Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 105

▶ zdrav pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravpridevnik, splošni, nedoločeno

sdrav

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v

zdrav

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in pri ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi
Robinson mlajši (1849):	zavaral. A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere
Blagomir puščavnik (1853):	jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal
Deborah (1883):	njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre k
Deborah (1883):	ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana
Lohengrin (1898):	doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav!

zdravapridevnik, splošni, nedoločeno

sdrava

Biblia (1584):	velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle
Biblia (1584):	Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten

srava

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prezej pod jesikam pushati, inu te mitelne nuzat. 1. Ta srava more od te bolne prezej odlozhena biti, kolker je mogozhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shivini noter, koker en trankelz, toku bode is Boshjo pomozhjo srava poſtala.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	enkrat! — Matizh. Kaj je vshę? ſej ſva vunder shiva inu srava. Gręſte, al ne, deklizhi ? Baron. De te vſi ſhentej! al

zdrava

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape
Zlata Vas (1848):	štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo
Oče naš (1854):	zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera Vas ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da
Oče naš (1885):	zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim
Oče naš (1885):	odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala
Revček Andrejček (1891):	nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere

zdravepridevnik, splošni, nedoločeno

sdrave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi

srave

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu

zdrave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí

zdravegapridevnik, splošni, nedoločeno

sdraviga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen

zdravega

Oče naš (1854):	vernila. Povsod je zadel Nace na sledí revšine, ktere pomanjkanje zdravega in dostojnega živeža sabo prinese. „Prijatel,“ je začel Avguštin, „pred
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobro nanj paziti, alj gre scavnica od njega kakor od zdravega alj ne? Kedar scavnica od njega le kaplja, je gotovo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da kopito svojo postavo zopet zadobi. Kar je terdnega in zdravega, mora pa ostati. Od strele se le tisto odreže, kar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se mora neke dni zaporedoma s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	položi dlan in boš žilobitje natanko občutil. Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da se od žilobitja bolnega lahko razloči
Sveti večer (1866):	spremlja po vseh tvojih potih, varuje naj te greha in zdravega naj te zopet pripelje domu. ” — Mati in otroci so stali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod njegovimi nogami
Zeleni listi (1896):	Vendar se je nadejal, da ga zdravnik spozna za popolnem zdravega. Ali kako se ustraši, ko mu ta reče: »Lipe, ti

zdraviga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več

zdravejšepridevnik, splošni, primernik
- sdraviſhi
  Kuharske Bukve (1799): bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo
- zdravši
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo

zdravempridevnik, splošni, nedoločeno

zdravem

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čuti, je pri bolnemu močno in se razločno zapazi. Pri zdravem konju vdarja serce v eni minuti po razločnem temperamentu 48-
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Takšno opazovanje te uči, da sercovo bitje, ki se pri zdravem živinčetu komaj čuti, je pri bolnemu močno in se razločno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tudi je njegova žila močnejše in hitrejše bila, kakor pri zdravem volu. Torej se je mehurjovo vnetje že pričelo, in bati

zdravemupridevnik, splošni, nedoločeno
- sdravimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi
- zdravemu
  Stric Tomaž (1853): veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas

zdravipridevnik, splošni, nedoločeno

sdravi

Biblia (1584):	folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga
Biblia (1584):	doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu
Sacrum promptuarium (1695):	deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de

zdravej
Ferdinand (1884): služi dokaj let. Bal se je, da gospod ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem

zdravi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje
Mlinar in njegova hči (1867):	Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so
Revček Andrejček (1891):	srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih

zdravihpridevnik, splošni, nedoločeno

zdravih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko živeža bi več bilo, ko ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti sebe

zdravimpridevnik, splošni, nedoločeno

zdravim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Mé vošmo pisoljubam sploh, De vsak takó pisári. De z zdravim sercam smejo brat' Tud mladi — ne le stari. Mé vošmo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	k večimu v eni minuti 10krat hitrejši vdarja kakor v zdravim stanu (tedaj namest 40krat vdari 50krat v eni minuti). — Bolezin
Tine in Jerica (1852):	v kako hišo grem, kjer nobeniga bolnika ni. Jerica. Pa zdravim so fajmošter ravno toliko potrebni, kolikor bolnim. Fajm. Pri vas

zdravimapridevnik, splošni, nedoločeno
- zdravima
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa

zdravopridevnik, splošni, nedoločeno

sravu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat

zdravo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de veliko konj v nič pride, ki imajo dobro in zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist oberniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite
Divica Orleanska (1848):	Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na

▶ zdrav pridevnik, splošni, primernik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolj zdrav; kontekst

zdravejše
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kervi , in to tudi tretji dan storiti, če živinče ni zdravejše. Solitar in brizglja se tako dolgo živinčetu dajeta, dokler ni

▶ zdrav. okrajšava ↘ goo300k, IMP

zdrav.

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je storiti, dobro srovo maslo tudi dolgo časa dobro ohraniti? Zdrav. Nar bolj je, de ga koj, ko ga is pinje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni

▶ zdravejši pridevnik(zastarela beseda) ↘ IMP

zdravejšegapridevnik, splošni, nedoločeno
- zdravejega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo
zdravejšipridevnik, splošni, primernik
- zdraviši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki si je perva

▶ zdravica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	1), poputnice 2) slovenske; prigostii pogovor budi slovenski, isto tako zdravice i pesmi, ktere se zapoju. Brez petja ni slovenske svečanosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	i pesmi, ktere se zapoju. Brez petja ni slovenske svečanosti. Zdravice znaju najlepše Horvati i Serblji. Najlepše poklikovanje za Slavene, kterogakoli

zdravljice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo

zdravico

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg

▶ zdravilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravilna

Botanika (1875):	ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči
Občno vzgojeslovje (1887):	da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega

zdravilne

Botanika (1875):	v nasadih, pa njihova korenina ne dobi pri nas potrebne zdravilne moč. Na Angleškem jedo ljudje listne peclje in cvetne popke
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	zdravnika, posvetovati se žnjim zastran svojega zdravja in zastran zdravilne moči jako slovečih toplic. Kmalu je bil tukaj. Prijazno in

zdravilno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	iz dalnje Numidije domá. Pozna neki kaj dobro zelišča in zdravilno njih moč, pa tudi druge čudodelne rastlinske lastnosti. Imenujejo jo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	nezavednosti na bregu. Na ranjenčevo čelo lijoča voda je imela zdravilno moč; izmila je nevarno, odprto rano, katero je provzročil kamen

▶ zdravilnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

zdravilnika
- sdravilnika
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1.

▶ zdravilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zdravnik, kteri je Petra zavoljo njegovega ravnanja lepo pohvalil, potem zdravil zapisal, ob enim pa vse ude života pregledal, ali morde
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se ne ravna po dragoti, ampak po moči in primeri zdravil. Moj dober namen, v kterem sim leto knjigo spisal, zagovarja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vendar razumno povedati. Kjerkoli jo bilo mogoče sim nasvetoval domačih zdravil; kjer pa domačih nisim za dostojne spoznal, sim takšne izvolil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ozdravi, in se brez velikih stroškov lahko napravi. Torej drugosortnih zdravil ne bom imenoval. Prav hasnjivo je pa zunajnemu mazilu kako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oteklini v okom pride, in da ne bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, se motozi iz kože izpulijo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	praskali. 11. Povést. Kako Pavliha bolnike v néki bolnišnici brez zdravil za en dan ozdravi? Enkrat pride Pavliha tudi v némško
Botanika (1875):	rastlin rodu rabarbare (Rheum), ki so eno izmed največ vrednih zdravil. Te lepe in razmérno velike rastline se nahajajo tudi pri

zdravila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak konj ni za nobeno rabo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič
Kemija (1869):	kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so
Botanika (1875):	po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod.

zdravili
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom

zdravilo

sdravilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe le od njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji

zdravilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih
Oče naš (1854):	za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja
Zeleni listi (1896):	otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je ljubi Bog sam priporočal, ko

zdravilom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh

zdravilu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	let je že 160 popadenih ljudí obvaroval stekline po tem zdravilu. Bog daj, da bi res bilo! — pa mi imamo malo

▶ zdravilski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravilska
- sdravilſka
  Kuharske Bukve (1799): sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke
zdravilski
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali

▶ zdravilstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medicina; [sskj]

zdravilstva
- sdravilſtva
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani

zdravilstvu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati
Botanika (1875):	les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane
Botanika (1875):	tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A.
Botanika (1875):	škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo

▶ zdravitelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zdravnik; Pleteršnik

zdravitelj

sdravitelj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu

zdravitelj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako

zdravitelja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zoblejo in se ozdravijo! Glejte! ti so bili učtelji francoskiga zdravitelja. Prav zlo se je bati, de bi ilovnat zdravitelj kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Če je živina na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	móre. (Dalje sledi. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Danes bova nájin pogovor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če je pa krava bolna, ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poišite, ki bolezen pozná in jo pametno ozdraviti zna. — Če
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja (lékarja) z hišno gospodinjo. Zdravitelj. Nar pervo vam hočem od

zdravitelji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kam spraviti. „Kadar je dovelj repe, je malo bolnikov” pravijo zdravitelji; po tem takim bomo Boga hvalili, zdraviteljem pa slovo dali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolezni med ljudí, kterih so bile nektere take, de se zdravitelji v njih niso zavedli in jih tudi niso poznali, kakor

▶ zdraviti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravil

sdravil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	konzhàl. Ne utrudi ſe, veſ dan je uzhil, ino bolnike sdravil. Proti vezheru ſe ljudje she sgubljajo, ino tudi Jesuſ je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadnji teden pred ſvojo ſmertjo prav mozhno uzhil, ino bolnike sdravil. Vſak vezher je ſhel ſ' ſvojimi uzhenzi is meſta v'

zdravim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): sprejeli. Vganjka. v glavi pečem, Močne mečem, Slabe stavim Ino zdravim. Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je: Ajdovo zerno na mlinskim
zdravimo
- sdravimo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu

zdraviti

sdraviti

Pozhétki gramatike (1811):	sa glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero

▶ zdravje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravja

sdravja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd

zdravja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de
Divica Orleanska (1848):	Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi

zdravje

sdrauje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	to gnado tiga pobulſhaina? ali ta ſakdaini kruh? ali tu sdrauje? ali ſrezho, inu shegen Boshji? kyr nimamo obene skerby na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en ſveti Papesh Leo. Leta glaſs te glave je enu sdrauje tega trupla, namrezh, katiri taku moli, kokerje od Chriſtuſa ſliſhou

sdravje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu
Kuharske Bukve (1799):	tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na

sravle

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s' jęso kjè poſtavi ) Monk. (na ſtran
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Bi blo ſhkoda, kè bi ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Anshe, Mizka , pjite vi tudi. Anshe, Mizka , inu Glashek. Na sravle njih, Goſpa. shlahtna ! Shternf. Lępu sahvalim — Lubi moji ludje, Bog
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tulp. Oh ! Shternf. Sdej ſe tudi ſhe ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte

zdravje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje
Zlata Vas (1848):	pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si
Tine in Jerica (1852):	si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker
Ferdinand (1884):	notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico

ſdravje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti

zdravjem
Oče naš (1885): nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo

zdravju

sdrauju

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe pa ta arznija h'sdrauju nezh na perloshi, aku Bog, katiri te rane tih duſh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhi ſrezhi, inu naſrezhi naſha vola, leta bodi per naſhimu sdrauju, inu bolesni naſha proſhna, inu molitu, de bomo s' Chriſtuſam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt tiga arzata h' timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na

sdravju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti

sravji
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati
zdravji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko lét pri zdravji in dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo

zdravju

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je

ſdravju

Ta male katechismus (1768):	tega svejta se lozhejo, ali tudi, zhe je njim k' ſdravju, poprej svoje telesnu ſdravje ſadobée. Jak. 5. Kaj je S.
Kratkozhasne uganke (1788):	gobe vonpolovi, ter puſti ſhivino pyti, ter njo bosh per ſdravju ohhranil; je pak bolehna, tok gobe posushi, ter njeh v'

▶ zdravljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravljenje

sdravljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili, in perpeljejo fanta, takrat 19 lét ſtariga, v méſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	K naſhimu nar vezhimu zhudu je povédal, de ſe to sdravljenje nad njim nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tem takim ne-, móre ne on, ne njegovi ſtariſhi v sdravljenje pervoljiti. Vender ſmo ga pregovorili, de ſi je dal mreno

zdravljanje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša.

zdravljenju
- zdravljenji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od

▶ zdravnija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zdravilo; kontekst

zdravnije
- ſdravnie
  Ta male katechismus (1768): greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se

▶ zdravnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravnik

sdravnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik

zdravnik

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res. 5) Alojzia
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vém, kako bi temu plačal, kar mi je storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f.

zdravnika

sdravnika

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga

zdravnika

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok
Ferdinand (1884):	za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih

zdravniki

sdravniki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v

zdravniki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico

zdravnikom

zdravnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se

zdravnikom

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih

zdravnikov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna
Kemija (1869):	delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo

zdravniku

sdravniku
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko

zdravniku

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je še
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se

▶ zdravniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravniške
Ferdinand (1884): znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je
zdravniški
- zdravniškej
  Ferdinand (1884): za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem
zdravniško
Ferdinand (1884): nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla

▶ zdravo medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi

▶ zdravo prislov, splošni, primernik(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolj zdravo; kontekst

zdravejše
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): trave, se mora s travo kermiti, ali pa, kar je zdravejše, o lepem vremenu na pašo spušati. Pozimi se konju bolj

▶ zdravo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravo
- sdravo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti

▶ zdravstven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravstvenega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	povsod sprejela ta postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja postave od 29.

zdravstveni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	sama, kar se tiče zdravstvenih rečí, je dala pri svoji zdravstveni organizaciji leta 1870 sila slab izgled po tem, daje število
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	deloma neposredno, deloma po posebnih v ta namen odločenih organih (zdravstveni, tehnični in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je

zdravstvenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	z c. k. deželno vlado za deželnim razmeram primerno vredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pa deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	tako dobí vseh 10, kakor jih je imela pred organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	al prezrl je to, da vlada sama, kar se tiče zdravstvenih rečí, je dala pri svoji zdravstveni organizaciji leta 1870 sila

▶ zdrav zračen pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

zdravo zračnimi
- zdravo-zračnimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno

▶ zdražiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdražiti
- sdrashiti
  Genovefa (1841): Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj

▶ zdražljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdražljiv
Oče naš (1885): srca, je bil vender, kakor vsi ljudje njegovega duha, tudi zdražljiv in ker je imel vést, da ima samo dobre namene

▶ zdrčati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrči

zderči

Stric Tomaž (1853):	v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz

zdrči

Tiun - Lin (1891):	je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne

▶ zdrdrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrdra
Ferdinand (1884): od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu.

▶ zdreveti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zdrevi
- drevi
  Zlatorog (1886): pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra

▶ zdrezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrezal
Kmetijske in rokodelske novice (1848): komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj pomaga, kér ga bo le malo izmed njih

▶ zdriz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdriz
Kemija (1869): Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun

▶ zdrizast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrizast
Zoologija (1875): Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade
zdrizasto
Kemija (1869): neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele

▶ zdrkniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrkne

drkne

Gozdovnik (1898):	je don Fabij, deček s kterim ste mi ušli? « Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi
Gozdovnik (1898):	mnogo ljubezen, ki sem jo nahajal pri vas. « Srečni smehljaj drkne čez njeni ustni. »Obilo si jo nama platil. Bog daj

zdrkne
Gozdovnik (1898): zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode

▶ zdrobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrobi

sdrobi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana

zdrobi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe
Maria Stuart (1861):	ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo.

zdrobila
Gozdovnik (1898): slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô

zdrobiti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, ktere moraš dobro zdrobiti in zmešati.
Gozdovnik (1898):	on! « Sledovnika objemši, pritisne ga nase, kakor bi ga hotel zdrobiti, nadaljuje Rdoles: »Ta mož, ta velikan sem jaz. Ti si

▶ zdrobljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrobljenih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lotov naribane hrastove skorje, 12 lotov stolčenega kuma, 16 lotov zdrobljenih encianovih korenin, dobro skupej zmešaj, v 24 enakih delov razdeli
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledeče: Vzemi 1 lot žveplovega cveta, 1 lot v štupo zdrobljenih omanovih korenin, jih zmešaj s 4 loti medu, in daj

▶ zdrsniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrsniti
- sderſniti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in

▶ z drug predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

z drugim
- sdrvjem
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash

▶ združba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združba
- ſdruſhba
  Ta male katechismus (1768): Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem

▶ združek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združke
- združike
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge

▶ združen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združena
- sdrushena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari
- združena
  Blagomir puščavnik (1853): ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh

združene

sdrushene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo v edinoſti sdrushene mozhi ſkerbnih , pridnih in poboshnih prebivavzov male Poſtojnſke fare v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	laſtnoſti dobre karte, reſnizhnoſt, raslozhnoſt, pravo piſánje imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	miſel priſtraſtno terdi in tedaj edinoſti ni, ktera bi naſ sdrushene naprej pelala. Sadnji zhaſ je pazh in nudna potréba, de

združene

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz
Botanika (1875):	Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele
Občno vzgojeslovje (1887):	Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se

združenem
Astronomija (1869): našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je

združeni

sdrusheni

Pozhétki gramatike (1811):	Ie roi, la reine, les hommes; kakor nameſtiména ſo vſelej sdrusheni s' glagolam: je le connois ga posnám; je la respecte
Pozhétki gramatike (1811):	x. Se klizhejo ſogláſniki, ker ne ſturé glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba. be, bi, bo, bu, da, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj ljudí bilo, kakor sdaj. Od perviga ſo ſi sdrusheni rodovi silo ſhirjavni proſtor semlje med ſeboj rasdelili. Deliſhe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sapovedi ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v

združeni
Viljem Tell (1862): pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako

združenih

sdrushenih

Pozhétki gramatike (1811):	zhlovek; des gentils hommes. Kadar je sloshena is dveh imén sdrushenih s' enim predlogam, vsame ſamo pervo imé mnosh-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajih ſhe révno, tako ſe je she v tiſtih „krajih sdrushenih dershav v ſéverni Ameriki *) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj

združeno

sdrusheno

Pozhétki gramatike (1811):	raslozhik med naſhim ino Franzoskim. ) Kader je pa preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim
Pozhétki gramatike (1811):	Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali

združeno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu

▶ združenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združenje

Občno vzgojeslovje (1887):	popravljaje splošne podobe, nastale vsled domišljije. Mišljenje je torej svestno združenje predstav z ozirom na vsebino taistih. Proizvodi mišljenja so pojmi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Amen. 22. — Molitev po sv. obhajilu: Premišljuj nekoliko časa ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero v njegovo pričujočnost. Zahvali

▶ združevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združuje
Občno vzgojeslovje (1887): se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato

▶ združiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združe

Valenštajn (1866):	poti v Heb so Švedi; ako naglo Pogumno ne ubranimo, združé Se ž njim. To se ne sme zgoditi! Knez Ne
Zoologija (1875):	dela veliko škodo. Ličinke tako zvane Tomaževe mušice (Sciara Thomae) združe se časih na tisoče v dolgi kači podoben izprevod. Ta

združi

sdrushi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal

združi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De
Občno vzgojeslovje (1887):	more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo
Občno vzgojeslovje (1887):	vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse

združijo
- sdrushijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po
- združijo
  Stric Tomaž (1853): da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776
združil
Maria Stuart (1861): ob kratkem. V Rimu svoji veri Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi
združila
- ſdrushila
  Ta male katechismus (1768): smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte
združili
Aritmetika za učiteljišča (1885): môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička

združimo

sdrushimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she

združimo

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	se to opazuje pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma enakega razvijanja vedno odločeno od drugih, kar je
Občno vzgojeslovje (1887):	mučno in nezanesljivo mehanično delovanje spomina s tem, da umetno združimo dele učne tvarine. Ta način spominskega delovanja se imenuje umetni
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zeleno cepljenje pa je najboljša snov. c) S kavčukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d) Če rabimo

združiš

sdrushiſh

Pozhétki gramatike (1811):	preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	funtov ſterdí, zhes simo od lakote poginejo; zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo

združiti

sdrushiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno

združiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	more soseska imenovati, se mora najmanj saj 50 samosvojnih družin združiti in 1000 oralov zemlje posesti; naselniki ene soseske morajo biti
Fizika (1869):	osem uteži daljega dela v njih pri p ležečem središču združiti brez premembe učinka. Zdaj vidimo na drogu dve neenaki sili
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številka danega števila v kvadratu, je môči v jedno samo združiti. V ta namen treba le k dvojnemu pred to številko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	polinoma v kvadratu, môči je tudi v jeden sam člen združiti. V ta namen treba le ta člen k dvojni vsoti
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kako se pri cepljenji dotična dva dela rastlin, ktera mislimo združiti, prirežeta in obvežeta. Da je delo ob enem ceno in
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	le z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da

▶ združno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združno
- zadružno
  Zoologija (1875): mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na

▶ zdržati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdržal
- sdershov
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti
- zderžal
  Robinson mlajši (1849): jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno

zdržati

sdershati

Branja, inu evangeliumi (1777):	derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati
Sveta grofinja Genofefa (1857):	miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa

zderžati

Blagomir puščavnik (1853):	na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo
Roza Jelodvorska (1855):	ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale

zdržati

Fizika (1869):	mora zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more zdržati, izžene ga tlak iz luknje. Ako bi bila stranska luknja
Fizika (1869):	x 100 = 6000 funtov. V stransko luknjo zataknjen zamašek mora zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more zdržati, izžene
Fizika (1869):	te posode, ki je en kvadratni palec velik, mora zdaj zdržati tlak od 100 funtov, delajoče od znotraj proti zunaj. Ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla delj časa zdržati. Čudno je pa vsakojako to, da skor vsi poslanci in

ſdershati

Abecedika ali Plateltof (1789):	dny dershati; tudi ob Petki inu Sabbotah od meſsne jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej poſtavlenimu Spovdniku
Abecedika ali Plateltof (1789):	sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne jedy ſe ſdershati. 4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej
Abecedika ali Plateltof (1789):	dershati: tudi ob Pętkeh inu Sabbotah od meſne jedy ſe ſdershati. 4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej poſtavlenemu Maſhneku ſe

ſderſhati

Ta male katechismus (1768):	lih tudi oh petkeh, inu sebbotah od meſſene jedy se ſderſhati. IV. Ti imash uſſaku lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku
Ta male katechismus (1768):	po navadi, inu ſapovdi te Zirkve od meſſeneh jedy se ſderſhati, masnu ſhiveti, inu le is enem samem nasitenjam v' enemu

▶ ze členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ze
Kmetijske in rokodelske novice (1847): šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero

▶ zebedejev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zebedejev
- zebedeou
  Biblia (1584): ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu
- zebedeov
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh

▶ zebra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zebra
Zoologija (1875): Znamenit je nadalje: progasti konj ali zebra (Equus zebra), pod. 95, in kvaga (Equus quagga), oba iz

▶ zebsti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zebe

sebe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in

zebe

Najdenček (1860):	in dobro rediti. „Pa jeli, kužek,” je dalje govoril; „tebe zebe; čakaj, te bom ogrel! ” Prinesel je terská, ki so pri
Sveti večer (1866):	so mu mraza šklefetali. „Ukogi Tonček”, pregovoré mati; „tako te zebe, da komaj govoriš, in lačen in truden si gotovo. Odloži

zeblo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! «

▶ zediniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zedini

Blagomir puščavnik (1853):	prosijo. Razkropljene, da jih skuša kakor zlato v ognji, spet zedini, da se skupno vesele. Menim da je tudi z vami
Stric Tomaž (1853):	z otrokom v Kanado hiti in se tam z mano zedini. “ „S serca rad vam vse storim, kar le hočete“, reče
Zoologija (1875):	kakor lopate pri zagrebanji majhnih živalce, a za tak posel zedini se zmerom več grobarjev. Samice potem v zakopano žival polože

zedinijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime
zedinila
- zedinila
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so
- zedinva
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat tudi
zedinili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi
zedinilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh
zedinimo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako

zedinita

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni
Blagomir puščavnik (1853):	unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki

zedinite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod

zediniti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če
Blagomir puščavnik (1853):	s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir

zjediniti
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž njim se zjediniti, ž njim, kteriga celo življenje je bila le ljubézin in

zediniva
Blagomir puščavnik (1853): reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene

▶ zedinjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zedinjena

Blagomir puščavnik (1853):	se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v

zedinjene
Blagomir puščavnik (1853): zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi
zedinjeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): d. so vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v
zedinjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1848): v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih

▶ zedinjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zedinjenje

Ultra! (1867):	najlepših letih, in gotovo je ni ovire, ki bi vajino zedinjenje zadrževala. Zalka. O pač. Oče je samo tako privolil
Mineralogija in geognozija (1871):	začne. Pri naših kemiških skušnjah vidimo, kako vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako je morala tleča zemljina krogla vsa skozi

zedinjenju
- zedinjenji
  Roza Jelodvorska (1855): nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in

▶ zedinjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zedinjevati
- zjedinjevati
  Občno vzgojeslovje (1887): stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan

▶ zeit. okrajšava ↘ goo300k, IMP

zeit.

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te

▶ zeitg. okrajšava ↘ IMP

zeitg.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	postavila nekoliko armade, se ne bo, kakor vladni časnik „Wiener Zeitg. ” zagotovlja, vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	železnice zlo zakasnile, nektere pa celó izostale. Iz Tersta. „Triest. Zeitg. ” toži, da ne le srebernih šestič, temuč tudi novih in

▶ zeitsch. okrajšava ↘ goo300k, IMP

zeitsch.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso

▶ zel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zle
Valenštajn (1866): Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka

zlega

zlega
Oče naš (1854): kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno

ſlega

Ta male katechismus (1768):	enu pouſdiguvanje te dushe k' Bogu, skus katiru mi al ſlega odurazhamo, al dobrute ſa se , ali ſa druge proſſemo, ali
Ta male katechismus (1768):	Inu nas naupelli v' skushnavo. 7. Temuzh nas reshi od ſlega. Amen. Kaj pomenejo te perve beſſede: Ozhe nash! kir se
Ta male katechismus (1768):	greh nadavollili. Kaj v ti ſadni: Temuzh nas reshi od ſlega? Mi be radi imelli, de be nas G. Buh skus
Ta male katechismus (1768):	pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli ſhelleti odresheni biti, kakershni so grehi
Abecedika ali Plateltof (1789):	v' sku ſhna vo. te muzh. naſs re ſhi. od. ſlega. A men. Zhe ſhe na. ſi. Ma ria. gua de

zlih

Razne dela (1870):	išemo gostiven tlak, Usmiljen bodi bog popótnih. Ki tujca brani zlih napak. " In pridno se naprej pomika, Že srede gojzda se
Razne dela (1870):	nje žalni zdih Mu kalita ponočno spanje, Ji odvalí overkov zlih, Kar le dospè, njegovo znanje. Ji zlajša vse za noč
Razne dela (1870):	stisk in hrup ne zmane. Ne gleda nič na srečo zlih, Ne zmeni se za tuje djanje, Svetiše nje je voglič
Razne dela (1870):	So zgrabili biriči me, peljali Veliko dni do totih krajev zlih. Ti jokaš? — da! odvet so gledi dali, Ja rose te
Razne dela (1870):	da. Do mahú od cedre veličanske, Do šeptanj od treska zlih vremen, Spriča vse močí nam tvoje djanske, Sjajni ert, veršine
Razne dela (1870):	Čudo nar bolj čudno vsih To je v šumu slapov zlih. Je otok na morju krasen, Grad na temu ljudstva glasen
Razne dela (1870):	prileze tih, Posluša, gleda, pazi, zgine, Dozdevka poln in misli zlih, Ter serda ki ga kar ne mine. Clo sanje straži
Razne dela (1870):	zdih na zdih, Živejši temno ostro čelo Kipenje serca, sumov zlih, Očitati je bistro jelo. Viharja černosiv oblak, Ko burnih ur
Slovenski svetec in učitelj (1886):	dolgo tu sámo čakajočo! Ona si nabere v glavi raznih zlih in ostrih besedij, s katerimi ga hoče čestiti, kadar ji

zlim
Divica Orleanska (1848): skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno

zlo

Zlata Vas (1848):	dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní vunder lahko
Valenštajn (1866):	se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi.

ſlo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu

▶ zel samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeli
- seli
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): potoki ino réke. Sdaj Bog sapové: „Semlja naj rodí travo, seli ino rodne dreveſa! “ Tudi to ſe sgodilo. Semlja je bila

▶ zelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelen

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino
Tine in Jerica (1852):	venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji
Zoologija (1875):	pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in
Botanika (1875):	večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če
Spisi Krištofa Šmida (1883):	kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá

zelena

selena

Kuharske Bukve (1799):	drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de
Kuharske Bukve (1799):	vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh

zelena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal
Viljem Tell (1862):	blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi
Rudninoslovje (1867):	čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih
Kemija (1869):	je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota
Kemija (1869):	z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla
Mineralogija in geognozija (1871):	77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps
Ferdinand (1884):	je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati

zelene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se

zelene

Roza Jelodvorska (1855):	V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani
Mineralogija in geognozija (1871):	najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi
Mineralogija in geognozija (1871):	4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor
Zoologija (1875):	tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v

zelenega

seleniga

Kuharske Bukve (1799):	ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga peterſhila, na vſe to eno sajęmnizo vręle goveje shupe
Kuharske Bukve (1799):	deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi seléniga perja na bręſkvah,
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	juhi ſim vam prineſla meſa ino selja, po tem pa seleniga graha, in povojeniga meſa na verh. ˛Svetel verzhek, v' katerim
Genovefa (1841):	ſkalnati ſténi lasijo, in jim daſh tudi po simi mervizo seleniga mahú najti. Ti snaſh tudi mène in môje déte v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	11. Krompirjevez, ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi njivo pognojiſh. 12. Plevel in rasna selenjáv, ki

zelenega
Sveti večer (1866): našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po

zeleniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko

zelenem
- selenim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in
- zelenem
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane

zeleni

seleni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje
zelenej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz

zeleni

Kemija (1869):	Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi
Mineralogija in geognozija (1871):	skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade
Mineralogija in geognozija (1871):	114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit
Mineralogija in geognozija (1871):	grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76.
Mineralogija in geognozija (1871):	Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53.
Botanika (1875):	kisleca se posebno takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline
Botanika (1875):	spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih
Zlatorog (1886):	njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	za eno cepljenje na razklad, bomo kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in

zelenih

selenih

Genovefa (1841):	biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s védno selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje nedolshnoſti in sveſtóſti
Genovefa (1841):	ſtojí zherno bodézhe ternjízhe. To ſo ternjule. Gléj, mnógo majhnih, selênih in bélih kugljiz na ternju viſi. Té ſe imenujejo popki

zelenih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih
Revček Andrejček (1891):	pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti

zelenim

selenim

Genovefa (1841):	olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi
Genovefa (1841):	ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe

zelenim

Roza Jelodvorska (1855):	domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne
Botanika (1875):	ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar

zelenimi

selenimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri
zelenim
Divica Orleanska (1848): oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí

zelenimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo
Sveti večer (1866):	spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji

zeleno

seleno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez

zeleno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.
Valenštajn (1866):	Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog
Kemija (1869):	manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v
Spisi Krištofa Šmida (1883):	z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja

▶ zelena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelene
- selene
  Kuharske Bukve (1799): jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader
- zelene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo
zeleno
- seleno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in
- zeleno
  Mineralogija in geognozija (1871): včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi

▶ zeleneti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenelo

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	še s snegam pokrita, desiravno je po dolinah že vse zelenélo in cvetlo. Vodnik pokaže s palico v dolino rekoč: „To
Sveti večer (1866):	leto o božiču v tej hiši ljubim otročičem božično drevo zelenelo. Da-si ravno ne bo tak krasno ozaljšano kot letos, vendar

▶ zelenica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeleni volk; kontekst

zelenica

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje
Kemija (1869):	tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi

▶ zelenilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenila
Botanika (1875): razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to, da
zelenilo
Kemija (1869): in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti

▶ zelenina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenjava; [sskj]

zelenine
- selenine
  Kuharske Bukve (1799): pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta

▶ zelenkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenkast

Mineralogija in geognozija (1871):	augitom v rodu; t. = 5.5; g. = 3; brezličen, loma trskastega, zelenkast, najde se v Kini, Perziji, v Egiptu, Neuseelandu. Iz njega
Mineralogija in geognozija (1871):	titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit, roženčev škrilnik
Mineralogija in geognozija (1871):	iz živca navadnega in, natronovega, kvarca in železnega lojevca, zatoraj zelenkast in, ako se potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič

zelenkasta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2. V hujši bolezni neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi
Mineralogija in geognozija (1871):	porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno je dobro
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi zarad posamnih augitovih in labradorovih kristalov porfirasta, temna, rujavkasta, zelenkasta ali črna. Ker je težko natanko določiti temeljno maso melafirovo
Mineralogija in geognozija (1871):	njegovo barvo, ki je bela, svitlo-siva, tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca
Zoologija (1875):	po močvirnih travnikih, ondi tudi znese v plitko jamico rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje

zelenkaste

selenkaſte

Genovefa (1841):	leshé? ” — „To ſo jajzhika” rêzhe Genovefa, „gléj, kako ſo lepo selénkaſte in lépo rudézhe progaſte! ” — „Kaj potém ptizheks jajzhki naredi? vpraſha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima ſivkaſt, perote pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih

zelenkaste

Astronomija (1869):	oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so te, ali kaj so, tega še
Astronomija (1869):	živo-rdečkasta zvezda. Skozi daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste
Mineralogija in geognozija (1871):	lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote. Nefrit je augitom v rodu; t. = 5.5; g. = 3

zelenkasti

selenkaſti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	konzih lepo roshnate! Tudi lizhni popki ſo lepo beli ino selenkaſti, ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem
Genovefa (1841):	de bi ptize vabila. Mnogo ptíz je priſhlo — prijâsni ſhinkovez, selénkaſti zisek, ptizhki s lepo rudézho glavo in perſmi, piſani ſhtigljiz

zelenkasto

Rudninoslovje (1867):	od vode, bel je i vleče na rdéčkasto, rumenkasto, sivkasto, zelénkasto ; ne sveti se, neprozôren je ; suh kaolin je pust, a
Mineralogija in geognozija (1871):	tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali zelenjakova zrna. Po zadnjem dobi zelenkasto barvo, zato mu pravijo zeleni peščenec. Tudi druge vmesnine se
Zoologija (1875):	pluvialis), 10 do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo
Zoologija (1875):	je, zraven se pa sveti kakor zlato in spreminja na zelenkasto. V našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu

▶ zeleno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeleno
- seleno
  Genovefa (1841): kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres

▶ zelenjad samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenjava; [sskj]

zelenjad

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in lepo vredjen vert *), kteri je razdeljen v vert za zelenjad* itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih

zelenjadi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.

▶ zelenjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeleni kamen; Pleteršnik

zelenjak
Mineralogija in geognozija (1871): 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz
zelenjaki
Mineralogija in geognozija (1871): granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale

▶ zelenjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenjave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih

zelenjavo

Zlata Vas (1848):	imel denarjev, je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode

▶ zelenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenje

selenje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala
Kuharske Bukve (1799):	maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti

zelenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in

ſelenje
Kuharske Bukve (1799): kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe

zelenjem

selenjam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu

selenjem
Genovefa (1841): bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami

▶ zelina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenje; Pleteršnik

zelin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar

zeline
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ
zelini
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih

▶ zelinje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

rastlinje; Pleteršnik

zelinje
- selinje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga

▶ zelišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelišč

seliſh

Kuharske Bukve (1799):	Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter
Genovefa (1841):	debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v

selſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	daljſhi oshlahtnenje sa potrebovanje ali in prodajanje. Raſt in rodoovitnoſt selſh je vſe, kar semlja, osrazhje in pridnoſt isdá. Kadar ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	marſikadaj smotiti vtegnil. Bolje je po tem, kar vſa raſt selſh isdá, rodovitnoſt semljé ſoditi; sakaj v tem ſe vſi delavni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njene lege, na drugi ſtrani pa na poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje (Klima), kakor tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh, selſh in od perſti dane. Pa vunder ne ſme is nemar

zeliš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se
Oče naš (1854):	iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da

zelišč

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala
Oče naš (1885):	iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da

želiš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemikarji bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik

zelišča

seliſha

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo
Kuharske Bukve (1799):	korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti
Genovefa (1841):	bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi
Genovefa (1841):	odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln
Genovefa (1841):	vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako

seljiſha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in viſóko sraſte, kakor grah, graſhiza, viſoko nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére seljiſha ſe pa imenujejo plevél? bi kdo praſhal. Bres potrébe bi

selſha

Kuharske Bukve (1799):	inn dobro sa piti. — Ako shelíſh diſhęzhi moſt imęti, moreſh sęlſha pomladi inu zhes lęto nabrati, inu poſuſhíti, de jih boſh
Kuharske Bukve (1799):	imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę; negrędo vſe ſkup smęſhane v' vino

zeliša

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod

zelišča

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz
Stelja in gnoj (1875):	rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje
Stelja in gnoj (1875):	utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj
Stelja in gnoj (1875):	se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim
Pripovedke za mladino (1887):	je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej

zelša
Divica Orleanska (1848): V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno

zelišče

seliſzhe
Biblia (1584): Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu

selſha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe gléda, zhe je semlja sa rejo eniga aii drusiga selſha pripravna ali ne, je tudi na tem veliko leshézhe, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Skuſheni kmet, ki sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih

selſhe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu noſsi ga na vrati; 3. MIZALDUS pravi: katęri to selſhe Sobnik na vrati noſsi, je od kuge obvarvan. 4. Monocenſis
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al pa kravam ſlamo mozhi, bodo dale vezh Mleka, to selſhe je sa govejo shivino, slaſti sa mlezhne krave, friſhnu, al

zelišče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem
Izidor, pobožni kmet (1887):	na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi

zeliše

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bolj prileže. V mastni zemlji pa, kjer krompír bolj v zeliše (krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pa zrak silno tenák, v tako tanjkem zraku pa tudi zeliše ne zamore tako naglo rasti kakor na zemlji. Zamore tedaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hiši lahko daje, štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove, gabrove, brestove in jelšove mladike. Vendar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leti v hlevu redijo, se dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike (Körbelkraut). Kamor to zeliše položiš, ti zginejo mravlje in nikoli več jih ni. Obertnijska

zeliščem

seliſzhem
Biblia (1584): ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu

zelišam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugih zelišarskih imen v krajnskim jeziku, ki ga je poslanim zelišam priložil, ga lepo zahvalimo, ako ravno enakiga že imamo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko

zelišči

seliſhi

Genovefa (1841):	mirno med ſebój shivijo in ſe pokójno s travo in séliſhi redijo. Pri sverinah hozhem oſtati in ne grém k ljudem
Genovefa (1841):	poglavje. Genovefe materſka radoſt v puſhavi. Kakor v zhaſi med séliſhi in ternjem v pu ſhavi kraſna, rudézha zvetlíza sraſte, tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih

selſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na
shelſhami
Branja, inu evangeliumi (1777): narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize
zelišči
Botanika (1875): med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri
zeliši
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega
ſeliſhi
Genovefa (1841): ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle

▶ zeliščen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeliščna

zelišnata

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in potem, ko se je nekoliko narastlo, z župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico, krešico, špinačo, zelen peteršilj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim

zeliščnih
- zeljšinih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku

▶ zelje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelja

sela
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme

selja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vam jeſti dala? po juhi ſim vam prineſla meſa ino selja, po tem pa seleniga graha, in povojeniga meſa na verh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	k' sidu (miru) perbita. Perneſe mu juhe (shupe), meſa , ino selja sravno, pa tudi kruha ino polizhek ova. Potrebnimu Ivaneku jeſti

zelja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam

zelje

sejle

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	MALIGA SERPANA OPRAVILA. Na Poli ſe sejle okople, nive v' drugo praſhet, sa jeſsensko ſętov. Pred shettvijo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	veliku shita napoli ſhkodi. Len, inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobre; veliku Sena inu Otave, pa ne povſot, ravnu toku Sęjle inu Rępa; dobru ſe s' ſenam, ſlamo, inu drugo kertno

sele

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit

selje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s

zelje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne
Zlata Vas (1848):	osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati

ſele
Kratkozhasne uganke (1788): notri pometshi, ter njeh puſti notri leſhati, doklej usa voda ſélê na rata. Tedęj poshkropi s' to ſeleno vodo use ſtęne

zeljem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	časa do časa polijo z merzlo vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali z ilovco namažejo in potem pridno z
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v to hišo prišli in juhe, to je, kaše z zeljem in

zelju

seli

Kuharske Bukve (1799):	dni; jeh pezi v' ſrovim maſli, al kuhaj v' ohravti, sęli, al rępi.
Kuharske Bukve (1799):	goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali ohravti pogręte, ali na ſrovim maſli v' kosi pezhene

zelji
Zlatorog (1886): se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski
zelju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa

▶ zelje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zel; kontekst

zelje
- selje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam

▶ zeljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeljni

selni

Kuharske Bukve (1799):	ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig. 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali
Kuharske Bukve (1799):	de jih boſh jeſen imel, inu v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka

▶ zeljnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

zeljnata
- selnate
  Kuharske Bukve (1799): to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader ſo namaſhene. Potlej

zeljnate

selnate

Kuharske Bukve (1799):	miso. 281. Salata laſhkiga ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu mersel ohravt jeſti s' jeſi-
Kuharske Bukve (1799):	inu ſoli; vſe to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader
Kuharske Bukve (1799):	dnu ne pade, zhe ni morebiti v' maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu

▶ zelnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelnata
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo
zelnate
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu! “ Filip, ki se je rad
zelnatim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu

zelnato

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je

▶ zelnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelnica
- selniza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa

▶ zelnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelnik

ſelnek

Kratkozhasne uganke (1788):	nalyejo, ter puſtę gosenze dobru ſauręti, inu s' to vodo ſelnek shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu
Kratkozhasne uganke (1788):	potem v' eno posodo vodn verſhi, inu si to vodo ſelnek ene dny shkrofi, tok bosh gosenze pregnal.

▶ zelo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo

selo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je, ino ſe uſuſhi. Kedar ſe ſolnze rasſije, shge Jona selò v' glavo. Jona ſi sdaj vnovizh vóſhi ſmert. Bog mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga je ponozhi pókopal. ˛S' tem ſe je kralju tako selò sameril, de mu je vſe premoshenje pobral, ino ſhe po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobni kralj, de je njegova krona prav uterjena; pa kako selò ſe je goljſal! Njegov mezh ni mogel na Egiptovſko do
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa nikjer ga ni, ino nihzhe ne vé sa-nj. Kako selò ſe tedaj ſtarſhi preſtraſhijo! Vſa v' ſkerbi greſta oba v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hvaleshna. To je Bózu nad bogabojézho ino dobro vdovo tako selò dopadlo, de jo, ako ravno je ubóga, vsame. Ko préd
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	misi ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili, ino ſo shaloſtni. Pogledujejo ſe, ino ne gre jim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari Tobija je pregledal. Kako selo ſo ſe veſelili! Tem Ijudém je Bog po nadlogi vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino poglej! “ Jok ſeſter ino prijatlov ranjziga je Jesuſu tako selò ſhel k' ſerzu, de ſe je tudi on sjokal. — Kako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	toshi Bogu, ino shelí umreti. Ta je bila od preroka selò nápazhna. Pa Bog ga je milo poſvaril. Drugi dan, preden

slo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imam le eno. Matizh. Me slo lubiſh ? Nęshka. Inu koku slo ! Matizh. To ni veliku. Nęshka. No !
Genovefa (1841):	Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je
Genovefa (1841):	potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme

slu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu tudi malu oręhov, zelu nizh shelóda. Hmel. Na rata slu, je nevarnoſti v' Spomlad savolo ſlane, po Lęti pa savolo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu gorka, bode sa naprej shitu ratalu, aku pa je slu mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu

svo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo

zelo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko
Stric Tomaž (1853):	z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti mogel, kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom nikoli pozabil! V
Maria Stuart (1861):	sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem
Astronomija (1869):	kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen
Izidor, pobožni kmet (1887):	nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se
Občno vzgojeslovje (1887):	je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi
Izidor, pobožni kmet (1887):	pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav nobene krivice

zlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rad vidil, de bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó de me je, ko sim se bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg
Zlata Vas (1850):	prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec perviga léta, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je
Oče naš (1854):	spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica

ſlo

Ta male katechismus (1768):	navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam

▶ zemeljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemeljska

Astronomija (1869):	let. Večidel nam ni treba na to gledati, da je zemeljska pot eliptične oblike, ampak dovolj je, da si jo mislimo
Fizika (1869):	bi se zrak v brezkončni prostor, ako ne bi privlačnost zemeljska temu nasprotovala. Zemlja je zatorej z zrakom kakor z lupino
Astronomija (1869):	kotu 23 ½, to je zgolj posledek tega, da je zemeljska os nagnjena proti zemeljskej dragi. Pod. 50 V pod. 50.
Fizika (1869):	dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola) idočega, največega kroga tako natanko, kolikor je
Astronomija (1869):	od tod, ker je o mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na
Astronomija (1869):	ostaja os zmirom sama s sebó vzporedna. Ko bi stala zemeljska os kakor NS navpik na ravnino zemeljske drage, toraj navpik
Astronomija (1869):	V pod. 46. je S solnce, T zemlja, in sN zemeljska os, ki si zmerom vzpóredna ostane. Očitno je, da je
Astronomija (1869):	najdemo, če četrti del največega kroga, ki drži skoz oba zemeljska tečaja, delimo na deset milijonov enacih delov. Če pa največi

zemeljske

Fizika (1869):	astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja
Astronomija (1869):	Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj.
Kemija (1869):	Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ
Botanika (1875):	ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno
Zoologija (1875):	rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz.

zemeljskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še
Fizika (1869):	vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline
Fizika (1869):	opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla
Fizika (1869):	temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič
Fizika (1869):	nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr.
Fizika (1869):	pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na

zemeljskem

Fizika (1869):	tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi
Izidor, pobožni kmet (1887):	bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo

zemeljski

zemeljskej
Fizika (1869): velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti

zemeljski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih
Fizika (1869):	porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in

zemeljskih
Zoologija (1875): se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so

zemeljsko

Fizika (1869):	rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka

▶ zemlišn. okrajšava ↘ IMP

zemlišn.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	na Dunaji 31. decembra 1859 Deržavni zajemi ali posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi z lotrijami v novem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	4% „ . . . . „ 47.50 3% „ . . . . „ 35.— 2½% „ . . . . „ 32.50 1% „ . . . . „ 12.— Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) 5% dolnjo — avstrijanske g. 87.— 5%

▶ zemlja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemelj

Viljem Tell (1862):	Tam bili so poslanci mnogih mest, Dežele švábske in porenskih zemelj; Prejeli vsi pečate svoje so, Veseli se na dom povrnoli
Valenštajn (1866):	Promenil svoje sem srce do tebe? Bogastva dal sem tisočerim, zemelj Jim daroval i služb visocih — tebe Sem ljubil, svoje srce
Valenštajn (1866):	Nespametniki opeko, vsi oni, Ki so ga zapustili! Daroval Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, Ko kralj bo zvesto službo plačeval. Mi

zemlja

semla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo

semlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako

zemlja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje
Gozdovnik (1898):	sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo eden stoji

ſemla
Ta male katechismus (1768): ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne

zemljah

semljah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje

zemljah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline

zemlje

samle

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	neisha venzhniga shiviga Boga nabes noi samle kateri je use stvaren inu stuerou kateri use dati samoro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi samle? skues tvoiga edini rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim skues tvojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu

semle

Biblia (1584):	Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto
Biblia (1584):	je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu
Biblia (1584):	veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v'

semlja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva

semlje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna

zemlje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri le popotvaš; ~ znebi se še clo za neke
Divica Orleanska (1848):	mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí
Oče naš (1854):	bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva
Astronomija (1869):	preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo
Mineralogija in geognozija (1871):	živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo
Mineralogija in geognozija (1871):	dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se

ſemle

Ta male katechismus (1768):	I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna njega edinega, Gospuda nashega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inn k'jędi na miſo poſtàva zel tem firshtam te ſemle. Bogu se zhes daj, inu puſtè svojo glavo moj Syn

zemlji

semli

Biblia (1584):	dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar
Sacrum promptuarium (1695):	vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter
Branja, inu evangeliumi (1777):	hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tako visho, de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued

semlji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka

zemlji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči
Divica Orleanska (1848):	za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih
Rudninoslovje (1867):	daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó
Astronomija (1869):	Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima
Mineralogija in geognozija (1871):	postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi

ſemli

Ta male katechismus (1768):	3. Isjidi se tvoja vola, koker na nebu, toku na ſemli. 4. Daj nam dans nash uſſakdane kruh. 5. Inu odpusti
Ta male katechismus (1768):	pomuzh gnade boſhje dalla, de be volo Boga Ozheta nam ſemli, koker se od uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu
Ta male katechismus (1768):	svetniki v' nebeseh, dushe v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa nebeshku domuvanje? Tamkej bosh ti uſſe, kar se na ſemli dobrega sturil, uſhival, ke na enu dobru dellu enu veliku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hvalleſhnoſt uſſakemu pametnemu zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli je ona perjetna, dokler zhlovek od Boga, inu od ludy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se kaj na ſemli skuspravel, inu ni tebi mar, de be ti sebi shaze
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz Diviza MAria na ſemli
Kratkozhasne uganke (1788):	tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti: enkrat na ſemli, drugezh na rokah. Kader per fari v' zirkuv notrigresh, kaj
Kratkozhasne uganke (1788):	prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj novega; al uganke goridajati, inu kunshtne, umętne

zemljo

samlo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti

semljo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu

semlo

Biblia (1584):	Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je
Biblia (1584):	saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi
Branja, inu evangeliumi (1777):	njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni

zemljo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na zemljo padel, je 8 liber, uni pa per Kremsu v létu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo
Robinson mlajši (1849):	bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval
Robinson mlajši (1849):	naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži
Oče naš (1885):	leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt

ſemlo

Ta male katechismus (1768):	nebeshku Kraylestu. II. ſvelizhani so ti krotki, ſakaj oni bodo ſemlo posedli. III. ſvelizhani so, katiri ſhalujejo, ſakaj oni bodo potroshtani
Ta male katechismus (1768):	gozhe, nezh preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se k' nezhemer sturil, podobo enega hlapza na
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	obęli, inu po tem ta noter vſaden ſadesh dobru s' ſemlo obſui. Kir pa ſo ſuhi travniki, paſhniki, inu gmajne, pa

▶ zemljak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljaki
Kmetijske in rokodelske novice (1845): biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne

▶ zemljak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompir; kontekst

zemljak
Robinson mlajši (1849): bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor

▶ zemljep. okrajšava ↘ IMP

zemljep.

Astronomija (1869):	ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj. = 1067 ,, 1 staduh starodavni = 1/40 zemljep. milje = 185
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Zemlja preleti, vrteč se okoli solnca, v 1 uri 14787.68 zemljep. milje; koliko a) v 1 minuti, b) v 1 sekundi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	l, b) 12 l? 70. Ekvator naše zemlje ima 5400 zemljep. milj v obsegu; kakó dolga je 1 ekvatorjeva stopinja? 71.

▶ zemljepis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljepis
Kmetijske in rokodelske novice (1845): loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki

▶ zemljepisen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljepisna

Astronomija (1869):	1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20
Astronomija (1869):	je pr. na pod. 22. L kako mesto, je njegova zemljepisna dolgost 30°; in to zato, ker leži L pod poldnevnikom
Astronomija (1869):	so se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika
Astronomija (1869):	miljo, ktero hočemo precej primeriti še k drugim méram. 1 zemljepisna ali nemška milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise
Astronomija (1869):	271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239.

zemljepisne

Astronomija (1869):	našega stališča, če je 10 čevljev visoko, vidimo le 0.86 zemljepisne milje daleč na vsako stran. 0.86 milje je dolg polomér
Astronomija (1869):	tanjše se pa še dá določiti lega mesta, če stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor
Astronomija (1869):	okrog zemlje zopet tje, od koder smo izšli. S 180° zemljepisne dolgosti smo prehodili pot okol ene zemeljske poloble in smo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	ko govorimo o zemljepisni legi, omenimo, da se s povišanjem zemljepisne širine dosledno množi strast do zavživanja alkohola. Ko govorimo o

zemljopisne
Fizika (1869): jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj

zemljepisni
Občno vzgojeslovje (1887): odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4.

zemljepisnih

zemljopisnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na

zemljepisno

Astronomija (1869):	Oddaljenost kteregakoli poldnevnika od prvega (poldnevnika) imenujemo njegovo zemljepisno dolgost, kar nam služi k temu, da moremo lego mesta
Astronomija (1869):	če vsako stopinjo še na 15 enakih delov razdrobimo, dobimo zemljepisno ali nemško miljo. Kedar koli bode v tem razdelku govorjeno

▶ zemljeslovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zemljeslovske
- zemljoslovske
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena

▶ zemljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	drobniga péska, — Pesčik predrobni bomo pos'jale, Pa nam postane černa zemljica. Tù mí dobimo zlato kamenje ; Zlati mi kamen bomo pos'jali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	cerkev v Banat, kjer je njegova žena domá. Lahka mu zemljica! V Gorici 29. dec. = Gorica šteje vse polno časopisov v

▶ zemljin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljina
- zemeljna
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti

▶ zemljin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljina

Mineralogija in geognozija (1871):	bi bilo podobovanje ostalo pri tem, da se je napravila zemljina skorija, moralo bi površje zemlje biti precej enolično; višin in
Mineralogija in geognozija (1871):	potrebovala tem manj časa, čem debeleja je med tem postala zemljina skorija, čem kasneje se je tedaj shladila in zadosti skrčila
Mineralogija in geognozija (1871):	vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako je morala tleča zemljina krogla vsa skozi goreti, kakor žareča kroglja na vodi zgorečega

zemljine

Astronomija (1869):	naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le
Astronomija (1869):	30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér
Mineralogija in geognozija (1871):	še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo
Mineralogija in geognozija (1871):	notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim

zemljinega

Mineralogija in geognozija (1871):	ali 1600 črevljev v zemljo, to pa je okoli 1/14800 zemljinega polomera (gl. Kosmos št. 166). Rovi tudi včasi dosežejo čudapolno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Razdalja med mesecem in zemljo je 58.525krat tolika kakor polumer zemljinega ekvatorja; kolika je ta razdalja, ako vzamemo, da ima ekvatorjev

zemljinih

Astronomija (1869):	kakor prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42).
Astronomija (1869):	108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence
Astronomija (1869):	B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov

zemljino
Mineralogija in geognozija (1871): ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati

▶ zemljiš. okrajšava ↘ goo300k, IMP

zemljiš.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128

▶ zemljišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljišč
- semljiſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno
- zemljiš
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi
- zemljištev
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne

zemljišča

semljiſha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne, je tudi na tem veliko leshézhe, kako ſe imajo semljiſha (njive in travniki) eno proti drusimu; zhe ſe da nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to je 64, sa eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa druge rezhi vpotrebovati ali ne; sakaj pri obdelovanju kakiga semljiſha bi ſe imelo vſelaj na kraj ali meſto gledati, na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zola te karte ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava karte pa je ſhtir zhevlje ſheſt zol, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sakopaniga bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni. Obzhinſke ali ſoſeſkne semljiſha isvirajo od ſilno ſtarih zhaſov, ko je na ſvetu ſhe

zemljiša

Zlata Vas (1848):	plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom

zemljišča

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno

zemljišče

semljiſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali ga pa s murbljami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam ſhkodje. Ako ſo

zemljišče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride

zemljiše

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v

zemljiščem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá

zemljiščih

zemijiših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to

zemljiših

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših zasajati, in tudi sosede k nasledovanju krepko nagibovati. 2. Naj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	plemén pa je čez 60 milionov. Ozrimo se sedaj po zemljiših, da zvémo, koliko je téh. Zemljiša se merijo na orale

zemljišču
- zemljišu
  Zlata Vas (1848): so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod

▶ zemljiščen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljiški; [sskj]

zemljiščne

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu

zemljiščnih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	za vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od dne 1. oktobra); b) 2400 gl. k. v. štajerskih zemljiščnih odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra

zemljiščnim
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti

▶ zemljiški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljiškega
- zemijiškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se

zemljiški

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in Blečjivrh se vsled šolske stavbe dovoli 122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	na Novo Zelandijo. To je silno bogat mož, bil je zemljiški upravnik na Irskem. “ „V Kilarneju? “ je vprašal O'Niel. „Mogoče, da

▶ zemski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemeljski; [sskj]

zemska
Divica Orleanska (1848): rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim
zemske
Mineralogija in geognozija (1871): so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče

▶ zemsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zemsko
Divica Orleanska (1848): kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca

▶ z ena predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo)

z eno

sano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usemi te 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta shebranje je 6
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ozha zhesh. TV 13 TERPLENJE. Oni so mene kronali sano shalesno Krono noi so menei savesali oblizhje saniemi nazhedniemi zvetami
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker bi moujo sam jeſti inu dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo na an zhatertek ia

▶ zenfov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

gorčičen; kontekst

zenfovemu
- senofovemu
  Branja, inu evangeliumi (1777): to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo
- ſenofovimu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo

▶ zenit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zenitu
- zreniku
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih

▶ zenof samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

gorčica; nemško-slovenski slovar

zenof

senof

Kuharske Bukve (1799):	Iota; vſe ſkup vkuhaj goſto, kakor męd. 295. Druga visha; senof ſuh perpravlen. Senofovo moko s' jęſiham inu vi-
Kuharske Bukve (1799):	Senoſ narediti. 293. Drugazhi. 294. She drugazhi. 295. Druga visha, senof ſuh perpravlen. 296. Kiſlo sele prav kuhati. 297. Telęzhje herbtne
Kuharske Bukve (1799):	3) Stolzheni bęli inu zherni senof savri s' ſladkim moſhtam, inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam
Kuharske Bukve (1799):	pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho oglje. Hrani v' poſôde
Kuharske Bukve (1799):	241. Rępo hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244.
Kuharske Bukve (1799):	narędi majhene bobe is tiga teſtá, inu jih poſuſhi. Kader senof potrębujeſh, deni bobke v' ſladko, al v' ozukrano vino, męſhaj

▶ zet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zet

Viljem Tell (1862):	Valter Firšt (prileti). Porok sem vama za-nj! — Za voljo božjo! Zèt, kaj se je zgodilo? Melhtal in Staufaher prideta.
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Zgodi se, da tudi Kerčàn umrè za vročinsko boleznijo. Njegov zet, ki je vse podedoval, najde med zapuščino dolžno pismo za
Zlatorog (1886):	Zrli s tiho so zavístjo Čestokrat na bore lovca, Koji zet bo Kataríni. In potém se nagnil dan je, Príšel mesec
Izidor, pobožni kmet (1887):	bi se zopet kak prepir ne začel. Tudi Teobald, Marcelov zet, obrnil je govorjenje takoj na nekaj druzega. »Blagor tebi,« rekel
Izidor, pobožni kmet (1887):	Pritisnila je poleg drugih nadlog tudi še prav huda zima; zet in sin sta pa oba počivala, kajti dela ni biló
Izidor, pobožni kmet (1887):	in pa zaupanje njegovo v previdnost božjo. Vidoč, da se zet silno težavno živi in družino redi, mu je rekel, da
Revček Andrejček (1891):	pečenko si moram pa venderle še preskrbeti. Kadar bom Jeklenov zet — popustim ta neslani posel takoj in postanem sam lovski zakupnik

zeta

Zlata Vas (1850):	moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu
Zlata Vas (1850):	pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še premlada

zetom

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Tako so z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidorja trpel je tudi stari Marcel neznosno veliko pred svojim zetom. Stari mož mu je nekoliko tega očital, toda mislite si

▶ zevčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

chama, vrsta školjke; splet

zevčica
Zoologija (1875): omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium).

▶ zevški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zevško
- sevſhko
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj

▶ zgaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgaga
Kemija (1869): s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se

▶ zganiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa tudi ne gre — to se vé. Če
Zoologija (1875):	vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš.

▶ zganjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zganja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in ni dvomiti, de bi mu v

▶ zganjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zganjen
Gozdovnik (1898): na steno ter miži, vendar pa je dobro videl neki zganjen papir, ki je ležal na tleh, in ki je mogel

▶ zgibniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

migniti; [sskj]

zgibnil
- gibnol
  Gozdovnik (1898): vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don

▶ zginiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zginil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel
Zlatorog (1886):	moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač

▶ zgled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgled

isgled

Genovefa (1841):	ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri

izgled

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga cesarstva , ktera si
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško
Divica Orleanska (1848):	verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná.
Oče naš (1854):	réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili
Mineralogija in geognozija (1871):	Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato
Deborah (1883):	le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala

rasgled
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi ſe od leta do leta

sgled

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi

zgled

Blagomir puščavnik (1853):	najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj
Ferdinand (1884):	blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne

zgleda
- izgleda
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da

zglede

isglede

Štiri poslednje reči (1831):	kolikor jih je bilo na ſvetu, kteri ſo ti lepe isglede pravizhniga shivljenja kasali, v' prizho vſih boſh oſramoten. « ¸S. Avg.
Štiri poslednje reči (1831):	ti je, in kolikor ti je popraviti mogozhe. Dajaj lepe isglede, in persadevaj ſi tiſte, ktere ſi pohujſhal, ſpet na pravo
Štiri poslednje reči (1831):	bodo odgovorili. Niſi v' shivljenji sa naſhe opominovanje in lepe isglede maral. ¸Si shivel po ſvoji termi, tudi mi sdaj tebi
Življenja srečen pot (1837):	prijatel in pomozhnik, ki ſe njemu priporózhajo ino njega lepe isglede poſnémajo. ˛Sv. Franziſhko je bil po natori ſilo nagel, alj
Življenja srečen pot (1837):	vuzhí. Naukov ne sanizhúj, ki ti jih bukvize dajo; poſnemaj isglede, ktire ti kashejo. Hodil boſh zhres hribe ino doline, ſe

izglede

Maria Stuart (1861):	Prestol kraljevi poveličala: Le spolu, kterému si v večno slavo, Izglede dajaj še v zaslugah ženskih, In vse storila si! Kaj
Valenštajn (1866):	odgovor dam. Deverú. Je volja to Cesarjeva? Njegova čista volja? Izglede imamo, da je po všeči Moritev, a kaznujejo morilca. Butlar

sglede
Genovefa (1841): Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí priſhel in njih hude sgléde vidil, ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in

zgledi

isgledi
Pozhétki gramatike (1811): ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje
izgledi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se

zgledi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci pa nas s svojimi zgledi pripeljejo gori k Njemu. Kri marternikov nam omeči serca, Njegova
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	temu vzrok, kajti to vzročujejo tudi vedno rastoče nerodnosti, slabi zgledi, priložnost in zapeljevanje k slabem; to so posledice posedanja v

zgledih

izgledih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči prid se bo

zgledom

izgledam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo

zgledam

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zato v cerkvico hodilo, de bi bili z njenim lepim zgledam k enaki pobožnosti podbujeni. Pri tako lepim resnično keršanskim življenjii
Tine in Jerica (1852):	v svojim življenju tolikokrat in ginljvo z besedo in z zgledam opominjevala, jim je hotla Jerica pred smertjo tudi še nekoliko

zgledu

isgledu
Genovefa (1841): shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja
izgledi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo

izgledu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in 20 krajcarjev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala

sgledu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor
zgledu
Ferdinand (1884): besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le pred svetom

▶ zgledovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogledovati; [sskj]

zgleduje
- sgleduje
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha-

▶ zglihati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

zglihati

sglihat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgrosijo, inu ta mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo sglihat, je ena takſhna zhednoſt, katiro na bomo nihdar sadoſegli, aku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	V' lehkih, dobrih, inu dopadajezhih rezheh ſvoio volo s' Boshio sglihat, ni nezh teshkiga, ali v' takſhnih rezheh, zhes katirih tudi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Juri, ta nar ſtarſhi med njimi, ni mogel sa kup sglihat. Semla je tedej gruntni Goſpodſki nasaj padla , inu je bla

ſglihati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Boga pride, se namore nekol is njimi pajdashiti, inu ſglihati. Katire otshe uſſe vidit, shlishati, pokushati, tipati , shlatati, inu vohati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sturish, koker de be se mogl Buh po tvoji voli ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn

▶ zgnesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgneti
- sgnedi
  Kuharske Bukve (1799): voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati
- zgnjeti
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti

▶ zgneten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zgnetenega
- zgnjeteniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z

▶ zgniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgnije

zgnjije

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ne pripeka in popolnoma ne osuší, ker tak gnoj ne zgnjije in ne prepèrhne, nasproti se pa spodnji tako razgreje, da
Sveti večer (1866):	ki tvoje mehove v mlin nosi in potem pogine in zgnjije. Ni tako! Človek je temveč podoben angeljem božjim, kteri svojega

▶ zgnojiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgnoji

sgnoji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe bolj enako med blato pomeſha, in ſe loshej sgnoji.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Mah imajo ſim ter tje sa ſteljo, tode ſe pozhaſi sgnojí. 11. Krompirjevez, ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe

▶ zgodaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodaj

sgodaj

Genovefa (1841):	marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v

sgodej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lenu na jedo, sakaj to je sa nje ſtrup. Shebęta sgodej na paſho puſtiti, predem ſe prov sagrejo, v' ſlallo dijati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Morjo, ter mi ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vélikimu sboru povedali, kaj ſe je sgodilo. ˛She tiſto jutro sgodej gre nekaj poboshnih shen, ki ſo v' Jesuſa vérovale, s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino pijó, ino dolgo zhaſa ſo ſkupej v' nozh. Sjutrej sgodej vſtane hlapez, vſe napravi ſe vernit proti domu, ino kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she goſenze po drevji slésle, vſak vezhér posno in sjutrej sgodej veje potreſi, de bodo odpadle; pa ſpodej kaj pogerni, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preprizhati hozhe, Ja zlo to, de jim taka vboga shivina sgodej peſha, ali morebiti zlo na zeſti pozepne , jih ni v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	To ſe ſmé pa le posno v jeſen ali pa sgodej ſpomlad ſtoriti, de ſe per gorkoti po potu zhervi ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	To mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke sgodej varzhnoſti vaditi in jih od sapravljivoſti odurazhati. Merselo ſe mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe sgodej ſéje jarino na rahlo in gorko semljo, ker ſhe simſka

sgodno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugači od letašniga; žito in „vsi drugi sadeži bodo takó sgodno zreli, de „bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori

zgoda

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obderžijo. Tukaj je jedna juterna prav kratka: Marija je zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kter enkrat postane nagi, težko pride k blagi. 20. Rani (zgoda) dež, pa stare babe ples. 21. Rane rože rade povénejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nárav sladka mati. Tukaj um resnice zbira: De ne vlada zgoda slepa, De od Večniga vse zvira, Čigar moč ves svet

zgodaj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim
Divica Orleanska (1848):	si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj

zgodej

Tine in Jerica (1852):	vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak
Botanika (1875):	viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum

▶ zgodba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodb

sgodeb

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenzov, jim pravimo sgodbe ſvetiga piſma noviga sakona. Pa vſih sgódeb, kar jih je v' ſvetim piſmu, ne najdete v' teh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ena sa drugo. Sgodbe toraj jim ſploh právimo. Od teh sgódeb ſe pazh ſmé rèzhi, de ſo vſiga ſvetá naj lepſhi

zgodba

sgodba

Pozhétki gramatike (1811):	ſe ne zhuti v' beſedah homme, zhlovek, bonneur, zhaſt, histoire, sgódba, ino tako dalje. Ta ſe imenuje h bresglaſen ali tenek
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi ino prijetniſhi nam bo ſvéta sgodba od Odreſhenika ſvetá. 2. Marija. V' Nazaretu, majhnim méſtizu na
Genovefa (1841):	je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni krish
Genovefa (1841):	mu je ozhitno is plaſhnih ozhí glédala in vſa neſrézhna sgodba mu je ſtala s velikimi zherkami na obrasu sapiſana. S

zgodba
Kmetijske in rokodelske novice (1845): še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila

zgodbe

sgodbe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih
Genovefa (1841):	od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila
Genovefa (1841):	ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta

zgodbe

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih
Divica Orleanska (1848):	starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz
Divica Orleanska (1848):	zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine
Stric Tomaž (1853):	zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba

zgodbo

sgodbo

Genovefa (1841):	lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel.
Genovefa (1841):	ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat

zgodbo

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino klicati reče pred njim: „Deželni oče je tale! “ Otroci! zgodbo od Ježefa še enkrat premislite, ino učite se verovati vse
Gozdovnik (1898):	kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo zgodbo,« dé don Avguštin, »Smem vam jo povedati, ker jo imam

▶ zgoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodna

sgodna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koriſtniſhi, kakor detela. Prednoſti téh dveh trav ſo : de jim sgodna ſlana ne ſhkodje, de vezh lét v semlji obſtojijo in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni pred ſ. Mihélam in 14 dni po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti zhaſa ſe pred simo dôbro vkoreniniti; po

sgudna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	led reſtopy, ſe je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina
Branja, inu evangeliumi (1777):	Turn Slonokoſteni. Hiſha slata, Skrina myru, inu ſprave , Urata nebeſhke, Sgudna daniza, Sdravje tih bolnikov, Perwejſhalſhe vſih greſhnikov, Troſhtarza vſih revnih

zgodna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli

zgodne
Divica Orleanska (1848): biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič

zgodni

sgodni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obirati, ſizer tí v jeſeni ne boſh imel kaj ſpravljati. — Sgodni lan, kader po verhu rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ersh; sa temi: bób, grah, lezha, jezhmen s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi krompir; potém
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga bilo treba na enakim proſtóru lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato

▶ zgoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodi

isgodi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je djal k' njęj: O shena, velika je tvoja vęra: Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena
is godi(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash

sgodi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil tedaj, kakor ſhe vezh drusih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh
Genovefa (1841):	ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti

sgodj
Sacrum promptuarium (1695): mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli

sgody

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	plaiſham obdan, sa eniga noriga krala sposnan Fiat, nei ſe sgody po tvoji voli. Si vis. Aku ozheſh, debi biu jes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh. Saturei sgody ſe per nas, od nas, na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per moji krivy? kai-sa ena zhaſt, inu hvala ſe tiſti sgody? de more savershena na semli leshati, inu koker ene pomyne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe sgody skus pomankeine te molitve, kyr je tiſta ta nar vezhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa vólo navade? Poſtavim: kaj ſe vſe per ohzetah ne sgody? Kaj sa ena potrata na jędi inu na pyazhi? Od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is navade, ali s' ſamimi shnabli, kakor ſe vękſhi dęjl sgody, ampak is globozhine tvojga ſerzá, kakôr eden, katęri je od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	proſsiti, zhe hozhe eden eno pametno sheno dobiti. Şe to sgody? To vy nar bol vęjſte. Bog je vſelej ta sadni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' drugih rezhęh ſilnu snajdeni inu premedeni. Kaku ſe leto sgody? Ali more eden morebiti vuzhen, inu v' bukvih ſhtudiran biti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku ſlabi v'ſkuſhnjavah, taku nevólni v' teshavah? Letó ſe sgody sató, kęr my na męſti, de bi my naſhe ozhy

zgodi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vidijo vsako reč Božje oči, Kar se še tak' skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na
Stelja in gnoj (1875):	jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo
Občno vzgojeslovje (1887):	se vrnejo predstave, katere smo imeli nazadnje; to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa

ſgody

Ta male katechismus (1768):	napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali
Ta male katechismus (1768):	K' poslednemu se ſraven postave: Amen, tu je: nej se ſgody, de enu upanje, inu pervoshenje skaſhemo taistu ſadohiti, kar smo
Ta male katechismus (1768):	boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti, koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu S. Masho shlishe; dellati
Ta male katechismus (1768):	tudi skus derſhanje teh ſapovd na eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiro mi edn drugemu kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je tvoji naturi ſuper, tok rezi ſdajzi: Gospud! nej se ſgody, kar otshesh, ſakaj jeſt vęm , de ti mene lubesh, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozheſh, taku nam dei, kar mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa
Kratkozhasne uganke (1788):	koker se bo snęg tajal. Kar se ſa tolkajn popręd ſgody, ſa kolkajn bel je hisha ſapalena. XVI. She na eno

zgodila

sgodila

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami

sgodile
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak

zgodila

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz

zgodili
- zgodile
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na

zgodilo

sgodilo

Genovefa (1841):	je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med
Genovefa (1841):	ſe je ta zhaſ, ko je bil na vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	na tanko vſe pové, kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de
Sveta grofinja Genofefa (1857):	zhe ſe je reſ vſe tako med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s

sgodilu

Sacrum promptuarium (1695):	kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj
Sacrum promptuarium (1695):	dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem je
Sacrum promptuarium (1695):	shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe
Sacrum promptuarium (1695):	nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima pravu, on pak je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus

zgodilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor v
Zlata Vas (1850):	so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila že oba zlo perletna. Tisti pa, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar se je zgodilo. On si je želel živeti na svetu, kjer bi Boga
Mlinar in njegova hči (1867):	rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O
Tiun - Lin (1891):	torej, da bi se nam približali, kar se je tudi zgodilo. Pa nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar
Revček Andrejček (1891):	se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred

ſgodilu

Sacrum promptuarium (1695):	ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene
Ta male katechismus (1768):	pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj

zgoditi

sgoditi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she
Sveta grofinja Genofefa (1857):	miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de

zgoditi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se ne smé zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo
Robinson mlajši (1849):	znal, mu je pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče
Valenštajn (1866):	mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se mora, Ker zdaj je v mojih rokah še
Mlinar in njegova hči (1867):	nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo
Revček Andrejček (1891):	ves moj značaj. Kar si v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo
Gozdovnik (1898):	nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali
Gozdovnik (1898):	njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu
Gozdovnik (1898):	In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne

ſgoditi

Ta male katechismus (1768):	lohka uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako nedello, inu praſnek ſgoditi. Toku bo po ſhellah S. 0. Augushtina, neli govtanz jedy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni ſgoditi, kar vęsh, de jeſt otshem imeti temmh le samu tu

▶ zgodnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodnja

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica

zgodnje

sgodno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kertine rastréſi, in jamze potravnikih in po ſenoshétih lepó porávnaj. Sgodno vertno séliſhe s ſlamo svezher pokri, de je mras ne

zgodnje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da od leta 1794 ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega cesarstva se sliši, da okoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje
Ferdinand (1884):	dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi

zgodnjega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko

zgodnji

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Pippin. † 59. Kočiček. Cockle Pippin. † 60. Rudečak. Rouge superbe. † 61. Zgodnji pisanec. Echter fruher Winterstreiling. 62. Sodčik. Fasschenformiger Apfel. 63. Prepovedani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Leadington's grauer Peping. 513. Parkavec Z. * Parkers grauer Peping. 514. Zgodnji diščcek J. Fruher, engl. Gewurzpeping. 515. Portugeški kožuh Z. Graue
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	beli. Weisser hollandischer Kasapfel. * * 201. Škerlatnik. Purpurapfel. * * 202. Špicar Kludijev zgodnji. Cludius fruher Spitzapfel. * * 203. Špincelj beli poletni (kozinos). Weisse Sommer-Schafsnase
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Rosencalvillc. 22. Beli letni kalvil L. Weisser Augustcalville. 23. Karinov zgodnji rumeni letni kalvil L. Carins, früher, gelber, Sommercalville. 24. Pisani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zeleni jesenski. Grüne Herbst * * * 122. — zeleni sladki. Grüne süsse. * 123. — zgodnji rudeči. Rothgeieckte Markreinette. * * * 124. — zelenkasti sivi. Grüne graue. * 125. — velikomuhasti
Testament (1887):	o tem prej, nego da so Topolščaka prvič oklicali pri zgodnji maši v Št. Ožboltu. Jerice ni bilo v cerkvi, a
Pegam in Lambergar (1891):	zdaj pa zdaj se je žabliskalo in zagrmelo zategnjeno, in zgodnji mrak je legel na mokro zemljo. Prazne so bile ceste
Zunaj (1896):	ta vzorna rast, ta krasni obraz naj bi bil zapisan zgodnji smrti? Prišel je Ivanček na svet. Tukaj, v tej cerkvi
Gojko Knafeljc (1899):	Gojko je presenetil s svojim prihodom šetajoči deklici. – »O, tako zgodnji, gospodični? Kdo bi si bil mislil, da vaju najdem tukaj

zgodnjo
- zgodno
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na

▶ zgodovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodovin

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bilo od več Šembilj govorjenje. Po spričevanju Plinja, rimskih zgodovin pisárja, je prinesla neka stara baba rimskimu kralju Tarkvinju pervimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	celo nič kriviga. — Saj se učeni ljudje nalaš učijo dogodivšin (zgodovin), pa še nisim slišal, da bi to prav ne bilo

zgodovina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na
Astronomija (1869):	nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 repatic, kterih
Botanika (1875):	prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona

zgodovine

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	svojih čast. bravcov začnemo 1. pismo iz 2. Vertovcove občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bojo „Novice” svojim bravcam in bravkam donašale včasih odlome „občne zgodovine” iz rokopisa rajniga Matija Vertovca. Zbirali pa bomo iz imenovaniga
Valenštajn (1866):	ruši skale, I gladke ceste dela obrtnii. Iz naše vojne zgodovine bodo Potem povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz vendar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Edino, kar iz naše dežele moramo zapisati v zlate bukve zgodovine naše, je sijajni izid volitev naših v deželni zbor, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	raji gori dano obljubo in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad premagan po Turkih. Začetkom 15. stoletja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	stranéh vélike osmerke po „Učit. Tovarišu” priobčene razprave iz slovstvene zgodovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato, ker se je

zgodovini
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj v Rimu se je nek Simon
zgodovino
Fizika (1869): se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s

▶ zgodovinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodovinske

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	je gotovo želja večiga dela avstrijanskih narodov, ki véjo, kar zgodovínske bukve vsih časov spričujejo, de topovi, sablje in puše še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se ne smé za povžitek zakljati; konjedercu gré. (Konec sledi). Zgodovinske pisma. Pod tem naslovam bojo „Novice” svojim bravcam in bravkam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	natanko kaže, kako se ima to delo opravljati. (Konec sledi. ) Zgodovinske reči. 6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom hvale dolžan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	besed ne bo nihče vzel kot enostranskih, ampak le kot zgodovinske; resnična zgodovina namreč reči tako jemlje, kakor so, ne kakor

zgodovinskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika
zgodovinski
Občno vzgojeslovje (1887): in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti
zgodovinskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki

zgodovinsko

Fizika (1869):	pomočjo zračne sesaljke, naj omenimo posebno enega, ki je zadobil zgodovinsko imenitnost.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	z zgovorno in lahko umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici
Botanika (1875):	daleč proč od hiš v stoječih vodah. Trobelika ima nekako zgodovinsko imenitnost, da-si žalostno. Z njenim strupenim sokom so v starih

▶ zgodovinsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodovinsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih. Zgodovinsko je dokazano, da uže leta 50. po Kristu v Trstu

▶ zgolj členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgolj

sgol
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup

sgoli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino ravno ták je bil David. Na paſhi per ovzah sgoli ſam je ſerze ino miſli povsdigoval k' Bogu; je premiſhljeval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jima je bil Bog po angelji obljubil. Obéma je déte sgoli dar boshji; veſéla ino vſa hvaleshna ſta Bogú. „To veſelje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nèe. Nov sarod je podráſtel. Sgoli mladi ljudje ſo bili sdaj, per ſhtirdeſetih létih ali ſhe

sgolj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in

zgol
Rudninoslovje (1867): dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13.

zgoli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano

zgolj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej
Divica Orleanska (1848):	ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živeti na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj naključje vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara? ” „Ne popolnoma; saj vidiš, da sva se iznebila Fabija
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi

ſgol

Ta male katechismus (1768):	SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus

▶ zgor prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgor
- sgor
  Pozhétki gramatike (1811): permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon

▶ zgoraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgoraj

sgoraj
Kuharske Bukve (1799): eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno

sgorej

Branja, inu evangeliumi (1777):	nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima
Kuharske Bukve (1799):	ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en
Kuharske Bukve (1799):	pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj

sgur

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bolſhi vtaleine, inu vſi pravi , inu popunima darovi ſo od sgur doli, inu pridejo od Ozheta te luzhi. Ali ni vſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ta uſſigamogozhni bo tebe shegnal s'nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh

vgore

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar oni so te dnarje vgore nashli ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mojo srezho ihv svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o Jeshvsh moja

zgoraj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost
Rudninoslovje (1867):	ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi
Rudninoslovje (1867):	cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja
Rudninoslovje (1867):	44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska
Mineralogija in geognozija (1871):	Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj
Mineralogija in geognozija (1871):	ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da
Zoologija (1875):	gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo
Zeleni listi (1896):	Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima

zgorej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak
Oče naš (1854):	„Renata je še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne vejo in
Astronomija (1869):	oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč
Botanika (1875):	domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi
Botanika (1875):	žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi

ſgorej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne pomuzhe S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	6. Na te ſgorej imenuvane dny koker na S. Joſhefa Titularfeſt: na 2. nedello
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu lohka oblubemo , de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Bratovsko Zirkuv, ali ta bratovske oltar obyshejo, inu na to ſgorej poſtavleno viſho ſa gmajn nadluge uſſega virnega Chriſtianſtva svojo andoht

▶ zgoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgorel
Tiun - Lin (1891): tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi jaz? Ali se je to zgodilo samo po nesrečnem

zgoreli

zgorele
Kmetijske in rokodelske novice (1846): živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo

zgoreli

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti živi zgoreli, so bili že kakih sto korakov nad ravnino. Kmalu so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito zgoreli, ali pa so v gozdih počasi lakote umirali — ljubi, mali

zgorelo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Blizo 2000 vaganov žita, veliko moke in druzega orodja je zgorelo/ Škodo cenijo na 300,000 gold. sr. Al nesreče s tem
Botanika (1875):	se zdaj zvagajo, s čem so dobi, koliko prsti je zgorélo. Čim manj je teh ostankov, tim bolja je prst.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da z dimom še marsikaj druzega uide, kar ni popolnoma zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí

zgori

sgori

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	enkrat v' germu vèlik plamen. Zhudi ſe, de germ ne sgorí, ino gre blishe njega. Kar ga glaſ is plamena ogovorí
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	otéla, tode mater ogenj v hlevu prehiti, in na meſtu sgorí, ſin je pa komej ognju is hleva odſhel, ali neisrezheno

zgori

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori
Kemija (1869):	zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega

▶ zgornjeavstrijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

zgornjeavstrijskega
- zgorno avstrijanskiga(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele

▶ zgornji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgornja

sgorna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle

zgornja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krofe, pa ne preveč na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim
Mineralogija in geognozija (1871):	Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v
Mineralogija in geognozija (1871):	Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz

zgornje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti
Astronomija (1869):	Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi

zgornjega
- sgorniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako
- zgornjega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je
zgornjem
- sgornim
  Kuharske Bukve (1799): popręd od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo nogo ravno
- zgornjem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak

zgornji

sgorni

Pozhétki gramatike (1811):	zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam

zgornji

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	jo dene čez drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti
Mineralogija in geognozija (1871):	debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so

zgornjih

sgornih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri

ſgorneh

Kratkozhasne uganke (1788):	I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de v' ti pervi
Kratkozhasne uganke (1788):	ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh tablez A si je kedu kaj v' mIslah ſvolil; nej
Kratkozhasne uganke (1788):	( sej tri plaſ.y 13. nashtel. Natu uſaint J teh ſgorneh treh voglov eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge

zgornjim
- sgornim
  Kuharske Bukve (1799): kakor bi ga v' pezhi pękel. V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu

zgornjo

sgorni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako

sgorno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s

zgornjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti
Mineralogija in geognozija (1871):	že leta 1853 ) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo* trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen
Mineralogija in geognozija (1871):	apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije
Mineralogija in geognozija (1871):	n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini.

▶ zgostiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgoste

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v siti ostanejo; kuhaj pretlačene s cukram, de se zadosti zgoste in perdeni nekoliko pred, preden jih od ognja odstaviš, nekej
Fizika (1869):	tista toplina, ki jih je napravila. Ali, če se ohladé, zgosté se koj spet v kapljino, ktera se potem spet zamore
Fizika (1869):	je razvija pri vrtanji kovin. Če se telesa prav hitro zgosté, se pri tem razvije kaj mnogo toplote. Najbolj očevidno se
Fizika (1869):	žepleno kislino ali z vinskim cvetom, ker se pri tem zgosté te tekočine, zavolj česar se razvije mnogo toplote.

zgosti

sagoſti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſta ſe saperla. Jeſt bom ludy poklizal , jim bom puſtil sagoſti, inu poſvętit. Nęshka. (mo uſta satiſne, inu posabi, govorit s'
Kuharske Bukve (1799):	vlì notri en polizh vręliga mlęka, puſti vręti, de ſe sagoſtí; potle odſtavi, vlì v' ſklędo, de ſe ohladí, inu ga
Kuharske Bukve (1799):	moke, inu rumenake od jajz tolikaj, de ſe enmalo sagoſtí, naſtergaj rumeniga lupka od lęmon na zukri, deni notri s'
Kuharske Bukve (1799):	ſhe preſjaniga zukra eno pametno ręzh, ga prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe.
Kuharske Bukve (1799):	tiga ſoka, inu eno libro zukra na sharjavzo, dokler ſe sagoſtí, na shlizi vlęzhe, inu sholzhnaſto kashe. Potlę ohladi, napolni glashe
Kuharske Bukve (1799):	Poſtavi nad sherjavzo, męſhaj tako dolgo med kuhanjam, dokler ſe sagoſti. 44. Hollendarſki soſ. Deni v' koso ſroviga maſla eno grębo
Kuharske Bukve (1799):	jajza, ſhtir rumenake; męſhaj pol ure, de ſe vſe lępo sagoſtí; ako imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu
Kuharske Bukve (1799):	rumenakmi, deni v' ſmętano kuhat, inu vedno męſhaj. Kader ſe sagoſtí, deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi
Kuharske Bukve (1799):	lemone vſe to naj ſe kuha, dokler ſe enmalo sagoſtí. 43. Polivka od kapar h' pezhenmu meſu al pezhenem ribam

sgoſti
Kuharske Bukve (1799): ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi
vgoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka

zgosti

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos
Fizika (1869):	posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega
Kemija (1869):	V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila.

zgostila
Gozdovnik (1898): obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj

▶ zgoščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgoščena
Kemija (1869): v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri

zgoščeno

Kemija (1869):	v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in
Fizika (1869):	ni mogoče v njem zapaziti, ali je tu ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek
Kemija (1869):	rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če

▶ zgotoviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgotovijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik

▶ zgovarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgovarjal

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga
Tine in Jerica (1852):	Tine se je zgovarjal, de ni bila njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš

zgovarjala
Tine in Jerica (1852): hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de

▶ zgovoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgovoren
Valenštajn (1866): bil na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti

zgovorna

Sosedov sin (1868):	oče. Fránica je bila davi s svojo tovarišico še precej zgovorna, da si v lice bledejša nego kedaj. Ko vidi fajmoštra
Kočarjev gospod (1882):	se pojali psi, se klali ter grdo tulili. Visoka, zelo zgovorna gospodična je stopala z mladim plemenitašem gori in doli. Ves
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	V Zaloški krčmi zbirala se je pred 15 leti jako zgovorna in vesela družba, v kateri se je človek rad pomudil
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	Bil sem malo v zadregi, iz katere me kmalu reši zgovorna gospá z vprašanjem: »Ali se me več ne spominjate, gospod
Beatin dnevnik (1887):	vrtu. Semtertja sta priskakljali k papigi, ki je sedaj nenavadno zgovorna, vesela je menda, da sme mirovati v staroznanem prostoru. Ne
Postillion d'amour (1887):	ukusna, izvrstna, gospa pregleduje skice in slikarske knjige, vesela, jasna, zgovorna je, ker slikar izpolnuje strogo kavalirske dolžnosti, katerih spretno zvrševanje
Roman starega samca (1895):	pol goldinarja. Hotel sem, da odneha zaradi silne višine. Ali zgovorna ženica je takó živo popisavala ugodnosti takega stanovanja, visečega med
Trojka (1897):	Majer in ostavil Lovra samega z Irmo. Deklica je bila zgovorna in zabavna. »Odslej nas morate večkrat razveseliti s svojim posetom
Trojka (1897):	podobni. Milica je tiha in resna, Anica pa vesela in zgovorna. « »Razloček kakor med limono in pomarančo,« dejal je Edvard. »Edvard

zgovorni
Ferdinand (1884): strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec

▶ zgovoriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogovoriti se; [sskj]

zgovorilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III.

▶ zgovornost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgovornost

sgovornoſt

Pozhétki gramatike (1811):	ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence, sgovornoſt, lepa be-
Genovefa (1841):	je obiſkála v njegovi kózhi, in njena prijasnoſt in prijetna sgovórnoſt mu je najgrenkejſhi sdravila poſlajſhala. Svezhér je med deklami predla

▶ zgrabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgrabi

sgrabi

Sacrum promptuarium (1695):	vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ogiblje. Enkrat je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef

zgrabi

Divica Orleanska (1848):	je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ljuba mati rekli: „Glej, da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki
Viljem Tell (1862):	storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa!
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mi nazaj moje dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti
Valenštajn (1866):	Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne
Gozdovnik (1898):	pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož
Gozdovnik (1898):	oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je

zgrabijo
- sgrabio
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo
zgrabil
- sgrabil
  Sacrum promptuarium (1695): shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David
- zgrabil
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se

zgrabila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost ovadila dotični gosposki; ona je bila
Deborah (1883):	Iz druge so v pisarnico me drugo. Nevolja me je zgrabila, zajahal Sem urno konja, zdirjal v Beč k cesarju. Ana

zgrabili

Robinson mlajši (1849):	terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se
Valenštajn (1866):	Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do

zgrabite

Deborah (1883):	ime! in je govoril iz mene, ne vem kako. Učitelj. Zgrabite ga, primite ženo, poiščite ono! Strani ž njimi! (Nogama v
Lohengrin (1898):	je z lažjó prevaril, Zèl vas je čarodejnik osleparil! Možje. Zgrábite zleca, ki je klel Bogá! (Vsi planejo nanj, ki se

▶ zgrabljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roparski; [sskj]

zgrabljivo
Robinson mlajši (1849): je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi

▶ zgradba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgradbe
Gozdovnik (1898): in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo

▶ zgrešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgreši

izgreši
Občno vzgojeslovje (1887): se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti

zgreši

Viljem Tell (1862):	Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši pike! Haras. Bog, to ni šala — deček moj, poklekni In
Viljem Tell (1862):	korakov, Ne več, ne menj. Bahàl se je, da ne Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi koči, nobenega ne zgreši, vsak dobi njen dar, bodi si pol svetá, ali pa
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Poskuša na to in ono stran, pa na zadnje popolnoma zgreši pot, da ne vé, od kod, ne kam. Solnce se

zgrešijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V

zgrešiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da

▶ zgreti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

segreti; [sskj]

zgrejejo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v od njega

▶ zgrevan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zgrevan
- sgrevan
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti
- ſgrevan
  Ta male katechismus (1768): ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII
zgrevanih
- sgrevanih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s'
zgrevanimi
- sgrevanimi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti

▶ zgrevati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obžalovati; [sskj]

zgrevati

ſgrevati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu ta S. General Kommunion ſa dushe v'
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj preſveti voli super delati

▶ zgristi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgrizi
- sgrisi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo
- zgrizi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa

▶ zgroziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgrozi

sgrosy

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoimu satajeinu oſtane, na premiſli, kai govory, inu ſe na sgrosy,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kumei kdu kei zhes nas govory, ſe shi ta natura sgrosy, ſe ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas

zgrozi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti

zgrozil
Robinson mlajši (1849): slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še

zgrozila

sgrosila

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtiga ſe je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit je nega

▶ zgruden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zgrudeno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče

▶ zgruditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgrudi

Spisi Krištofa Šmida (1883):	nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo
Revček Andrejček (1891):	vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre
Gozdovnik (1898):	Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca
Lohengrin (1898):	porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal

zgrudil

Ferdinand (1884):	je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za
Ferdinand (1884):	Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil.
Oče naš (1885):	iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč poleg nje.

▶ zgruntati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zgrunta
- sgrunta
  Sacrum promptuarium (1695): nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter
zgruntati
- sgruntat
  Sacrum promptuarium (1695): sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi

▶ zguba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgubo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno

▶ zgubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgubijo

sgubojo
Kuharske Bukve (1799): vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V'

zgube

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje lepote ne zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal

zgubil
- sgubuv
  Branja, inu evangeliumi (1777): govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa

▶ zgubljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgubljen

Divica Orleanska (1848):	zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni
Divica Orleanska (1848):	nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki

zgubljena
Divica Orleanska (1848): De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža

zgubljenega

Oče naš (1854):	Več ko dve uri je iskal Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila černa in na njegovo klicanje mu
Oče naš (1885):	Več ko dve uri je iskal Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila črna in na njegovo klicanje mu

zgubljeni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo

zgubljenih

Stric Tomaž (1853):	enkrat oprosten. Tacih dogodkov mi je več znanih. Bolečine po zgubljenih ne terpe dolgo. Vsaj tudi sužnji nimajo tacih čutil (občutkov
Najdenček (1860):	povsod iz njega gledal. ” Tako so se še dolgo od zgubljenih dnarjev in od kupca pogovarjali. Prosil sim poln radovednosti za

zgubljenim

sgublenim

Biblia (1584):	nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite
Biblia (1584):	inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh

▶ zibajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zibajočega
Gozdovnik (1898): kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi

▶ zibati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zibal

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki ga je na sebi nosil, in že se je zibal v najslajših sanjah in smehljal se lepemu premoženju. „Le pogumno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sapice, jelo je morje nekako nepokojno vreti, parnik gugal in zibal se je, in to je menda vzrokovalo, da je morska
Tiun - Lin (1891):	iz gozda do malega potoka, po katerem se je počasi zibal velik čoln. Toda ni bil naš, nego kitajski, sličen onemu

zibala

Bore mladost (1862):	gladko kot zerkalo, in podoba gorá in oblakov se je zibala z ladjo vred pred očmi. Oko se komaj naveliča gledati
Kranjska nevesta (1864):	tiho beneško močvirje; ni je bilo sapice, da bi se zibala po jadranskem morji. Samotno in molčé so moleli stolpov; v
Marjetica (1877):	na pragu šepnil: "Le počakaj, čez leto otovrej bodeš pa zibala, ali pa kedo vé, - če ne še prej. " Kravja kraljica
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	V zadnji izbi najde Janez svojo preljubo Metko. Ona je zibala, bridko vzdihovala in jokala. Janez dene kosovo gnezdo na mizo
Povestnik v sili (1883):	nič škoditi! A pri tem, ko je tako brezčutno govorila, zibala se jej vendar grozna bridkost na ustnih. Drugikrat je Liza
Povestnik v sili (1883):	njene glave. Glava pa se je od same slabosti nemirno zibala na belem, tankem vratu, na kterem se je poznala vsaka
Žgánjar (1890):	otroških obrazov, pri peči pa je sedela suha žensk in zibala. Pisana ruta je zakrivala črez celo njeno glavo; oči pa
Kotanjska elita (1898):	na dolgo, valovito kotanjsko polje, kjer se je po letu zibala visoka, zlatorumena pšenica, menjujoča se s še višjo, nalik grenadirjem
Gojko Knafeljc (1899):	vrček z blagoslovljeno vodo, a se je pri tem poslu zibala na desno in levo, naprej in nazaj, kakor bi jo

zibali
Zoologija (1875): na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob

ziblje

Blagomir puščavnik (1853):	odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč
Viljem Tell (1862):	opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne
Viljem Tell (1862):	kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje ladja.

zibljejo

Fizika (1869):	njih prožnost in vozém lastnost, da se lahko gujajo in zibljejo. Najbolj bo pa povzdignilo imenitnost prožnosti, ko bomo pozneje pokazali
Zoologija (1875):	nogami, zato stojé popolnoma po konci in hodé se težko zibljejo. Gosto perje in obilna tolšča, ki jo ima patagonski pingvin

▶ zibel samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zibeli
Viljem Tell (1862): Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je

▶ zibelka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zibelka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj
zibelki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo

zibelko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan

▶ zid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zid

sid
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje

zid

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko

zidom

sidam

Pozhétki gramatike (1811):	fvojim goſpódam. Se cacher derrière un mur, ſe ſkriti sa sidam. Parmi. Cet officier fut trouvé parmi les morts, ta offizir
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hotli kaj ſadja perrediti, bi mogli ſvoje ſadíſha s viſokim sidam obsidati, tega pa mi kmetje ne móremo. Proſimo tadaj Njih

zidom
Deborah (1883): kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj

zidov

sidov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le to

zidov

Rudninoslovje (1867):	živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od starih zidov, pa iz te zmési naredé kupe, pokrijejo, da jih dež
Rudninoslovje (1867):	živinskih snovi i prhkih rudnin n. pr. drobirja od razsutih zidov itd. Po solitarnicah se dobiva solitar tako-le: Živinskih snovi navzeto

zidovi

sidovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasdelí, ino ſhli ſo ſkos-njo ſ' ſuho nogo. Jerihunſhkiga meſta sidovi ſe na glaſ trobent ſoſujejo. Prebivavze Kananſke deshele, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velik bil, pa ſe vunder vezhji neſrezhe ni primerilo, kakor sidovi nekterih hiſh ſo ſe ſim ter tje raspokali in ſe

zidovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	in Atene, omagala Tuli in Temistokel, naj jima se poderó zidovi, razdenejo dvorovi, da jim ne sledú ne ostane, kaj je
Valenštajn (1866):	to ne primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj bode to? Saj znani so i meni

zidovih

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	dišeče listje, do najlepše provansalske rože. Rastle so po grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so
Rudninoslovje (1867):	hladečega okusa. sl. 56. Solitar se napravlja po pečinah, po zidovih i jamah (n. pr. v Burkhardovi jami blizu Würzburga), kjer
Zoologija (1875):	v roženo kožo, skoro kakor hrošči. Rodevajo žive mlade. Po zidovih in ogradah videva se pogostoma matija ali suha južina (Phalangium
Zoologija (1875):	zmerom gosto trnjevo streho. Kavka (C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax

zidu

sidu

Pozhétki gramatike (1811):	predlógi. Sa mésto kásati. A. Attacher á ta muraille, k' sidu pervésati Vivre à Paris, v' Parisu shivéti. Aller à Rome
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pokasala, kjer je kuhenſka misiza ſtala, sravno pa klop k' sidu (miru) perbita. Perneſe mu juhe (shupe), meſa , ino selja sravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtrani od zeſarſke tako olepſhane podobe je bila na ſtranſkim sidu lepa podoba, miloſtljiviga knesa IjubIjanſkiga ſhkofa s rudezhimi in belimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkofa s rudezhimi in belimi shivimi zvetlizami ovenzhana. Po drugim sidu ſo bile viditi manji podobe preſvitle zeſarſke rodovine in zeſarſtva

zidu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in
Astronomija (1869):	enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod

▶ zid. okrajšava ↘ goo300k, IMP

zid.

Aritmetika za učiteljišča (1885):	uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1

▶ zidan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidan

sidan

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju, kteriga ſo v létu 1827 zhes Kokro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je kmetijſka drushba na Hrovaſhkim sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt) dokonzhan. „ 1 „ ſo goſp. Terpinz

zidan

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vé vsak umen kmet, da po tem, kakor je hlev zidan, se ravná veči ali manji potreba stelje, — kakor se pa
Mineralogija in geognozija (1871):	pokazalo v nesrečo Kolinske škofijske cerkve, koje stareji del je zidan iz trahita Sedmogorskega. Poljedelcem pa daja rodovita, ilovata tla.

zidana

sidana

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje obljube vſelej ſpolni. 48. Tempelj ino meſto ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana , ali leſena, ali s protja ſpletena in s ilam ometána

zidana

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim
Divica Orleanska (1848):	more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi

zidane
- sidane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo
- zidane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da

zidanega

zidaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsih vernih duš dan, na vertu gospé J. Markmüllerce, poleg zidaniga mostá, dvé si i vni drevesi prav lepo cvesti vidili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in

zidani
- sidani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé
zidanim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem

zidano

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož

▶ zidanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidanja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	deržavskih zadevah. Poznej so stavili Rimljanje na tej planjavi mnogoverstna zidanja; sosebno cesarji so sezidali na nji krasnih tempeljnov, velikanskih gledišč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ni mogoče! ” pravi Fabij; „saj ni dolgo, kar sem mimo zidanja šel in videl, da so zadnje leto kaj malo storili
Fizika (1869):	tega so bili Egipčanje podobo piramide izbrali za svoja velikanska zidanja, ki jih tisučletja niso še porušila. Senéni voz se laže

zidanje

sidanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo

zidanje

Rudninoslovje (1867):	lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši
Rudninoslovje (1867):	jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se
Rudninoslovje (1867):	maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni

zidanjem
Oče naš (1885): Ko se je iz stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro

zidanju

zidanji

Mineralogija in geognozija (1871):	kot porfir umetno obdelovali, ni vse enako našemu porfiru. Pri zidanji in pri cestah to kamenje dobro služi. Sprhnevši zapusti rodovitno
Mineralogija in geognozija (1871):	enaka porcelanasta zemlja. V ploščah lomeči se fonolit rabijo pri zidanji, še celó strehe krijejo ž njim, na cesto pa ga

▶ zidar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidar

Čas je zlato (1864):	branil in tulil, danes pa terpi vse voljno in molčé. Zidar in žena njegova se temu čudita, kaj tacega se jima
Čas je zlato (1864):	stopi, že vidi pri čem de smo. Brez da bi Zidar le besedo zinil, vzame brezovko s police in jih našteje
Čas je zlato (1864):	potem takem je ta reč dognana, bomo le vidili,« reče Zidar. »Marjana, daj mu večerjo! Prav za prav bi mogel danes

zidarjev

sidarjov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi

zidarjev

Aritmetika za učiteljišča (1885):	da sta k x dnem in 14 dnem spadajoči števili zidarjev v obratnem, dotični števili m3 pa v istem redu v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	daleč pride poštni voz v 12 urah? 14. Izmed treh zidarjev sezida prvi v 3 urah 158 dm3, drugi v 4

zidarji

sidarji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neki to pride ? Od tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko

zidarji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je
Viljem Tell (1862):	švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni klicarji. Usmiljeni bratje. Geslerjevi in Landenbergovi konjiki
Mineralogija in geognozija (1871):	mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri ne trpé dolgo

▶ zidarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidanje; [sskj]

zidarija
- sidarija
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko
zidarije
- sidarije
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v
zidariji
- sidariji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi
zidarijo
- sidarijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka

▶ zidarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidarski
Kmetijske in rokodelske novice (1845): 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva

▶ zidati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zida

sida

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vred. Shush. Kaj ſhe ! kdur na mojim grunti sida, meni sida. Kajsha je ſtala vshę ſto inu dvęjſset lęit; pak bi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	is hiſho vred. Shush. Kaj ſhe ! kdur na mojim grunti sida, meni sida. Kajsha je ſtala vshę ſto inu dvęjſset lęit

zida

Valenštajn (1866):	Sadí i zida, lehko vpraša zvezd — Če drzna moč ne more mirovati, Naj
Mlinar in njegova hči (1867):	nisva oba krščansko odgojêna, vedoča, da le očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Ali gré dr. Zarniku kot slovenskemu govorniku zato, da si zida most v drug tabor? Al vtisk njegovega debîta v nemškem
Zoologija (1875):	v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih ob južni strani jako trdne lončke od peska

zidajo
- sidajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi prav in dobro , de bi
- zidajo
  Zlatorog (1886): so všeč mu. Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s
zidajte
Maria Stuart (1861): Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija

zidal

sidal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu ga bili
Genovefa (1841):	téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje

sydal
Svetu pismu noviga testamenta (1784): de ſi ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes

zidal

Napake slovenskega pisanja (1858):	kamna ulomiti, kader moj sin zraste, da jsi bo kočo zidal, ako bo hotel; lahko bi mu več pomagal, pa nočem
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	prijatlu Gimpelspatzu na Dunaj pošljem. Na tega keberčka sem si zidal zlate gradove. Ker akoravno mi ni toliko za posvetno čast
Bolna ljubezen (1874):	katera se je bila tudi mojega srca polastila. Res je, zidal sem že zračne gradove, zibal sem se vsak večer v
Holekova Nežika (1876):	Nekaj dni sem zamudil in tistemu Gašparju Krivarju, ki je zidal tako postrani, dal lep denar, da ga mi je zmetal
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	vse, kar boš sezidal, kmali spet podrlo in tako boš zidal lahko zmirom kaj novega. Bog vpraša Turka. Turek odgovori: Mene
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	svete Neže. Ko sem vprašala ljudi, kdo je ti cerkvi zidal in zakaj tako visoko, bilo je največ takih, ki niso
Milko Vogrin (1883):	bodočnost bile so uničene; zlati gradovi, ki si jih je zidal, porušeni; utrgan ter posušen — cvet njegovega življenja! ! Zmaga barona Roberta
Cyclamen (1883):	pokaže svoje umetno vrtnarstvo in novo tóplico, katero je letos zidal. Žena ni šla, a poslali smo Elzo z otroki tja
Najmlajši mojster (1896):	zglasiti pri vicedomu radi mestnega zemljišča, na katerem se je zidal novi kapucinski samostan. Kot mestni svetovalec je moral mojster Matija

zidali

sidali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko

zidali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	spremenili ali še spremenjajo, kakor bi bili pri babilonskim turnu zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je poterpljenje
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kralju« — Strašno zavpitje, ki ga je Meta gori, kjer so zidali, zagnala, je oba prevzelo, da sta kviško pogledala. Komaj, da

zidati

sidati

Genovefa (1841):	Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in
Genovefa (1841):	naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam

sydati
Biblia (1584): povem: Ti ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu

zidati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	postavil cesar pervi kamen, kjer se bo velikanski kolodvor železnice zidati začel. Teržaški škof g. g. T. Legat je vpričo 4
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	De bi se po deželah ne razgubili, si smislijo turn zidati, kteriga verh bi se neba dotikal, ino bi se od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ako bode potreba. Igrališče se bo začelo še to leto zidati. * Novo delo je prišlo v Belgradu na svitlo, za serbsko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	vse je le podlaga, na ktero jim je skrbno dalje zidati, ako nečejo zaostati i izabraziti, da jih kolo časa ne

▶ zidobled pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bled kot zid; kontekst

zidobledim
- sidobledim
  Genovefa (1841): veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla

▶ zidovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidovja

Razne dela (1870):	sedaj, blešivni poguma i Hektor, Komaj prederli nasip in vrata zidovja bi bili, Ako ne bil bi Kronid Sarpedona, svojiga sina
Razne dela (1870):	Iliade dvanajsti spev. Obseg. Zidovja prihodno razrušenje. Ahajci se umikajo. Trojanci v zmagi. Hektora slava
Mahmud (1870):	ga krogle iz turških topov. Neverci zažgό podkope in del zidovja se zruši. Sedaj gre pa lagleje. Muzulmani so pridrli v
Razne dela (1870):	so Trojanci jih tam in tukej Ahajci dervili, Tak de zidovja okrog bobnelo je strašniga hrupa. Tode Trojanci sedaj, blešivni poguma
Razne dela (1870):	prežalostne zgodbe, Bežne Ahajce vse krog, zmagljive Trojance gonivne, Spredej zidovja posíp, razrušene brambe za zidam. Slično ko morje somrak se
Razne dela (1870):	želeče mladine. Slično se z nami godí; če vzamemo unim zidovja, Siloma ruknemo v stan, pred nami Ahajci bežíjo, V redu
Žalost in veselje (1870):	so da nizkega holmca, ob kterem se je potezalo nekaj zidovja, izza kterega so molile strehe posamnih hiš in visoka palmova
Povestnik v sili (1883):	grajščine; kar je živelo, pobegnolo je v hladne prostore grajskega zidovja. V velikej dvorani pri tleh, ki je imela umetno izdelan
Iz arhiva (1890):	da se je videla debelost temnega, semtertja z mahom obraslega zidovja. Pod teraso se je razprostiral park. Pisane gredice, z belim

zidovje

sidovje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko sidovje? Gotovo, gotovo, vam povém, dnevi bodo priſhli, ino vſe to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Uzhenik,“ mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ gre tudi tjekaj na velikonozhni prasnik. Tempelj je bil sidovje, de nikoli taziga. Trijé velíki dvori ſo bili va-nj.
Genovefa (1841):	je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje. Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih preprêsheno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	up jim vſe pomózhi ptúje ; Viſoke ódre támkej ſi naprávi, Sidôvje podkopúje, vráta ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v

zidovje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim
Roza Jelodvorska (1855):	razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa
Stelja in gnoj (1875):	plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa (v naših krajih) praprot za

zidovjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine

zidovju

zidovji

Botanika (1875):	glistna podlesnica (Aspidium), ktera rabi proti glisti trakulji, zatem po zidovji in po pečinah lepi device Marije lasci (Adiantum), s tenkim
Ferdinand (1884):	gradù, bilo je Petru jako tesno pri srci v starikastem zidovji, kjer je sam ostal, da izvrši tako zloben čin. Smrtna

zidovju

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sam nisim mogel ploščo obderžati«, sé zdej oglasi gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš, brate! « — opomni Anže Bonifacia — kaj mi
Fizika (1869):	pa vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in

▶ zijalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zijala
Pripovedke za mladino (1887): žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa

▶ zijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zija
- zije
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla
zijali
Zlata Vas (1848): rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti! “

▶ ziljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ziljska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo

▶ zima samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zim

Gozdovnik (1898):	Antilopa hoče z belimi skleniti mir na veliko poletij in zim! « Črnotič ustane. Njegova stisnjena pest in drugi oster pogled podučita
Gozdovnik (1898):	ustavši govoril. »Šestdeset poletij je oživljalo moje oko in šestdeset zim je grbančilo moje čelo, a nikdar še nisem videl, da

zima

sima

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter
Genovefa (1841):	puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi
Genovefa (1841):	vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi

zima

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst

zimah

simah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S'

zime

sime

Genovefa (1841):	ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu
Genovefa (1841):	ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa
Genovefa (1841):	krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe

zime

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira

zimi

simi

Genovefa (1841):	Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima

zimi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v mesto na
Sveti večer (1866):	to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala

zimo

simo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi
Genovefa (1841):	rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in
Genovefa (1841):	buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere

zimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), ) in letašno zimo*, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali
Fizika (1869):	deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko

▶ zimca samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zimska vina; kontekst

zimce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli

▶ zimika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zimik
- zimk
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin

▶ zimski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zimska

simska

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza

zimska

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	107. — rumena poletna. Gelbe Sommer. * * 108. — zimska. Winter. * * 109. Rubinka zimska. Winterrubine. * * 110. Rožčarca rumenkasta. Gelbgraue Rosenbirne. * * * 111. Debelka. Grosse Rietbirne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Winterdorn. * * 127. — zelena. Gruner Winterdorn. * * * 128. — zimska. Winterdorn. * * 129. Velikonočnica zimska. Winter-Osterbirne. * * 130. Virguljka. Virguleuse. * * 131. Vodenka Lange grüne Herbstb.od.Wasserb. * * * 132.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Herbst. * * 4. — poletna. Sommer. * * 5. — rajnska jesenska. Rheinische Herbst. * * 6. — zimska. Winter. * * 7. Belica debela. Grosse kreiselförmige Blankette. * * 8. Bergamota krasana
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Napoleons. * * * 105. — Normanka rudeča jesenska. Norman, rothe Herbst. * * * 106. — siva zimska. Graue Winter. * * * 107. — rumena poletna. Gelbe Sommer. * * 108. — zimska. Winter
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	grüne. * * * 85. — savtmanova. Sautmanns. * * * 86. Ovsenka. Haferbirne. * * * 87. Pastirka dolgopecljata zimska. Grüne langstielige Hirtenbirne. * * 88. Bunke. Venusbrust. * * 89. Pomarančnica okrogla. Runde
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	včasi pa že v pervi se začne živini klasti suha zimska klaja; pa ne naglo od same sirove prec preskočiti na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Spomladnica — — Fouve de printems. 23. Bezica bela. Bezy blanc. † 24. — zimska. — d' hyver. † 25. — poljanska— des champs. 27. Klinkardovka maslenka. Bergamotte
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vsaj v drugi polovici tega mesca zimski lan, in tudi zimska pira, druzega ne, razun če hočemo še kaj za sirovo
Domen (1864):	kaj. Ta novica bi bila gotovo storila pomenka za dva zimska večera dovolj, ko ne bi bila omenjena tetka na glasu

zimske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog

zimske
Kmetijske in rokodelske novice (1847): je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo
zimskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po

zimskem

simſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne snajo, ſe bodo kmalo eden od drujiga nauzhili. Ob simſkim zhaſu, ali kadar ni kaj opraviti, naj berejo v novizah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	isgleda tukaj ne perſtavil, namrezh: de, ko ſim enkrat ob simſkim zhaſu na nekim velikim shitnim tergu na Nemſhkim bil, niſim

zimskem

Sveti večer (1866):	na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita

zimskim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ima beseda vstave še le mesó postati! Opomíni zdravnika o zimskim času. Mi nismo s tistimi edinih misel, ki pravijo, de
Najdenček (1860):	ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim mrazu s svojimi životi gréle, s svojim mlekom ti žejo
Botanika (1875):	ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3.

zimski

simski

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski zhebul ſaditi, verte pognojiti, inu prekopati, kader Meſsez doli jemle
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti

simſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to, kar bote sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga
zimski
Kitica Andersenovih pravljic (1863): pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej

zimskih

Blagomir puščavnik (1853):	zamudila, mu duha pobožnosti globoko v serce vcepiti. V dolzih zimskih večerih ga je tudi učila strune prebirati; deček se je
Blagomir puščavnik (1853):	tako kot nekdaj. Se celo tičnica, ktero je Milko dolzih zimskih večerih narejal, stoji v kotu za mizo. Veselje in žalost
Najdenček (1860):	svojim životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh zmerznil. Še bolje mi je pa moj zvesti pes
Valenštajn (1866):	dela obrtnii. Iz naše vojne zgodovine bodo Potem povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz vendar vam bi svetovala, striček: Prerano

zimsko

simsku

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kertno previdi, kir sa napraj 2. Leta bode malu sraſlu. Simsku Sejane. Ne Jeſen, ne Spomlad nimash Ovze gori paſti, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Len ne rata. Konople oſtanejo majnene. Malu Sená inu Otave. Simsku Sejane. Ersh rata popolnema, Pſheniza je ſredna. Jeſenska Shetv. S'

zimsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po
Fizika (1869):	zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po priliki dvakrat toliko vode pade na

▶ zimzelen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zimzelen
Botanika (1875): strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno

▶ ziniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zine

Tihotapec (1855):	mahata proti omenjeni hiši. Vso pot le besedice Ivan ne zine. Le Matiče, ki je bil vedno vesel, je vedno kaj
Tihotapec (1855):	podali. Ivana ta povest tako zadene, da ne besedice ne zine. Vedil je, da mu zmeraj ni tukaj ostati, da ga
Vetrogončič (1860):	tako pozno? « vpraša malo nejevoljen. Gospod ga debelo pogleda, nazadnje zine: »Klical te ravno nisem, pa ker si prišel, je tudi
Zlato pa sir (1860):	ne poslušajo radi Čukove modrosti, marveč mu očitalo, kedar le zine, da možganov nima dovolj zbrihtanih. Čuk pa svest si svoje
Nevera (1878):	Večerjo! « in se terdo vsede. Žena mu jo prinese, ne zine besedice. »Ha, le jejmo, vidimo, kako se prileže jed zavžita
Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879):	to omenim po strani — razvidi se tudi iz tega, ker zine marsikaterikrat tudi kako čisto francosko vmes in opisuje tudi tiste
Očetov greh (1894):	in pa — tista — ona — ki jo bodeš jemal! On ne zine besede, dete v nje naročaji pa maha z rokami in
Očetov greh (1894):	se Kačon zopet odpravi v gozd. O prejšnjem dogodku ne zine nihče. — Skoro se je zmračilo. Po večerji obsedi Kačon za
Slučaji usode (1897):	rodbino, da je nesreča, ki doleti vse. A Radoslav ne zine. Tekel je bil domú, da čim preje naznani svojim skoro

zinem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev
Gozdovnik (1898):	pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar

zini
- sini
  Genovefa (1841): Pozhepnila je in nekolíko naj lépſhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokuſi êno! ” ſantizhek jih je jédel in roko

zinil

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bilo vse tiho in nihče se ganil ni, nikar kej zinil. Ni ga bilo na nobenega obrazu zasramovanja, zaničevanja, ošabnosti ali
Čas je zlato (1864):	pri čem de smo. Brez da bi Zidar le besedo zinil, vzame brezovko s police in jih našteje Lenčetu dvanajst, vseh

zinila
- sinila
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): do mene. Ino sdaj— preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila
zinili
Blagomir puščavnik (1853): to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo

ziniti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí
Zlata Vas (1850):	in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se je v tami
Ferdinand (1884):	jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje

▶ zirati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmotiti; nemško-slovenski slovar

zirali

sirali

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' mojim imęni ? — Glash. Tok ſi ti tedej shęnen , inu

▶ zirkel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kolobar; Pleteršnik, splet

zirkel
Kmetijske in rokodelske novice (1843): niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té

▶ zjahati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zjahal
Gozdovnik (1898): ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala

▶ z jaz predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s mano

smano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv marterniz noi vsah boshiah svetnikov inv isvolanah ti bodita smano dones noi navezano ti S S. S. 3. Kralli GASHPAR
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3. parshone pelam jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsa nebeshka dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv pomai mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	di tvdei smano ven inv moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha inv

z mano
- smano
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva
- zmano
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): je bil on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v

z nami

snami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oblezheni, — in ker ſo naſ kranjſko govoriti ſliſhali, ſo ſe snami v pogovore ſpuſtili, in nam povedali, de ſo Zhernogorzi (Montenegriner
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savolj drasiga oblazhila, poſebno dopadel, in ſe je prav prijasno snami menil. Popraſhevali ſmo ga od zhernogorſke kupzhije, od zhernogorſkih navad

▶ zjokati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zjoka

Blagomir puščavnik (1853):	podarila, in ki je še na mizi ležal. Zopet se zjoka. „Mertvaški venec sim mu spletla, zdihuje, o kako je vel
Blagomir puščavnik (1853):	Tako storite! dragi Martin, mu odgovori Zalika in se tudi zjoka. Pa še bolj joka Anka. Poslovi se prijazno od sivčeka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti veruješ! ” Žena si pokrije obraz z rokami in se zjoka. „Glej, do solz si jo ganil,” pravi njen mož, „ali

zjokati
- sjokati
  Genovefa (1841): je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè

▶ zjutraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zjutraj

s' jutraj(združena oblika)
Svetu pismu noviga testamenta (1784): pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe
sjutra
Biblia (1584): vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe
sjutraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po
sjutrei
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu.

sjutrej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg
Genovefa (1841):	dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo

sutrej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku per tleh, al
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de jo zel dan ględaſh, zel dan s'njo govoriſh, sutrej jo oblazhiſh, na vęzher jo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Prov imaſh! Kader pak sutrej sgonzhek sapoje , inu Golpod tebi enu dolgu dolgu opravilu da

zautra
Robinson mlajši (1849): iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej réči, ko je v

zjutra

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se je ob veliki povodnji pervi pondeljk po vsih Svetih zjutra zgodila: Neki mož je hotel namreč žagance v Gorico peljati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glavi obderžijo. Tukaj je jedna juterna prav kratka: Marija je zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne

zjutraj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po
Zlata Vas (1848):	za‑se zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5
Čas je zlato (1864):	Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki so prej bili poredneži, kakor jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode
Gozdovnik (1898):	ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru

zjutrej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano
Stric Tomaž (1853):	in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim

ſjutrej

Ta male katechismus (1768):	nekár, temuzh is boſhjo gnado. Kedaj se ſrajma uſſakedan moliti? ſjutrej kader se ustane: na vezher, kader se lezh gre: pred
Ta male katechismus (1768):	v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J. klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe puſtil taiſto nuzh

▶ z kdo predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

s kom

skvem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv

▶ zlagati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlaga
Občno vzgojeslovje (1887): tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem pa ravno
zlagajo
- zalagajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova
- zlagajo
  Rudninoslovje (1867): pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem

zlagal

Deborah (1883):	Al more govoriti jezik še, Ki se nesramno dvakrat je zlagal? Dih, ki me ženo je imenoval, Ki zdaj prisegel je
Revček Andrejček (1891):	ti bo zvesta in pridna žena. Jaz sem se ti zlagal! Ana (prestrašena). Za Boga svetega! Domen. Oče, kam pa mislite

zlagati

slagati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tudi mene navuzhi. Navuzhil me je zherke isrèkati, ino jih slágati. Mali abezednik, v' katerim ſe je she Mihez brati vuzhil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	glaſ prav zherſtvo bere; pa vender ſhe tu pa tam slágati mora. „No, no,” pravijo vuzhenik, „she kolj bereſh; v' kateri

zlažem
- slashem
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim

▶ zlahkoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

z lahkoto, zlahka; [sskj]

zlahkoma
- is lohkama(združena oblika)
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu

▶ zlajšati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olajšati; [sskj]

zlajšalo
Aritmetika za učiteljišča (1885): je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko

▶ zlajševati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olajševati; [sskj]

zlajšuje

Roza Jelodvorska (1855):	XII. Roza zlajšuje nesrečo svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	so jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila

▶ zlasti členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlasti

izvlasti
Robinson mlajši (1849): je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled
slasti
Sacrum promptuarium (1695): c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu

slaſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na

vzlasti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji

zlasti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne
Zlata Vas (1848):	občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova
Mineralogija in geognozija (1871):	z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je
Zoologija (1875):	obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz
Zoologija (1875):	zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor

ſlasti
Sacrum promptuarium (1695): sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè,

▶ zlasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlasli
- slaſti
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam

▶ zlat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlat

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi

zlata

Robinson mlajši (1849):	O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako
Zlata Vas (1850):	polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša
Gozdovnik (1898):	rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom
Gozdovnik (1898):	bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po
Gozdovnik (1898):	Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako

zlate
Robinson mlajši (1849): zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti

zlate

slate
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga

zlate

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je
Zlata Vas (1848):	sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale
Zlata Vas (1848):	kak berač kam prišel in je rekel, de je iz Zlate Vasí, se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te
Zlata Vas (1848):	ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí beračevati ne more.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili
Čas je zlato (1864):	ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ko se Davorin prebudi in v svojem žepu zlate denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako bogato
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov

zlatega

zlatega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): rahlo. „Zadnjič sem ti dala dva sveta, kterih vsak je zlatega

zlatiga

Zlata Vas (1850):	hočejo zlatá imeti in ljudém križ in težave zato pustiti. Zlatiga angelja obesijo pred hišo; pa hud angelj je, ki novince
Zlata Vas (1850):	hotel od jeze počiti, ko je slišal, de je Ožbé zlatiga oroslana divjo zvér imenoval. In tožil bi ga bil rad

zlatem
- zlatim
  Divica Orleanska (1848): Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana

zlati

slati

Sacrum promptuarium (1695):	veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati
Sacrum promptuarium (1695):	noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam

zlati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On
Zlata Vas (1848):	V Zlati Vasi je bil tadaj sploh eden zoper druziga in vedno
Roza Jelodvorska (1855):	na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali
Valenštajn (1866):	pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo
Kemija (1869):	439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva
Zlatorog (1886):	ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr
Zlatorog (1886):	Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče

zlatih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi
Divica Orleanska (1848):	vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada
Roza Jelodvorska (1855):	tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato
Gozdovnik (1898):	Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki

zlatim
- slatim
  Genovefa (1841): deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti
- zlatim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi

zlatimi

slatimi

Sacrum promptuarium (1695):	bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh

zlatimi
Zlata Vas (1850): na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam

zlato

slato

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki

zlato

Zlata Vas (1848):	premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev
Zlata Vas (1848):	ko je na vojski bil, in jo je seboj v Zlato Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v
Zlata Vas (1850):	sin ga hoče obiskati. « Tako reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka
Zlata Vas (1850):	suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski
Valenštajn (1866):	Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na
Kemija (1869):	438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Povabilo. Vstreči mnogim željam Celjanov in daljne okolice položili so zdolej podpisani prošnjo pri c. kr. namestništvu v Gradcu, ter ji
Mineralogija in geognozija (1871):	pod. 21. Ker se ploskve ne snidejo ne zgorej ne zdolej, storijo tako imenovani odprti lik, ki se zapre še le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vliti. Opomniti je še, da mora tu popisana kad imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še podučil, kako
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mu ukazal, zakuriti pod zemljo, da bi vsejano seme od zdolej gorkoto dobivalo in hitro rastlo.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 105 →

← ↑ →

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	drugu pak od nedra al konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih ogèl ſturę, inu
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze sdol inu sgor, naj ſe dinſtajo. 88. Sirni pezheni nudelni. Pęt
Kuharske Bukve (1799):	s' maſlam, deni notri rajſh; pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, ſpezi, vender ne prevezh; potle ga raskopaj v' ſklędo, inu
Kuharske Bukve (1799):	putram namashi, kuhanje notri deni, pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v moji, in kadar že v pečí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka
Rudninoslovje (1867):	štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali
Mineralogija in geognozija (1871):	pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske
Mineralogija in geognozija (1871):	tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med
Mineralogija in geognozija (1871):	tisku ) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj* pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se
Zoologija (1875):	torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so
Gozdovnik (1898):	skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak
Genovefa (1841):	je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je

Stric Tomaž (1853):	bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil
Pripovedke za mladino (1887):	je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares
Čas je zlato (1864):	vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju
Pripovedke za mladino (1887):	gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši
Pripovedke za mladino (1887):	jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo
Pripovedke za mladino (1887):	imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo
Čas je zlato (1864):	velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Bogá, Pomoč le on ti dá. 56. Drago kamenje. Neki zlatár je imel za bogato gospo lep kinč narediti, za katerega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dopadlo, in večkrat jih je z veseljem ogledoval. Naenkrat zapazi zlatár, da mu dva najlepša kamna manjkata. Na sumu je imel

Gozdovnik (1898):	le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi
Gozdovnik (1898):	bil pri meni človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 105 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —