vezh njih, al majn, kakor ſe tebi

ključe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da

kluzhe

Biblia (1584):	paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli

▶ ključar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ključar

Valenštajn (1866):	kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke
Valenštajn (1866):	njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov
Valenštajn (1866):	plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá
Valenštajn (1866):	s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To

ključarja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu

ključarji
- kljuzharji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri

▶ ključavnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ključavnica

kljuzhavniza

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand

ključavnice
Viljem Tell (1862): vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se

▶ ključavničarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ključavničarski
Kmetijske in rokodelske novice (1845): še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de

▶ ključek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ključek
Zlatorog (1886): in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak

▶ kljuka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljuke

Genovefa (1841):	ſoſédnih krajih rasſhirila. Kmétje ſo délo popuſtili; zepove ſo na kljuke obeſili in vſak kolovrat ſe je vſtavil. Zéle vaſi ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tebi repa sraſtla, — zhe nameſt sela répo ſejeſh. ” „Povſod tri kljuke naredi; ne bo tréba tebi veliko miſiiti, kako bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj obrazhati. Zhe ſe ti ne sgodi po volji— ſo kljuke tega krive. ” „Na sibelki ſe mora noga od môre narediti

kljuko

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha mu reče : „Je že prav! ” in obesi suknjo na kljuko, prižge dve luči in meče rokave do jutra na suknjo
Sveti večer (1866):	vedno stal med odpertimi vratmi, derže z eno roko za kljuko, v drugi pa klobuk in palico. Njegove oči so bile
Astronomija (1869):	Potem pride devica, znatna po peterici zvezd, ki delajo pravokotno kljuko, in po bliščečej zvezdi prvega reda, ki se zove klas
Fizika (1869):	vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno ročico (kljuko) navadnega kolovrata. Ker se vrti vratilo, vrti se pa tudi

▶ kljukast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljukasta
- klukaſta
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali
kljukastim
Zlatorog (1886): rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó

▶ kljukica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljukice
Zoologija (1875): Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti

▶ kljun samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljun

Zoologija (1875):	pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji
Zoologija (1875):	rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne
Zoologija (1875):	raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to
Zoologija (1875):	Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi
Zoologija (1875):	Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel
Zoologija (1875):	žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja

klun

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa ta miſel ſkosi tó poterjena bila, ker je klun navadnih pelikanov na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s vodó napolni in ga potem proti perſam pertiſne. Potlej klun odpre, in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno

kljuna
Zoologija (1875): otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh

kljunom

kljunom
Zoologija (1875): cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana

klunam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga mehurja pod klunam, ga Nemzi tudi „Kropfgans” imenujejo; navadno ime je pa „Pelikan
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati hozhe, ſi mehur pod klunam s ribami in s vodó napolni in ga potem proti

kljunu

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	peresei pernese v kljunu. To je bilo veselo znamnje, de je voda dosti upadla
Blagomir puščavnik (1853):	se lesketa kakor jutrinja rosa na soncu, in prinese v kljunu Milkotu na roko. Bil je zlat perstan s peterimi drazimi
Zoologija (1875):	po glavi in hrbtu je črn, na trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih
Gozdovnik (1898):	nazadnje še četrti. Vsaki teh dolgih čolnov je imel na kljunu plapolajoč ogenj, ki je svetil po vodi ter reko in

▶ kljunač samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljunači

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in potem z njimi ravnaj kot s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de mora
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam

▶ kljunorožec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kljunorožci
Zoologija (1875): v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji

▶ kljuse samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljuset
- kljusetov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj

▶ kljuvanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljuvanje
- kluvanje
  Genovefa (1841): dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar

▶ klobasa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobasa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	rad imam rečem: „klobasa naj bo! ” In z mize zaćela klobasa je rasti, Oj moje veselje je vrhano b'lo ! — Se skušam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	pès. — Poskušam moč svoje prečudne oblasti, Kar rad imam rečem: „klobasa naj bo! ” In z mize zaćela klobasa je rasti, Oj

klobasami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene jerebice z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s sardeljino polivko in krompirjevim hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic

klobase

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje

klobaſe

Kuharske Bukve (1799):	malo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh
Kuharske Bukve (1799):	24. Veſtfalſke klobaſe. Vsami tri libre govejiga meſa, inu eno libro goveje, maſti
Kuharske Bukve (1799):	ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe od rajsha. Naredi inu svalaj teſto, kakor sa nudelne. V'
Kuharske Bukve (1799):	ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę
Kuharske Bukve (1799):	v' kratkim pojędene biti, ſe nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle
Kuharske Bukve (1799):	maſlam, deni enmalo ſmętane v' njo, gori poloshi rakove klobaſe. po verhi tudi enmalo ſmętane, ene koſze rakoviga maſla

kolobaſe

Kuharske Bukve (1799):	meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27.
Kuharske Bukve (1799):	hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je

▶ klobasica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobasicami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena župa z rezanci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s paradižnikovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz

klobasice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	132. Ledična župa. Špinačeve klobasice. Grah s suho zlatenko. Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva

klobaſize

Kuharske Bukve (1799):	vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. 6, inu
Kuharske Bukve (1799):	oſoli. — 3) Od tęga vſami dvę ſhlize prozh, inu naredi klobaſize, inu jeh ſzri ali pohej; ali pa knędelze, inu jih

klobasico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.

▶ klobčič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobčič

klopčič

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rok Na motovilo koj začnè, Redí se motovila krog, Al klopčič zmir enák si je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prišlà za tabo, Da te obúp ne vnese sabo. « »Ná! klopčič préje, motaj ga, Brez konca je, mu konca ní, Ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ker srečo si zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja navada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	bota zagovarjala. Vse radovedno pričakuje, kako se bode izmotal ta klopčič. Iz Angležkega. Kar se je že zdavnej namerjalo, pa je
Revček Andrejček (1891):	Zbor. Kot potok, potok v kraj! Neža (kateri v spanju klopčič iz rok pade, ujame ga, in dremaje poje sama). Kot

▶ klobuček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobuček

Tine in Jerica (1852):	lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je
Zeleni listi (1896):	se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč

klobučki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo

▶ klobučnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobučnico

Zeleni listi (1896):	na kak varen kraj. Naša mačka si je poiskala to klobučnico.
Zeleni listi (1896):	Sem takoj menil«, reče oče, »da jih dobimo tukaj«. Potegne klobučnico ven in — notri je ležala stara muca s svojimi mladiči

▶ klobuk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobuk

Zlata Vas (1850):	po césti nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo
Viljem Tell (1862):	Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik
Valenštajn (1866):	délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na
Valenštajn (1866):	žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše
Valenštajn (1866):	vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal
Zlatorog (1886):	povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi
Gozdovnik (1898):	»Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil

klobuka

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Parizu nosijo nove dežnike (marele) brez palice; dežnik se okoli klobuka pripne, in če se ne potrebuje , v suknjo vtakne. — Francoski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate predrl, Da pávec kot kušar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	s prešickom ravno kar storil. Eden za drugim so iskali klobuka in molčé jo iz gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za
Revček Andrejček (1891):	spredaj), Jej, jej, če bi bil le bolje slišal. Radi klobuka vender ne bo po noči toliko šundra. (Posluša. ) In kako

klobuke

Valenštajn (1866):	se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na
Zoologija (1875):	in belo pasasta, in lovci si jo radi zatikajo za klobuke. Pernato kučmo na glavi lehko privzdigne. Šoja jé zrna, orehe

klobuki
Viljem Tell (1862): bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo
klobukih
Zoologija (1875): kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa

klobukom

Najdenček (1860):	dežele obhoditi, se je v meni vnélo. Vesél in s klobukom mahaje sim na barki morje pozdravil. Vsi smo bili židane
Viljem Tell (1862):	praznim, To je zares budalasto povelje. Frishart. Zakaj ne pred klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda
Viljem Tell (1862):	klobuk? Kdor je Pošten, zaničevati mora naji. — Poklekati pred tem klobukom praznim, To je zares budalasto povelje. Frishart. Zakaj ne pred
Viljem Tell (1862):	Lajthold, Tovarš, poslušaj, vedno se mi zdí, Da pred klobukom tukaj na brlini Stojíva; ni sramota konjikoma, Da prazni straživa
Viljem Tell (1862):	Več Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen za klobukom nosiš pavje Pero in čez ramé škerlatni plašč; Na kmeta
Valenštajn (1866):	ja stenolom razbije; Nasipe mirni polne ljudije, I pozdravljaje mahajo klobukom, Zvonovi glasno v vseh pojó zvonikih Krvavega oznanjevaje dneva Veseli
Botanika (1875):	goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom in s prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast in
Revček Andrejček (1891):	gre za Grešnikom). Petdesetak jutri dobiš kaj pa je s klobukom? Andrejček. Klobuk zdelavata. (Posluša. ) Grešnik (potegne Jeklena izpod Franičinega okna
Revček Andrejček (1891):	taki temi ujeti ga. Jeklen. In kaj pa je s klobukom? Andrejček. Aha! — Jeklenu so klobuk ukradli. He, he! Grešnik. Na

klobukov
Tiun - Lin (1891): oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu

klobuku

Zlata Vas (1850):	Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V
Viljem Tell (1862):	Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v
Viljem Tell (1862):	in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko
Viljem Tell (1862):	Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku.

▶ klobuštrati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobuštraj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih ne razumeš,”

▶ klofniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klofnil
- klofutnil
  Tiun - Lin (1891): pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil

▶ klop samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klop

Sacrum promptuarium (1695):	moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno
Robinson mlajši (1849):	tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé
Viljem Tell (1862):	Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš

klopi

Zlata Vas (1848):	prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste
Zlata Vas (1848):	najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali
Zlata Vas (1848):	Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo
Robinson mlajši (1849):	da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila
Deborah (1883):	pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí

▶ klopca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klopci

klopici

Blagomir puščavnik (1853):	prihaja, čeravno jo še zelo slabi. Ko je pervikrat na klopici zunej bajtice sedela, in se na solncu grela, hodijo kupoma
Zlatorog (1886):	Sicèr pri kúhi gospodinji Špela, Nocój pa mirno tàm na klópici Poslúša, kaj se možki menijo. Opravek njen prevzel je stari

▶ klor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klor

Kemija (1869):	se rabi v fotografiji. Z njim se tudi popolnoma odpravlja klor iz beljenih tkanin. Kako se nareja, glej §. 42.
Kemija (1869):	vrednost, moč). Vzemimo kako novo, doslé neimenovano prvino, na pr. klor. Recimo, da nam je njegovo ravnomočje neznano. Zato razkrojimo kakoršnokoli
Kemija (1869):	potem v črno; nekoliko srebrnega klorca se namreč razkroji v klor in drobno razdeljeno srebro. Ravno tako se obnaša srebrni jodec
Kemija (1869):	in jako raztezna. Kakor zlata, se tudi platine loti edini klor; raztopna je torej samo v kraljevej vodi ali zlatotopki. Pred
Kemija (1869):	v drugem obziru je preimenitna, ona je edino vrelo za klor, ki je v obrtnijah prevažen, ona ima v sebi glavno
Kemija (1869):	kemija. Chinin, kinin, 476. Chinin sehwefelsaures, žveplenokisli kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata ocetna kislina, 457.
Kemija (1869):	žvepla. Tedaj je tudi očitno, v kacem utežnem razmeru se klor z drugimi prvinami spaja. Ni nam treba še le preiskovati

klora
Kemija (1869): 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi

klorom

Kemija (1869):	dá izvajati iz amonijaka, ako namreč spojine alkoholskih korenik s klorom, bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. razgret jodov
Kemija (1869):	na vinskem cvetu razproščenega rabijo mizarji za navadno polituro. S klorom se dá popolnoma ubeliti, potem je dober za brezbarveni póvlak

▶ klorec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

klorid; kontekst

klorca

Kemija (1869):	se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega klorca ali platinskega salmijaka, PtCl2 + NH4Cl. Ta spojina se v vročini
Kemija (1869):	barva promeni v vijoličasto in potem v črno; nekoliko srebrnega klorca se namreč razkroji v klor in drobno razdeljeno srebro. Ravno
Kemija (1869):	jo dela neužitno. Tudi mnoge soline imajo v sebi magnezijumovega klorca.

klorec

Kemija (1869):	apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz
Kemija (1869):	v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid
Kemija (1869):	t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za
Kemija (1869):	503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel
Kemija (1869):	HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se

▶ klorkalcijum samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kalcijev klorid; kontekst

klorkalcijuma
Mineralogija in geognozija (1871): imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno
klorkalcijumom
Kemija (1869): sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva

▶ klorkalk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

klorovo apno; splet

klorkalk
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe

▶ kloroform samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kloroform

Kemija (1869):	Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta
Kemija (1869):	z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova

▶ klorov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klorova

klorovnata

Kemija (1869):	Voda apnena, Kalkwasser, 413. Voda Goulard-ova, Goulardisches Wasser, 463. Voda klorovnata, Chlorwasser, 377. Voda kraljeva, Konigswasser, 378 Vodán, Hydrat. Voda
Kemija (1869):	kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata ocetna kislina, 457. Chlorid, klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt

klorovega

Kemija (1869):	cveta, diši po jabelkih (po kosmačih). Slani éter je zmes klorovega étila, AeCl, in vinskega cveta. Ocetni éter, AeO.C4H3O3, je jako
Trtna uš (1881):	kompost, kojemu se je pogosto primešalo lesnega pepela, plinovega apna, klorovega apna, in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč

klorovnatega
Kemija (1869): se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek

klorovo

Kemija (1869):	Recimo, da nam je njegovo ravnomočje neznano. Zato razkrojimo kakoršnokoli klorovo spojino, na pr. ono z živim srebrom in našli bodemo
Mineralogija in geognozija (1871):	redko in manje važnosti je tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg Cl; jetrenec imenujejo v Idriji nahajajočo se

▶ klorovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

klorid; splet

klorovec

Kemija (1869):	Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona
Kemija (1869):	Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff
Kemija (1869):	in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3
Kemija (1869):	tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec

▶ klorovodikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

klorovodikov

klorovodenčev

Kemija (1869):	412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli
Kemija (1869):	ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli

▶ klorovokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kloraten; splet

klorovokislega

Kemija (1869):	za kteri se jemlje ta zmes: 20 delov žvepla, 33 klorovokislega kalija in 80 delov solitarnokislega barita. Ogljenčevokisli barit, BaO.CO2, se
Kemija (1869):	sledeča suha zmes: 10 delov solitarnokislega stroncijana, l 1/4 dela klorovokislega kalija, 3 1/4 dela žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in

klorovokisli

Kemija (1869):	vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli
Kemija (1869):	Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat

▶ kloščevina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kloščevini
Botanika (1875): redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo

▶ klošter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klošter
- klošter
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini
- kloſhter
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho
kloštrom
- kloštram
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej stojí in kamor je ljudstvo na božjo
kloštru
- kloſhtru
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo

▶ km okrajšava ↘ goo300k, IMP

Aritmetika za učiteljišča (1885):	v isto mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero mesto je šel, drug kurir, kateri prehodi po 75 km na dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A
Aritmetika za učiteljišča (1885):	B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po 26 km? 51.* Iz A v B gre kurir, ki prehodi po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na dan, pošlje se iz B, skozi katero mesto je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri

▶ kmahu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mahoma; kontekst

kmahu

Robinson mlajši (1849):	tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč
Robinson mlajši (1849):	trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od

▶ kmalu prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmalu

hmalu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kdu kei velikiga, kei zhudniga, kei ſmertniga nadoshnu terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj pa mi delamo, kader smiſlimo de ta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s'srednem mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe sazhne s'lepim vremenam, h'kon-

k'malu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe

kmal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je to rekel? “ Mosh ga ni vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane

kmali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	del je prišel lani na svetlo, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in kmali je tudi govoriti začel; le iti ni mogel; dva korenjaka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je
Fizika (1869):	zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k
Botanika (1875):	živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega
Ferdinand (1884):	segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega
Ferdinand (1884):	tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč

kmalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in
Roza Jelodvorska (1855):	je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi bil kmalo utonil, in jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar
Oče naš (1885):	dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi

kmalu

Robinson mlajši (1849):	počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém
Robinson mlajši (1849):	spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil
Valenštajn (1866):	Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz
Kemija (1869):	prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa
Zeleni listi (1896):	da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni

▶ kmečki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmečka
- kmečka
  Roza Jelodvorska (1855): voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela
- kmetiška
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje
kmečke
- kmetiſhke
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi

kmečkega

kmečkiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno

kmetiškiga

Zlata Vas (1848):	celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi vi

kmečkem
- kmetiškimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti

kmečki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela
Revček Andrejček (1891):	Jeklen. Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po

kmeteſhki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi. Kmęteſhki ſantje , inu deklizhi. Jegra ſe na enim gradi na gorenſkim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki ſantje, dva inu dva po verſti. Potler Smeſhnava , Matizhek , sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	DRUGI NASTOP. Matizhek , v' kmęteſhki ſukni inu klobuku, Budalo , Gaſper , Godzi , inu drugi ſantini s'

kmetiški

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali
Blagomir puščavnik (1853):	oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res

kmetovski
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h

kmečkih

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo za nemščino; po glavnih učilnicah
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-nemške, in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških učilnicah se morajo učiti enacih reči, namreč

kmetiških

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez
Zlata Vas (1850):	je tud v ti umetnosti podučil in se več druzih kmetiških mladenčev, ki so za to glave iméli. Ko so bili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	domu, nam še ni znan izid te zadeve. — Pozornost naših kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo

kmečko
Revček Andrejček (1891): sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S

▶ kmečko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kmečko
- kmetiško
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar se ji nič prav prileglo ni, se je

▶ kmet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmet

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat
Zlatorog (1886):	davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog

kmeta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil

kmete

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih
Zlata Vas (1848):	si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s

kmeti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto

kmetih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jez, ki se nisim nič učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske
Izidor, pobožni kmet (1887):	sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da
Revček Andrejček (1891):	za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen

kmetje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je
Oče naš (1854):	cerkev prišli, je bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže vse delo, pri katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati

kmetji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ur na dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko

kmetom

kmetam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej

kmetom
Sacrum promptuarium (1695): dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu

kmetov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki
Zlata Vas (1848):	kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali
Zlata Vas (1850):	bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne

kmetu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere

▶ kmetica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe

kmetiza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in otrozhizhki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe bolj blishinj isglèd vsamejo. P.H. Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe zhes to veliko shival zhudili. Poſebno je neka kmetiza ſe zhudila in vpila: „To ni ptizh! To je hudoba
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke, ampak tudi per naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po dvoje oſéb (perſhon). Na pervim obrasu ſta kmet in kmetiza, takó napravljena, kakor ſe vezhidel okoli Tolmazhoviga sa Ljubljano noſijo

kmetice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni
Zlata Vas (1848):	denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred

kmetico

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ko je tedaj mislil, kako bi zopet denarjev dobil, zagleda kmetico na tergu sedéčo, ki je imela poln kurnik kokoš in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vendar, da me ne slišiš? “ Zdaj še le zagleda Francé kmetico, katera ga je klicala. Hitro teče k njej in reče
Ferdinand (1884):	njem, in kako je dobil dedščino. V gozdu sreča priletno kmetico, ki je bila jako žalostna videti. Prične se ž njo

▶ kmetič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetič

Zlatorog (1886):	le dobro in lehkó, »Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka
Zlatorog (1886):	to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In Bog odvrne mu: »Takó naj bo

▶ kmetija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetij

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nemarno napravljeni. V slabo napravljenih gnojniših je velika nadloga naših kmetij iskati in da po vsim tem kmetam stelje manjka. Nikjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	jim pomagati? Ce natanko pozvedujemo, zakaj gré današnji čas toliko kmetij na kant, se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset

kmetija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo, da so

kmetijah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se takó

kmetijam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov nabralo, da nikoli pred tako. Zaostali dolgovi, preden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	napák sami krivi, da grejo čedalje bolj rakovo pot, takim kmetijam — to vsak umen človek previdi — ni moč pomagati:
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ker kmetovavec hira in hira, mu nazadnje boben zaropoče. Takim kmetijam, kjer so gospodarji in gospodinje zavoljo ravno pred naštetih napák

kmetije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala

kmetiji

kmetii
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar

kmetiji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo s zhaſama drevo snaſhli. Drevo ali plug je per kmetiji nar potrebnejſhi orodje. S dreveſam ſe semlja drobi, obra-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſ sa brati bote dobili. Zhe bi kako sabavo per kmetiji preloshiti ne vedli ali ne snali, bote dobriga ſvetovavza naſhli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in na predin konez satozhêne. Valar ali valej je per kmetiji tudi potreben. Valar semljo rasdrabi in poravná, jo tudi potlazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) ˛Shéſto nedeljo. Per kmetiji potrebno orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In

kmetijo

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil
Oče naš (1885):	Ménart več krav kupil in je začel z veseljem svojo kmetijo. Saj je imel s čim začeti jo, ker so mu

▶ kmetijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetijska

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi

kmetijşka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin

kmetijſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bile vaſhe potrébe snane , in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29

kmetijske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več kmetijskih rečí na versto
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za

kmetijſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa

kmetijskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	denar kako hipoteko (zastavo) dati, bodo rešeni odrtnih pijavk. Vprašanje kmetijskega kredita je tedaj dandanes važno vprašanje, in da bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole na
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. kr. kmetijskega društva v Gorici spis na svitlo prišel ne samo v

kmetijskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in Jobst napravljati in po 20. do 30.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kraje prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro
Roza Jelodvorska (1855):	to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke

kmetijskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	pred 3 leti sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija je svoje predloge izročila tamošnji deželni vladi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Sedaj cenimo še le dobroto, katero nam deli sadje v kmetijskem gospodarstvu in v živ spomin nam stopajo imena za sad

kmetijſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): govori: „koliko samore shiva ljubesen, zhe je tudi le v kmetijſkim ſerzu. ” Po konzhani tadaj poſkuſhnji je bilo poklizano 11 uzhenzhkov

kmetijski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram

kmetijſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje

kmetijskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več kmetijskih rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse

kmetijſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju

kmetijskim

kmetijſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe bi kaj pogreſhali, ali zhe ſo sadershki ali samude kmetijſkim delam na poti. Dalje je dolshnoſt zeſ. kral. drushbe: kér
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim kmetijſkim fantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno

kmetijsko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	novico, da je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	stvari. Ljubljanska okolica dobila je jako važen denarni zavod, namreč kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni, da mu primanjkuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja itd. To podružnico, kateri predseduje gosp. dr.

kmetijſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja

▶ kmetijstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetijstva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga

kmetijſtva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor

kmetijstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	létu 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo

kmetijſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje

kmetijstvom

kmetijstvam
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci

kmetijſtvam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo

kmetijstvu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí ako vidi, da po sreči gré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa mi v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list

▶ kmetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetovi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je segal do morja. Uboga mala Eliza je stala v kmetovi hiši ter se je igrala s zelenim listom, druge igrače
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi koči, nobenega ne zgreši, vsak dobi njen dar, bodi si

▶ kmetovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kmetovalca

kmetovavca

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi
Robinson mlajši (1849):	to tako dobro šlo, kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica

kmetovavza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in rokodélza vidili. S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in rokodélza vidili. S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne pregoſto, tudi ne preredko je narbolj prav, kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti. V— i. Jesenski perdelki. Iz Šoštanja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şínu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v K omórenſki ſtolnizi, ki je bil od

kmetovalce

kmetovavce

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila

kmetovavze

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oſtáne, In poſhténoſt vſaki zhaſ! P. H. Pokliz na vſe kmetovavze, de bi ſvóje polje, verte in vinograde pred ſhkódo tózhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ljushniza nar boli tolashi. Şizer je pa vſe umne kmetovavze ſkuſhnja uzhila, de preſhizham zheden ſvinjak in zhiſta pijazha nar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	niſte ſame she vezhkrat toshile zhes nje, in ſvoje drage kmetovávze nagovarjale, pokonzhati in potrebiti jih? Şte ravno takó od naſ

kmetovalcem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	januarija 1879. Obseg: Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	morejo, da bi našli pravo pot , kako bi se naklonila kmetovalcem potrebna podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan večidel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ali založnice bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več tacih založnic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja živinska plemena in kmetovalcem prodajajo po nižji ceni, — da se naprava vodnjakov kmetom nekoliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	od tega denarja imajo razposojenih 3 milijone in 784.296 gld. kmetovalcem samo na njih pošteno ime, 3 milijone in 705.361 gold.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	sklenil, naj se napravi deželna zastavnica (Landes Hypothekenbank), ki bi kmetovalcem posojila dajala. Bog daj, da bi sklep se izvršil! Posojilnice

kmetovavcam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zató, de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti

kmetovavcem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno

kmetovavzam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa petnajſti vagan od pridelka v najèm daje, kar je kmetovavzam prav po volji. Kakó, ali bi ne samogla tudi pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſrebru. Miſlimo, de bo s njo kmetijſka drushba vſim ſlovenſkim kmetovávzam prav slo vſtregla. Goſp. Dr. Orel je potem od obdelovánja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel vſe ſvoje premoshénje pod milim nébam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kose isnajdile. V ti rezhi ſe bomo mogli k naſhim kmetovávzam oberniti in narozhiti jim, de bodo vezhkrat vimena ſvojih krav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malim kmetam priporozhovati, ampak grajſhinam, velikim farovsham, in takim premoshnim kmetovavzam, k i per delujejo shita na k upe. Taki kmetovavzi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novize” narprej in poſébno sa koriſt proſtiga ljudſtva — naſhim dragim kmetovavzam in rokodelzam — namenjene, njegove godnoſti in smoshnoſti pri naſhim delu

kmetovalcev

kmetovavcev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na

kmetovavcov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so bili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se za to leto ne more nobeden več vzeti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati

kmetovavzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadja reja prineſe, tako ozhitni, ſe vunder ſhe ſilno malo kmetovavzov vidi, ki bi s vſo pridnoſtjo ſadno drevje redili in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	19 dan velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih na temu meſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali Luzernſka détela mózhna podpora kmetovavzov. (Konez. ) Sna biti, de ſi ſi hotel do ſedaj s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhkoda, de jih je bilo per letaſhnimu sboru tako malo kmetovavzov prizhíjozhih; ſaj jih je vender vezh, ki ſo udje kmetijſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe tudi v „perlognimu liſtu“ vidi. Zhe vezh deleshnikov ali kmetovavzov k ti drushbi priſtopi, manj ſe bo ſzhaſama od 100

kmetvavcov
Kmetijske in rokodelske novice (1847): peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE

kmetvavzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim

kmetovalci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ta državna podpora od leta do leta manjša prihaja in kmetovalci morajo tudi svoj denar v roke vzeti, da morejo deležni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ne bo dala zatreti odrtija. Še le takrat, ko bodo kmetovalci mogli za poštene obresti (činže) denarja dobiti, bo konec odrtiji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	je veliko denarja in kjer bivajo najmarljiviši in najbolj varčni kmetovalci, niso prišli po vse do tacih kreditnih naprav , ki bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	naši, kar je sicer sploh znano — da tudi letos bodo kmetovalci največ davka nesli v državne (cesarske) blagajnice. Kdor tedaj največ
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	obresti (činže) denarja dobiti, bo konec odrtiji in vsaj taki kmetovalci, ki so v stanu za izposojeni denar kako hipoteko (zastavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	podamo. Tako piše gosp. Rauch: „Vse premalo brigajo se naši kmetovalci za narejanje komposta, to je, takošnega gnoja, ki je iz

kmetovavci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim tem se je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači storiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je

kmetovavzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de na Némſhkim v desheli Góta, od leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod

kmetovalcu

kmetovavcu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	lepo in kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor

kmetovalec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	vzeti, da morejo deležni postati državne podpore. Če pa je kmetovalec v stiski, da denarja potrebuje, kam se hoče obrniti, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	za velike obresti denar razposojajo, veliko. Kam neki se more kmetovalec, kedar pomoči potrebuje, obrniti, kakor do odrtnika, če nikjer drugod

kmetovavec

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	reči pa ni samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ljubljani v sredo 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nekaj preveč, nekaj premalo. Ne bilo bi prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim

kmetovavez
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is
kmetvauz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj

▶ kmetovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetovanja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga

kmetovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od hitro rastečega drevja govorili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar

kmetovanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj

kmetovanju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó mora tudi kmetovavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj

▶ kmetovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetovali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa
kmetovati
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že gosp. J. P. Ješenak , pervi slovenski pisatelj
kmetuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pri nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica

▶ kmetovski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmečki; [sskj]

kmetovska
- kmetovſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor

▶ kmetski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetski

Zlatorog (1886):	bi v njej porôjen, Hodil kakor sin domáči. In bogáti kmetski, fantje In prešírni gospodíči Zrli s tiho so zavístjo Čestokrat
Revček Andrejček (1891):	bo potem Bog poplačal, kajti tvoj oče je bil imovit kmetski sin in to je tudi nekaj. (Odide na desno. ) Franica

▶ k miza predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ IMP

k mizi

kmisi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 ozhanashou inu 75 obomari inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na perſti, kader mash use takn perpraulano tedei poklekni dovi kmisi noi shebrei 7 Ozha inu 7 oboma: noi 7 vier

▶ knedelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

knedlji

knedelni

Kuharske Bukve (1799):	I. Shupe. I. Rumena shupa s' knedelni is Sagô? Eno, ali vezh liber puſtiga govejiga meſa sręshi
Kuharske Bukve (1799):	36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle

▶ knedeljc samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

knedeljce

knedelze

Kuharske Bukve (1799):	inu naredi klobaſize, inu jeh ſzri ali pohej; ali pa knędelze, inu jih ſkuhaj. — 4) En malo telęzhjiga kuhaniga vimena, inu
Kuharske Bukve (1799):	s' kólſhizo vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr.

▶ kneginja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kneginja
- knežinja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim

kneginji

Valenštajn (1866):	TRETIJE DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanškej kneginji. Prvi nastop. Grofinja Trčkina. Tekla. Gospica Najbrunška. Obe poslednji v
Valenštajn (1866):	Pustimo ga. Valenštajn. (se naglo obrne, umiri i veselo govori kneginji). Ponavljam, kneginja. Bog sprimi vas! Vi tega dvora gospodinja ste
Valenštajn (1866):	v gradu vam Zaklan. (Grofinja odreveni). Hišnik (priteče). Na pomoč kneginji! Na pomoč! Župan. Kak tožni glas budí v tej hiši

▶ knez samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knez

knes

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in

knez

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož
Sveti večer (1866):	je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu poštenjaku mir
Valenštajn (1866):	nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi
Valenštajn (1866):	ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a ti za dober
Sveti večer (1866):	ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se

kneza

knesa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe

kneza

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne

knezi

knesi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado

knezi

Viljem Tell (1862):	čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo
Gozdovnik (1898):	jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v
Gozdovnik (1898):	sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči

knezovi
Divica Orleanska (1848): vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili

knezom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po
Sveti večer (1866):	naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče mi svetovavec Vičič spremljaje me v mojo sobo

knezu

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je
Sveti večer (1866):	„Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika'
Valenštajn (1866):	hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu

▶ knezoškof samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knezoškof

knezoškof
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je

knezo-škof

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo

knezoškofa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo

knezo-škofa
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski

knezoškofu

knezo-škofu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu

knezu-škofu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in

▶ knezov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knezov

knezov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz

knežev

Valenštajn (1866):	Zvezkov šest, na kterih bil Je Trčkin grb. Oktavij. I knežev na nobenem? Kornet. Ne, da bi vedel. Oktavij. I Sesina
Valenštajn (1866):	i groza ga propade). Deverú (Butlarju). Tu-le je zlato runo, knežev meč! Makdonald. Al hočete, da se pisalnica — Butlar (kažoč Oktavija

knezovemu
- knesovimu
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v'

▶ kneževina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kneževinah
- knežijah
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz

▶ kneževski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kneževske
Divica Orleanska (1848): branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak
kneževsko
Divica Orleanska (1848): žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice

▶ knežji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knežje
- knežke
  Divica Orleanska (1848): nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z
knežji
- knežki
  Divica Orleanska (1848): vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne

▶ knežna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knežna
- knežnja
  Lohengrin (1898): i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji

▶ knoflica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bucika, igla; Pleteršnik

knoflice
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in potem pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi

▶ k nuc predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ goo300k

korist, uporaba; nemško-slovenski slovar

k nucu

knuzi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	udruk dati? h' peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi inu viernam dusham h' pomuezhi. I E JESUS U S
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou

▶ knjiga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knjig

knig

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let

knjig

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz
Botanika (1875):	Visiani itd. Saj ena, če že ne rečem, da več knjig, v kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi

knjiga

kniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk.

knjiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji
Zoologija (1875):	knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik

knjigah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega
Fizika (1869):	dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja
Astronomija (1869):	paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo

knjige

knige

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki

knjige

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih
Kemija (1869):	no o teh bode še več govorice na koncu te knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični
Aritmetika za učiteljišča (1885):	recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po tem, kaka in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko

knjigi

Zoologija (1875):	bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete
Aritmetika za učiteljišča (1885):	onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher
Aritmetika za učiteljišča (1885):	postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak

knjigo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko drugi ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do
Aritmetika za učiteljišča (1885):	O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po

▶ knjigovodstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knjigovodstva
Aritmetika za učiteljišča (1885): III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli

knjigovodstvo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó

knjigovodstvu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki morajo vse dogodke
Aritmetika za učiteljišča (1885):	To zapisavanje imenujemo knjigovodstvo (Buchführung, Buchhaltung). § 2. Pri vsacem knjigovodstvu je treba najprej vedeti, koliko je bilo imenja takrat, ko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kaj prejel, postane njegov upnik (creditor, Gläubiger). Dolžnika zaznamenujemo v knjigovodstvu z »debet« ali »ima dati« (debet, Soll), upnika pa s

▶ književen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

književnega

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni

književnem
- kniževnem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen

književni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj

knjževni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem

▶ književnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

književniki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme

▶ književnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

književnost
- kniževnost
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na

▶ knjižica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knjižica

knižica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini

knjižica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Opomnili so sicer ob enem pri tem, da bi takošna knjižica bila jako dobra in potrebna tudi za njih otroke. Moral
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pred očí stavi delovanje našega mnogozasluženega slovničarja Metelko-ta, je 9. knjižica „Jezičnika”, ki ga je spisal marljivi naš profesor Marn. Metelkovo
Stelja in gnoj (1875):	Pisatelj govori boje o Tirolskem, ker je bila izvirna nemška knjižica natisnjena v Innsbruku. ) Ni tedaj snaga zastavljena na večo ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	pol obsegajoči, na svitlo dalo pod gori navedenim naslovom, kajti knjižica je po vse pripravna, da pride tudi v roke ukaželjnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	in gospicam, ki le prerade beró nemške knjige, bodi ta knjižica toplo priporočana. Dobiva se pri pisatelju. * Vingánska nárudna nuvála. Bálgarsku
Trtna uš (1881):	spisal zaželeno knjižico. Bodi mu za-to javno izrečena najboljša zahvala. Knjižica pa bodi v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu, kojega je

knjižice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Moral sem jim obljubiti, da se bom jaz spisovanja te knjižice lotil, kar jih je jako veselilo. Spisal sem bil sicer
Trtna uš (1881):	s katranovcem ali s katranovčevim oljem napojeno. Ob konci drobne knjižice hočemo zavoljo velike nevarnosti, ki preti našemu vinogradarstvu po trtnej
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in naslikano. Še le leta 1888 je izumil pisatelj te knjižice, po mnogih poskusih, veliko bolj priprost in boljši način, kakó

knjižici

knižici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo se mi je

knjižici

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	bode radosten prebiral obilni materijal, ki je nakupičen v tej knjižici. * Lepi „Vertec” — časopis s podobami za slovensko mladost — ki ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	premalo, in potrebuje primerne razširjatve, in tudi boljega pojasnila. Tej knjižici bo priložena podoba zemlje, že zdaj napravljena, da bo poduk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	30 kraje. * Opis svetá in posebno nase zemlje. — O tej knjižici nam gosp. J. Godina-Verdelski piše iz Trsta (kjer stanuje v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	natisnjeno ali še le bode v „Učit. Tovaršu”, v posebni knjižici na svetlo dal, ki se dobiva pri njem po 50
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	svojem listu v posamesnih oddelkih priobčevano „občno zgodovino” v posebni knjižici, 6 pol obsegajoči, na svitlo dalo pod gori navedenim naslovom
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in treba jih bo pozneje nadaljevati ali ponoviti. V tej knjižici bomo govorili samo o tistih poskušnjah, ktere so kolikor toliko

knjižico

knižico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški

knjižico

Blagomir puščavnik (1853):	Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost
Revček Andrejček (1891):	Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu

▶ knjižina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

knjiga; kontekst

knjižine
Kmetijske in rokodelske novice (1845): njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če

▶ knjižnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knjižnico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): človek, ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi

▶ knjižničar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

knjižničarja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	bi se pri tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Jožefa Orla za podpredsednika; potem je volil odseke , tajnika in knjižničarja, in sklenil način, kako naj se pazi na to, da

▶ ko veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

k'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit'

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is
Branja, inu evangeliumi (1777):	taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi povędal
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vędila, de ſo per meni dobro naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (na ſtrani. ) To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit

Genovefa (1841):	in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo. Ko je pa ſhe verh téga — kar ſi je na poti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja
Robinson mlajši (1849):	se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta: da bi le toti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki
Mlinar in njegova hči (1867):	moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v
Mlinar in njegova hči (1867):	na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jim enkrat pozneje reče: „Glejte, da sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica

ko'
Genovefa (1841): she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in

▶ ko. okrajšava ↘ goo300k, IMP

ko.
Kemija (1869): in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo

▶ kobacati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kobacali
Kmetijske in rokodelske novice (1848): odgovorí, vsi drugi so pa molčali in po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu

▶ kobaltov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kobaltov

Kemija (1869):	ocetna kislina, 457. Chlorid, klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt, kobaltov klorovec, 429. Chlormagnesium, magnezijumov klorec, 416.
Kemija (1869):	duščev, Stickoxyd, 372. Okisec, Oxydul. Okisec dušéčev, Stickoxydul, 372. Okisec kobaltov, Kobaltoxydul, 429. Okisec manganov, Manganoxydul, 427. Okisec železni, Eisenoxydul, 425.
Mineralogija in geognozija (1871):	55. ,, železoniklovi, Eisennickelkies, 55. ,, kositarjev, Zinnkies, 59. ,, arsenov, Arsenikkies, 52. ,, kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi, Arsenikkobaltkies, 55. Kieselguhr, kremena zraščenina
Mineralogija in geognozija (1871):	Block. Klingstein gl. Phonolith. Kluft, razpoka, poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder Speiskobalt, 55.

▶ kobila samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kobil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od

kobila

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ga od lepega in čverstega celaka dobiš. Vendar mora tudi kobila lepa in močna biti, in moraš jo o pravem času
Najdenček (1860):	Moje veselje je bilo pa čez vse, ko je moja kobila žrebička dobila. Ljubil sim živinico, kteri je gospod imé Kastor

kobilah
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in

kobile

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſizer v tem méſzu mol rad loti. V temu meſzu kobile, ki ſe gonijo, k ſhrebzu peli. K. Prislovice Štajerskih Slovencov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popraviti in pozhedíti. Krave, ki v tem meſzu telíjo, in kobile, ki shrebijo, vari in ne preſili jih s délam. Imej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	21. Rane rože rade povénejo. 22. Prejd bi 'z mertve kobile perdec dobil, ko 'z njega groš. 23. On ima železne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo, alj celak mora saj 4 leta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v raznih krajih v ta namen določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega

kobilo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil

kobilo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu

▶ kobilica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kobilc

kobilz

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo radi v' shiti. Rib. Bode ſrednu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh, inu kobilz. Rib. V temu Lętu jih bode zelu malu. SOL. Ima
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kader ſe veliku podgan, miſhy, krot, shah, vęſh, molov, kebrov, kobilz, inu druge take shivadi puſtijo viditi. Ti ſtari ſo tudi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku mish Rib. Jih

kobilic
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom

kobilico

kobilzo

Kuharske Bukve (1799):	inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke koſtí, jeh s' vudam
Kuharske Bukve (1799):	Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke koſtí, jeh
Kuharske Bukve (1799):	herbet, de doſęshejo notri v' grędel med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz

▶ kocka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kocka
Rudninoslovje (1867): likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno

kockah

Kemija (1869):	rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja v majhnih kockah belosivkaste barve. Trd je, jako se da raztegniti in ugladiti
Mineralogija in geognozija (1871):	Tudi platina javi se samo čista, toda poredkoma kristalinsko, v kockah, ampak večidel v okroglastih koscih in zrnih. Vedno so jej
Mineralogija in geognozija (1871):	B4; t. = 7; g. = 3, kristalizuje v teseralnem sistemu, v kockah in dodekaëdrih. Hidroboracit je zložen iz magnezije in iz apna
Mineralogija in geognozija (1871):	raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje v kockah, pa se razkroji v hidrat železnega okisa Fe203; HO, podoba

kocke

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so pa ležale kocke. Fulvij mladenču napija, potem kakor v mislili vzame kocke in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bom še jaz malo igral s Torkvatom! ” Prijel je za kocke in stavil več — dobil je Torkvat in postavil svoje denarje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ležale kocke. Fulvij mladenču napija, potem kakor v mislili vzame kocke in je verze na mizo: „Oj kako slabo. To je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nji so sedeli lakomni igravci, tudi on strastno zgrabi za kocke, kar se mu prikaže za mizo mili proseči obraz Polikarpov
Rudninoslovje (1867):	5. IV. Posebna teža rudnin. Ako bi si izrezali enólike kocke iz raznih rudnin, n. pr. iz sadre, mramora, živca, železa
Rudninoslovje (1867):	sadre, mramora, živca, železa, svinca i zlata, ter bi te kocke déli na vago, prepričali bi se, da je njihova teža
Fizika (1869):	enako velike vodene kocke. Velika težava je pa napraviti take kocke, da bi se natanko mogla najti primérna težkota, in razun
Fizika (1869):	potem pa primérjati njih težkoto s težkoto enako velike vodene kocke. Velika težava je pa napraviti take kocke, da bi se
Fizika (1869):	kakor je bilo v §. 18. povedano, napraviti enako velike kocke iz svinca, iz lesa, iz žepla, iz železa, iz zlata

▶ kockin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kockini

Rudninoslovje (1867):	tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh
Rudninoslovje (1867):	robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej

▶ kockoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kockovno
Fizika (1869): in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen

▶ kocnjast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kocnjasta

Kemija (1869):	kuhal hrastovo skorjo ali pa šiške, tekoj se napravi gosta kocnjasta oborina. Usnje. Živalska koža ima tri različne plasti, namreč 1.
Zoologija (1875):	vodah živi samo rečna spužva (Spongilla), ki je neka zelena, kocnjasta, vejičasta stvar. Kristali so, rastline in živali V podobah menjajočih

▶ koča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koč
- kozh
  Genovefa (1841): moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna

koča

Viljem Tell (1862):	kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da

kozha

Pozhétki gramatike (1811):	bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potréba sanje vezhiga proſtora, ſe vé de. Nar boljſhi je kozha takó narejena , de vetrovi nimajo mozhí do nje, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pa véliko, je tréba sanje poſebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana , ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nozhi in kadar je tréba. Dôbro je, de je taka kozha prezej viſoka, kazih 9 ali 10 zhevljev, in de ima

kočah

kočah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo
kozhah
Genovefa (1841): v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju

kučah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka

koče

Viljem Tell (1862):	ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po
Oče naš (1885):	dovolj pomočkov v roke dali. Ko se je iz stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je

kozhe
Genovefa (1841): de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke

koči

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da
Deborah (1883):	nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom
Izidor, pobožni kmet (1887):	preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah

kozhi

Genovefa (1841):	veliko bolj pobóshni; ozhitno ſo ſe poboljſhevali in v marſiktéri kózhi, kjér je poprej nemir kraljeval, je sdaj ſlôga in ljubésen
Genovefa (1841):	koli je kaki bolnik bil, ga je obiſkála v njegovi kózhi, in njena prijasnoſt in prijetna sgovórnoſt mu je najgrenkejſhi sdravila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bilo sgorej rezheno. Tudi ſe ne ſmé v taki kozhi tabák piti, ali kaj diſhavniga, poſtavim hren , zheſen, zhebula, roshe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preneſti in jih kazih 6 — 8 ur vkup puſtiti. V kozhi mora smirej ſhe sdrava ſapa in temno biti in gorkota

kočo

Zlata Vas (1848):	lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel, si je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je
Deborah (1883):	nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj
Deborah (1883):	sem pred časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je

kozho

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtariſhi odmerli, ino mu niſo drúgiga sapuſtili, kakor ſtaro bajtizo (kozho), pa majhen ſadovnik (pungart) sravno. Poſhténimu moshu ſe je v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu dajo veſ
Genovefa (1841):	puſhavi ſkuſila. Zhe ſte ſhe tako ubógi, imate vunder lé kozho, obléko , poſteljo in po ſimi gôrko ſtanovavnizo in gorko jéd
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poloshiti in tako ſe móra preneſti v blishno hiſho ali kozho. 4. Tam ſe mora vſa obléka ſ njega porésati, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vſe te shivali zherve hitro poshró in pokonzhajo; to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rediſh. Zhe jih je pa véliko, je tréba sanje poſebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj

kučo

Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ure potem smo se zbrali že vsi in čakali pred kučo, v kateri je stanoval nas načelnik, na povelje. Prav tiho
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	junaštvo svoje. Jedva smo dobro zajeli Bilo, zasledil je knežjo kučo, odprl s silo hišne duri in zahteval sloboden vhod v
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vaščanje že večinoma odšli na pólje. Preiskali smo kučo za kučo prav na tanko toda zasačili nismo najmanjše orôžne stvarce. O
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ko so vaščanje že večinoma odšli na pólje. Preiskali smo kučo za kučo prav na tanko toda zasačili nismo najmanjše orôžne

▶ kočevski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kočevskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	v Ljubljani 7. januarija 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	se glasečo: „Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite

kočevski
Kmetijske in rokodelske novice (1847): razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz

▶ kočica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kočici
Roza Jelodvorska (1855): naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim
kočico
Roza Jelodvorska (1855): Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in

▶ kočija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kočij
Kmetijske in rokodelske novice (1844): se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse

kočija

Najdenček (1860):	pridem do lepega terga. Pred gostivnico je stala kaj lepa kočija s šterimi prelepimi konji. Lepo in primérno postavo konj ogledovaje
Najdenček (1860):	hotla stanico zapustiti in v kočijo iti, kar priderdra lepa kočija in z njé stopi pervi zdravnik iz mesta in z

kočijah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih

kočije

Divica Orleanska (1848):	ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v

kozhije
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo
kozhje
Sacrum promptuarium (1695): kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl

kočiji

kočiji
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): mi je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu

kozhy

Sacrum promptuarium (1695):	ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo
Sacrum promptuarium (1695):	lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje
Sacrum promptuarium (1695):	novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v'

kočijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v kterem je

▶ kočijaž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kočijaž

kočijaž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s

kočjaž

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tem se oglasi in mu reče, de je posebno dober kočjaž in bi rad pri njem v službo prišel. Baron ga

kočijažem
- kočijažam
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco
kočijažu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo

▶ kočinčinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kočinčinski
Tiun - Lin (1891): v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo

▶ kočljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kočljiva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri
Deborah (1883):	slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški
Revček Andrejček (1891):	si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar!

▶ kočnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kocka; kontekst

kočnike

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušena (dinstana) repa. Repo olupi, na kočnike (burfelce) pa ne premajhne zreži, s srovim maslam ali čisto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	poli. Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pet ali šest debelih krompirjev, olupi jih, zreži jih na kočnike in duši (dinstaj) jih mehko z nekoliko drobno zrezano čebulo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce) zrezane žemlje; zarumeni potem eno precej veliko čebulo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih spet posuši. Zreži zdaj pol funta špeha na majhne kočnike (burfelce), deni v ponev, de se zarumeni, perdeni pol maselca
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane prav dobre masti, pol funta moke, pol funta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Na štiri žemlje v mleku namočene ocri pol funta na kočnike (burfelce) zrezaniga špeha lepo rumeno, precedi ga v kotlič in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in v brodet (ajmoht) deneš. Žemljevi cmoki drugačni. Zreži na kočnike (burfelce) štiri žemlje in zmoči jih z enim maselcam mleka

kotzhnike

Kuharske Bukve (1799):	Timzhaſi, kader golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na kotzhnike sręsaniga ſpeha v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle
Kuharske Bukve (1799):	zvęta. Kader je ſkoraj kuhano; naręshi poſębej v' koso na kotzhnike sręsaniga ſhpeha, ga sashári na sharjávzi; ozverke poberi ven, deni

▶ kočnjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kočnik; [sskj]

kočnjaka
Zoologija (1875): vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih
kočnjakov
Zoologija (1875): pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka

▶ kod prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kod

Biblia (1584):	Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri-
Divica Orleanska (1848):	Tibo d’ Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v naše mirne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je
Čas je zlato (1864):	cekinov za vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam
Mineralogija in geognozija (1871):	vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod so razširjeni in kolikor bo mogoče povedali bomo, v kterem
Botanika (1875):	živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V

kodi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima
Zlata Vas (1850):	krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi kmalo od kodi to pride. Zakaj če je bolje mléko in če ga
Gozdovnik (1898):	naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči

▶ kodelja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kodeljo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odvzemi oklad, polij rano z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in zopet napravi takšni oklad. Tako ravnaj, dokler ni noga
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s kodeljo, ktera je z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo vodo, temu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano s suho kodeljo, ktero na nogo privežeš. Tako ravnaj vsaki dan, dokler rana
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rog toliko porezati, kolikor ga je razjedenega, potem ga s kodeljo, ktera je z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se gnoj lahko odcedi. Potem pa obvezuj rano s kodeljo in imenovanim mazilom, zdrava. Vendar moraš kožo dobro in dovolj

▶ koder veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koder

kodar

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim

koder

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v' mojo hiſho, od kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do
Robinson mlajši (1849):	S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se
Zlatorog (1886):	je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s
Gozdovnik (1898):	biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z

kudar
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki

▶ koder samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kodre

Gozdovnik (1898):	bonansi. « »To pač morem, don Baraha,« odgovori Oročej, svoje dolge kodre ponosno tresoč. »Le poglejte način in sestavo tega kamenja, pa
Gozdovnik (1898):	kaj ste se že zdramili? Kaj ne, kdor ima take kodre in tako debel klobuk, v kterem se je ugnezdil prah

kodri
Zlatorog (1886): leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve
kodrih
Sveti večer (1866): čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je

▶ koderkoli prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

koderkoli
Kmetijske in rokodelske novice (1844): odrinila. Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost

▶ kodrast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kodrasta
- kodraſta
  Genovefa (1841): dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na
kodraste
- kodraſte
  Genovefa (1841): je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de
kodrasto
- kodraſto
  Genovefa (1841): trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te

▶ koeficient samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koeficient

koeficijent

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b

koeficientov
- koeficijentov
  Aritmetika za učiteljišča (1885): ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš
koeficientu
- koeficijentu
  Aritmetika za učiteljišča (1885): korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh

▶ kofe samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kofe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je ne pozna dan današnji? Ali ni vse

kofeta

kafeta
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém

kofeta

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	beljaka med smeteno. Spenjeno mleko s kofetovim duham. Deset lotov kofeta počasi žgi, potem pol maselca kropa nanj vli in pusti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene z nekoliko vanilijo in perli toliko prav močniga černiga kofeta, kolikor se ga navadno potrebuje. Potem pa eno pičlo periše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah 10 kop. Kave (kofeta) se manj pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10

▶ kofein samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kofein
- kafejin
  Kemija (1869): jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali

▶ koga zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koga

Genovefa (1841):	ví? O, kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je

▶ koh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuha; Pleteršnik

koh

Kuharske Bukve (1799):	Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta. 96. Kuhanje od bęliga kruha
Kuharske Bukve (1799):	Savęsana potiza s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje
Kuharske Bukve (1799):	okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo smęſhaj, dvę shęmle v' mlęki namozhi
Kuharske Bukve (1799):	vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta
Kuharske Bukve (1799):	inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj do rahliga v'
Kuharske Bukve (1799):	vlì vinſki ſhatoo, inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj

▶ kohorta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kohorte
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je

▶ koji zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koja

Mineralogija in geognozija (1871):	so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi na zemljo še
Zoologija (1875):	zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih
Zlatorog (1886):	Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih

kojem

Mineralogija in geognozija (1871):	vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga
Zoologija (1875):	Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se
Zoologija (1875):	gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč
Gozdovnik (1898):	sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam

kojih

Mineralogija in geognozija (1871):	videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko
Mineralogija in geognozija (1871):	se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili
Zoologija (1875):	sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno
Zoologija (1875):	simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži
Zoologija (1875):	take opisovale. Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda
Zoologija (1875):	spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo
Zoologija (1875):	tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali
Zoologija (1875):	na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši

kojimi

Zoologija (1875):	so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so
Zoologija (1875):	je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne

▶ kokica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kokica
Zoologija (1875): Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim

▶ koklja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koklja
- kokla
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje
koklje
- kokle
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ter tjè téka in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne

▶ kokolit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

temnozelen zrnast piroksenski mineral; kontekst

kokolit

Rudninoslovje (1867):	diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih
Mineralogija in geognozija (1871):	augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote

▶ kokon samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kokon

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa drugo, ki ji na Laſhkim galeta, na Franzoskim pa kokon pravijo, podobno rumenimu ali pa belimu jajzhiku. Takrat ko ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſebej; taki kokoni ſo drajſhi, pa manj shide dajo. En kokon imá okoli 900 — 1200 zhevljev dolgo shidano nit, in 200
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shido delati, poginejo, preden jo dodelajo. Vzhaſi dva zherva en kokon delata in taka shida je slo smedena, . in ſe sató

kokoni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sató rada terga, in ni enakogladka. Tudi ſe morajo vmasani kokoni poſebej djati; 2. moraſh vediti, de ſe shida pod 7
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imaſh zherve, de belo shido predejo, deni jih poſebej; taki kokoni ſo drajſhi, pa manj shide dajo. En kokon imá okoli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S ſlabo shido ſe potlej ſpet ravno tako ravná, ſlabi kokoni ſe ravno takó kakor dobri isſnujejo. Mokro shido na kupi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pokop 'melo. S. Reja shidnih zhervov ali goſénz. (Na dalje. ) Kokoni sa ſéme. Islesheni metulji nimajo drujih shelj, kakor porozhiti in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro poſuſhe. To ſe takó dolgo dela, de ſo vſi kokoni isſnovani. S ſlabo shido ſe potlej ſpet ravno tako ravná
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dobri kokoni ſo, kteri ſo zhverſti in terdi, in ko jih potreſeſh

kokonov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe védno kuri, de voda smirej vrozha oſtane, ſe nékaj kokonov dene in ſe od kazih 7, 8, 10 ali 12
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je teshko s beſedo takó dopovedati, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vkup sa eno nit na motovilze ſnujejo ; od belih kokonov poſebej, od drusih pa ſpet poſebej, in ſe ſhtrene potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	debela in gladka; 3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od kokonov bavelo obrati, in to she takrat, ko jp pervizh obiraſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne prodá, torej je tréba 7, 8, 10 ali 12 kokonov sa eno nit vkup motati. Od kolikor kokonov ſi sazhel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali 12 kokonov sa eno nit vkup motati. Od kolikor kokonov ſi sazhel, po toliko jih smirej sa eno nit jemlji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dene in ſe od kazih 7, 8, 10 ali 12 kokonov nitke vsamejo in vkup sa eno nit na motovilze ſnujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goldinarjev prodá. Takó 20,000 zhervov bo dalo okoli 60 funtov kokonov, ali 6 — 10 funtov shide, in vezh ko 60 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	500 kokonov gre na 1 funt, in 10 — 12 funtov kokonov dajo 1 funt shide, ki ſe po 8— 10 goldinarjev

▶ kokoš samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kokoš

kakuſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh-

kokoš

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ne morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter
Zoologija (1875):	časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali
Zoologija (1875):	ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da

kokoši

kokoš
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin

kokoši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	misli na to, dokler je čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po
Zoologija (1875):	in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji

kokuſhi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	painjov leteti; kader ſe raze al druge povodne tize koplejo, kokuſhi pa v'prahu, kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju, kir en malu dima
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	glavo lohku doſeshe, bode v' 14. dneh prov debęla. Nobene kokuſhi nepuſti valiti, katira ni poltreki letu ſtara, inu tudi nikar
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle

kokošim
- kokošem
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker
- kokošim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern
- kokuſham
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi

▶ koks samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koks

Rudninoslovje (1867):	i naposled ostane neka črna, žlindrasta stvar, ki jo imenujemo koks. Koks gori brez plamena i brez duha.
Rudninoslovje (1867):	naposled ostane neka črna, žlindrasta stvar, ki jo imenujemo koks. Koks gori brez plamena i brez duha.
Kemija (1869):	dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav dobro gorivo. Sveteči plin je brez

▶ kol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kol

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na

koli

kolmi

Oče naš (1854):	topov napeljati. To Podgojzdanov ni vstrašilo. Zagradili so se s kolmi in plavajočimi drevési. Za starim, požganim čuvajskim stolpom (turnom) so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	trave, pa ne z orožjem v roki, ampak le s kolmí, palicami in prekljami, in hipoma se je armada udala in

kolom
- kolam
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne

kolov

Robinson mlajši (1849):	nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih

kolu
Gozdovnik (1898): pila že danes kri belih, in samo eden stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda

▶ kola samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kola

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	večidel vsi brali, de bodo slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli

kolih
- kolah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce

▶ kolač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolačev
Robinson mlajši (1849): kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak

▶ kolaček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolačke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z

▶ kolar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolar
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva
kolarje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les
kolarjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo

▶ kolarnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolnica; [sskj]

kolarnica
- kolarnico
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane

▶ kolarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolarstva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš

▶ kolčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolčnega
Zoologija (1875): zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z

▶ kolebalo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nihalo; kontekst

kolebalo
Fizika (1869): 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder

▶ koleda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koleda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že

▶ koledar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koledar

Tine in Jerica (1852):	to z lesenim klinčkam opravil. Vse stroške je pridno v koledar zapisoval. Pa kaj pomaga možu, na smert se z delam
Astronomija (1869):	mest. Onim so bile zvezde: časomér, kažipot, severnica, tlakomér in koledar, ti pa le malokdaj povzdignejo svoje oči iz tesnih mestnih
Astronomija (1869):	so ga tudi protestanti sprejeli. Le na Ruskem so Julijev koledar obdržali, zato so s štetjem časa zdaj za 12 dni
Astronomija (1869):	meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar sem že omenil, in toraj hočem tukaj le še skratka
Astronomija (1869):	Gregorijev koledar se je precej v vseh katoliških deželah vpeljal, v 18.
Astronomija (1869):	mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj ugoden in varen pripomoček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	veljá. Naši najbližji bratje na jugu imajo „pučke škole”, „pučki koledar” itd., kajti oni, kakor mi razločujejo „nation” in „volk”. Vsaj

▶ kolednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolednik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé

▶ kolenčast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolenčasta
Botanika (1875): votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali

▶ koleno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés
Gozdovnik (1898):	Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez

kolena

Sacrum promptuarium (1695):	inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha
Zlata Vas (1848):	govoriti, kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša
Divica Orleanska (1848):	ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se ne brani več! Od
Robinson mlajši (1849):	jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov
Robinson mlajši (1849):	„Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imel eno nogo daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in
Ferdinand (1884):	Anica pade predenj od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako

kolene

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hvale, inu zhaſty perneſla. Per leti oblubi ozhmo na naſhe kolene doli pokIeknit, Chriſtuſa sa negov zartano kry sahvalit, inu rezh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker Chriſtus naſh Odreſhenik, pred naſhiga Nebeſhkiga Ozheta na naſhe kolene doli paſti, inu h'nemu rezh: Affectus. O Bog vezhne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na kolene

koleni
Deborah (1883): me! Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah

kolenih

Divica Orleanska (1848):	ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo

koleno
Divica Orleanska (1848): gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili

kolenu

Divica Orleanska (1848):	so, Ne smejo zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje

▶ kolera samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako
kolere
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele več pomerlo takih, ki so se

koleri

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	starčka popolnoma poterlo. Umerla mu je še druga sestra na koleri in njegov prijatelj korar Bader. Od žalosti ves pobit je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Bader. Od žalosti ves pobit je tudi on zbolel na koleri in je, previden sè sv. zakramenti, ves vdan v božjo

▶ koleraba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolerabe

Kuharske Bukve (1799):	muſkaplęta, inu ſolì; to męſhaj, inu s' tim namaſhi svotlene Kolerabe, pokrove s' prejo goripovęshi, inu na meſni shupi ſkuhaj; shupo
Kuharske Bukve (1799):	v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę kolerabe eno jajze inu eno shlizo mlęka, en malo ribaniga kruha
Kuharske Bukve (1799):	daj na miso. 10. Pemſka shupa. Sręshi na podolgaſto, sęle, kolerabe, laſhke brokole, korenje, ſpargelne, kavle, rępo; deni kuhat, de ſe
Kuharske Bukve (1799):	ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe ſe olupio, na verhi en pokrov odręshe, is ſręde
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe.

▶ kolesce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolesc
- kolesec
  Fizika (1869): zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj

kolesca

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih
Fizika (1869):	to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na

koleſza

Kuharske Bukve (1799):	ſe rumeno sapezhe; perlì enmalo goveje shupe, inu ene kolęſza od lemone, de ſe v' kosi prekuha. Kader je mehka
Kuharske Bukve (1799):	puſtí; rapunzel ſe ſkuha, ozhędi; pęſo inu rapunzel sręshi na koleſza, oſóli s' ojlam inu jęſiham, rasloshi zhedno v' ſklędo. 285.
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' njimi, potręſi s' zukram, inu ſlęherno kolęſze
Kuharske Bukve (1799):	perdeni nagelshbiz, zukra, drobno sręsaniga lupka od lemon, inu na koleſza sręsane lemone vſe to naj ſe kuha, dokler ſe en

kolesce
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske

kolescem

koleſzam

Kuharske Bukve (1799):	teſtó, potręſi gori sręsane rakove vratove, rasręshi na bleke s' kolęſzam, bleke povì, inu jih puſti ſhe enmalo na gorkim
Kuharske Bukve (1799):	inu 10 lotov moke; svalaj teſtó na tanko, ręshi s' kolęſzam trivoglate blęke, deni gori kakiga maſhenja; savì ſkup, poſtavlaj na

▶ kolesje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolesja

Fizika (1869):	priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b
Fizika (1869):	vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in

kolesje

Fizika (1869):	s pomočjo svoje osi zvezana s kolesjem, in ako se kolesje tudi zavira prav hitro eden za drugim vsakikrat le za
Fizika (1869):	Zagozda, Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92.

kolesjem
Fizika (1869): je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in da se ne vé za gotovo, kdo in kdaj

▶ kolesnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolesnik
- koleſnik
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo
kolesniki
- koleſniki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka
kolesnikih
- koleſnikih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove

▶ kolešček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

koleščke

koleščike

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne

koleščkov
- koleščikov
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se

▶ koli členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koli

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak pravite: Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo
Zlata Vas (1848):	jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo
Zlata Vas (1848):	nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je
Robinson mlajši (1849):	stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže
Deborah (1883):	poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj? on vse ve.
Občno vzgojeslovje (1887):	škode tega ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja

kolj

Tine in Jerica (1852):	Po vsih krajih sam ravna Vse reči. Oče, vse kar kolj imam, Tebi zdaj zročim, Žalost s tem si polahkam, Miren
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	uzrokujejo še vedno veliko rogoviljenja. Vsaka stran se napenja kakor kolj se more, svoj namen doseči. V Valahii jih je že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	krivemu), kterega hoče gosposka v oblast dobiti, bodi si kakor kolj pomaga, da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	serca v njem (da je figa mož)”. Kadar deželi kakoršna kolj nevarnost pretí ali žuga, ima vsak predstavnik svoje može v

kul

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krivu sturiti, inu koker debi vſe nar ſveteiſhi bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar kul hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu od naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar kul hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Ja kar kul greha ſturimo, kar kul hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe sgody skus pomankeine te
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Inu v'dobrim vſelei ostati, Tu sagovei Kristianski stan Kar kul ima hud'ga ime, Med tem ta greh nar huiſhi je

kuli

Biblia (1584):	eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku
Biblia (1584):	Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti
Biblia (1584):	ſvoj krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak
Biblia (1584):	inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku
Biblia (1584):	nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim
Biblia (1584):	Pole, Letu je moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je
Biblia (1584):	eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode
Biblia (1584):	Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku

▶ koliba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koliba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s

▶ količ samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količu
- kolizhu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo

▶ količek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta

količki

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	izreži, z ukuhanjem pomaži, z ostalim testam, iz kteriga se količki narede, prepleti, z ubitimi jajci pomaži, na plehu s popirnim

▶ količina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količini
Aritmetika za učiteljišča (1885): 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri

količino

Aritmetika za učiteljišča (1885):	produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano

▶ količkaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količkaj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega
Zoologija (1875):	ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš.
Revček Andrejček (1891):	Kakor pa se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in

količkanj

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pridno pazijo na vse goveje bolezni, če se jim le količkanj čudne zde. Bolja je perva skerb, kakor prepozni kes! Poglavitna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tisto ponočnjaško: „Šopek narodnih pesem”, ktera se v krčmi med količkanj olikanimi zbog njene surovosti nerada sliši in ktero je skladatelj

količkej

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako še hoditi zamore, in pade na tla, če le količkej s perstom na križ pritisneš. Po velikem trudu se živinče
Spisi Krištofa Šmida (1883):	starega ribča, z eno besedo vse, ki so jim le količkej dobrega storili.

▶ kolik zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega

kolika

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno
Fizika (1869):	Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na
Fizika (1869):	Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na dva dela, da se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch
Gozdovnik (1898):	»Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi

koliki
Fizika (1869): dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65
kolikih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj

koliko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil

▶ kolika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolika

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vode ne, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in

▶ kolikaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količkaj; [sskj]

kolikaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci
Mineralogija in geognozija (1871):	kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano

▶ kolikanj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolikanj

kalikajn
Sacrum promptuarium (1695): je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor

kolikajn

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to, kar je bilu od njega govorjeni! Luk. 2, 33. Kolikajn vezh ſe Jęsus Chriſtus premſhluje, tolikajn vezh zhudeshov ſe v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſlepta, inu terdovratnoſt téh duſh, katére ſo jim tolikajn lubſhi, kolikajn vezh ſe vidi, de je sa njé djanu, sa katérih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga ſam da, inu on je tolikajn dalej od tebe, kolikajn blishaj męjni, de je sràvèn tebe. Takih Chriſtjanov s' eno

kolikanj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hlapzu, zhe mu je kakor goſpodarju. Ako ſo goſpoda kleli, kolikanj bolj bodo ſhe njegove pòſle! Pa ne bojte ſe jih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jati; kolikanj bolj jim bo vaſh nebeſhki Ozhe dobriga duha dal, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič: živini
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le

kolkajn

Ta male katechismus (1768):	Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim

kulikajn

Sacrum promptuarium (1695):	je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige
Sacrum promptuarium (1695):	vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat

kulkain

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi bati, de bi taku naſrezhnu na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mogu, zhes tu ſe je ob tulkain vezh sazhuditi, ob kulkain britkeiſhi je tu bilu timu nar ſveteiſhimu ſerzu naſhiga JESUſa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kraju na biu ſvoiga mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu

▶ koliko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koliko

Genovefa (1841):	prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe
Divica Orleanska (1848):	francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj dobrega dozori. Pogleda okoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so tako slabe
Aritmetika za učiteljišča (1885):	senzarije ter 178 mark po 100 gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	V katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego njega 5kratnik. Koliko je število?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	18.* Koliko % se računa, ako dá a) 400 gl. kap. v 2

koliku

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe?
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali

koljkanj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga

koljko

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	to: „Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino

kolko

Pozhétki gramatike (1811):	opominja rekozh: Kadar otroke vuzhimo, imajmo pravo méro, kaj ino kolko rasvumiti premórejo, to je, ravnajmo ſe po njih samóshnoſti. Nikar
Pozhétki gramatike (1811):	kákſhniga opravka ſi ſe lótil? Combien d'ennemis n'a-t-il pas vaincus? Kolko ſovrashnikov ni li premagal? Quand la race de Cain se

kolku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen

kuliku

Biblia (1584):	li na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe
Biblia (1584):	Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de
Biblia (1584):	v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe
Biblia (1584):	bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz
Biblia (1584):	kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte

▶ kolikokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolikokrat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nékedaj je Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki bi se lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen
Rudninoslovje (1867):	Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te rudnine
Rudninoslovje (1867):	tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra

kolikukrat

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęru vy na vaſhiga bishniga imate, je drugazhi bôl ſtanovitnu. Kolikukrat ſi ſlushabniki tiga myrú, vaſhi duhovni paſtirji vſo mujo sabſtójn
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhparal ne proſhnje ne ſolsę. Kolikukrat ſim njim tvojo ſtraſhno ſodbo, o moj Bog, inu ſpęt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' kaj sa en ſtan ſte vy vaſhiga Isvelizharja perpravili! kolikukrat ſe je on, de bi vaſs od bresna, kamer ſte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de bi vaſs od bresna, kamer ſte tekli, nasaj dershal, kolikukrat ſe vam je on ravnu v' taki podóbi na pot

kolk'krat

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mi bolnó ſerzé osdrávi, Ker, de samóre vſe molítev, právi. ” „Kolk'kràt od tód klezhála ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe molítev, právi. ” „Kolk'kràt od tód klezhála ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh Marije : „,Savrézhi v jési ga, moj Bóg

kolkukrat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſgubil, katiro sè uſſellej na skrivnem, inu na samem imel? kolkukrat ſhlobedrash ti kaj naprej, kar tebe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kjer sem jeſt tolku dush vekumej v' pogublenje pridti videla. Kolkukrat sem se jeſt milu jokalla ſa tu, de njeh tolkajn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nanuzajo, ali zel shkoduvajo, ter doſtikrat kreh inu ſmotnave naredę? kolkukrat so ludji ſhe tvoje slabuſte ſamirkali, inu ti se to

kolkukret

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam ſhe nakup, inu sa poredniſhi rezhy, koker Judesh, predali? kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhy, koker Judesh, predali? kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo

▶ kolikor veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolikor

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje
Zlata Vas (1848):	ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je
Robinson mlajši (1849):	k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj svoje žene iskat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev
Botanika (1875):	kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično žetvijo.
Tiun - Lin (1891):	V tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to
Revček Andrejček (1891):	obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen. Vsi imajo Pavleta radi, kolikor jih je pri hiši. Le ti si jedina, ki se

koljkor

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender

kolker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma

kolkor

Pozhétki gramatike (1811):	autant qu'on le peut. Se imamo termi drugih Iudi perlizhiti, kolkor samóremo; tukaj oſtane le, ker je nemeſtimé, ko ſe nanaſha
Pozhétki gramatike (1811):	la campagne toute belle qu'elle est, naj bo polje lepo, kolkor hozhe. PETA STAVA. Peto pleme beſedi. GLAGOL. Glagol je beſeda
Pozhétki gramatike (1811):	perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred a, o, u
Pozhétki gramatike (1811):	manj; aussi, tako, ravno tako, enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage que
Pozhétki gramatike (1811):	ſtanu rojen (:rojeni:) tout savant que vous êtes, bodi vuzhen kolkor hozheſh: la campagne toute belle qu'elle est, naj bo polje

kulikor

Kuharske Bukve (1799):	en pitni kosarz vína perlì, ſok od pol lemóne; jęſiha kulikor je tręba kíſati, rędke zhiſte grahove shupe; ſpęt pokrì, de
Kuharske Bukve (1799):	kader je riba perſtavlena. Dęlaj jo na to visho: sa kulikor ludí je riba, tulikaj po dva
Kuharske Bukve (1799):	kulikor na tęsho vìſhin, tuliko zukra. Na zuker vlì en maſelz
Kuharske Bukve (1799):	ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu na ſlęherni
Kuharske Bukve (1799):	drobno rasſękaj. Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove vratove, oſoli, inu
Kuharske Bukve (1799):	polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni, kulikor ga je takiga, de ſe vę, de bo mehek poſtal

kulker

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu, ni ſamu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu ſvojo roko h' ſvoji malariji perſtaviu, inu per tiſti kulker tulku ſkerbnu smalou, inu skus to ſkerb inu pridnoſt je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti zhes nas, ſe mi kulker premoremo, vſi naſhi voli odpovemo, inu tiſto kakerſhna kol bodi

▶ kolikorkolikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP

kolikorkolikrat
- kolikorkoli krati(združena oblika)
  Fizika (1869): vselej spet poprejšnji prostor, ako ga še tako močno in kolikorkoli krati tlačimo. Zrak je tedaj popolnoma prožen. Jako prožna telesa

▶ kolikorkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolikorkrat

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je pri meni na
Čas je zlato (1864):	darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je

koljkorkrat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj

kolkerkrat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali k'temu na karkolſe no viſho kaj perpomorejo. 4. Kolkerkrat ſa pogrebam enega brata, ali seſtre, ali tudi drugeh merlizhov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enega brata, ali seſtre, ali tudi drugeh merlizhov gredó. 5. Kolkerkrat 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre v' Bratovski Zirqvi S. Joſhefa S. Ma
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Kolkerkrat se odjędl, ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de se tvoje dellu oppravel, ſlaſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali is usmilenja wugejme dado, ali kaj dobrega ſturę. 3. Kolkerkrat ali sami od sebe, ali skus druge sovraſhne ludy iſnyrę
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe puſtil
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu ſturite. kaderkol boſte vi pyli. k'mojimu ſpominu. Sakaj kolkerkrat boſte vi ta kruh jędli , inu ta kelh pyli, boſte
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli, kInu v'temu, kader ſo onyjędli, je
Kratkozhasne uganke (1788):	bradi, ali na roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny ſapored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal

▶ kolikost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količina; [sskj]

kolikost

Kemija (1869):	to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je
Kemija (1869):	447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti

kolikosti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je

▶ kolikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolikrat

Rudninoslovje (1867):	teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh
Rudninoslovje (1867):	vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode

kolikratov
Rudninoslovje (1867): laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode.

▶ kolikršen zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolikršnega
- kolikoršniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba

▶ kolikšen zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolikšen
- kolikošen
  Rudninoslovje (1867): tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo
- kolikšen
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo

▶ kolikšinost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

mera; Vodnik

kolikšinost

kolkſhinoſt

Pozhétki gramatike (1811):	t. d. So tudi druge ſhtevilne imena, ktire imenujejo kákſhino kólkſhinoſt, kakor bí bila kaj zéliga, poſtavim: une dixaine, deſet ali
Pozhétki gramatike (1811):	je prav, na beſede bol vashne in poménlive v' govoru. Kolkſhinoſt slógov. Vprava. I. Dolg je vſaki slog s' klukaſtim vdarjam

kolikšinosti

kolkſhinoſti

Pozhétki gramatike (1811):	en dél zele kólkſhinoſti, kakor la plupart de, vézhidél, un infinité de, bres ſhtevila
Pozhétki gramatike (1811):	ſamih dveh rezhi, to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi

▶ kolina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koline

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	koline? ” Na to gré svojo pot in misli na to, dokler
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako

▶ kolisej samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

kolisej
- koliseum
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena. Kdo pa zamore
koliseju
- koliseumu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu

▶ kolje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolje
Robinson mlajši (1849): po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom
koljem
Robinson mlajši (1849): iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva

▶ kolmežov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kolmežovih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer

▶ kolo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koles

Fizika (1869):	najmnogovrstniji način. Kolo na vratilu, se pokazuje v podobi zobatih koles, v podobi valjarja naših oknenih zastorov (rulet) in v podobi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	udarjalo mi je šumenje morskih valov in trudno delovanje parnikovih koles, kar me je tudi hipoma zdramilo, ter sililo mi v

koleſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843): perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé

kolesa

kola
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga

kolesa

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba
Fizika (1869):	med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj
Gozdovnik (1898):	verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora

koleſa

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de

kolesom
Fizika (1869): se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri urah na

kolesu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	voz, dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in nam je um dal, da se deržimo v tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega

kolo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem. Kolo to pa je tako veliko, da ne pride več tje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je mogoče , da bi ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo v njem in nam je um dal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	al čas, kakor smo izzačetka rekli, je tisto silno kolo, ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega

▶ kolobar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolobar

Astronomija (1869):	idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji
Botanika (1875):	kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti
Botanika (1875):	cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna

kolobarja
Sveta grofinja Genofefa (1857): luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v
kolobarje
Botanika (1875): okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi

kolobarju

kolobarji

Botanika (1875):	je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri
Tiun - Lin (1891):	tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako

kolobarju
Botanika (1875): žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne

▶ kolobarček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolobarčkov
- kolobarcev
  Zoologija (1875): Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in

▶ kolobarnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolobarnic
Botanika (1875): ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj

kolobarnice

Botanika (1875):	c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime
Botanika (1875):	cevi pikaste in mrežaste in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d

▶ kolobocija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolobocije
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova

▶ kolodij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolodij
Kemija (1869): V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari

▶ kolodvor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolodvora

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	slavoloki, venci, zastavami, podobami cara. Ko je car stopil iz kolodvora, je zagromelo „urá! ” iz tisoč in tisoč ust brezbrojnih množic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	na dvorišči gostilnice „zum Baieriscben Hof” na Dunajski cesti blizo kolodvora po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljenih kakih 8

▶ kolofonija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kolofonije

kalafonje

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar

▶ koloturnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

škripec; Pleteršnik

koloturnik

Fizika (1869):

Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient

▶ kolovoz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolovoz

kolovos

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes hribe in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po

kolovoza
- kolovosa
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi

kolovoze

kolo vose(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

fushine, velike kladva in koſne kovázhnize; velike in male zeſté, kolo vose in ſtesé. Po poſebnih snaminjih ſe raslozhijo meſta, tergi

kolovozi
- kolovosi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi prekrishane.
kolovozu
- kolovosu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti
- kolovozu
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): se je iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride

▶ kolovrat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolovrat

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drevó na ſhtoru, ni slo drag. ) Kdor ſe bo ta kolovrat* napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je

kolovrata

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozhetu pománkovalo, zhe ti nameſto paſtirſke palize pero, ino nameſto kolovrata bukve v' roke vsemeſh, bom jim pa jes sameſtil. Alj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtarih krajnſkih oſtati? Nikdar nikar! Şlaba goſpodinja, ktera ſe ſtariga kolovrata dershi, a k o je le v ſtanu, zheſkiga ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şhkoſizhku na Bukovo. „— Le ſhkoda, de Hribarjev Jakob zheſ„kiga kolovrata ſhe ni videl. ” *) — Sled Ciriloviga obréda (ritus) na Krajnskim. Kristjanstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kolovratu. Le k vaſhimu pridu vaſ nagovorjam. Poprimite ſe zheſkiga kolovrata, de bo v nekih letih ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi
Fizika (1869):	ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno ročico (kljuko) navadnega kolovrata. Ker se vrti vratilo, vrti se pa tudi nanj nataknjen
Fizika (1869):	je pripraven konduktor (Pod. 181.). 202 S pomočjo močnega električnega kolovrata se dá napraviti cela vrsta poskusov, ki deloma imajo znanstveno

kolovrate

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli

kolovraſhzhike

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolovraſhzhike predle, bi nam mogel dati sraven previdniga plazhila, tudi kolovraſhzhike; kér prediza bi mógla predolgo preſti, preden bi ſi sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	2) „Kdor bi hotel imeti, de bi mu na take kolovraſhzhike predle, bi nam mogel dati sraven previdniga plazhila, tudi kolovraſhzhike
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	preden bi ſi sa tak kolovraſhzhik perpredla. ” 3) „Na te kolovraſhzhike ſe da prashnje prav tanjko in terdno preſti. ” — „Tanjko tudi

kolovrati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo. Sam

kolovratom
- kolovratam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti

kolovratov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kjer vsáka mermrajočí dalje gre. Naznanje. Unidan ſim nekaj čeških kolovratov iz Českiga dobil, ktere po 5 gold. 50 kr. prodajam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſliniti, bo terji, taka sa oſnovo ; sraven pa is domazhih kolovratov sa otek: to bi bilo tkavzam vſtresheno, platno goſto, tanjko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſej bo ta poduk do ſabote terpel. Naſhe predize takih kolovratov ſhe nikoli vidile niſo, pa ko ſo k njim perſedle

kolovratu

Genovefa (1841):	In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in

▶ kolovratar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izdelovalec kolovratov; kontekst

kolovratarji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero

▶ kom. okrajšava ↘ goo300k, IMP

kom.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja

▶ komaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

komaj

Kuharske Bukve (1799):	snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè
Zlata Vas (1850):	Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko
Rudninoslovje (1867):	višav i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na
Mineralogija in geognozija (1871):	ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako
Oče naš (1885):	je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega

komej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Pred nekoliko leti je bil med nami še po imeni komej znan, in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je
Zlata Vas (1850):	je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le malo je bilo tacih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tudi pót do njega še kaj znana. « Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí

kumaj

Sacrum promptuarium (1695):	pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju
Sacrum promptuarium (1695):	50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj
Sacrum promptuarium (1695):	poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu
Sacrum promptuarium (1695):	Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty
Sacrum promptuarium (1695):	je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim

kumei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory, ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory, ſe shi ta natura sgrosy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi pa ſe kumei enkret h' tiſti podamo, inu ſhe tedei, de je lih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe od delezh enu vreme perkashe, katiru kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali naſhu ſerze tudi taku ozhe, koker naſh jesik moli? kumei ſe od delezh enu vreme perkashe, katiru kei hudiga prety

kumej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dergi nisem jeſt tolkajn sIadkuſte se uſhila, koker na samem. Kumej sem bla tri lejta stara so mene moji starshi s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	exempel, koker skua enega sholmashtra. Moj Jeſus, ke je bil kumej na ta svejt rojen, se je ſhe svoje nadolſhne tovarshe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je Chriſtus v'timu vertu Gethsemani tu shiuleine perpraulat sazheu. Kumej je pa ta Syn Boshji s' ſvoimi Jogri v' ta
Abecedika ali Plateltof (1789):	eng Schprikla ulomi, taku leſchiſch ti na tlach. On je kumej ſrekl, toku ße je tudi to pergodilu Ludwig je dolipadl

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok
Oče naš (1854):	Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila černa in na njegovo klicanje mu Avguštin ni odgovoril. Nacetu ni nič druzega ostalo, kakor
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Klicanje svetiga Duha. K temu mi moraš pa Ti, o Bog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	začujeta mlinar in Italijan nek strašen jok in stok in klicanje na pomoč. Obadva vstaneta in ideta gledat, kaj da je
Oče naš (1885):	Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila črna in na njegovo klicanje mu Avguštin ni odgovoril. Nacetu ni nič druzega ostalo, kakor
Tiun - Lin (1891):	da bi kdo povprašal za me, in na vse moje klicanje in ropotanje vender ni prišel noben služabnik. Vrata so bila
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Kot glavni pripomoček zoper vse skušnjave in zalezovanje hudičevo služi klicanje presvetih

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 27 →

← ↑ →

Divica Orleanska (1848):	živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še
Divica Orleanska (1848):	Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu
Divica Orleanska (1848):	ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo
Divica Orleanska (1848):	biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne
Divica Orleanska (1848):	kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne
Divica Orleanska (1848):	v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči

Divica Orleanska (1848):	Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu
Divica Orleanska (1848):	kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši

Gozdovnik (1898):	Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož
Gozdovnik (1898):	ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne

Gozdovnik (1898):	vakveri med prepirajoči se stranki. »Vun z razbojnikoma! « kliče gospodar. Komančeva neustrašenost je ljudem ugajala, pa si je hitro pridobil njihno
Gozdovnik (1898):	da bode svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in dejanja Komančeva. Ali znak mu bo naredil, znak, da oglavek je njegov

Gozdovnik (1898):	oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti prisotnost Komančevo. No, njih strpljivost je imela prestati trdo poskušnjo. Dan je
Gozdovnik (1898):	brat? « Wilson dene ježevčev gumb v podano in odprto roko Komančevo. Ta je premotrival to znamenje. »Moj beli brat je prijatelj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pravici pot gladiti. lz Vipave 4. jan. — Zopet je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega
Zoologija (1875):	spadajo tako imenovani moskitos v vročih pokrajinah in pa golubaški komar (Simulia columbaschensis), ki se časih v gostih rojih pokaže v

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	govoril, se v hipu zgodí. Se vsulo je bankovcov kakor komarjev, Le škoda, da tolsti preveč so že b'li! In kaj
Zoologija (1875):	odkupiti od nadležnih in škodljivih gosenic, moljev, grinj in zaplivkov, komarjev in vse vojske sitnih mrčesov. In vendar ukupnost škodo trpela

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ktera se je pri sedaj bolnem konju rabila, kakor ujzda, komat, zagrinjalo itd. se ne sme pri nobenem drugem konju rabiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako ga pa vpregaš ali jezdariš, moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne pritiska na ranjeno mesto, sicer bo rana

Mineralogija in geognozija (1871):	oksidu. 4. Rombovi dodekaëder, ∞ O, pod. 15. (granat). 5. Kombinacija njegova z oktaëdrom ∞ O, najde se pri galunu in
Mineralogija in geognozija (1871):	O ∞, pod. 13. (Galenit, fluorit, sol, železni kiz). 3. Kombinacija obeh prejšnjih je narisana v pod. 5; najde se na
Mineralogija in geognozija (1871):	je narisana v pod. 5; najde se na kobaltovem kizu; kombinacija teh dveh izraženih v ravnovagi je narisana v pod. 14

Mineralogija in geognozija (1871):	Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje
Mineralogija in geognozija (1871):	raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shternf. Saj ne bodo komędijo jègrali — Naj ſe poberó — mi dva ſva narasen — Tulp. Ampak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta bart ſim jeſt ſalil — — Shéna —-- ti dobru igraſh tvojo komędijo. Nęshka. (luſhtno. ) Inu jeſt , vaſha Gnada? Goſpá. (ruto pręd uſtmi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani. Vražniki so pa besedi
Astronomija (1869):	Posebno čudne prikazni so pa konečno repatice (kometi) deloma že zato, ker imajo kmalu bolj kmalu manj svitlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s sedežem v Kamniku: g. Janez Supanc, sedej c. k. komisar v Trebnim, — s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Rimu s pripomočjo dunajskega višjega škofa izdelana, je izvoljena posebna komisija. — Od 16. t. m. je po višjem povelji nakupovanje kónj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Pincgavskega) plemena, da jih gospodarji smejo spuščati po navadni tarifi. Komisija, katera te licence daje, pride v Ljubljano (v živinozdravniško šolo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	zemlji! ” ostal je — glas vpijočega v puščavi. ― (C. kr. deželna komísija za povzdigo konjereje) bo žebce tacih gospodarjev, kateri želijo dovoljenja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija je svoje predloge izročila tamošnji deželni vladi, al pri njej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tistih krajih Ipavske, in nižje v Goriškim, Štanjelske in Rihenberške komisije, koder po soldanih nar bolji vina rastejo, se je zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so bili dobri izdelki. — A. Steklasa mlinar iz Zajasovnika Mekinske komisije se ni slabo z štermi podóbami kmetijskiga oródja obnesil, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po ptujih deželah, posébno pa tisti, ki jih v Berdski komisii izdelujejo, kterih nam je A. Jelenc iz Ihana v razstavo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. G. F. Dubois vlastnik žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolshnoſt pogoriſhe pregledati in svediti, kako je ogenj perſhel, in komiſijonar bo ſkerbel, de bodo vſi en dan perſhli, pogoriſhe pregledali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo, je bo k daljimu v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vſak kraj ima ſvojiga piſarja, ki ſe mu pravi komiſijonar; on sapiſhe vſaziga poſebej, kteri hozhe v drushbo ſtopiti, od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in visharji drushbe prêzej pride, in ſhkodo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtala, de ſe pogoriſhe ſpet is sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljubesni vſak, kteri své, de ſe je kdo prezénil, to komiſijonarju dolshan povédati. 26. Pohiſhtva sa mènj, kakor sa 25 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo verſtno ſhtevilo pride. 30. Vſako tako predelovanje ſe mora komiſijonarju na snanje dati, de bo mogel hiſhni liſt predelati, prepiſati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41.

Fizika (1869):	južna konica). Zavolj te lastnosti se igla magnetnica rabi kakor kompas od začetka 14. stoletja, ker se s tem enotérim orodjem
Fizika (1869):	Koloturnik vzmnožni, Potenzenflaschenzug, 47. Kolovrat, Spinnrad. Kolovrat električni, Elektrisirmaschine, 168. Kompas, 156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156.

Trtna uš (1881):	in hitrej konec vzame mimo krepkih trt; 2. mešanec ali kompost, kojemu se je pogosto primešalo lesnega pepela, plinovega apna, klorovega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	rok ter delujmo z združenimi močmi! E. Kramar. Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. — Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 27 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	gosp. Rauch: „Vse premalo brigajo se naši kmetovalci za narejanje komposta, to je, takošnega gnoja, ki je iz mnogovrstnih tvarin sestavljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta) vzlasti zdaj, ko kmetovalcu čedalje bolj primanjkuje pravega živinskega gnoja