komun k_on koncert končaj končan končanje končati konček končen končevati končno kondenzator kondor konduktor konec konfin konfortabelj konglomerat kongres konica konkordat konkurenca konkurz konopec konopen konoplja konopljina konopnina konstitucija konto kontrola konvent konzistorij konzul konzulat konj konjederec konjekrotilec konjeničev konjenik konjev konjica konjič konjiček konjski konjuh kop kop. kopa kopačica kopaje kopal kopanje kopati kopek kopel koperda koperded kopernikov kopica kopitanje kopiten kopito kopje kopno kopriva koprivje koprneti kopulacija kopun kor kor. korabelj koračiti korajža korajžen korak korakanje korakati korakoma korala koralen korar korarski korba korbica korcirski kord korec koren korenika korenina koreninica korenit korenov korenski korenjak korenje korinth. korist koristen koristiti koristno koristnost koritce koritnjak korito kormoran kormoranov koroški koroško korporal kors korti korun korund korunov korunje koruza koruznica korvinov korzar kos kosa kosatica kosec kosilce kosilo kositer kositi kositrn kositrovec kosmača kosmat kosmič kosmovje kost kostanj kostnina kostotvoren koš košar košara košarica košat košato košček koščen koščica koščičast košek košenina košnja koštrun koštrunov košulja košuta kot kotač kotačev kotačnik kotarjev kotek kotel kotič kotiček kotlar kotlič kotliček kotlina kotlovina kotnjak koto kov kovač kovačica kovačnica kovalo kovan kovarnik kovati kovček koven kovina kovinski kovski koza kozak kozarček
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe raslozhijo meſta, tergi, vaſi, pa tudi kje je veliki komun, mali komún (shupanija), tehantija, velika fara, mala fara (pfarrvikariat), kaplanija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſta, tergi, vaſi, pa tudi kje je veliki komun, mali komún (shupanija), tehantija, velika fara, mala fara (pfarrvikariat), kaplanija, podfara, poddrúshniza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni kniemu stegnam. Potam poklekni dovi noi rezi Zheshzhan Bodi ti Sveti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak Krishtof |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveti silen pas? an svit mezh urokali dershi? pershua je kniemu Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga † syna noi S. † Duha Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | so se podali v gostilnico Brandt-ovo, kjer je imel biti koncert. Pogovarjali so se in peli po slovenski; ali to ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | mesta; zato so se začeli kujati. „Isonzo”, ki je poprej koncert naznanjal in meščane v gledišče vabil, ima zdaj dolgo razpravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | pozna, ve, kaj to pomeni. Da se je za omenjeni koncert gledišče prepustilo, imamo se zahvaliti g. Klodiču in pa namenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | se napravlja za-nje podporen zalog. Ker pa petje samo za koncert ne zadostuje, naprošeni so bili tudi še drugi faktorji, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | mestno starešinstvo v poslednji seji — ker ni hotelo bande za koncert dati — sklenilo podariti 50 gold, za podporni zalog za prihodnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | podaril znani tukajšnji dobrotnik Samuel grof Gyulai. — Kar se tiče koncerta samega, štel je program njegov 11 toček, med temi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | na glasoviru) in gospodična Neugebauer iz Ljubljane. Udeležili so se koncerta samo zadnji trije. Najbolj demonstrativno je bilo to, da ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous aimions, vous aimiez, ils aimoient. Pretekli snanivni. Ima ſhtir konze ai, is, us, ins, tako. J' aimai, tu aimas, ii |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nedoverſhen perloshivni. Ima ſtir konze: asse, isse, usse, insse, táko: J'aimasse, tu aimasses, il aimat |
| Pozhétki gramatike (1811): | druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede s' konzam sion, tion, xion, ction. Apprehension, ſtraſhlivoſt, sapopádenje, dimension, poméra, ſtega |
| Pozhétki gramatike (1811): | émaille, que je travaille. 4. Dolgi ſo predsadni slogi s konzam: abre, acle in ave, poſtavim: candelabre, ſvézhnik, zinabre, zinóber, oracle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſ semIjo okopaſh; tako bo tiſtih goſenz salega vezh del konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh veliko ſhkodljivih metuljev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkve od fare ſtojé. Druge kvatre pride gorénſka leva ſtran konzhána, in tako dalje vſake kvatre 4 liſti, kterih vſih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan olepſhana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zélo pot she sdaj predelujejo in v létu 1846 bo konzhana. Liljenfeldſki opat, goſpod Ambrosh, imajo sa to veliko naredbo nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le jeſen, kader ſo she vſe ſhkode osnanjene in rajtenga konzhana. Zhe bi zhes vſe povrazhenje ſhe kaj denarjev v drushbni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na ſvetlo dajana, takó, de ſe bodo potém, ko bo konzhana, vſi liſti v edine bukvize ſkupej svesati dali. Po tém |
| Pozhétki gramatike (1811): | lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le |
| Pozhétki gramatike (1811): | voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de |
| Valenštajn (1866): | šum sovraži, sam na levej biva. Deverú. Da bi uže končano bilo. Čudno Mi je pri srci. Vrag ga vedi! Makdonald |
| Zeleni listi (1896): | priti. Francek poprej ne gre v posteljo. Slednjič je to končano. Mati ga nese v spalnico. Njegova posteljca je bila med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim bil v prizho. — Otrok, mladenzhkov, fantov in deklet je konzhano ſholſko leto zhes 60 obiſkovalo. Povedan dan ob 9tih pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S Avreljam Droh ***) ſe vèzh mu v brán ne ſtávi; Konzháno nijno je in marſiktéro Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni Prelita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize klekati. „ 281 „ je bilo konzhano zerkveno sberaliſhe v Trientu. „ 279 „ ſo priſhle ure s gugalam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki so v pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę porèdne pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni |
| Pozhétki gramatike (1811): | êojimu konzhanju v' nedolozhnim naklonu. Neokonzhavni, naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti. Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha |
| Pozhétki gramatike (1811): | 2. Kader ſe pervo lize konzhá s' s al s' x, je drugo pervimu podobno, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati ſe konzha s' re |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolih. Sdajni zhaſ snanivniga naklóna. V' edinjimu. 1. Kader ſe konzha pervo lize s' e, j'aime, j'ouvre, perſtavi v' drugimu lizu |
| Pozhétki gramatike (1811): | finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous finissiez, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons, konzhujmo, konzhajmo Finissez, konzhujte, konzhujte Qu'ils finissent, naj konzhujejo |
| Genovefa (1841): | in zhe hudôbno shivljênje na sêmlji ravno tako hudo ne konzhá, ſe vunder na unini ſvétu ſhe bolj hudo iside. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader ſo savarvani pridélki posheti ali pokoſeni |
| Gozdovnik (1898): | več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons, konzhujmo, konzhajmo Finissez |
| Pozhétki gramatike (1811): | J'aime, lubim; veliven aime, lubi: je finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtari pregovor pravi: S' Bogam sazhni, s' Bogam tudi vſe konzhaj ; ˛Srézhno boſh shivel, in perſhel v' vezhni raj. I. Proſenz |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in |
| Zoologija (1875): | gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20 |
| Pozhétki gramatike (1811): | poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le |
| Oče naš (1854): | da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Tiun - Lin (1891): | Ko sem končal, nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil |
| Gozdovnik (1898): | Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka |
| Gozdovnik (1898): | to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ te nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | jih spominja mila roka. Navadna večerna molitev in pesem je končala veseli večer te družbe. Veliko visokočastitih gospodov in gospej, podpornikov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pripeljala do pokore in odpuščanja. ” „Tako se zgodi zmeraj,” končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci |
| Zlatorog (1886): | takó: »O daj mi rož triglávskih! « S tem Špela je končala svojo pesem, In glasna hvala vsèh jej je plačílo. A |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je treba za eno cepljenje na razklad, bomo kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše |
| Pozhétki gramatike (1811): | oni, one, one bi bili e, e konzhovali, e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj |
| Pozhétki gramatike (1811): | fini, bomo VOus aurez fini, bote Ils auront fini, bodo konzhali, e, e Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. je finirois, jes Tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | de ſte Qu'ils ayent fini, de ſo konzhovali, e, e konzhali, e, e Davno doverſhen. Que j'eusse fini, di bi jes |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils finiroient, oni, one, one bi konzhovali, e, e bi konzhali, e, e Pretekli. J'aurais fini, jes Tu aurois fini, ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | bomo Vous finirez, bote Ils finiront, bodo konzhovali, e, e; konzhali, e, e Prihodni pretekli. J'aurai fini, bom tu auras fini |
| Pozhétki gramatike (1811): | o Nous finîmes, ſmo Vous finîtes, ſte Ils finirent, ſo konzhali, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai fini, ſim konzhal itd. Tu |
| Genovefa (1841): | Stallmeister) jim je odgovóril: „Pomiſlite tarnanje ſtarſhev, ktéro bomo sdaj konzhali! Zhe poſhtèn mósh terpézhimu le nekoliko shaloſlnih ur more odverniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letaſ, ko ſo vſakdanjſko ſholo v Moravzhih sa to leto konzhali. Jeſt ſim bil v prizho. — Otrok, mladenzhkov, fantov in deklet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ko 200 ljudi pobilo. Shivine in blaga je veliko konzhalo , vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota |
| Blagomir puščavnik (1853): | te brani pred zalizovanjem dušnega tata. ” ”Ljubi Milko! naj tedaj končam in ti poslednji materni blagoslov iz nebes dokličem. Vidim te |
| Sveti večer (1866): | druge zažiga. Pustite torej to reč. Kedar dela v gradu končam, pojde Tone, če ga bo veselilo, z menoj v mesto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | z ugodnejšim poročilom morem začeti, kakor je to, s katerim končam staro! — Dne 17. t. m. o poldne se je nek |
| Pozhétki gramatike (1811): | VPREGA. s' ir Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven aime, lubi: je finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni ali prihodni zhaſ. Que je finisse, de konzhujem, de konzham Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de |
| Stric Tomaž (1853): | nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in |
| Valenštajn (1866): | ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven |
| Pozhétki gramatike (1811): | naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez |
| Pozhétki gramatike (1811): | de konzhujem, de konzham Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous finissions, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morejo. 5. Tudi bo goſenz menj, zhe metulje loviſh in konzhaſh, kakor moreſh. Svezher jih najdeſh po vertnih roshah, in jih |
| Pozhétki gramatike (1811): | finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous finissiez, de konzhujete, de konzhate. Que'ils finissent, de konzhujejo, de konzhajo. |
| Pozhétki gramatike (1811): | finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez, konzhujete, konzhate. Ils finissent, konzhujejo, konzhajo. Nedoverſhen. Je finissois, ſim Tu finissois |
| Tine in Jerica (1852): | z Bogam, de bosta tudi z Bogam napredovati, z Bogam končati zamogla. Zakonski stan nastopita, to je svet stan. Imejta Boga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ti! ti, ki si ne davno mene in brata hotel končati, si mi edino dete potopil. Zdaj pa si dovolj dozoril |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ni za nobeno rabo. Takega psa je treba koj končati. XI. Poglavje. Otekline. Psi, ki se vedno trudijo in urijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo življenje končati. Iz Moldove in Valahije. Volitve uzrokujejo še vedno veliko rogoviljenja |
| Čas je zlato (1864): | enkrat sam seboj, ko si peró ureže neko težko nalogo končati, »jà, jà! Čas je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusa! ti si začel to delo, daj ga tudi ti končati. Skazi svojo moč in dodeli jo za enkrat najslabšemu in |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Finir, konzhuvati, konzhati. Pretekli. Avoir fini, konzhati. Deleshje. Sdajno. finissant, konzhujózh, konzhujozh. |
| Pozhétki gramatike (1811): | fini, Qu'ils eussent fini, Nokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Finir, konzhuvati, konzhati. Pretekli. Avoir fini, konzhati. Deleshje. Sdajno. finissant, konzhujózh, konzhujozh. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali re v' rai, aimer, lubiti, j'aimerai, bom lubil; finir, konzhati, je finirai, bom konzhal; rendre, verniti, je rendrai, bom vernil |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati ſe konzha s' re, |
| Genovefa (1841): | na Franzósko udarili in shugajo vſe s ognjem in mezhem konzhati. Dva vitesa ſta sdôlèj s kraljevimi povelji. She to nozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodljive in povedal ſim vam, kako ſe nar bolj gotovo konzhati dajo. Drusiga. nizh ne sheljim, kakor de vſak prijatel moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtorili, ni sa njih mlajſhe nizh teshkiga, delo ſtarſhov dobro konzhati. — Te miſli ſo ſkorej ljudje vſih ſtanov in povſod; med |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim |
| Fizika (1869): | zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost, enakošna, gleichförmige Geschwindigkeit, 54. Hitrost, končna, Endgeschwindigkeit, 55. Hitrost, pojemálna, verzögerte Geschwindigkeit, 54. Hitrost pospeševana, beschleunigte |
| Fizika (1869): | 1) visina pada telesa samega na sebi za sekundo ; 2) končna hitrost poprejšnje sekunde; 3) že prehójeni pot, n. pr. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak končnemu kapitalu, pomnoženemu z recipročno vrednostjo te potence. N. pr. 2000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj dobimo iz formule t. j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne |
| Fizika (1869): | prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do |
| Pozhétki gramatike (1811): | tak, kakor ta sdaj. imenvani Sdajni ali Prihodni, de bi konzhoval, konzhal itd. Pretekli. Que j'aye fini, de ſim Qu tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | jes Tu finirois, ti Il finiroit, on, ona, ono bi konzhoval, a, o bi konzhal, a, o |
| Pozhétki gramatike (1811): | Preteklo. Fini, ayant fini, konzhal. Prihodno. Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | Prihodni. Je finirai, bom Tu finiras, boſh Il finira, bo konzhoval, a, o; konzhal, a, o Nous finiront, bomo Vous finirez |
| Pozhétki gramatike (1811): | tu ayes fini, de ſi Qu'il ait fini, de je konzhoval, a, o konzhal, a, o Que nous ayons fini, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | slog se; je ſinis, ſim konzhal, je finisse, jes bi konzhoval, jes bi konzhal; je reçus, ſim prejél, je reçusse, jes |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nedoverſhen. Je finissois, ſim Tu finissois, ſi Il finissoit, je konzhoval, a, o |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils auroient fini, oni, one, one bi bili e, e konzhovali, e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza |
| Pozhétki gramatike (1811): | finiriez, vi, vé, vi Ils finiroient, oni, one, one bi konzhovali, e, e bi konzhali, e, e Pretekli. J'aurais fini, jes |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous finissions, ſmo Vous finissiez, ſte Ils finissoient, ſo konzhovali, e, e Pretekli dokonzhan. Je finis, ſim Tu finis, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | vous ayez fini, de ſte Qu'ils ayent fini, de ſo konzhovali, e, e konzhali, e, e Davno doverſhen. Que j'eusse fini |
| Pozhétki gramatike (1811): | o Nous finiront, bomo Vous finirez, bote Ils finiront, bodo konzhovali, e, e; konzhali, e, e Prihodni pretekli. J'aurai fini, bom |
| Pozhétki gramatike (1811): | lubiti. Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati ſe konzha s' re, |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | il devint; nous devinmes, vous devintes, ils devinrent. Prihodni snanivni. Konzhuje vſelej tako: rai, ras, ra, rons, rez, ront. J' aimerai |
| Pozhétki gramatike (1811): | ez, ent; nous aimons, vous aimez, ils aiment. Nedoverſhen snanivniga. Konzhuje vſelej s' ois, ois, oit, ions, iez, oient. J' ámois |
| Pozhétki gramatike (1811): | Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez, konzhujete, konzhate. Ils |
| Pozhétki gramatike (1811): | il aimeroit, nous aimeríons, nous aimeriez, ils aimeroient. Pogajivni ſdajni. Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez, roient. J' aimerois |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous devinssions, vous devinssiez, ils devinssent. Pomni, de po navadi konzhuje drugo lize mnoshno s'z Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih |
| Pozhétki gramatike (1811): | Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons, konzhujmo, konzhajmo Finissez, konzhujte, konzhujte Qu'ils finissent |
| Pozhétki gramatike (1811): | il aimeroit; nous aimeríons, vous aimeriez, ils aimeroient. Sdajni perloshivni. Konzhuje vſelej s' e, es, e, ions, iez, ent. Que j' |
| Rudninoslovje (1867): | 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les |
| Pozhétki gramatike (1811): | DRUGA VPREGA. s' ir Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perloshivni naklon. Sdajni ali prihodni zhaſ. Que je finisse, de konzhujem, de konzham Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez, konzhujete, konzhate. Ils finissent, konzhujejo, konzhajo. Nedoverſhen |
| Pozhétki gramatike (1811): | Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous finissiez, de konzhujete, de konzhate. Que'ils finissent |
| Pozhétki gramatike (1811): | Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | je finisse, de konzhujem, de konzham Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous finissiez, de konzhujete, de konzhate. Que'ils finissent, de konzhujejo, de konzhajo. |
| Pozhétki gramatike (1811): | Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez, konzhujete, konzhate. Ils finissent, konzhujejo, konzhajo. Nedoverſhen. Je finissois, ſim Tu |
| Tiun - Lin (1891): | pa jaz njih ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni |
| Tiun - Lin (1891): | se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene |
| Zoologija (1875): | prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor |
| Revček Andrejček (1891): | silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne da |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere |
| Fizika (1869): | slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno |
| Zoologija (1875): | toliko z vohom, kolikor jo marveč opazijo z dobrim očesom. Kondur (Vultur gryphus) velja za največega letečega ptiča, kajti je do |
| Zoologija (1875): | se je mnogo pretiravalo, dokler nij Humbdt priobčil točniša poročila. Kondur stanuje po najviših Andah in Kordilijerah na meji večnega snega |
| Fizika (1869): | koj v zrak. Tudi valjar, na konceh zaokrogljen, je pripraven konduktor (Pod. 181.). 202 S pomočjo močnega električnega kolovrata se dá |
| Fizika (1869): | Kolovrat, Spinnrad. Kolovrat električni, Elektrisirmaschine, 168. Kompas, 156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stvarnik usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako dobro vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo |
| Maria Stuart (1861): | majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in |
| Zeleni listi (1896): | je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi |
| Zoologija (1875): | simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi |
| Ta male katechismus (1768): | dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegoviga rodú priſhel vézhni kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je |
| Rudninoslovje (1867): | je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal |
| Fizika (1869): | njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne |
| Botanika (1875): | poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugi, drugo, v' drugo, drugizh, in vſi ſhtevilni perlogi s' konzham ieme. 6. Dolgi ſo predhdni v' ive, ome, one, poſtavim |
| Fizika (1869): | Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune |
| Fizika (1869): | lega je na ta način določena, da kaže eden njenih koncev vedno proti severu, ki se zatorej imenuje severni pol (severna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pripravljene in na katerih je podoba črke sestavljena iz iglastih koncev, pritiskajo ob črti druga poleg druge. Ako se na ta |
| Zoologija (1875): | je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba |
| Rudninoslovje (1867): | glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove |
| Rudninoslovje (1867): | ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na |
| Fizika (1869): | potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat |
| Botanika (1875): | cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delezh poſlati, ga je narbolj v isdovbljenim terſti na obeh konzéh s tanjkim platnam savesaniga poſlati. To ſe ſmé pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa leſéne palizhize druga per drugi takó poloshé in na konzéh perterdijo, de proſtor vmeſ oſtane, de zhervi ſkosi morejo; sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo nikedar umerla. Bog je povſod, po vſih krajih in konzih ſveta prizhujozh; tudi duſha je na vſim truplu v' enim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glejte, ljuba mamka, kako ſo bele pereſza po konzih lepo roshnate! Tudi lizhni popki ſo lepo beli ino selenkaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo na tanko okroshene in snotrej ſkerbno oſkrushene, na obedveh konzih pa ſo dobro saperte , de ſapo dershe. Na ſredi pinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva delovza potegneta verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in shito otréſata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivo lepó sadelati ; vſo s drevéſam ali s brano na konzih sdergnjeno perſt nasaj v njivo potegniti ; gerzhe ali képe perſti |
| Rudninoslovje (1867): | Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne |
| Zoologija (1875): | od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko |
| Zoologija (1875): | bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z |
| Zoologija (1875): | je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes |
| Zoologija (1875): | ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico |
| Fizika (1869): | osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | to, da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve |
| Botanika (1875): | enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi |
| Botanika (1875): | Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini |
| Biblia (1584): | gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki |
| Biblia (1584): | ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le |
| Pozhétki gramatike (1811): | e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo |
| Genovefa (1841): | síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | srédo se ne ozréti. Zabode v sredo iglico, Kar klopka konc prikaže se. — Ah kak se je razlégalo Po hiši njeno |
| Tine in Jerica (1852): | rejo otrok skerbi. Veliko, oh veliko zakonskih ta cilj in konc čisto v nemar pusti. Živita čedno in pošteno! Spoštujta edin |
| Tine in Jerica (1852): | nastopita, to je svet stan. Imejta Boga, ter cilj in konc tega svetiga stanu vedno pred očmi. In edini je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde |
| Robinson mlajši (1849): | ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | padel bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi |
| Zeleni listi (1896): | Ne, ne dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete«. |
| Biblia (1584): | te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj |
| Ultra! (1867): | vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nasipina; ako se pa nabere dosti obrušenega kamenja, tako rekoč konglomerat brez lepila, imenujemo to valovino. Dosti mineralnega zrnja nabranega, večidel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ravná po kamenji, iz kterega so sestavljeni. Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki večidel celi leže v glinatih in peščenih tleh. Basaltov konglomerat navadno daja prav rodovitno ilovato in glinato zemljo. 39. Peščenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima peščeno, glinasto lepilo z razkosanim porfirom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Konglomerati se rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in konglomerati dajajo zemljo, koje lastnost se vedno ravná po kamenji, iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | primorale odložiti konsistorij noter do tistega časa, da se bo kongres v Parizu snidel in rešil važne zadeve. Pravijo, da bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se, da rusovska vlada prigovarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis „Papež pa kongres” na dan, kteri s prederzno roko sega po papeževi svetni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | teh ho- matij, ki jih je napravila omenjena brošura, se kongres ne bo razderl, ampak Ie za nektere dní zakasnil, — da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | razloček med letos in lani, kteri kaže, da v prihodnjem kongresu bote francozka in avstrijanska vlada eno pot šle. Da bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tudi še ne vé. Tudi Švicarji hočejo svojega namestnika v kongresu imeti, ako bi utegnila zastran Savojiške vlade kaka prememba se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | stoletni rojstni dan cara Aleksandra I., katerega Ljubljana pozna po kongresu 1821. leta. Največo slavo si je Aleksander I. zadobil s |
| Fizika (1869): | nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian |
| Fizika (1869): | vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in škodovati snovani akcijski tiskarnici. Toda vprašamo Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | veči dobiček od kapitala, ali akcijskemu društvu, ki bi imelo konkurencijo? „Matica ima že v hiši svoji precej mrtvega kapitala”. — Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu |
| Zoologija (1875): | ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih |
| Robinson mlajši (1849): | rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli |
| Tiun - Lin (1891): | Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle lepu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe pa bode po Lęti ſuhu, bode malu Lenú, inu Konopel, to drugu pa dobru rata. Simska Sétov. Nej bode po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſaki dan v'koriti eno peſt lęzhe, al grashzhe, al konopel de posoblejo. Aku poletu med Svinam bolęsen uſtane, de sazhno |
| Botanika (1875): | Filipinskih otokov in iz vzhodnje Indije dajejo predivo, imenovano Manilska konoplja, tudi abacca- ali pinas-konolja. Izvoz iz Manile leta 1862 = 450.0000 |
| Zoologija (1875): | Imenik botanike. A. Agava 127. Abacca – konoplja 127. Abies 128. Acacia 160. Acer 150 . Achillea 135. Aconitum |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro |
| Zlata Vas (1848): | polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne |
| Kemija (1869): | živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | več létih komej navadi. Zatorej še enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | ob tisti uri (bilo je o času večernic) jim nima konvent kaj dati, da naj pridejo drugikrat. „Mi smo lačni” — pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Po popisu „Wien. Ztg.M so hotli protestanti vkljub prepovedi zbor (konvent) v Peštu napraviti. Ker jim je policija cerkev zaperla, so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | al včeraj je vse nehalo, in kakor je podoba, bo konsistorij še le po novem letu. Pisma iz Rima pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | punt v nekterih rimskih deželah) so sv. očeta primorale odložiti konsistorij noter do tistega časa, da se bo kongres v Parizu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | prazniki vsako leto imajo sv. oče papež velik skriven zbor (konsistorij). Tudi letos so se že delale priprave za ta zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | letu. Pisma iz Rima pravijo, da bi bili papež radi konsistorij napravili, ker jim je žal, da več škofij nima škofa |
| Tiun - Lin (1891): | pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti temu |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les travaux, dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 9. Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti na prodaj, prodanih pa le malo. — Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 18.000 jih ima še za njimi iti in pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer |
| Gozdovnik (1898): | ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | „ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali |
| Fizika (1869): | skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga |
| Gozdovnik (1898): | pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nameſti ſporgelnou jęſti. Kojne s' Antimonium s'laxirat. Pſhenizo, aku je goſta, inu velka |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſez, inu noter do Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa tę je nar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne, na pſe inu druge potrate obernil kakor de bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goljfán. To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so jih Hrovatje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo |
| Gozdovnik (1898): | steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj se živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor se konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem |
| Gozdovnik (1898): | zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje |
| Gozdovnik (1898): | zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa |
| Gozdovnik (1898): | preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz |
| Gozdovnik (1898): | dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'pogublenju prenaglu nagrata. Vos se zel lohka preverne, kader kojni dovji poſtanejo, od berſde se odtergajo, inu pravega voſnika nimajo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | velikimi goſtariami, s' dragimi omiſelkami per hiſhi, s'kozhiami, s'kojni, s'shlahtnimi gvanti, s'ygró, s'sydanjam, inu tav- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor je v §. 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lahko in dobro prodajala, kar nekdaj ni bilo. 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je |
| Gozdovnik (1898): | S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi |
| Gozdovnik (1898): | le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bitje serca. Torej hočem o kratkem razložiti, kako se pri konjeh in govedju leto opazovanje napraviti mora. Na rebra leve strani |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | le kakih 38- 46 krat. V vnetljivi bolezni vdarja pri konjeh 70- do 100krat; pri govedju 60- do 90krat. Po tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | DODATEK. 1. Kako se žilno bitje pri konjeh in govedju opazuje. Pri vnetljivih boleznih je posebno važno, opazovati |
| Valenštajn (1866): | Na Nizozemsko hoté nas posoditi; Oklôpnikov, lovcev i strélcev na konjéh, Vseh osem tisóč naj odide v malo dnéh. Krčmarica. Kaj |
| Genovefa (1841): | roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina |
| Zlata Vas (1850): | ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami |
| Valenštajn (1866): | naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola |
| Valenštajn (1866): | Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | danim svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1 |
| Divica Orleanska (1848): | modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan |
| Zlata Vas (1850): | kdo zbolel, so šli raji h kaki stari babi, h konjedercu, k rabeljnu (frajmanu) ali h kakimu druzimu mazaču, svojo vodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je konj smèrkav, in bolezin kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa téče, večidel ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Po osipcah bolna živina se ne smé za povžitek zakljati; konjedercu gré. (Konec sledi). Zgodovinske pisma. Pod tem naslovam bojo „Novice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stopanju pod kožo giblje. Pri tem primerleju je treba konja konjedercu dati. Zakaj, akoravno se kost v svojo ponvo spravi, se |
| Gozdovnik (1898): | za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast |
| Valenštajn (1866): | polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni |
| Valenštajn (1866): | Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici |
| Oče naš (1854): | Morebiti vam ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da nej urno stópa. Že čez eno |
| Valenštajn (1866): | dal? I kakor čujem, Polk isti, v kterem prost je konjik bil? Nu, to je res! v izgled, v spodbado vsemu |
| Sveti večer (1866): | z boja. Taka je bila večkrat. Nekega dne pa prijaha konjik v našo vas z očetovim konjem in nam pové, da |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | s plašnim glasom, »kakor vidite, za nosom! « »Prav! « reče mu konjik; »bratec, pokaži, kje imaš nos? « Potem prime konje za vajete |
| Oče naš (1885): | Morebiti vam ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da naj urno stopa. Že čez eno |
| Valenštajn (1866): | karabinskega polka, kemu ukazuje Trčka. Puškár. Strelci. Dva Holkova lovca konjika Butlarjevi dragonci. Samostrélniki od Tifenbahovega polka. Oklopnik od lombardskega Oklopnik |
| Valenštajn (1866): | Stražnji glavár. Zdaj ste mož, lovec! To so prave beséde, Konjika fridolanskega vrédne. Prvi lovec. Poveljstvo mu nej za dolžnóst ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hriba v hrib, iz gaja v gaj. Na desni, levi, konjka zmir Štric njega sledita tekaj. Zdaj plane jelen bel iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva bi bila mar? Sej zdi se mi, pa prav |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi |
| Genovefa (1841): | je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Nemško razsodila. Sinu Otónu je dál nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da bode z njimi v niži za Hunskim taborjem čakal |
| Oče naš (1854): | pridérjajo k njimi. „Pri svetemu Jakobu Kompostelskem! “ je rekel poveljnik konjikov korporalu, „Vam se nič ne mudí, jetnike po mogočosti urno |
| Najdenček (1860): | da sim bil za rep konja privézan v sredi turških konjikov, ki so neprenéhoma čez nezmerno pešeno pušavo letéli. Strašen je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh |
| Genovefa (1841): | in po tém je ſvôjim ljudém mnogo sapovédoval. Dva njegovih, konjnikov ſta mogla urno domú po noſílo jesdariti, in napovédat, de |
| Genovefa (1841): | naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov na pomozh in povejte môjimu dragimu taſtu in môji taſhi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri |
| Valenštajn (1866): | spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je |
| Blagomir puščavnik (1853): | do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa |
| Zoologija (1875): | brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaja povsod. Nij |
| Divica Orleanska (1848): | Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rečéh ne cení, Potrudit’ se mora za manjše rečí. “ 71. Konjski žebelj. |
| Gozdovnik (1898): | ravno večerjo pripravljali pod vodstvom Rozalite, ko se zunaj zasliši konjski topot. Bakljina svitloba posveti skozi okna. »Don. Estevan je prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa |
| Gozdovnik (1898): | mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja |
| Gozdovnik (1898): | Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar |
| Zoologija (1875): | Na pr. 5.1.4.1.5./5.1.4.1.5. = zobovje človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje konjsko, in sicer 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak |
| Ferdinand (1884): | od mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſorte seliſh pridejo, in ſo s paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe shlahtne ſorte seliſh pridejo, in ſo s paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa |
| Viljem Tell (1862): | Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel |
| Valenštajn (1866): | poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja Plemíč Rosenberg, konjuh vojvodičini. Dragonci. Služabniki, plemiči, ljudstvo. Igrá se v prvih treh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Jajza dolgu hraniti, de se nausmradejo. Kader so jajza dobre kop: kopi njeh ſrishneh, kar njeh ſa ſimo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kop. , za kozarec dobrega meda se mora tudi po 10 kop. plačati. Sadje, ktero se vozi iz Francozkega po morji, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | in meda, ki se po ulicah prodaja, veljâ 1 — 2 kop. , za kozarec dobrega meda se mora tudi po 10 kop. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 1 fl. 30 kr.), pozneje mu odjenja cena na 30 kop. ; — ena lepa hruška velja 10 — 15 kop. ; najslabejih jabelk velja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | se manj pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10 kop. , s smetano in kruhom pa 20 kop. Kruh tudi ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kavarnah tudi 10 kop. , s smetano in kruhom pa 20 kop. Kruh tudi ni drag; prodajajo se 3 verste kruha, vès |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | cena na 30 kop. ; — ena lepa hruška velja 10 — 15 kop. ; najslabejih jabelk velja eno 2 kop. Mnogo se vidi na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | le z nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah 10 kop. Kave (kofeta) se manj pije in veljá kozarec v kavarnah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 64 kop. je toliko kot 60 kr. Srebra) teletnine 12 kop. , masla in putra 18 kop. Za tri kopeke dobiš 3 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | manjih gostivnicah se dobi obed s 4 jedmi za 40 kop. — Obleka in obutva je tudi draga; v velikih mestih Rusije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 |
| Kemija (1869): | tvarina. Méd, (i), Messing, 433, Meersalz, morska sol 407. Meiler, kopa, 385. Melasse, melasa, sirop, 484. Mennige, minij, svinčena rusovina, 431. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ne vem če bi se dala iz pokošene slame lepa skopa narediti. Zrelo prosó se že tako ne smé kositi, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo |
| Divica Orleanska (1848): | skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče |
| Fizika (1869): | razpolovišče. Halbkugeln, Magdeburger, Devinski polukroglji. Halbmesser, polomér. Haspel, motovilo. Haufenwolke, kôpa. Haufenwolke fedrige, ovčice, hlebci. Haufenwolke geschichtete, násad. Hauptstrahl, glavni trak |
| Fizika (1869): | 156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher, maček za zamaške. Körper, telo. Körper fester |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan |
| Kemija (1869): | Kopal prihaja iz Indije v jasnorumenih kosovih. Raztaljen in v vročem |
| Robinson mlajši (1849): | je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jih hotel pa spomladi saditi, sim jame že o jeseni kopal. To je za to dobro, ker izkopana zemlja po tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sim mislil, bom saj kaj družbe našel, in se bom kopal, dokler se ne zvedri. Novičar iz slovanskih krajev. lz Rovinja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že ni môgla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v |
| Robinson mlajši (1849): | morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo vriba, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kacem kraji, ki je više od mesta, kjer se hoče kopati, mora ponikovati voda. 2) Ta voda pritekati mora pod zemljo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod zemljo do vodnjaka. 3) Ne tam, kjer se začne kopati in tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor |
| Kratkozhasne uganke (1788): | otrozi kôs nadobe: tok more babeza , kader otroka po porodu kople, otroku popk, ali popkovo ſhnoro is soljo szhedeti, inu ommyti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | druge rad toshi, ni perjatl tęh ludy. Katęri drugimu jamo kople, bo ſam v'njo padl. Neſodi poprej, prędn ſaſliſhiſh, ter |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Kdor druge rad toshi , ny perjate ludem. Kdór drugimu jamo kóple, bo ſam v' njol padel. Ne ſodi, pręden saſliſhiſh, er |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | In prekopano tud' zemljó Še verže skozi mréžo cló. Vfak koplje, dela, trudi se — Pa kaj pomaga delo vse, Kér nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Grizenje ali kolika. Znamnja lete bolezni so: Konj neha jesti, koplje s prednjima nogama, se vleže, in se večkrat proti trebuhu |
| Valenštajn (1866): | živi, I grebe, da sam si grob naredi. Zbor. Pa kôplje i rije, dokler živi, I grêbe, da sam si grob |
| Valenštajn (1866): | od prstí ne obrne očés, Ker méni zaklád izkopáti. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam si grob |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in železo gre s svojim jamskim svetilom od doma ter koplje jamo navpik v zemljo, jašek imenovano, ali dela rovi vodoravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | govejega, svinjskega in koštrunovega velja v Moskvi in Petrogradu 10 kopékov (64 kop. je toliko kot 60 kr. Srebra) teletnine 12 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | jako dobro, našemu dalmatincu slično, in veljal je polič 35 kopékov. Sploh se pije malo vina v Rusii. 01 (pivo) je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | sadje. Navadno se pije francozko vino ; najceneje je po 60 kopékov ; sploh se mora plačati za en polič 80 do 100 |
| Viljem Tell (1862): | prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje |
| Gozdovnik (1898): | na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. « |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se zopet zdravilo v nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | goditi, kot se je godila pozneje slavnemu zvezdoznancu Galileju, kije Kopernikov nauk zagovarjal. In glejte ! dan današnji ga ni več omikanega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | njegovega življenja so se namreč serdili nekteri, ki so bili Kopernikov novi nauk po njegovih prijatlih zvedili, ter so ga krivoverca |
| Astronomija (1869): | kakoršne se skozi manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če stoji kaka zvezda ravno v |
| Astronomija (1869): | očmi, bolj natanko pa še skozi daljnogled tako imenovane zvezdne kopice, potem — in to le skozi daljnogled meglenice. Meglenice so bolj |
| Astronomija (1869): | poznajo nad 4000 meglenic in okoli 400 zvezdnih kopic. Zvezdne kopice so brž ko ne daljne sostave zvezd; kaj so pa |
| Gozdovnik (1898): | »Santa Laureta, so to kopice zlata,« meni Pepo. »Z vsebino enega zamota bi se mogli |
| Gozdovnik (1898): | minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena, Fabij! « reče |
| Gozdovnik (1898): | vsaki način. « Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi |
| Gozdovnik (1898): | imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima |
| Gozdovnik (1898): | enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi |
| Gozdovnik (1898): | časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v |
| Divica Orleanska (1848): | po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá |
| Ferdinand (1884): | mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat |
| Gozdovnik (1898): | hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da veliko jih je tudi še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog |
| Lohengrin (1898): | se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni |
| Lohengrin (1898): | stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in |
| Stelja in gnoj (1875): | kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa |
| Genovefa (1841): | ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal |
| Lohengrin (1898): | se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju |
| Genovefa (1841): | v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prislonili cepič, ki je bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in ga zavezali z |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | eno cepljenje na razklad, bomo kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi zunaj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro posuši, hitro v skledo zverne in na mizo da. Kopun s školjkami (mišelni). Naredi iz putra in moke lepo rumeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s solato. Torta iz cukreniga kruha. Mandelnovi loki. 163. Telečje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjeva šuka. Mešanca iz jelenovih ušes in jezika. Kopun s solato. Kruhova torta. Janežev kruh. 176. Župa z rezanci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo unih ostrig; in s tim naj kopuna dobro zavreta. Kopun v žolci. Tri funte soknatiga mesa, dva funta telečjih kosti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na |
| Kuharske Bukve (1799): | telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi |
| Kuharske Bukve (1799): | peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar |
| Ta male katechismus (1768): | inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu na dan tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú |
| Robinson mlajši (1849): | da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč |
| Robinson mlajši (1849): | je v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti |
| Robinson mlajši (1849): | stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja |
| Robinson mlajši (1849): | pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal |
| Robinson mlajši (1849): | prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak |
| Robinson mlajši (1849): | še potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti |
| Robinson mlajši (1849): | se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil |
| Robinson mlajši (1849): | druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti |
| Robinson mlajši (1849): | voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala |
| Robinson mlajši (1849): | menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča |
| Robinson mlajši (1849): | to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko |
| Robinson mlajši (1849): | Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo |
| Robinson mlajši (1849): | je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal |
| Robinson mlajši (1849): | je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno |
| Divica Orleanska (1848): | burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vlani pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse |
| Revček Andrejček (1891): | se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so te oče |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem Planętam rojeni, ſo lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po velkeh zhaſteh; inu imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu Letú v' kup vsetu |
| Valenštajn (1866): | pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
| Gozdovnik (1898): | pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko |
| Gozdovnik (1898): | je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je oddaljil |
| Valenštajn (1866): | bi vse bilo! Groznega Bi on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel |
| Gozdovnik (1898): | je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor dans še veliko zanimivega od njega zvedila, pospeši njene korake. Večkrat ko so se hotli počiti, jih ne sluša, rekoč |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | dobro skriti. Vender pa so razburjenih čutov poslušali hitro bližajoče korake. "Resnično, sam logar je prišel opazovat! " sikne Peharček, potem, ko |
| Gozdovnik (1898): | čakajoč, da se vrne. Dolgo ni trpelo, kar začuje hitre korake. Dal mu je mimo iti, zgrabil ga odzad ter ga |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake in koj nato silno trkanje na vrata. Bil je Škotec |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | kakih deset minut. Po tem pa so se zaslišali lahki koraki, ki so se lipi od raznih stranij bližali in se |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tik sebe. Koraki odidejo mimo. »A čegavi so bili ti koraki? « To vprašanje vznemirja sedaj prestrašenega Miho. Saj bi se kar |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | plesni svečani opravi vleči se za mokrotni grm tik sebe. Koraki odidejo mimo. »A čegavi so bili ti koraki? « To vprašanje |
| Od pluga do krone (1891): | proti svoji postelji in pod odejo. Zunaj se začujejo mnogi koraki. Ljudje iz vsega konvikta vró proti spalnici, ali kako vánjo |
| Očetov greh (1894): | Helena! Vam — tebi, tebi, ako dovoliš! « S stopnic se začujejo koraki. »Jaz odpišem takoj! « šepne ona in steče navzgor. |
| V krvi (1896): | kakor v gozdu, kadar vrši skozi vrhove lahen veter. Drsajoči koraki so odmevali po belem tlaku, vmes pa se je čulo |
| Vinjete (1899): | njenih las ... In Milovanović je hodil po ulicah z nerodnimi koraki in težko glavo ... »Kaj hoče od mene lepa žena Pere |
| Vinjete (1899): | je ona. Ob njegovi strani je slonelo gorko, kipeče teló, koraki so se glasili tiho in boječe, kakor v sanjah, in |
| Vinjete (1899): | ne vidim strašne poti, po kateri sem dospel s ponosnimi koraki v ta zaduhli prepad! ... |
| Gozdovnik (1898): | pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimiroviga grada vidijo, jo neka groza obide, in s slabim korakom se bliža. Kak strah jo prepade, ko vidi v sredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj s „kakim odločnim korakom” se ne more še producirati in da bi tudi 10 |
| Robinson mlajši (1849): | ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je kar mraz obšel pri teh besedah, zaostal je nekoliko korakov in djal: „Tu čez se pa že ne upam, ker |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kaj da sedaj pride. Logar je bil še kakih 50 korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču |
| Gozdovnik (1898): | pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli |
| Gozdovnik (1898): | so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln |
| Gozdovnik (1898): | konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški |
| Divica Orleanska (1848): | križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo |
| Zlatorog (1886): | svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu |
| Roza Jelodvorska (1855): | gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati |
| Zoologija (1875): | iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da včasi pridejo skoraj do morske gladine gori; to so koralni zadori ali koralni otoki, ki jih je zlasti veliko v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skoraj do morske gladine gori; to so koralni zadori ali koralni otoki, ki jih je zlasti veliko v tihem morji. Marsiktera |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken, rogelj. Zackig, rogljat. Zador, koralni, Korallengriff, 139. Zache, vlačen. Zahntürkis, zobasti Türkis, 41. Zakladna ploskev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neuſmiljena ſmert sopet eniga zhaſtitljiviga rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | g. Andrej „Shkotin fajmoſhter v Sodrashizi; ob devetih „nemſhko g. korar inu meſtni ſajmoſhter Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteriga so iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili so slej korar viši stolne cerkve, in viši ogleda šol Salcburžke viši škofije |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ne šteje čez 240 hiš, prebivavcov ima okoli 1600. — Gosp. korar Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mu je še druga sestra na koleri in njegov prijatelj korar Bader. Od žalosti ves pobit je tudi on zbolel na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gosp. Krištofa Šmida Korarja Avgustanskega, ZGODBE S. PISMA za MLADE LJUDI. Okrajšane iz Nemškiga |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bavarski kralj Ljudevit, spoznavši Šmidove zasluge, podelil mu mesto stolnega korarja v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja |
| Divica Orleanska (1848): | palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s |
| Pozhétki gramatike (1811): | drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' |
| Biblia (1584): | Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres |
| Biblia (1584): | na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej |
| Biblia (1584): | Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent |
| Biblia (1584): | nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam |
| Roza Jelodvorska (1855): | in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje ime, in bili so koj prijatli. Jurko odpre Rozino korbico in ves radoveden gleda, kaj de je v njej; in |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nežica razgerne svojo korbico, vzame lonček dobrega mleka, ga vlije v čisto leseno skledico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo |
| Robinson mlajši (1849): | šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile |
| Fizika (1869): | v korce, ki so na obsegu mlinskega kolesa (kolo na korce), ali pa bije ob žlice, ki so namesto kolesa zasajene |
| Fizika (1869): | lopate (kolo na lopate), ali pa teče po žlebu v korce, ki so na obsegu mlinskega kolesa (kolo na korce), ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo |
| Biblia (1584): | Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V letu |
| Botanika (1875): | millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba |
| Zlatorog (1886): | Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njena neznana števila zadostovati. Vrednosti neznanke, zadostujoče določilni jednačbi, imenujemo korene (Wurzeln) te jednačbe. Koren jednačbe 7x – 6 = 5x je 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: III. Naloge v ponavljanje. 1.* Razstavi v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbo za x to število, zadostuje ji po polnem. Jednačbi korene določiti, pravi se, jednačbo razrešiti. Po številu neznank, ki jih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalke a) na okrajšani način razkorenjujoč, b) uporabljajoč logaritme, té-le korene: koreni. 59. 1800 gl. treba med 3 osebe takó razdeliti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Osmi oddelek. O potencah in korenih. I. O potencah. § 169. Število a na mno potenco |
| Zlatorog (1886): | žvižga miš glasnó, Možíčka, snaži si bradó In rije po korénih. A gori, kjer dviga pečevje se v zrak, Kjer stena |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta |
| Zoologija (1875): | odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali |
| Kemija (1869): | osnov se dá izvajati iz amonijaka, ako namreč spojine alkoholskih korenik s klorom, bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. |
| Kemija (1869): | mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | protinatorja jed, posebno pa poper in druge takošne začimbe in korenike v nji, ravno tako so jim škodljive vroče jedi. –Nasproti |
| Kemija (1869): | 143) si je moremo misliti kakor amonijake, v kterih alkoholske korenike, na pr. metil, etil, amil itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova |
| Botanika (1875): | več vrsti iz rodu Aniomum. Rumeno barvilo se dobiva iz korenike žoltnjaka (Curcuma longa). Naposled imajo nektere rastline tega reda, namreč |
| Botanika (1875): | imber (Zingiber), citver (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga), kterih korenike so dišeča zdravila; za zdravilo se rabijo tudi pod imenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega |
| Botanika (1875): | se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in |
| Zoologija (1875): | ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in |
| Zoologija (1875): | ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo |
| Botanika (1875): | njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko |
| Botanika (1875): | glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede. |
| Botanika (1875): | ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo |
| Botanika (1875): | pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne |
| Kuharske Bukve (1799): | Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí |
| Genovefa (1841): | je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako |
| Zoologija (1875): | Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so iz |
| Zoologija (1875): | zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina |
| Botanika (1875): | Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kukmake, malo drobno zrezaniga zeleniga peteršilja, eno zelenovo in peteršiljevo koreninico, tanko in podolgama zrezano, pa vunder ne premehko, potresi z |
| Botanika (1875): | rastlinica, kal ali klica imenovana, ki ima listnato stebelce in koreninico. Pod. 151. nam kaže povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne znam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki hiši lahko daje, štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove, gabrove, brestove in jelšove mladike |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po leti v hlevu redijo, se dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le |
| Zlata Vas (1848): | vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmali je tudi govoriti začel; le iti ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je |
| Stric Tomaž (1853): | prodati zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od |
| Kuharske Bukve (1799): | inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle, al pa ob mladimo ſęj peterſhel, ſpinazo, retkov, korene, zhebul, bob, grah. Drevje 3. dni pred novim, ali 3. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſzam ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene, Petershel, Pęſso, inu Retkov, v'debello, peſhnato, vender mozhno semlo |
| Kuharske Bukve (1799): | od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čedno s špeham podleci, v kozi s špeham, čebulo in korenjem do mehkiga duši in potem iz koze vzemi; to pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | popolnama čista; med tem pa duši (dinstaj) kopuna s špeham, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zêleno in jajčnicami (trifel) v vinu do mehkiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušeno (dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami, zeleno, materno dišico (timijanam), čebulo, lorberjevim perjem, nekterimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zeleno - kar je vse na rezance (nudelne) zrezano |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domovino umreti, če je treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti in v obzhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravze opravljati. Ker ſo tedaj „Novize” narprej in poſébno sa koriſt proſtiga ljudſtva — naſhim dragim kmetovavzam in rokodelzam — namenjene, njegove godnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le pri piſanju, ampak tudi pri natiſu bukev; nar vezhi koriſt pa je ta, de tako v kolo edinoſti s drugimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povedali, Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na ſhiroko in na dolgo raskladali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni več za vpreči; pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni |
| Robinson mlajši (1849): | mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov |
| Fizika (1869): | ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te koristi, da se ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | neprestano izkuša, da vsak pregrešek zoper red škoduje njegovim lastnim koristim. Red v šoli, potem moč vkupnega dela, ki sili pojedinca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sámi veliko breme; vrhu tega pa zeló zeló škodujejo splošnim koristim človeštva. „Kdor srca mladih ljudi v svojih rokah ima, on |
| Stelja in gnoj (1875): | so po nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem |
| Pozhétki gramatike (1811): | arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaporedoma do mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo |
| Botanika (1875): | kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so ravno dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak |
| Zoologija (1875): | zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bukev in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje |
| Zlata Vas (1848): | Zlatovasčani vselej rekli se smejajoč, kadar jim je zopet kaj koristniga povedal. Vse se mu je skoraj po sreči izšlo, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice” brati. Doſti koriſtniga se v njih bere, to more vsak spoznati; le škoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe otrozi poſtopáje v pretepanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | L. Eger v leti 1811 natiſnil. Njegovo nar vezhi in koriſtniſhi delo, ki ſi ga je naloshil, je bilo: „Némſhko-ſlovenſko-latinſki ſlovár |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | repam podeljil, is ktérih ſe previdi, de ſo sa ſetev koriſtniſhi, kakor detela. Prednoſti téh dveh trav ſo : de jim sgodna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe pa dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vé, de bi verh tega tudi spisi drugačniga obsega zlo koristni bili, samo naj bi bili prilični in za ljudstvo vménjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili večkrat iz semena korún perdelovali, javalne bi bil ta koristni sad tako oslabel. Pri vsem tem pa tudi še zdaj |
| Tine in Jerica (1852): | so naji dozdaj obiskale, so le temni oblaki, iz kterih koristni dež izvira. Tudi sonce bo zopet zasijalo. Zmirej je več |
| Zoologija (1875): | živi prav malo. Skoro vsi so užitni in so torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu |
| Ferdinand (1884): | so dajale povesti povod raznim razgovorom, ki so bili otrokom koristni, ob jednem pa tudi prijetni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſhe opomniti, de ptizhev, ki ſo naſhim vertam tako koriſtni, ne preganjati, in proſim vaſ, ſeníz, táſhiz, ſhog in ſhkorzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi njivi mozhvirnoſt odvsel, grabne ſkopal, ki ſo bili koriſtni, ki ſo ſe tudi mnogo lét koriſtne iskasali in umnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo rokodelzi po desheli takó malo prida al malo koriſtni? Eni ſo ſamouki; od tazih je teſhko miſliti, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko koriſtnih narédb i. t. d. bi ne bilo. 4. „Jes nimam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vinoréja v Ipavi in ob meji Goriſhke komiſije veliko koriſtnih poprav pridobila. Le en glaſ gre od njega, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobrih poje, in de ljudje veſelje do teh pridnih in koriſtnih shivaliz sgubijo. Zhe pa hozheſh, dragi perjatel! de ſe ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo |
| Botanika (1875): | rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa že prav lépo ! Jez. Ni samo lepo, je tudi koristno. De ti po domače povem: Meni se zdi pravopis in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca pravico prinesel, de |
| Robinson mlajši (1849): | le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim |
| Robinson mlajši (1849): | na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi |
| Zoologija (1875): | ali preživači. Bisulea seu Ruminantia. V tem razredu so gotovo najkoristniši sesavci, kajti nas obskrbljujejo z usnjem, volno, rogovi, mlekom, maslom |
| Zoologija (1875): | Semkaj spadajo pravi raki, ki niso samo največi, temveč tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečna in redilna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako |
| Stelja in gnoj (1875): | hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in |
| Stelja in gnoj (1875): | debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti |
| Valenštajn (1866): | Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo |
| Zoologija (1875): | nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119 |
| Zoologija (1875): | ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno |
| Zoologija (1875): | perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej |
| Stelja in gnoj (1875): | v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz |
| Tine in Jerica (1852): | domačih pomočkov, de bi kdaj ž njimi sebi ali drugim koristila. Tako n. p. Kaj? če se žito skazi. Vlažno požetiga |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | le v enej deželi in drugej s pripravnimi pripomočki ne koristila. Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po |
| Tiun - Lin (1891): | nisem si znal drugače pomagati. In v resnici, to je koristilo! Prinesli so mi čaj, pipo in v obče prikladen zajutrek |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je prevelika za gotov strel. In vrh tega, kaj bi koristilo, če ustreliš enega izmed sto vojakov? Potem bi bili mati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praznih reči. Z besedami nisem mogel nič opraviti, morda jim koristim s svojim življenjem. ” Pankracij je videl, da je zastonj vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni vredno govora. — To |
| Tine in Jerica (1852): | Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo, nekaj |
| Gozdovnik (1898): | na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi. Drushba bo uzhila in ſvetovala, kako ſe mora semlja koriſtniſhi obdelovati, ali kako s vezhim pridani kmetovati; kako ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tje ljudje ſhe niſo popolnama previshani *), de je sa kmetije koriſtniſhi, shivino v ſhtali rediti, kakor jo na paſho goniti , je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice |
| Roza Jelodvorska (1855): | pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki |
| Stelja in gnoj (1875): | kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tam popraviti; prevdarjajo, kakoſhnih opra vil bi bilo v tédni nar koriſtniſhi lotiti ſe. Sa ſétevjo in ſadam je potréba semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana, da bi se vsi |
| Oče naš (1854): | oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez, ino natózhi vodé velbljudam vſim. Hlapez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivai, rada piko dobí, de ſe odverne, vſaki dan vodno korito operi, friſhne vode ji sa piti nalji, in en malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne kadi, kér sadje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali |
| Tiun - Lin (1891): | gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno |
| Tiun - Lin (1891): | mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v |
| Tiun - Lin (1891): | se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp. Laner, odbornik ravno te družbe. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa |
| Oče naš (1854): | terdno in lahko stopal. „Tako je prav, tovarš,“ je rekel korporal, „vojak mora serčen in pogumen v smert iti. “ „Ali smem |
| Oče naš (1854): | Poslednja sta bila Nace in Dimet. „Stotnik,“ je rekel španiolsk korporal, „šternajst jih že visi; zapovejte, kteri téh dvéh Francozov nej |
| Oče naš (1854): | je mogoče, španiolsko. Ali imate kterega tacega? „Ta le,“ odgovori korporal in pokaže Naceta, „govori prav dobro naš jezik; pa ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vstreženo biti, ako se ta škandal bolj pojasni. Tisti „stari korporal” sem bil jaz podpisani 30 let stari vipavski kaplan. Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v duhovskem naročji nekaj izrastel, začel je duhovščino s „starimi korporali” pitati, in jo iz svoje srede izploskavati. In zakaj ? Ubogi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | spotikala, da je s tako oliko, kakoršno imajo prav stari korporali pri vojacih, pevce vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima |
| Robinson mlajši (1849): | je bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po vsem, na kar se je nameril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rumenjaka. Mé vošmo, de bi h koncu šle Vojské zavolj korúna, De ta očak nam ne zbeží Iz našiga komuna. Mé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo sadili |
| Robinson mlajši (1849): | ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev |
| Robinson mlajši (1849): | to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo |
| Kemija (1869): | zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Častitljivimu gosp. Jožefu Bevku, kaplanu na Vačah se za.poslano lepo korúnovo seme tukaj očitno zahvalimo. To seme je bilo nabrano na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | močí, Glej: s trenjem le moka Se pridna storí! Kako korúnovo seme sejati, de imamo že v pervim leti precej pridelka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto veliko debeliga korúna pridelati, če se takóle ravná : 1) Korúnovo seme naj se seje na verti v novič prekopane, dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista laška koruza, ki v 50 dnevih zorí) so bili edini sadovi, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno |
| Robinson mlajši (1849): | žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je |
| Stelja in gnoj (1875): | grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na zemljo padel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zató Krajn imenovali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli |
| Zoologija (1875): | 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in |
| Zlatorog (1886): | napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog |
| Fizika (1869): | ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost |
| Zoologija (1875): | ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano |
| Zeleni listi (1896): | s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo |
| Astronomija (1869): | male premičnice: Palado, Junono Cerero in Vesto, ktere imajo za kosove kake veče premičnice. O premičnicah v najnovejšem času najdenih, nam |
| Gozdovnik (1898): | zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi zelen zastor. Ko se don |
| Genovefa (1841): | ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan |
| Sacrum promptuarium (1695): | shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir |
| Zoologija (1875): | rekoč le drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj se zurumeni, perli mesne župe, ktera naj z enim kosam cukra zavre, precedi juho skozi sitice, deni golobe vanjo, perdaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga skuhaj in potlej ga v kozi s putram in kosam gnjati toko dolgo pari, dokler se z žlico zmečkati ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali s tankim špeham natakni ali pa persi s tankim kosam špeha obeti in ravnaj žnjim kakor s pečenimi pišanci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ogenj ne sme preblizo priti, prasec se mora pridno s kosam špeha mazati, ker bi sicer lahko mehurčke dobil, kar bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | veliko svoje lepote zgubi. Rajžev štrukel. Rajž na mleku s kosam cukra prav mehko skuhaj in potem na hlad deni s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu perdeni, s kosam putra v moki povaljaj in z muskatovim cvetam še nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček |
| Zoologija (1875): | senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug na druzega prilepljeni |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat |
| Kuharske Bukve (1799): | naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časa potrebno šolo ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni |
| Ferdinand (1884): | izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu |
| Gozdovnik (1898): | puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči |
| Gozdovnik (1898): | zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena |
| Deborah (1883): | zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj bila. — Še |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomoriti. Kader samirkaſh, kei ſe gori dershijo, treſsi ſerp, ali koſo, toku ſe na ta glaſs bodo puſtili vidit, inu toku |
| Kuharske Bukve (1799): | zheſni, ſhtupi inu v' ſoli. To navlęzheno meſo deni v' koſo, katire pokrov dobro sapęra, pokrì, de duh ven ne pojde |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je |
| Fizika (1869): | Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje |
| Fizika (1869): | flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel, concaver W |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drobne dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so |
| Rudninoslovje (1867): | vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt |
| Kuharske Bukve (1799): | karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je |
| Kuharske Bukve (1799): | lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè |
| Botanika (1875): | nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in |
| Biblia (1584): | ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je |
| Rudninoslovje (1867): | so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. |
| Rudninoslovje (1867): | pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s peso. Kislo zelje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji kosc. Snežne kepe. 92. Kruhova župa s ptički. Meso s školjično |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana potica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči |
| Rudninoslovje (1867): | v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža |
| Rudninoslovje (1867): | kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda |
| Kuharske Bukve (1799): | djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blizo tega terga okoli ognja in priprave delali na zmerno kosilce. Nekdo poterka na duri in kmalo se prikažeta dva mlada |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stari grobar. „Ne vem, ali bi vaji smel povabiti na kosilce, pa če hočeta zajeti, jako bo nas veselilo. ” „Dobro, oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske |
| Ferdinand (1884): | v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je rekuv: povęjte tim povablenim: glejte! jeſt ſim moje koſilu she perpravuv, moji volli, inu moja pitana ſhivina je saklana |
| Tine in Jerica (1852): | pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri kosilu se je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji |
| Roza Jelodvorska (1855): | poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ny dobru per tęj ręzhi. Monk. Jeſt ſim donès per koſilu prevezh jedel — ( na ſtrani ) De bi jeſt sunej bil ! — Glash |
| Sacrum promptuarium (1695): | damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo |
| Rudninoslovje (1867): | v češkem Slavkovu i v Zinnvaldu. Iz njega se topí kositar ali čistec, kamenje s kositarjevo rudo se na prvo stolče |
| Kemija (1869): | ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko in vzhodna Indija imajo najboljši kositar. |
| Kemija (1869): | spojen v rudi kositrovec imenovanej, iz ktere se dobiva čist kositar, ako se stolčena in z ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko |
| Kemija (1869): | gostota = 7,3; tališče = 228° C. Med belimi kovinami je kositar za srebrom najlepši; zarad svetlosti in nepromenjenosti na zraku rabi |
| Kemija (1869): | ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn = 58; gostota = 7,3; tališče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi, Gailthaler Schichten. Zinkerz rothes, rdeča cinkova ruda 56. Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti, zusammenkitten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih |
| Deborah (1883): | klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg |
| Zlata Vas (1850): | je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta pri nas kosila; oče in mati sta z Brenceljnam vse poravnala in danes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za |
| Rudninoslovje (1867): | gručav i zrnast. sl. 46. Vlaknasta zvrst se imenuje kornvalski kositarjevec, ker se nahaja sosebno v angleškem Cornwallu. V lepih kristalih |
| Rudninoslovje (1867): | največ v sebi. Najvažnejše vrste so: 1. Kašiterit 1) ali kositarjevec (Zinnerz, Zinn stein) kristalizuje piramidalno (sl. 46); prizmine ploskve so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ruda 56. Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti, zusammenkitten. Zmesi ali zmešani minerali, gemengte Mineralien, 3. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir in |
| Zoologija (1875): | peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor |
| Zoologija (1875): | kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi |
| Zoologija (1875): | je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena |
| Zoologija (1875): | bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o |
| Deborah (1883): | Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nar pervizh moreſh dnar, inu Nęshko imęti ; Baronu eno drugo koſt podloshiſh; Shusheka pak dobru namasheſh. TRĘKI NASTOP. Smèſhnava , Matizhek. Matizh. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup pridejo. 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe, inu pojdi s' nosham |
| Kemija (1869): | arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu |
| Robinson mlajši (1849): | imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to |
| Zoologija (1875): | školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna |
| Zoologija (1875): | neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi |
| Zoologija (1875): | Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda |
| Zoologija (1875): | 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in |
| Kuharske Bukve (1799): | shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu tenki ſtrup Bog, katiri je ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſmu ſe dopovnilu: Vi nimate njemu nobene koſty slomiti. Inu supet pravi enu drugu piſſmu: Ony bodo vidili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe vlęgli, preterganje njih kit, ràskoſsanje njih vudov, ràsbyanje njih koſty kakor priętnu gladenje inu ſęgètanjé terpęli? Kakú je tó, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha, kateri poln nezhiſtoſti noter do musga ſvojih koſty ſe hvali s' ſvojim oſtudnim, gèrdim djanjam, ne miſli, inu |
| Zoologija (1875): | vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in |
| Zoologija (1875): | in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci |
| Zoologija (1875): | Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pęzh ſiſhit deni, kader kruh venusameſh; ſtolzi jeh s' koſtmí vred, povęshi v' en perteni varshetezh, v' eni drugi platneni |
| Kuharske Bukve (1799): | od víſhin. Lępem sręlem víſhnam odberi pezle, ſtolzi jeh s' koſtmi vred, preshmi jeh ſkusi rędko ruto, puſti ſok ſkusi en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namesti debelih vinskih jagod se tudi drobnih, mandelnov in pečeniga kostanja vzame, tedaj se mora pa šest lotov na drobne kočnike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pred, ko imaš v skledo djati, perdeni pečeniga in olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol). Mehke odrastelke debelejih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | štupe. — Je pri gnojenju osipic prešiča driska napadla, stolci divjiga kostanja ali še bolje želoda v moko, in daj mu 2 |
| Botanika (1875): | cevne povezke. Pod. 73. nam kaže podolgoma prerezano vejico divjega kostanja. V sredi vidimo veči končni brst, na vsakej strani po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dalje pa ravnaj kot z nadevanimi kolerabami. Višnjev ohrovt s kostanjem. Peresa od štoržev odberi, čisto operi, v vodi mehko skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice |
| Kemija (1869): | v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga |
| Zoologija (1875): | zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje. |
| Zoologija (1875): | torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne da; Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije, moram |
| Revček Andrejček (1891): | sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj |
| Revček Andrejček (1891): | zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe ſmo le marljivi in varzhni. Lonzhar prineſe sverhano kripo (koſh) hranilniz, ki jih med ſto in petnajſt uzhenzov rasdelim in |
| Tiun - Lin (1891): | so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti |
| Robinson mlajši (1849): | večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se |
| Zoologija (1875): | desetonožci (Decapoda) pravimo; glava in prsi so pokrite velicim ščitom (košem); nekateri imajo dolg obročkast rep, drugi so brezrepi. Izmed prvih |
| Zoologija (1875): | v en kos, ki je pokrit z lupino, tako imenovanim košem, od koder je vsemu redu nadeto ime: košarji. V ostalem |
| Revček Andrejček (1891): | Tretji prizor. Franica. Andrejček. Pozneje Ivanka. Andrejček (skozi sredo s košem na hrbtu). O, Franica, ali me vidiš! Franica. Andrejček, ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ravno polje, ki ga ſamza imenujejo, drugo, ki je koſh imenovano , je sa oranje v hribih in v bregih. Drevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo vſe po dvoje imeti, ker s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hribih imajo per vſaki hiſhi dvojno ali dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi bilo sa ravnopoljze, de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo, de bi |
| Zoologija (1875): | preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj |
| Zoologija (1875): | živé v morji, druge so pa mikroskopično majhne. Sedmi red: Košarji; Crustacea. Koža pri teh živalih je rožena, ako se pa |
| Zoologija (1875): | spadajo pravi raki, ki niso samo največi, temveč tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečna in redilna jed |
| Zoologija (1875): | tako imenovanim košem, od koder je vsemu redu nadeto ime: košarji. V ostalem vlada v tem redu za čudo velika raznovrstnost |
| Zoologija (1875): | noge so rade spremenjene v škarje. Z malimi izjemami živé košarji v vodi, dihajo pa ali resastimi škrgami ali pa škržnimi |
| Vesela vožnja (1889): | pa še nekaj! Spomni se, da sta z Bobóvega dobila košáro jábolk s seboj. Takoj pokliče postréžnico in jo vpraša, če |
| Vesela vožnja (1889): | treh goldinarjev obveže oditi v Mačkovec in prinesti tam pozabljeno košáro jábolk. Komaj pa pride zopet domóv, čaka ga že novo |
| Vesela vožnja (1889): | Knoftrov hlapec vstopi in postavi prédenj sinoči na kolêslji pozabljeno košáro jábolk. Dohtarju je bilo, kakor da se je vse zarotilo |
| Očetov greh (1894): | motiko v razor in stopa za njim; ženski pa vzameta košaro s krompirjevimi krhljiči in jih ideta sadit v breg. »Krompir |
| Očetov greh (1894): | prav z dunajskim humorjem metal vse Kranjce in Slovence v košaro, katero prenaša Kočevar po Pratru in po krčmah. Mato je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | primerno kôčico v senci sadnih dreves, da bi tam izdeloval košarice brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter mu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njegovo ponudbo, in tergovec dá enega sina učiti se plesti košarice, a drugega slamnike. Čez tri leta se sinova poverneta zopet |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zdaj bi bili radi imeli vsi, mali in veliki, take košarice. Hitro mu naredé primerno kôčico v senci sadnih dreves, da |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nekoliko verbovih šibic, ter začne prav urno spletati majhne, lične košarice. Berž ga obstopijo černi možje, žene in otroci, ter radovedni |
| Pripovedke za mladino (1887): | temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lepo viditi, in ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in |
| Moč vere (1851): | luna plava na nebu i prede svoje sreberne trake skoz košate drevesa na zemljo, iz katere sapice, kakor dihleji spijočega, proti |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | je grapa ravno za stezo dosti široka, pa tukej branijo košate drevesce, od gormovja in srobota preprežene popotnika dalje. Hrasti in |
| Moč vere (1851): | se je stezda dalej vila. Krog in krog med pečovjem košate bukve rastejo in le na nekterih krajih luna gosto temo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kostanj sad i. t. d. Če so še rašče in košate in koristne, naj ostanejo, in pod razprostene veje in verhe |
| Katarina (1854): | Okoli njega so bile polne hruške in jabelka pa tudi košate lipe nasajene, pod so bile snažne klopice z nježnimi ograjami |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | véja ne raste in ne rodí, ampak norí, to je košate, kratke od druzih véj razločene mladike poganja, da je kakor |
| Kelmorajn (1864): | svoja opravila; midva pa vzameva puške s klinov in — pod košate orehe. Lov in strelba je bila tedanjih dijakov najslajše veselje |
| Razne dela (1870): | nježna lilja klila. Ta v plamen se premeni in dreves Košate veje, ter tramovje vžgavši, Divjá okrog, poslopje celo krasno Nevtegoma |
| Razne dela (1870): | gore nar višja je bila, Kviško moleča v sopar obnebja košate mladike, Gosto v berstovje zavit se vidu gledečiga skriva; Tici |
| Na Žerinjah (1876): | bil nekedaj stari Tine zasadil, in ki je uže široke, košate veje razprostiral v zrak. In tu jej je povedal slikar |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | žarki svojo moč. Čarobno so razsvetljevali lepo okolico, in senca košate lipe se je razprostirala daleč tja po ravnem polju. Po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | postavim, kupe plevela ali roževja bodi kakoršnega hoče, če bolj košatega, bolji je, pokrijemo take kupe ali s tnalovno, s cestnim |
| Na krivih potih (1893): | zastonj oziral, kje bi dobil primerno ležišče. Sicer je bilo košatega drevja dosti okrog, a tla so bila tu povsod kamenita |
| Na krivih potih (1893): | Groza ga je bilo pri tej misli. Prišel je do košatega gabra. Na jedni strani gabra so bila tla preprežena z |
| Usoda ka-li (1895): | se razprostira vse mesto, razsvetljeno z brezštevilnimi lučmi; izmed vej košatega kostanja nam gleda nasproti mladi mesec, kažoč nam tako poredno |
| Kvišku (1899): | brez vzroka. Ha, kako je prijetno, če lomi vihar veje košatega gozda, ko joka jelka, ko stoka hrast, ko cvili med |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj ali manj redki, in stojí še ali stari in košati, ali pa mladi les. Če so zlo redke drevesa v |
| Jerica (1859): | pa pregrajena: desna stran, ki se polagoma k senožetim in košati gori vzdiguje, je polje; leva ravna stran, od plota in |
| Krivica za krivico (1859): | več, kakor eno samo okno, pred kterim ste pa dve košati drevesi rastle. Pri mizi je bil velik stol in malo |
| Kelmorajn (1864): | lukala izmed drevja, kakor tica golobica, iz svojega gnjezda na košati bukvi. Poterkam na vrata pa ne oglasi se nobena živa |
| Pomladanski vetrovi (1881): | polukrogu od treh stranij obteka. Plodne njive, zeleni travniki in košati gozdje pokrivajo valovito zemljo. Sadno drevje obdaja prijazne vasi, na |
| Testament (1887): | snažna in svetla, in spredaj so v čednih lončkih rastli košati žerávec in temnordeči nageljni; v tesnem vrtcu na južnem koncu |
| Na krivih potih (1893): | po kterih so zdaj v večjih, zdaj manjših skupinah rastli košati gabri. »Glej, tu je bilo! «» izpregovori Zorana, ko ga je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | lezel, ko se je začelo mračiti, iz vasi ven proti košati lipi, pod ktero se je nekdaj kot otrok tolikokrat igral |
| Kotanjska elita (1898): | zelena trata, in na nji so rasli v dolgih vrstah košati kostanji, pomešani z rogovilastimi orehi, da po letu od daleč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri |
| Roza Jelodvorska (1855): | Neža jo še vedno pričakuje pod košatim leskovim germam pri križih. Ko vidi od dalječ Rozo priti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod pečine. Voda je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | enem svojih obhodov zagleda mlado deklè, ki je sedela pod košatim drevesom. Glavo je žalostno pobešala in z roko jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v |
| Roza Jelodvorska (1855): | in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naši kupci iz Dunaja, iz Českiga ali iz Hamburga ; ne kosčik za to rokodelstvo se v domačii ne izdeluje. Jest sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | M. Hladnik in M. Pušar iz Idrije vsaka le en kosčik špic v razstavo poslale? ali ni bilo mogoče tega idriskriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vošmo, de bi pašnikov Vlastniki 'tli verjeti, De boljši je kosčik pašnje — sam, Ko z mnogmi kos imeti. Mé vošmo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga |
| Kemija (1869): | poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. |
| Spletke (1894): | je nekam izginila, Betežnik pa ta dan ni dobil niti koščka kruha. Z Metko pa Lenka ni govorila, ne v nedeljo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani rumeni, de |
| Kuharske Bukve (1799): | ſi vſe dobro rastępel, inu pregnal. Semterkje na verh naloshi koſzhike ſroviga maſla. Sadnizh poſtavi v' pęzh, kęr ſe kruh pezhe |
| Kuharske Bukve (1799): | En malo telęzhjiga kuhaniga vimena, inu dva pręshelza sręshi na koſzhike, versi v' ſklędo, inu dvę shlize ſmętane, tudi nekej moke |
| Kuharske Bukve (1799): | en koſez prataſtiga telęzhjiga meſa, ga sręshi na take koſzhike, kakor ſo auſtrige, tolzi jih s' noshovim herbtam, rasloshi na |
| Kuharske Bukve (1799): | zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nudelne) zrezano - materno dišico (timijanam), lorberjevim perjem, dišečimi žbicami in koščikam ingberja, deni vanjo eno ali dve lepi jagnjičevi bedri in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro namoči in očedi, ter s prav malo vrelim kropam, koščikam putra in solijo k ognju perstavi. Vode pa le toliko |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | za moje obširno delo. « Vstane in se bliža pesici s koščkom kruha in z dobrimi besedami. Pesica je vzela kruh, ali |
| Stari dolg (1897): | zvečer pogledat našo novo gospodinjo. « Varno je pokladal košček za koščkom na krožnik in čakal odgovora. »Na zdravje! Bog jo živi |
| Zoologija (1875): | dela pod zemljo ali v duplih naprstku podobne lončke iz koščekov, katere reže iz šipkovih (rožinih) listov. Tretji razred: Luskokrilci; Metulji |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | iz enega samega zerna se pripravi lahko na tisuče tacih koščekov kruha, kakor ležé pred nama na mizi. Ravno tako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil |
| Od pluga do krone (1891): | ne rečem, da bi pri časi vina ne segel po koščku. Le ti si izvoli, kar ti je najbolj všeč. Danes |
| Spletke (1894): | pa tudi toliko previdni, da je niso žalili pri vsakem koščku kruha. Zato je bila Metka prav zadovoljna pri županovih, oni |
| Najmlajši mojster (1896): | na tešče, že jo zazebe tam notri v tistem zasirjenem koščku mesa, ki mu pravimo srce. « »Ti si preoster, Košica! Z |
| Cyclamen (1883): | neprijetnega, pa prav navadnega obraza, srednje postave, slok, a vender koščen in okoren. Izobraženje njegovo tudi ni sezalo daleč preko prvih |
| Cyclamen (1883): | Onikraj mostu je stal, ali bolje, upiral se je suh, koščen konj mučnim poskusom svojega jahalca, da bi ga spravil čez |
| Gospod Janez (1884): | kakor smo že omenili — visokoraščen mož, malo preko trideset let, koščen in skoraj suh. A lice njegovo ni bilo bledo in |
| Senanus (1892): | se vidi Vodétu še suhotnejše in koščeni obraz še bolj koščen — mož se je postaral kàr za deset let! Kaj čudo |
| Senanus (1892): | itak nič o njih, saj jih ne more umeti takov koščen človek! ... Prav je govoril mladenič sam v sebi, ali v |
| Očetov greh (1894): | zmršena krava. Poleg nje pa hodi velik, v hrbtu sključen, koščen mož; na kolcih leži dolg hribovski koš, in v njem |
| Strte peruti (1894): | zdela se mi je še višja; nje obraz je bil koščen, nos tenak, malone prezoren, ustna bleda in vela, prstje na |
| Vinjete (1899): | sobi leží izsesano teló pod odejami. Obraz je pôten in koščen; punčice so se skrile pod trepalnice in oči gledajo belo |
| Kvišku (1899): | I. Vratar Marko, dolg in koščen, kot bi mu na celem životu ne bilo pol funta |
| Kemija (1869): | je 80 odstotkov, iz njega se dela fosfor in kakor koščena moka se rabi za gnoj. |
| Kemija (1869): | vtkana. Ena teh dveh tvarin je mehka in se imenuje koščena zdriz (Knoehengallerte) ali hrustanec, druga je pa luknjičasta pletenina fosforovokislega |
| Stelja in gnoj (1875): | so se po njih pasle. Že davno je znano, da koščena moka, pepel, gvano, travnike prav hitro in koristno ugnojé. To |
| Domen (1864): | ležala stara Domnova mati Meta na visocem mertvaškem odru, suhe, koščene, z molekom opletene roke na persih, ustnice sklenjene, terhlo lice |
| Ljubljanske slike (1879): | le takrat se čeljusti odpro za kak smehljej, kedar njene koščene roke štejejo bankovce in računijo dobiček. O taki potem svet |
| Očetov greh (1894): | babica na peči. Odložila je dolgo slamnato kito in sklenila koščene roke. »Poslušajta, zaradi resnice naj priseže, samo zaradi resnice, ne |
| Gojko Knafeljc (1899): | prepadel in bled, sedel v svoj naslanjač, podprl glavo v koščene roke ter ni izpregovoril besedice ves dopoldan. Pri obedu pa |
| Vinjete (1899): | tenke, izsesane ustnice; izza črne halje steza proti meni poraščene, koščene roke. Nebó je gorko, temno sinje, kakor plašč Madonin. Po |
| Gojko Knafeljc (1899): | mu črne pošasti gnetle okoli postelje ter iztezale po njem koščene svoje prste, je slonel z izbuljenimi očmi v mehkih blazinah |
| Vinjete (1899): | žarečimi, zlobnimi očmí; izza črne halje steza proti meni poraščene, koščene roké. Kako se ga ubranim, kako mu ubežím? V ledenem |
| Gojko Knafeljc (1899): | ostudne pošasti izpremenile, se pomikale proti njemu ter iztezale dolge koščene roke, da bi ga zadavile. In tedaj niti zapazil ni |
| Vinjete (1899): | starinskem naslanjaču, zakopana v blazinicah, s sključemin hrbtom, in gubave, koščene roke so bile naslonjene na ročaje. Pila je lipov čaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 |
| Prvi sneg (1886): | dolge bele rokavice, jela je z drobnimi prsti prebirati po koščenih tipkah, kakor dovršena umetnica. Vse je strmelo, nihče ni zinil |
| Vanda (1888): | klavirju in počasi in tihoma jela je premikati prste po koščenih tipkah. Sanjaje v sladkih urah skoraj ni zapazila, kdaj je |
| Senanus (1892): | svojega pisanja. To ni mogoče: knjigovodja izvestno nima vzdihov v koščenih prsih svojih, in ako bi jih tudi imel, mladenič vé |
| Vinjete (1899): | elastičnost časih malo afektirana. Suknja se je ohlapno ovijala krog koščenih, starih udov in je bila spredaj zmerom malo daljša, kot |
| Kvišku (1899): | vsa zmučena gledala na beli desnici za pestjo rdeče proge koščenih Lotarjevih prstov. »Sirota, ah sirota! kaj imam? Ničesar, razven poštenja |
| Kemija (1869): | obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno črnilo (Beinschwarz) dobimo, ako kosti zogljenimo, to je: je sežgemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jam so iz kapnika, ki kakor malta veže tako imenovano koščeno breccijo (§. 110), pod ktero so raztresene kosti prežvekovalk, glodalk |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' |
| Zoologija (1875): | nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih |
| Zoologija (1875): | V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so takošne, da jih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in gladke, kálanke in darancje, to je, take, ki rade koščice izluščijo, in take, ki se kost mesa terdo derží. Potlej |
| Jerica (1859): | serčno, napoti k gospod župniku. Plaho odbira pri kosilu ribje koščice in prijema za kozarec, ter vedno pazi, kdaj bo zaslišal |
| Bore mladost (1862): | mila ženica se hoče od mene in življenja ločiti, nje koščice bodo kmalu prenesene na pokopališče. Meni žalost ne bo pripustila |
| Spletke (1894): | bile prej — na pokopališče! « odrezal se je Krpa ter pobiral koščice po prsti in jih zavijal v robec. »Kaj, da so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se žganje dela, že strup v sebi imajo, postavim: črešnove košice; tudi njih strup, de bi ga ravno veliko ne bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo |
| Botanika (1875): | so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji |
| Revček Andrejček (1891): | za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar ustvarjena sta drug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobrem letu bliz 30 centov sená in 20 otave. Oral košenine 3. verste pa dá kacih 15 centov terde klaje, ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pervega reda; in ravno tako vinogradi; c) če se slabe košenine ali s potrebnimi grabni ali z drenažo ali z gnojem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enako ga za dober gnoj, posebno za mahovite in brežinske košenine hrani; to se ti bo trikrat bolj splačalo, kakor pepelár |
| Moja hoja na Triglav (1897): | koso klepal pod bradatimi vejami visoke smreke, samujoče sredi prostrane košenine. Mož, jak, zal in mlad, prihiti krepkih, težkih korakov, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | detelje ne velja več za klajo. Tretjica, to je, tretja košnja je otava, in jo včasi raji podorjó, kakor kosé, ker |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vsih mescov leta nar več dela na glavi. Zdaj je košnja, žetev, ajdova setev, in zraven tega še dovelj manjših opravil |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi razori nekoliko spolniti, da bo povsod enaka rast in košnja lajši. 4. Zeljstvo. Da je zelno, ali kolerabno, ali pesno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | travnike kositi? Da bo merva dobra, in da bo perva košnja senó — ne slama, ne otava, se travniki kosé berž ko |
| Domen (1864): | nenavadno pri volji in besedi, menda ga je bila obila košnja razvedrila. „Poklaje boste pa veliko imeli letos, poklaje", govori Jurec |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Pod jarkom proti mestu in Studencu pa je bila ljubljanska košnja že od nekdaj. Guttensteiner je razsodil, naj se pri ti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nad Spodnjo in Zgornjo dolino bohinjsko. Bila je tam občna košnja ter veselo gibanje v jutru, ki obeta lepo vreme za |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesca zrele rudeče in druge detelje, če se od perve košnje puščajo, in pa prosa, ki jih proti koncu tega mesca |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enkrat kisla klaja kosí, ali pa brežine in planine ene košnje, ki dajo terdo klajo. Hoste in gojzde, kakor je v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | začetku velicega serpana, in se za seme pustí od druge košnje, kolikor je je za hišo treba. Če je pa za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | setev, in zraven tega še dovelj manjših opravil. Nar prej košnje ondi, kjer ima še otáva rasti, ni odlašati; le močirni |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pred več kakor sto leti (leta 1415.) poravnani prepir zaradi kôšnje na južnem robu ljubljanskega barjà, a tudi to pot so |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ljubljani in vasém Tomišelj, Vrblje, Strahomèr in "Prest" pravico do kôšnje. Jurij Guttensteiner, namestnik deželnega glavárja, šel je sam pod Krim |
| Gostačeva hči (1891): | čez lije na senožet. Posamezni curki so se preko vse košnje hitro združili v en peneč vodeni val, ki že vzdiguje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 2. pšenica, rež, 3. ječmen, 4. oves, 5. oves za košnjo in seneno seme, 6., 7., 8., 9., pokošeno enkrat, potlej |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | brez setve, in če zlo suho leto ni, vsaj eno košnjo dajo. Tako se slabi travniki popravljajo, kakor je tudi že |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ječmen ali oves z deteljo. ! Vse njive, ktere so za košnjo namenjene, bodi na njih detelja ali kaj druzega, se morajo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepši posuší. Kadar detelja začne cvesti, je nar boljši za košnjo in se potlej tudi raji obraste. Med tem se stara |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | semena. Te dve detelji ste bolji za pašo, kakor za košnjo. 2. Grahor ali grahora. Grahor je droben divji grah, ki |
| Potovanje krog Triglava (1860): | pri delu navada. Kedar se napravljajo Bohinjci v rovte na košnjo, je zanje vesel dan, kterega obhajajo, kakor se ravno dá |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vseh naših pušek, in tudi naši šrapnéli imajo tu smrtno košnjo. Stotnija, katera nam je ónikraj jezera pokrivala desno krilo, dobro |
| Gostačeva hči (1891): | hiše! Mlačev je že tukaj, otava bo tudi kmalu za košnjo, in potem pride setev. Kdo vam bo pomagal pri domu |
| Moja hoja na Triglav (1897): | tukaj bavijo prebivalci Srednje vasi z obdelovanjem njiv in s košnjo. Tedaj imajo tudi svoje krave v planini, in marsikdo vzame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sopet na pervimn konzu toliko sraſtla, de je sa drugo koſhnjo pripravna, in takó dalje. Ljubljanzhani ſe od reſnize mojih beſedí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sele duſhi. — Ako jo letaſ vſejeſh, imaſh o Kreſu pervo koſhnjo, pred Veliko maſho she drugo, in o ſvetim Miheli tretjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo detele zelo polétje do posne jeſeni takó ravná, de jo |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z njo zavri. V polivko deni na zadnje olupljene krompirčike. Koštrunovo bedro v polivki. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z dobro mesno župo zali. Tudi lahko jagnjičevo ali koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in meso perdeneš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | teršice iz njih izleci in z nekoliko juho poli. Pečeno koštrunovo stegno. Oderi ga, kolikor se da, natakni ga s špeham |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per zajcu popisana, poli z njo lepo s špeham prevlečeno koštrunovo bedro, ktero se je popred z mozgam in nekoliko česnam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanje in pusti ga dobro z njimi zavreti. Dušeno (dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Koštrunovo bedro kakor sernovo bedro. Perpravi dobro kislo župo, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače |
| Genovefa (1841): | saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah |
| Genovefa (1841): | koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé |
| Genovefa (1841): | po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa |
| Genovefa (1841): | in Gola vidili, ſhe tudi, kakor je shé otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder poskôzhem vikshi ked ti Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po luftu. Verſhesh mene ob tlatedej dobim jeſt she |
| Kratkozhasne uganke (1788): | k rezhi . t ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | szer nimam, vender tezhem berſhejshi ked ti: vonder poskôzhem vikshi ked ti Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po luftu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna vonder nisem ked ſamurz; deslih tebi po dnevi temmo delam; dokler ſvęſde meni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla. Nog szer nimam, vender tezhem |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ali ma drône pregajnati.Uſami ſheſrnua kolker be s' dvema perſtama, ked en shnoſ |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Kaj je slajshega ked med? Kaj je mozhnejshega, ked en lev? katirega je bil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſsęle je blu, de ſta teiſte en dan lohka vęzh, ked dvajſętkrat pręſhtęvala. En ſam ſantizh ſi je tolkajn ſkupejſpravlal, doklej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vſe lubesni vredn, Ushgi o Bo! v'meni uſeſkusi bol, ked bol leto lubęsen. Djanje tę Grevenge. Omoj Bog! meni je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno tak dobriga ſerza, ko on, in rad ji je pravil, kako ſe mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog |
| Robinson mlajši (1849): | li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne |
| Pripovedke za mladino (1887): | vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo |
| Roza Jelodvorska (1855): | tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele |
| Zlatorog (1886): | reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih |
| Robinson mlajši (1849): | ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad |
| Kuharske Bukve (1799): | polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tù v tej sveti uri«, odgovori angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati |
| Rudninoslovje (1867): | rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana |
| Rudninoslovje (1867): | to je kraka be i ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so |
| Fizika (1869): | v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na široko pretresovali: za |
| Fizika (1869): | to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore |
| Fizika (1869): | tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo |
| Zeleni listi (1896): | Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot |
| Fizika (1869): | reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot |
| Fizika (1869): | vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave |
| Fizika (1869): | poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni |
| Valenštajn (1866): | skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata |
| Fizika (1869): | toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega |
| Astronomija (1869): | in tangenta dve črti, ki ste v ozkej zvezi s kotom, in ki rastete obe, kedar raste kot. Lehko se vidi |
| Astronomija (1869): | je ravno četrti del kroga, tako n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost |
| Astronomija (1869): | polutnik, kterega ravnina reže, kakor vidimo, ravnino ekliptike pod tistim kotom, ki ga dela nagnjena os NS z osjo ns, ki |
| Astronomija (1869): | kote razstrižemo po črtah, in je primérimo z enim izmed kotov, izrezanih iz. pod. l., najdemo, da je kot a' m' |
| Astronomija (1869): | in da je velik kos delovanja opazujočih zvezdoznancev le premišljevanje kotov. |
| Astronomija (1869): | štirje pravi koti, ali pa samo trije topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta si |
| Astronomija (1869): | tako polagati, da bi ležalo središče polokroga ravno v vrhu kotov, in njegov premér na enem kraku imenovanih kotov, in potem |
| Astronomija (1869): | v vrhu kotov, in njegov premér na enem kraku imenovanih kotov, in potem bi brali na polokrogu število stopinj. Tako najdemo |
| Astronomija (1869): | krog opqro, vidimo, da leži med vsakim teh štirih pravih kotov lok, ki je ravno četrti del kroga, tako n. pr. |
| Genovefa (1841): | véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili |
| Blagomir puščavnik (1853): | drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za |
| Astronomija (1869): | Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih |
| Zeleni listi (1896): | za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred |
| Fizika (1869): | osjo. Pod. 32. Ako sedaj in kader koli začnemo vrteti kotač, vrne se vselej sam spet v svojo poprejšnjo lego. Tako |
| Fizika (1869): | kotačevo težišče in vrtišče (Pod. 32.) oba v a, ostaja kotač v ravnotežji v vsakej legi, ki se mu podeli. Tako |
| Zoologija (1875): | organ, ki je samovlasten tem živalicam, to je tako imenovani kotač, namreč venec trepalnic stoječih okolo ust, ki z neprestanim gibanjem |
| Zoologija (1875): | tudi neki organi, ki spominjajo na krvne žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola in se pomnožavajo z jajci. Na |
| Zoologija (1875): | razrede, namreč v kotačnike, kolobarnike, oblotočnike in ploskavce. Prvi razred: Kotačniki; Rotatoria. Kotačniki (Rotatoria). Tako imenujemo mnogobrojno razstavko majhnih, nikdar črez |
| Zoologija (1875): | pa tudi na mokrem mahu. Kakor močelke, množé se tudi kotačniki za čudo hitro. |
| Zoologija (1875): | v kotačnike, kolobarnike, oblotočnike in ploskavce. Prvi razred: Kotačniki; Rotatoria. Kotačniki (Rotatoria). Tako imenujemo mnogobrojno razstavko majhnih, nikdar črez en milimeter |
| Prve hiše (1896): | utegnila zmeraj doma pomagati, zato sta v Grebenovi kuhinji gospodinjili Kotarjeva Urša in Bremenčkova Mica ter tudi v hlevu za živino |
| Prve hiše (1896): | okna do okna, ni mu zlahka ušla kaka znamenitost. I, Kotarjeva Urša je bila dobro vajena tega posla. Dasi že pri |
| Prve hiše (1896): | bo pripravna druščina, z igro pri Sodu. BremenČkova Mica in Kotarjeva Urša sta pa prav tisti čas ugibali, kam neki pojde |
| Prve hiše (1896): | povedali si pa še nista bili vsega, kar sta želeli. Kotarjeva Urša, ki je bila menda gorka vsemu svetu, samo sebi |
| Prve hiše (1896): | ampak tistem, ki ga krajša, koprivje- jezični gostji Prvinove koče: Kotarjeva Urša in Bremenčkova Mica. Zadnja je pred tem pogovorom zajemala |
| Prve hiše (1896): | potem zopet cunjarica Jera, zadnji čas pa že več let Kotarjeva Urša in Bremenčkova Mica s sinom Petrom. Tem poslednjim se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s |
| Zlata Vas (1848): | bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét |
| Fizika (1869): | vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo |
| Zlatorog (1886): | bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poloshi na ſlamo, inu vſselej s' ſuhim pepellam potroſsi, de kotov poln bode, inu lohku tri ure v'vręli, po tem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kar roka terpeti more, potler ſuhe ovſene ſlame v'en kotov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zlo so se veselile novih kožuhov. Postavil je zdaj dva kotla na ogenj; vlije vse mléko in déne vse kožuhe va-nja |
| Kemija (1869): | raztopne med njimi se obarajo na trnje ali na dno kotla, laglje raztopne pa ostanejo v raztopini. Na nizkih in vročih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sejati, ktere tisti čas cvetó. Da vodni sopúh, zapert v kotle in tako rekoč vprežen v umetne naprave, na železnih cestah |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | krvoločni Turek že napal naše straže, poberejo in preobrnejo kositarske kotle, v katerih se je kuhala za tisti dan jed, in |
| Cigani (1890): | konje pa izpustó na pašo. Pred šatorom zakurijo ter pristavijo kotle, da si skuhajo jed. Žene se razgubé po bližnji vaši |
| Stari dolg (1897): | najtemnejšem kotu, kamor so navadno spravljali burklje, loparje in stare kotle. Učitelju je bilo skoro tesno v srcu. »Ali vam morem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je |
| Kemija (1869): | se napravi tudi škodljivi in nevarni kotlovec (Kesselstein) v parnih kotlih. Kapniki po naših kraških jamah se delajo iz istega vzroka |
| Kemija (1869): | kakor bela mrenica prime posode. Po kuhinjskih posodah, zlasti po kotlih, se vidijo časih debele skorje izločenega apna. Pri jako trdej |
| Kemija (1869): | gosta, da se izplača ostalo vodo v kotlu izpariti. V kotlih se sol izloči v majhnih kristalih, ki se drug druzega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so |
| Blagomir puščavnik (1853): | duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je vi enkrat razkazali, ker vam je znan vsak kotiček v njih. ” „To vam iz serca rad storim. Precej jutri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi se bil moral kakor preganjani volk v kak kotiček stisniti in gledati, pri kterem kraji bi iz mesta ušel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iztlači in deni obojiga pol maselca s cukram v mesingast kotlič, v kterim naj nekolikrat zavre. Ko se pohladi, ga z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni potem na en funt kerhljev tri unče cukra v kotlič, vli nanj pol maselca tiste vode, v kteri so se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem vodo skozi sito precedi, deni en funt cukra v kotlič in ga z enim maselcam vode tako dolgo vreti pusti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drugi cuker in pol maselca iztlačeniga limonoviga soka skupej v kotlič, zavri le enkrat, precedi skozi ruto pohladi ta sok in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na kočnike (burfelce) zrezaniga špeha lepo rumeno, precedi ga v kotlič in zmešaj ga dobro s štirimi celimi jajci in dvema |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti, dokler niti ne dela; deni ostrožence vanj in postavi kotlič na majhen ogenj, de cuker vroč ostane brez vrenja; pusti |
| Kuharske Bukve (1799): | Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh |
| Kuharske Bukve (1799): | potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti |
| Kuharske Bukve (1799): | pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane breskve, drugači. Zlo debele, dobre, še zelene breskve v kotliči kuhaj, dokler se kožica iz njih potegniti ne da, položi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt stolčeniga cukra in en maselc vinskiga jesiha v mesingastim kotliči, de se zgosti, perdeni potem čisti sok in ga s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beliga kandelcukra, iz kteriga so se niti pobrale, v mesingastim kotliči nad slabo žerjavco tako dolgo kuhaj, de teško kaniti začne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt breskev en funt cukra z enim maselcam vode v kotliči, dokler niti ne dela, deni potem breskve vanj, pusti jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih nekolikrat z majhno iglo; potem zavri vode v mesingastim kotliči, deni jagode vanjo in jih k večimu dvakrat zavri, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | steklenico. Murbe. En funt cukra in pol maselca vode v kotliči male časa vreti pusti, deni dva funta murb vanj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zopet dobro ožetih žemelj in zmešaj oboje prav dobro v kotliči. Potem razbeli okoli šest lotov masla; perdeni drobno razsekaniga peteršilja |
| Zlatorog (1886): | bogàt in kmèt ubog. Na ražnji suče se mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan pač nekaj spije se, Nektera |
| Kuharske Bukve (1799): | zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potem, kakor da bi se bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline |
| Vanda (1888): | mogočnih njegovih tovarišev, ki od severne straní obkrožajo prijazno kamniško kotlíno, ta mali raj kranjske dežele. Šele ko je zahajajoče solnce |
| Kmetska smrt (1890): | Te je starec nabral, malo zmel, vložil jo v nizko kotlino kraj njive, nanjo pa vrgel nekoliko suhe jelkovine in smrečja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v 45 velikih sveskih svesano, in ima ſkoraj 7000 v kotlovino vresanih obrasov in riſov, ki ſo jih nar imenitniſhi moshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je perzhel Janes Gutenberg knige natiſkati. „ 395 „ ſo jeli v kotlovino dletiti. „ 361 „ ſo Anglijani sazheli gumbnize ali knofIjize delati. „ 355 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali pa sožgavši; sploh znane rude kakor zlató, srebró, svinc, kotlovino i. t. d. loči jih stopivši ; živo srebró pa odgnavši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno |
| Zoologija (1875): | 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov |
| Astronomija (1869): | Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. |
| Rudninoslovje (1867): | 5) pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jih je bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da |
| Krivica za krivico (1859): | in kakošnih mise da je; pa kako ostermim, ko najdem kovača našega sela in kočijaža Aleksjeviča pri njem. Oba sta bila |
| Krivica za krivico (1859): | se ozre od strane plašno na svojo žertvo, potem pokliče kovača in kočijaža v sobo, kterima zašeptá par besedi. Omamljenega vzdigneta |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | jarčji crkovini za ograjo. Pa mož se je bal silovitega kovača Breznosa, ki mu je ostro prepovedal stopiti čez prag svoje |
| Luteranci (1883): | bi pa utegnol priti morda še čas, da bi potrebovali kovača v Kranji na klanci, oglasite se! " Molčé so si stiskali |
| Brata (1888): | morala začutiti, daje nekdo blizu nje. Odpre oči in ugleda kovača, ki stoji nepremično poleg postelje s težko, hudo sapo. Komaj |
| Od pluga do krone (1891): | takó ne gré, ljudje niso bedáki! » S tem je Jaka kovača takó v živo zadel, da mu je kar sapo zaprl |
| Gojko Knafeljc (1899): | bakljači, ponosno dvigajoč žareče svoje plamenice ter stopajoč na povelje kovača Tomka, ki je grdo gledal izpod črnih, gostih obrvi. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se za to leto ne more |
| Bore mladost (1862): | kjer so kladiva s težkimi udarci pele koristno glasbo. Černi kovači, pred durmi stojé, odkrivali so se svoji mili gospodinji, ktero |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | visoka. Mesárji, pekárji in krznárji so plačevali po sto goldinarjev, kovači po petin sedemdeset, mizárji in sodárji po šestdeset, trgovci po |
| Cigani (1890): | ostali Evropi ne, to pa zato, ker so bili dobri kovači in orožarji; po privilegijih kralja Matjaža in Vladislava II. so |
| Cigani (1890): | Bili so pa že takrat vse, kar je kdo hotel: kovači, konjski mešetarji, vražarji, godci pa tudi goljufivci. Ogerski kralj Sigismund |
| Cigani (1890): | lesorezci, pa tudi nižji godci. V tretji razred so uvrščeni kováči, ki se včasi pečajo tudi z godbo kot postransko zaslužbo |
| Luteranci (1883): | in šale. "Glej šenta," dejal je svojemu sosedu, nekako otožnemu kovači Gogali, znanemu najboljšemu prijatelju Knafljevemu; "lepo te je v smole |
| Luteranci (1883): | utekel, a bil po naključji kaznovan po svojem najboljšem zaščitniku, kovači Jurji Gogali. Vendar rešil se je iz mrzlih valov in |
| Zlatorog (1886): | so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v |
| Cyclamen (1883): | koščena žena, vodeča s seboj suho, črno kozo. Bila je kovačica Barba. »Eh, molči, molči! In v hišo pojdi! « zavrne jo |
| Cyclamen (1883): | grunta! « Tako je šlo leto za letom. Nikdar pa še kovačica glede tujcev ni bila tako razdražena nego letos. Tri dni |
| Cyclamen (1883): | jednem opravljala kuhinjska opravila, kupovala je jajca in piščeta od kovačice, z drugim pa ni bilo moči govoriti; to je bila |
| Cyclamen (1883): | hudournih slučajev, v katerih se je redno izpričala nadvlada matere kovačice, prav v miru in v sporazumljenji. Ta žena kovačeva, Barba |
| Cyclamen (1883): | oporeka Tileh. »Jeden pač, pa ta je —« Zadnjih besedij jezne kovačice Hrast ni slišal, kajti stopila je bila za kozo v |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | mogoče pa je tudi, da sta prišli obe iz njegove kovačnice. Starec je kmetiškega rodu in je hodil v svojej mladosti |
| Cyclamen (1883): | nič dekliškega. Vsa trojica je šla počasi in molče mimo kovačnice. »To le je menda gospoda s pristave,« zagodrnjal je Tileh |
| Cyclamen (1883): | globoko k njemu. Bili so že kakih dvajset korakov od kovačnice oddaljeni, pa doktor je še vedno mehanično gledal za njimi |
| Od pluga do krone (1891): | z žuljavo roko pot s čela in stopi na prag kovačnice. «Glej ga no, kakó se je potegnil! » pravi Košakulja ugledavši |
| 4000 (1891): | Vedno še premalo! « »Tik ozidja je moja kovačnica in tik kovačnice raste stara češplja. Po tem drevesu sem splezal v temni |
| Spletke (1894): | ga je zavrnil, rekši, da šolo lahko malo bolj od kovačnice odmaknejo. »Sicer bodo pa dvojna okna, in kovač tudi ne |
| Stric Tomaž (1853): | tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši |
| Robinson mlajši (1849): | je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po |
| Gozdovnik (1898): | poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal |
| Fizika (1869): | krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand |
| Razne dela (1870): | Je Sava se, vostinski beg, boril; Kot pajčine predre stvarí kovane, Kot suhi list vareno jeklo zmane. Njegova čast razlega se |
| Razne dela (1870): | Je sprožlej tak peterim zadni dih. Kot pajčine predrê stvarí kovane, Kot suhi list vareno jeklo zmane. In Sava beg vostinske |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ujeti vstaši pogostoma izročali prav lične z zlatom in srebrom kovane, toda na kresílo narejene puške, katere so jim baje rabile |
| Vinjete (1899): | Kakor bi gledal pred sabo velike, svetle retorte, steklene in kovane, platinove skleníce, po vsem laboratoriju razprežene tenke cevi iz kavčuka |
| Kemija (1869): | južnem Nemškem 13lotno, na Francoskem 14.5lotno srebro. Vrednost in jedro kovanega denarja naznanilo se je dozdaj s tem, da se je |
| Kemija (1869): | srebra ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila |
| Razne dela (1870): | je nagnjen okraj na levi ko desni okopa, S koli kovanimi v ost je tikama zgorej previden, Ki so Ahajci v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | banka ni več v stanu bila svoje mnogobrjne bankovce s kovanimi denarji zameniti. To je vlada sprevidela in leta 1797. banko |
| Kupčija in obrtnija (1872): | dobro vredjena, ter je svoje bankovce redno in vestno s kovanimi denarji izmenjevala. Ko je pa naše cesarstvo prejšnja stoletja po |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kameni in v jeklo rézanimi arabeskami, potem s srebrom bogato kovanimi samokresi za pasom. Pri razoroževanji zaplenili pa nismo izjemno takega |
| Divica Orleanska (1848): | za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | gladil bi se na terdnem stalu. Prežerin, akoravno besed ni koval, pa vender bi rekel, da je pomogel jeziku več od |
| Cyclamen (1883): | Tamkaj je vlekel dan na dan svoj kovaški meh ter koval, kalil in brusil svedre stari kovač Tileh. To vam je |
| Grajski pisár (1889): | se očistil na to vseh hudobnih naklepov, ki sem jih koval v namenu, da bi si pridobil za ženico nemškega dekleta |
| Mara Rendića (1897): | je Nikola do dobra nalezel. Postal je zgovoren in je koval v zvezde svojega dobrotnika. Ker se je bližala ura, ko |
| Moja hoja na Triglav (1897): | je ubiral pristne daktile. Kladivo je kovalo železo, jaz sem koval rahlo, krhko stvar, mešanico mladeniškega svetožalja in idealizma. Mladeniško svetožalje |
| Katarina (1854): | ognjiše, kjer smo se zbirali naj slavniši vitezi domovine in kovali zakletbine zoper roparje domačije. Šestnajst let sim bil star, ko |
| Povodni mož (1855): | luč ugasnili. Tukaj so se mladenči zbirali namislike in naklepe kovali in se potem na razne pota razšli; Začele so si |
| Jela (1859): | s svojimi prijatli za njih reč. V skrivni družbi smo kovali silne naklepe, pa spodletelo nam je vse skupej, in mogli |
| Kupčija in obrtnija (1872): | leta bolj ginejo. Iz saksonskega srebra so se prvi tolarji kovali. Nekaj več kakor na Češkem in Saksonskem se na Ogerskem |
| Cyclamen (1883): | smeha; Vi ne umete tega, gospod doktor. Ko bi Vi kovali sveder, ukrenili bi tudi tako, kakor mati županja z bukvami |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | jele snovati zadruge v Koloniji, v Ahnu, v Regensburgu itd., kovali so tudi ljubljanski rokodelci, če je sicer Ljubljana takrat že |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Erazem Tattenbach, Peter Zrinjski, Franjo Frankopan in Nadasdy proti cesarju kovali. V zimi od 1669. do 1670. leta so prihruli Ogri |
| Dve svatbi (1895): | mine tudi več letnih kvatrov, predno obišče očeta. Tu so kovali nevarne načrte, pa jih zopet zametali, da bi Lenčkovo hišo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi. Zatorej še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi moj. Goſpá. Le sapoj ſhe , le sapoj. Tonz. Kar kuje, kar tôzhe , Preneſt' ni mogozhe , Pre ſilnu je to! Tiranſka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe v' druge hiſhe inu shlahte męſha, opraſhuje, ràsnaſha, inu kuje vſe nove zajtunge, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | odstotkov ali procentov. Da se čedalje pridnejše po olji sledi, kuje društvo vedno priprave in vliva cevi, po kterih se olje |
| Kemija (1869): | je 50 gramov. Iz 550 gramov kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji; 52 1/2 j. nem |
| Kemija (1869): | je povedalo, koliko po številu se tega ali onega denarja kuje iz ene marke čistega srebra. Avstrija je kovala iz čiste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čistega srebra? 6. Od 1 kg srebra, imajočega 0.945 čistine, kuje se 100 holandskih goldinarjev; izračunaj hol. goldinarju zrno in notranjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | srebernjakov po goldinarji? 10. Od 500 g čistega zlata se kuje po 69 3/4 nem. zlatníkov po 20 mark; njih čistina |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | notranjo vrednost v prejšnji nalogi omenjenih novcev, ako se jih kuje od 1 kg čistega srebra oziroma po 750, 1500, 3000. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost v gl. a. v. in c) koliko rubljev se kuje od 1 kg čistega srebra? 6. Od 1 kg srebra |
| Maria Stuart (1861): | Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali |
| Divica Orleanska (1848): | je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra |
| Gospod Janez (1884): | Doma je bil vse opravil, kar je bilo treba, svoj kovčeg itak izročil že slugi, in sedaj je bil v istini |
| Jara gospoda (1893): | notar. »Skoro bi ti želel, da ti zgori tisti tvoj kovčeg s tremi pari nogavic! Morda si ga celó zavaroval za |
| Jara gospoda (1893): | vrgel na zadnjo klop v kotu debel plašč, dežnik in kovčeg, katerega je prinesel z vozá. Sodnik Vrbanoj pa je bil |
| Očetov greh (1894): | vse to in tudi ni pričakoval izpremembe. Ravnodušno odloži mali kovčeg, ki ga je prinesel s seboj, na klop pri peči |
| Očetov greh (1894): | si tlači pipo. »Potrpite, oče! « veli sin in gre odpirat kovčeg. »Kaj pa imaš tam? « vpraša starec z zadovoljnim nasmehom. Študent |
| Kvišku (1899): | odet v ovrhnik. Za njim na tleh je čakal napolnjen kovčeg, na mizi sta ležala dežnik in palica. Lacingerjevo lice je |
| Gojko Knafeljc (1899): | ni, kako je žena potegnila izpod postelje nekdanji njegov dijaški kovčeg, kako ga je odprla, nekaj iskala po njem, a skoro |
| Vzgoja (1899): | v tla gledaje, je stopala uradnikova vdova poleg hčere, držeče kovčeg v roki, ki jo je vlekel proti tlom. Vprašala se |
| Vzgoja (1899): | so prebivali njiju sorodniki. Obe sta imeli v roki majhen kovčeg in črezenj pogrnjen sivkast pled; jako težko pa je stopala |
| Rudninoslovje (1867): | razlikuje manjša teža, i zato je tako imenujemo. Nimajo niti kovnega lica, niti stanovite barve, beli so ali barvani, navadno se |
| Kemija (1869): | pridodá 1/10 bakra, to je 50 gramov. Iz 550 gramov kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji |
| Kemija (1869): | ta namen se vložé v lončene škrinje tenki proti (palčike) kovnega železa med stolčeno oglje ter se dalj časa žarijo. Oglje |
| Kemija (1869): | zato je v kovnem železu ogljenec težko zaslediti. Poglavitna lastnost kovnega železa je velika vlečnost ali žilavost (Zähigkeit), vsled ktere se |
| Kemija (1869): | surovega železa, ako mu nekoliko ogljenca odvzamemo; ali pa iz kovnega železa, ako mu dodamo ogljenca. Prvo se imenuje surovo jeklo |
| Kemija (1869): | pri 1600°, ko je najhuje razbeljeno. Zato se dva kosa kovnega železa ne dasta stopiti v en kos, vendar ju je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej |
| Kemija (1869): | jeklo tudi dobimo, ako v pravem razmeru stopimo surovo in kovno železo. Na jeklu prav očitno vidimo, kako eno in isto |
| Kemija (1869): | ju obdelavamo s kladvam, se spojita v en kos. Pravimo: Kovno železo se dá variti (schweissen). 3. Jeklo ima v sebi |
| Kemija (1869): | ali lito železo, ki ima mnogo ogljenca v sebi. 2. Kovno železo, ki je skoro brez vsega ogljenca. 3. Jeklo, imajoče |
| Kemija (1869): | Zarad premajhne trdote se za rezila ne more dobro rabiti. Kovno železo se začne topiti še le pri 1600°, ko je |
| Kemija (1869): | kovati, moči ga je pa piliti, vrtati in stružiti. 2. Kovno železo je skoro samo čisto železo. Dobiva se iz surovega |
| Fizika (1869): | da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile |
| Kemija (1869): | se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne |
| Kemija (1869): | Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv |
| Kemija (1869): | srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še dalje preiskujemo, koliko |
| Kemija (1869): | v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v |
| Fizika (1869): | je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej |
| Kemija (1869): | serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna |
| Kemija (1869): | in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v |
| Fizika (1869): | ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem |
| Kemija (1869): | Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo |
| Kemija (1869): | je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne |
| Kemija (1869): | ravnomočne (aequivalent). Ako še dalje preiskujemo, koliko je kake druge kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo |
| Kemija (1869): | manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica |
| Fizika (1869): | odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in |
| Kemija (1869): | železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali |
| Fizika (1869): | opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera |
| Kemija (1869): | Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z |
| Kemija (1869): | Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena |
| Fizika (1869): | golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč |
| Kemija (1869): | novo telo, C2N, imenovano cijan, ki se potem spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca (Cynquecksilber), HgCy, dobimo cijan v podobi |
| Kemija (1869): | poznavali, nego železo, ki se teže dá iz rud v kovino taliti. Še bolj pogostoma se dobiva s kislecem spojen v |
| Kemija (1869): | posebnimi pogoji, zlasti ako dušečnati ogelj (55) žarimo s kako kovino. Obe prvini se zvežete v novo telo, C2N, imenovano cijan |
| Kemija (1869): | 35. Platina. Znak : Pt = 99; gostota = 21. S to kovino smo se soznanili še le po iznajdbi Amerike, od koder |
| Kemija (1869): | sama ob sebi povsod, kjer je baker ali kaka bakrovnata kovinska zmes v dotiki z zrakom in vodo. |
| Kemija (1869): | 496. Messing, med, 433. Metall, kovina. Metalloid, pakovina. Metallsaure, kovinska kislina. Methyl, metil, 458. Methylalkohol, metilov alkohol, 474. Methylessigather, metilov |
| Kemija (1869): | kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih |
| Kemija (1869): | drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in |
| Kemija (1869): | iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo |
| Rudninoslovje (1867): | semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat izvrstno školjkasto |
| Rudninoslovje (1867): | XVIII. Svetlíce. (Blenden. ) Svetlíce nimajo kovinskega lica, največ so barvane i to v vseh barvah, malokedaj |
| Rudninoslovje (1867): | Kaplji na Koroškem. XIV. Rude. (Erze. ) Rude so rudnine nekaj kovinskega, nekaj nekovinskega lica, dovolj težke so (tž. = 2•1 . . . . 9 |
| Rudninoslovje (1867): | tr. = 1•0 . . . . 7•0), sploh apatitovo ali živčevo. Rude kovinskega lica so navadno črne, a nekovinskega črne, rjave, rdeče, rumene |
| Kemija (1869): | vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo mrenico kovinskega bakra. Bakrov okis, CuO, je črna tvarina ter se dobi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | le bolj v brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistema, pod. 72, 73 in 74; siv je kakor steklo, kovinskega leska; t. = 3 do 4; g. = 5. Glavni njegovi sestavni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih |
| Fizika (1869): | baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte |
| Kemija (1869): | z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo |
| Kemija (1869): | so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski |
| Kemija (1869): | v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene |
| Kemija (1869): | Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se |
| Kemija (1869): | drat se mnogo rabi. Z drugimi kovinami dela celo vrsto kovinskih zmesi, ki se rabijo za mnoge in mnoge stvari. Naj |
| Fizika (1869): | predmetov, kakor se to zamore videti na svetlo likanih, napetih kovinskih gumbih in na steklenih kroglah, ktere imajo ljudje postavljene sem |
| Kemija (1869): | sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo sosebno za izvajanje vodenčevega plina (glej |
| Kemija (1869): | 10. Arzén. As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do kovin, kamor ga |
| Botanika (1875): | preslico (equisetum) ktera zatorej služi za likanje lesa. Ogljenčevo kislih kovinskih okisov ni v živej rastlini; ogljenčeva kislina se naredi pri |
| Rudninoslovje (1867): | vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v eno mer |
| Kemija (1869): | spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve |
| Ferdinand (1884): | Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa |
| Zlatorog (1886): | se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče |
| Ferdinand (1884): | vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene |
| Ferdinand (1884): | drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak |
| Zlata Vas (1848): | so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave |
| Zlata Vas (1848): | skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo |
| Kuharske Bukve (1799): | govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej |
| Kuharske Bukve (1799): | v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bo; ako je je več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem |
| Kuharske Bukve (1799): | na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Kuharske Bukve (1799): | 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine |
| Kuharske Bukve (1799): | pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula, |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance |
| Razne dela (1870): | Na čolničku kozak sedí, Za sabo sak po reki vlači; Kozak, pozor! Čerkes ne spí, Ko trenul bi te smert zasači |
| Razne dela (1870): | derví na vlak, Debela noč goré pokriva, Dremote zvit zaspí kozak, Na kopja drog pripognen biva. Ne spi kozak v omami |
| Razne dela (1870): | muke tak, Iz holmov pak domače meje, "Pozor! " kričí pazliv kozak. Epilog. Do Azije je tak letala Perutnih tenj modrica tje |
| Razne dela (1870): | omami tmin, Te pazi tam Čečenje sin! 2. Na čolničku kozak sedí, Za sabo sak po reki vlači; Kozak, pozor! Čerkes |
| Razne dela (1870): | zvit zaspí kozak, Na kopja drog pripognen biva. Ne spi kozak v omami tmin, Te pazi tam Čečenje sin! 2. Na |
| Razne dela (1870): | tiha je, rujove reka, Ki naglo ga navdol derví. Stražar kozak na komu čeka, Obernene v potok očí. V sumenju vod |
| Razne dela (1870): | se sladno, Verige strese na vso moč. On misli, bo kozak gotovo, Ki pride de izbavi me, Divjaštvo de višin sirovo |
| Razne dela (1870): | ko se zdi, Nameri v cilj — in puška poči, Kervav kozak se v dol valí. Deževje ko nastopi pišno, Končavši s |
| Razne dela (1870): | vmor. Al se spomin nekdajne bitve Po glavi ti vertí, kozak? Po zmagi al doní molitve Zahvalne v posluh ti tak |
| Katarina (1854): | se pripravljam preljubiga brata na konja vzeti, prihrumi nadme četa Kozakov in naglo sim mogel teči, de sim ji ušel, ker |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | prostak kar nič nima. Če 50 Čerkeskih jezdicov 500 černomorskih kozakov napade, le zadnji navadno pete brusijo. |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | takimu napadu v bran staviti, in še clo glavno mesto Kozakov Jekaterinoslav bi ropanji teško odšlo. Pa razcepljenje Čerkesov take velike |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | Že pozno zvečer sim bil dospel v to glavno mesto Kozakov pešcov. Ko sim se zjutraj prebudil, smejalo se je svitlo |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | moško in prederzno obnašajo in kako se razločijo od štorastih kozakov! Vidila se je na obrazih tem hribovcam zavest svoje večje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel |
| Zlata Vas (1848): | jo je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici |
| Zlata Vas (1848): | potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je kozarček žganja hotel iméti, potem nad ženo, ko je rekla, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni, vsredej pa |