zeitung zeitungen zel zelen zelena zeleneti zelenica Zelenice zelenilo zelenina zelenkast Zelenko zeleno zelenjad zelenjak zelenjava zelenje zelina zelinje zelišče zeliščen zelje zeljen zeljnat Zell zellstoflf zelnat zelnica zelnik zelo zelotypiæ zemeljski Zemižizen zemlišn. zemlja Zemlja zemljak zemljep. zemljepis zemljepisen zemljeslovski zemljica zemljin zemljiš. zemljišče zemljiščen zemljiški zemljopisanje zemski zemsko z_ena zenfov Zeng zenit zenof zet zevčica Zevnik zevški zgaga zganiti zganjati zganjen zgibniti zginiti zgled zgledovati zglihati zgnesti zgneten zgniti zgnojiti zgodaj zgodba zgoden zgoditi zgodnji zgodovina zgodovinski zgodovinsko zgolj zgor zgoraj zgoreti zgornjeavstrijski zgornji zgostiti zgoščen Zgoše zgotoviti zgovarjati zgovoren zgovoriti zgovornost zgrabiti zgrabljiv zgradba zgrešiti zgreti zgrevan zgrevati zgristi zgroziti zgruden zgruditi zgruntati zguba zgubiti zgubljen zibajoč zibati zibel zibelka Zic zid zid. zidan zidanje zidar Zidarica zidarija zidarski zidati zidobled zidovje ziehen zijalo zijati Ziljica ziljski Zilogora zima zimca zimi zimika zimmer zimski zimzelen ziniti Zinka zinkoxyd zinkschusseln zinkspath zinn zinnkies zinnsalz zirati zirkel Zirola zjahati z_jaz zjokati zjutraj z_kdo zlagati zlahkoma zlajšati zlajševati zlasti zlat zlatar zlatarski zlatenica zlatenkast zlatica zlatin zlatišče zlatnik zlatnina zlato zlatoisk zlatoka Zlatorog zlatorogov zlatotopka Zlatovaščan zlatovišče zlatozelenkast zlat_rudnat zleči zleg zlepiti zlepljen zleseneti zlesti zleteti zležan zlit zliti zlitina zlivati zlo zloba
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovanskih krajev. Iz Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für |
| Valenštajn (1866): | Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka |
| Oče naš (1854): | kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno |
| Ta male katechismus (1768): | enu pouſdiguvanje te dushe k' Bogu, skus katiru mi al ſlega odurazhamo, al dobrute ſa se , ali ſa druge proſſemo, ali |
| Ta male katechismus (1768): | Inu nas naupelli v' skushnavo. 7. Temuzh nas reshi od ſlega. Amen. Kaj pomenejo te perve beſſede: Ozhe nash! kir se |
| Ta male katechismus (1768): | greh nadavollili. Kaj v ti ſadni: Temuzh nas reshi od ſlega? Mi be radi imelli, de be nas G. Buh skus |
| Ta male katechismus (1768): | pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli ſhelleti odresheni biti, kakershni so grehi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' sku ſhna vo. te muzh. naſs re ſhi. od. ſlega. A men. Zhe ſhe na. ſi. Ma ria. gua de |
| Razne dela (1870): | išemo gostiven tlak, Usmiljen bodi bog popótnih. Ki tujca brani zlih napak. " In pridno se naprej pomika, Že srede gojzda se |
| Razne dela (1870): | nje žalni zdih Mu kalita ponočno spanje, Ji odvalí overkov zlih, Kar le dospè, njegovo znanje. Ji zlajša vse za noč |
| Razne dela (1870): | stisk in hrup ne zmane. Ne gleda nič na srečo zlih, Ne zmeni se za tuje djanje, Svetiše nje je voglič |
| Razne dela (1870): | So zgrabili biriči me, peljali Veliko dni do totih krajev zlih. Ti jokaš? — da! odvet so gledi dali, Ja rose te |
| Razne dela (1870): | da. Do mahú od cedre veličanske, Do šeptanj od treska zlih vremen, Spriča vse močí nam tvoje djanske, Sjajni ert, veršine |
| Razne dela (1870): | Čudo nar bolj čudno vsih To je v šumu slapov zlih. Je otok na morju krasen, Grad na temu ljudstva glasen |
| Razne dela (1870): | prileze tih, Posluša, gleda, pazi, zgine, Dozdevka poln in misli zlih, Ter serda ki ga kar ne mine. Clo sanje straži |
| Razne dela (1870): | zdih na zdih, Živejši temno ostro čelo Kipenje serca, sumov zlih, Očitati je bistro jelo. Viharja černosiv oblak, Ko burnih ur |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | dolgo tu sámo čakajočo! Ona si nabere v glavi raznih zlih in ostrih besedij, s katerimi ga hoče čestiti, kadar ji |
| Divica Orleanska (1848): | skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno |
| Zlata Vas (1848): | dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní vunder lahko |
| Valenštajn (1866): | se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potoki ino réke. Sdaj Bog sapové: „Semlja naj rodí travo, seli ino rodne dreveſa! “ Tudi to ſe sgodilo. Semlja je bila |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino |
| Tine in Jerica (1852): | venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji |
| Zoologija (1875): | pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in |
| Botanika (1875): | večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de |
| Kuharske Bukve (1799): | vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal |
| Viljem Tell (1862): | blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi |
| Rudninoslovje (1867): | čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih |
| Kemija (1869): | je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota |
| Kemija (1869): | z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps |
| Ferdinand (1884): | je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se |
| Roza Jelodvorska (1855): | V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor |
| Zoologija (1875): | tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga peterſhila, na vſe to eno sajęmnizo vręle goveje shupe |
| Kuharske Bukve (1799): | deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi seléniga perja na bręſkvah, |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | juhi ſim vam prineſla meſa ino selja, po tem pa seleniga graha, in povojeniga meſa na verh. ˛Svetel verzhek, v' katerim |
| Genovefa (1841): | ſkalnati ſténi lasijo, in jim daſh tudi po simi mervizo seleniga mahú najti. Ti snaſh tudi mène in môje déte v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 11. Krompirjevez, ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi njivo pognojiſh. 12. Plevel in rasna selenjáv, ki |
| Sveti večer (1866): | našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz |
| Kemija (1869): | Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. |
| Botanika (1875): | kisleca se posebno takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline |
| Botanika (1875): | spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih |
| Zlatorog (1886): | njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | za eno cepljenje na razklad, bomo kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in |
| Genovefa (1841): | biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s védno selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje nedolshnoſti in sveſtóſti |
| Genovefa (1841): | ſtojí zherno bodézhe ternjízhe. To ſo ternjule. Gléj, mnógo majhnih, selênih in bélih kugljiz na ternju viſi. Té ſe imenujejo popki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih |
| Revček Andrejček (1891): | pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti |
| Genovefa (1841): | olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi |
| Genovefa (1841): | ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe |
| Roza Jelodvorska (1855): | domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne |
| Botanika (1875): | ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri |
| Divica Orleanska (1848): | oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo |
| Sveti večer (1866): | spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“. |
| Valenštajn (1866): | Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog |
| Kemija (1869): | manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja |
| Kuharske Bukve (1799): | jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | še s snegam pokrita, desiravno je po dolinah že vse zelenélo in cvetlo. Vodnik pokaže s palico v dolino rekoč: „To |
| Sveti večer (1866): | leto o božiču v tej hiši ljubim otročičem božično drevo zelenelo. Da-si ravno ne bo tak krasno ozaljšano kot letos, vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje |
| Kemija (1869): | tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino dva dervarja najde, ki ſta debelo hojko poſekovala. V' Selenize mu pot pokasheta, ino tako ſpet ſrezhno domu pride — ter |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ja dershal, v' katerim je miſlil, de morjo Selenize biti. Zhres eno uro hoda saſliſhi od dalezh ſékati. Sa |
| Botanika (1875): | razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to, da |
| Kemija (1869): | in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | augitom v rodu; t. = 5.5; g. = 3; brezličen, loma trskastega, zelenkast, najde se v Kini, Perziji, v Egiptu, Neuseelandu. Iz njega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit, roženčev škrilnik |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz živca navadnega in, natronovega, kvarca in železnega lojevca, zatoraj zelenkast in, ako se potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2. V hujši bolezni neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno je dobro |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi zarad posamnih augitovih in labradorovih kristalov porfirasta, temna, rujavkasta, zelenkasta ali črna. Ker je težko natanko določiti temeljno maso melafirovo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njegovo barvo, ki je bela, svitlo-siva, tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca |
| Zoologija (1875): | po močvirnih travnikih, ondi tudi znese v plitko jamico rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje |
| Genovefa (1841): | leshé? ” — „To ſo jajzhika” rêzhe Genovefa, „gléj, kako ſo lepo selénkaſte in lépo rudézhe progaſte! ” — „Kaj potém ptizheks jajzhki naredi? vpraſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima ſivkaſt, perote pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih |
| Astronomija (1869): | oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so te, ali kaj so, tega še |
| Astronomija (1869): | živo-rdečkasta zvezda. Skozi daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote. Nefrit je augitom v rodu; t. = 5.5; g. = 3 |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | konzih lepo roshnate! Tudi lizhni popki ſo lepo beli ino selenkaſti, ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem |
| Genovefa (1841): | de bi ptize vabila. Mnogo ptíz je priſhlo — prijâsni ſhinkovez, selénkaſti zisek, ptizhki s lepo rudézho glavo in perſmi, piſani ſhtigljiz |
| Rudninoslovje (1867): | od vode, bel je i vleče na rdéčkasto, rumenkasto, sivkasto, zelénkasto ; ne sveti se, neprozôren je ; suh kaolin je pust, a |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali zelenjakova zrna. Po zadnjem dobi zelenkasto barvo, zato mu pravijo zeleni peščenec. Tudi druge vmesnine se |
| Zoologija (1875): | pluvialis), 10 do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo |
| Zoologija (1875): | je, zraven se pa sveti kakor zlato in spreminja na zelenkasto. V našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu |
| Sveti večer (1866): | Logar odide. „Hm”, mislil si je po poti, „naj pravi Zelenko, kar hoče. Moji gozdi so v najlepšem redu. On mi |
| Sveti večer (1866): | mladega Zelenkota pri ubitem jelenu. Logar ga zatoži. Stari gospod Zelenko je sam do kneza potoval ter prosil odpuščanja. Knez odgovori |
| Sveti večer (1866): | spodič Zelenko, ki je bil takrat z logarjem na lov šel, bil |
| Sveti večer (1866): | morate še bolj varovati, meni krivico delati. ” — „Kaj”, zavpije gospod Zelenko in oči so se mu blisketale jeze; „vi sami me |
| Sveti večer (1866): | za svetovavca ali služabnika. ” Stvar je bila tako dognana. Gospodič Zelenko je pa strašno sovražil poštenega logarja, ter je vedno |
| Sveti večer (1866): | ne bo godilo. ” Verli logar gre tudi do starega gospoda Zelenkota in ga prosi, naj gospodiču loviti prepove. Stari gospod je |
| Sveti večer (1866): | to zasliši logar strel, hiti na mesto ter najde mladega Zelenkota pri ubitem jelenu. Logar ga zatoži. Stari gospod Zelenko je |
| Sveti večer (1866): | pred jedjo in po jedi moleval. Nekega dne pripelje gospoda Zelenkota z lova na svoj dom ter ga povabi, ker je |
| Sveti večer (1866): | njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da |
| Genovefa (1841): | kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih |
| Zlata Vas (1848): | imel denarjev, je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in |
| Kuharske Bukve (1799): | kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu |
| Genovefa (1841): | bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga |
| Kuharske Bukve (1799): | Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter |
| Genovefa (1841): | debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daljſhi oshlahtnenje sa potrebovanje ali in prodajanje. Raſt in rodoovitnoſt selſh je vſe, kar semlja, osrazhje in pridnoſt isdá. Kadar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | marſikadaj smotiti vtegnil. Bolje je po tem, kar vſa raſt selſh isdá, rodovitnoſt semljé ſoditi; sakaj v tem ſe vſi delavni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njene lege, na drugi ſtrani pa na poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje (Klima), kakor tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh, selſh in od perſti dane. Pa vunder ne ſme is nemar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se |
| Oče naš (1854): | iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala |
| Oče naš (1885): | iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemikarji bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti |
| Genovefa (1841): | bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi |
| Genovefa (1841): | odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln |
| Genovefa (1841): | vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in viſóko sraſte, kakor grah, graſhiza, viſoko nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére seljiſha ſe pa imenujejo plevél? bi kdo praſhal. Bres potrébe bi |
| Kuharske Bukve (1799): | inn dobro sa piti. — Ako shelíſh diſhęzhi moſt imęti, moreſh sęlſha pomladi inu zhes lęto nabrati, inu poſuſhíti, de jih boſh |
| Kuharske Bukve (1799): | imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę; negrędo vſe ſkup smęſhane v' vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz |
| Stelja in gnoj (1875): | rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje |
| Stelja in gnoj (1875): | utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj |
| Stelja in gnoj (1875): | se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim |
| Pripovedke za mladino (1887): | je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej |
| Divica Orleanska (1848): | V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno |
| Biblia (1584): | Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe gléda, zhe je semlja sa rejo eniga aii drusiga selſha pripravna ali ne, je tudi na tem veliko leshézhe, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Skuſheni kmet, ki sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu noſsi ga na vrati; 3. MIZALDUS pravi: katęri to selſhe Sobnik na vrati noſsi, je od kuge obvarvan. 4. Monocenſis |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al pa kravam ſlamo mozhi, bodo dale vezh Mleka, to selſhe je sa govejo shivino, slaſti sa mlezhne krave, friſhnu, al |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bolj prileže. V mastni zemlji pa, kjer krompír bolj v zeliše (krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pa zrak silno tenák, v tako tanjkem zraku pa tudi zeliše ne zamore tako naglo rasti kakor na zemlji. Zamore tedaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hiši lahko daje, štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove, gabrove, brestove in jelšove mladike. Vendar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leti v hlevu redijo, se dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike (Körbelkraut). Kamor to zeliše položiš, ti zginejo mravlje in nikoli več jih ni. Obertnijska |
| Biblia (1584): | ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih zelišarskih imen v krajnskim jeziku, ki ga je poslanim zelišam priložil, ga lepo zahvalimo, ako ravno enakiga že imamo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko |
| Genovefa (1841): | mirno med ſebój shivijo in ſe pokójno s travo in séliſhi redijo. Pri sverinah hozhem oſtati in ne grém k ljudem |
| Genovefa (1841): | poglavje. Genovefe materſka radoſt v puſhavi. Kakor v zhaſi med séliſhi in ternjem v pu ſhavi kraſna, rudézha zvetlíza sraſte, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize |
| Botanika (1875): | med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega |
| Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potem, ko se je nekoliko narastlo, z župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico, krešico, špinačo, zelen peteršilj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vam jeſti dala? po juhi ſim vam prineſla meſa ino selja, po tem pa seleniga graha, in povojeniga meſa na verh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | k' sidu (miru) perbita. Perneſe mu juhe (shupe), meſa , ino selja sravno, pa tudi kruha ino polizhek ova. Potrebnimu Ivaneku jeſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | MALIGA SERPANA OPRAVILA. Na Poli ſe sejle okople, nive v' drugo praſhet, sa jeſsensko ſętov. Pred shettvijo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veliku shita napoli ſhkodi. Len, inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobre; veliku Sena inu Otave, pa ne povſot, ravnu toku Sęjle inu Rępa; dobru ſe s' ſenam, ſlamo, inu drugo kertno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne |
| Zlata Vas (1848): | osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati |
| Kratkozhasne uganke (1788): | notri pometshi, ter njeh puſti notri leſhati, doklej usa voda ſélê na rata. Tedęj poshkropi s' to ſeleno vodo use ſtęne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | časa do časa polijo z merzlo vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali z ilovco namažejo in potem pridno z |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v to hišo prišli in juhe, to je, kaše z zeljem in |
| Kuharske Bukve (1799): | dni; jeh pezi v' ſrovim maſli, al kuhaj v' ohravti, sęli, al rępi. |
| Kuharske Bukve (1799): | goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali ohravti pogręte, ali na ſrovim maſli v' kosi pezhene |
| Zlatorog (1886): | se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam |
| Kuharske Bukve (1799): | ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig. 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | de jih boſh jeſen imel, inu v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka |
| Kuharske Bukve (1799): | to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader ſo namaſhene. Potlej |
| Kuharske Bukve (1799): | miso. 281. Salata laſhkiga ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu mersel ohravt jeſti s' jeſi- |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſoli; vſe to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader |
| Kuharske Bukve (1799): | dnu ne pade, zhe ni morebiti v' maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Peter Muſsy. Urno, kaj je noviga? (Nova zeſta v María Zelj. ) Romarjem, ki ſo zhes ſterme gore, ki ſe Imenujejo „Ana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Imenujejo „Ana-, Joahims- Joseſsberg in Knierigel,” na boshjo pot v Zelj romali, je snano, kako teshavno je zhes te gore hoditi |
| Kemija (1869): | žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu! “ Filip, ki se je rad |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nalyejo, ter puſtę gosenze dobru ſauręti, inu s' to vodo ſelnek shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | potem v' eno posodo vodn verſhi, inu si to vodo ſelnek ene dny shkrofi, tok bosh gosenze pregnal. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, ino ſe uſuſhi. Kedar ſe ſolnze rasſije, shge Jona selò v' glavo. Jona ſi sdaj vnovizh vóſhi ſmert. Bog mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je ponozhi pókopal. ˛S' tem ſe je kralju tako selò sameril, de mu je vſe premoshenje pobral, ino ſhe po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hudobni kralj, de je njegova krona prav uterjena; pa kako selò ſe je goljſal! Njegov mezh ni mogel na Egiptovſko do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa nikjer ga ni, ino nihzhe ne vé sa-nj. Kako selò ſe tedaj ſtarſhi preſtraſhijo! Vſa v' ſkerbi greſta oba v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hvaleshna. To je Bózu nad bogabojézho ino dobro vdovo tako selò dopadlo, de jo, ako ravno je ubóga, vsame. Ko préd |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | misi ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili, ino ſo shaloſtni. Pogledujejo ſe, ino ne gre jim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari Tobija je pregledal. Kako selo ſo ſe veſelili! Tem Ijudém je Bog po nadlogi vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino poglej! “ Jok ſeſter ino prijatlov ranjziga je Jesuſu tako selò ſhel k' ſerzu, de ſe je tudi on sjokal. — Kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | toshi Bogu, ino shelí umreti. Ta je bila od preroka selò nápazhna. Pa Bog ga je milo poſvaril. Drugi dan, preden |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imam le eno. Matizh. Me slo lubiſh ? Nęshka. Inu koku slo ! Matizh. To ni veliku. Nęshka. No ! |
| Genovefa (1841): | Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je |
| Genovefa (1841): | potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu tudi malu oręhov, zelu nizh shelóda. Hmel. Na rata slu, je nevarnoſti v' Spomlad savolo ſlane, po Lęti pa savolo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu gorka, bode sa naprej shitu ratalu, aku pa je slu mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko |
| Stric Tomaž (1853): | z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti mogel, kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom nikoli pozabil! V |
| Maria Stuart (1861): | sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem |
| Astronomija (1869): | kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav nobene krivice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rad vidil, de bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó de me je, ko sim se bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg |
| Zlata Vas (1850): | prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec perviga léta, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je |
| Oče naš (1854): | spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica |
| Ta male katechismus (1768): | navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt |
| Astronomija (1869): | let. Večidel nam ni treba na to gledati, da je zemeljska pot eliptične oblike, ampak dovolj je, da si jo mislimo |
| Fizika (1869): | bi se zrak v brezkončni prostor, ako ne bi privlačnost zemeljska temu nasprotovala. Zemlja je zatorej z zrakom kakor z lupino |
| Astronomija (1869): | kotu 23 ½, to je zgolj posledek tega, da je zemeljska os nagnjena proti zemeljskej dragi. Pod. 50 V pod. 50. |
| Fizika (1869): | dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola) idočega, največega kroga tako natanko, kolikor je |
| Astronomija (1869): | od tod, ker je o mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na |
| Astronomija (1869): | ostaja os zmirom sama s sebó vzporedna. Ko bi stala zemeljska os kakor NS navpik na ravnino zemeljske drage, toraj navpik |
| Astronomija (1869): | V pod. 46. je S solnce, T zemlja, in sN zemeljska os, ki si zmerom vzpóredna ostane. Očitno je, da je |
| Astronomija (1869): | najdemo, če četrti del največega kroga, ki drži skoz oba zemeljska tečaja, delimo na deset milijonov enacih delov. Če pa največi |
| Fizika (1869): | astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja |
| Astronomija (1869): | Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj. |
| Kemija (1869): | Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ |
| Botanika (1875): | ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno |
| Zoologija (1875): | rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še |
| Fizika (1869): | vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline |
| Fizika (1869): | opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla |
| Fizika (1869): | temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič |
| Fizika (1869): | nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. |
| Fizika (1869): | pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na |
| Fizika (1869): | tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo |
| Fizika (1869): | velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih |
| Fizika (1869): | porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in |
| Zoologija (1875): | se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so |
| Fizika (1869): | rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | domóvino svojo. Ta dva sta bila Svetopolk in pobratim njega Zemižizen, katerima je bil Metod odprl oči. Skrbno pa sta svoje |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | nekaj plašno Zemižizna od stráni pogleda, radoveden, kaj poreče ta. Zemižizen poskoči ta hip čez krivo na pot prerasteno gabrovo korenino |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | biti in vam na čelu, ako me poslušate,« odgovori mirno Zemižizen. »Zvit je ta, kača je, ni mu vére,« reče Rastič |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | in Mrkúnovega konja, mudi se nama, ne li? « »Mudi,« potrdi Zemižizen in óni, ki je prej zabavljal, hiti mu konja dovêsti |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | reče Slavomir k njemu stopivši: »Zdravje in blagor tudi tebi, Zemižizen, ako si prišel kakor Sloven med Slovene, brat med brate |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Istina je vse, junaci in možje, kar nam je brat Zemižizen govoril, ker pismo je prinesel tudi od našega svetega otca |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | videna. »Naravnost me vêdi k Slavomiru, glavnemu vašemu velitelju,« ukazuje Zemižizen. »Ne znam mu stana, niti ne smem, ko bi znal |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ga pričakovala. Tudi Svetopolk je bil navzočen. »Vse dobro! « reče Zemižizen Nemcem in v skrbi ga pogleda Svetopolk. Rad bi bil |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | holm in grad na njem. »To so knežji dvori? « vpraša Zemižizen Rastiča, ki je do zdaj molčal. »To so,« odgovori Rastič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na Dunaji 31. decembra 1859 Deržavni zajemi ali posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi z lotrijami v novem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | 4% „ . . . . „ 47.50 3% „ . . . . „ 35.— 2½% „ . . . . „ 32.50 1% „ . . . . „ 12.— Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) 5% dolnjo — avstrijanske g. 87.— 5% |
| Viljem Tell (1862): | Tam bili so poslanci mnogih mest, Dežele švábske in porenskih zemelj; Prejeli vsi pečate svoje so, Veseli se na dom povrnoli |
| Valenštajn (1866): | Promenil svoje sem srce do tebe? Bogastva dal sem tisočerim, zemelj Jim daroval i služb visocih — tebe Sem ljubil, svoje srce |
| Valenštajn (1866): | Nespametniki opeko, vsi oni, Ki so ga zapustili! Daroval Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, Ko kralj bo zvesto službo plačeval. Mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje |
| Gozdovnik (1898): | sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo eden stoji |
| Ta male katechismus (1768): | ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | neisha venzhniga shiviga Boga nabes noi samle kateri je use stvaren inu stuerou kateri use dati samoro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi samle? skues tvoiga edini rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim skues tvojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu |
| Biblia (1584): | Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto |
| Biblia (1584): | je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu |
| Biblia (1584): | veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri le popotvaš; ~ znebi se še clo za neke |
| Divica Orleanska (1848): | mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí |
| Oče naš (1854): | bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva |
| Astronomija (1869): | preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se |
| Ta male katechismus (1768): | I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna njega edinega, Gospuda nashega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inn k'jędi na miſo poſtàva zel tem firshtam te ſemle. Bogu se zhes daj, inu puſtè svojo glavo moj Syn |
| Biblia (1584): | dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tako visho, de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči |
| Divica Orleanska (1848): | za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih |
| Rudninoslovje (1867): | daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó |
| Astronomija (1869): | Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi |
| Ta male katechismus (1768): | 3. Isjidi se tvoja vola, koker na nebu, toku na ſemli. 4. Daj nam dans nash uſſakdane kruh. 5. Inu odpusti |
| Ta male katechismus (1768): | pomuzh gnade boſhje dalla, de be volo Boga Ozheta nam ſemli, koker se od uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu |
| Ta male katechismus (1768): | svetniki v' nebeseh, dushe v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa nebeshku domuvanje? Tamkej bosh ti uſſe, kar se na ſemli dobrega sturil, uſhival, ke na enu dobru dellu enu veliku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hvalleſhnoſt uſſakemu pametnemu zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli je ona perjetna, dokler zhlovek od Boga, inu od ludy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se kaj na ſemli skuspravel, inu ni tebi mar, de be ti sebi shaze |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz Diviza MAria na ſemli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti: enkrat na ſemli, drugezh na rokah. Kader per fari v' zirkuv notrigresh, kaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj novega; al uganke goridajati, inu kunshtne, umętne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu |
| Biblia (1584): | Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je |
| Biblia (1584): | saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na zemljo padel, je 8 liber, uni pa per Kremsu v létu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo |
| Robinson mlajši (1849): | bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval |
| Robinson mlajši (1849): | naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži |
| Oče naš (1885): | leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt |
| Ta male katechismus (1768): | nebeshku Kraylestu. II. ſvelizhani so ti krotki, ſakaj oni bodo ſemlo posedli. III. ſvelizhani so, katiri ſhalujejo, ſakaj oni bodo potroshtani |
| Ta male katechismus (1768): | gozhe, nezh preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se k' nezhemer sturil, podobo enega hlapza na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | obęli, inu po tem ta noter vſaden ſadesh dobru s' ſemlo obſui. Kir pa ſo ſuhi travniki, paſhniki, inu gmajne, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili po vsi zemlji enaki, tako da je v raznih deželah najti raznih skladov |
| Botanika (1875): | veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega |
| Zlatorog (1886): | smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor |
| Astronomija (1869): | ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj. = 1067 ,, 1 staduh starodavni = 1/40 zemljep. milje = 185 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Zemlja preleti, vrteč se okoli solnca, v 1 uri 14787.68 zemljep. milje; koliko a) v 1 minuti, b) v 1 sekundi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | l, b) 12 l? 70. Ekvator naše zemlje ima 5400 zemljep. milj v obsegu; kakó dolga je 1 ekvatorjeva stopinja? 71. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki |
| Astronomija (1869): | 1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20 |
| Astronomija (1869): | je pr. na pod. 22. L kako mesto, je njegova zemljepisna dolgost 30°; in to zato, ker leži L pod poldnevnikom |
| Astronomija (1869): | so se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika |
| Astronomija (1869): | miljo, ktero hočemo precej primeriti še k drugim méram. 1 zemljepisna ali nemška milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise |
| Astronomija (1869): | 271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. |
| Astronomija (1869): | našega stališča, če je 10 čevljev visoko, vidimo le 0.86 zemljepisne milje daleč na vsako stran. 0.86 milje je dolg polomér |
| Astronomija (1869): | tanjše se pa še dá določiti lega mesta, če stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor |
| Astronomija (1869): | okrog zemlje zopet tje, od koder smo izšli. S 180° zemljepisne dolgosti smo prehodili pot okol ene zemeljske poloble in smo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | ko govorimo o zemljepisni legi, omenimo, da se s povišanjem zemljepisne širine dosledno množi strast do zavživanja alkohola. Ko govorimo o |
| Fizika (1869): | jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na |
| Astronomija (1869): | Oddaljenost kteregakoli poldnevnika od prvega (poldnevnika) imenujemo njegovo zemljepisno dolgost, kar nam služi k temu, da moremo lego mesta |
| Astronomija (1869): | če vsako stopinjo še na 15 enakih delov razdrobimo, dobimo zemljepisno ali nemško miljo. Kedar koli bode v tem razdelku govorjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | drobniga péska, — Pesčik predrobni bomo pos'jale, Pa nam postane černa zemljica. Tù mí dobimo zlato kamenje ; Zlati mi kamen bomo pos'jali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | cerkev v Banat, kjer je njegova žena domá. Lahka mu zemljica! V Gorici 29. dec. = Gorica šteje vse polno časopisov v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bi bilo podobovanje ostalo pri tem, da se je napravila zemljina skorija, moralo bi površje zemlje biti precej enolično; višin in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potrebovala tem manj časa, čem debeleja je med tem postala zemljina skorija, čem kasneje se je tedaj shladila in zadosti skrčila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako je morala tleča zemljina krogla vsa skozi goreti, kakor žareča kroglja na vodi zgorečega |
| Astronomija (1869): | naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le |
| Astronomija (1869): | 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali 1600 črevljev v zemljo, to pa je okoli 1/14800 zemljinega polomera (gl. Kosmos št. 166). Rovi tudi včasi dosežejo čudapolno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Razdalja med mesecem in zemljo je 58.525krat tolika kakor polumer zemljinega ekvatorja; kolika je ta razdalja, ako vzamemo, da ima ekvatorjev |
| Astronomija (1869): | kakor prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42). |
| Astronomija (1869): | 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence |
| Astronomija (1869): | B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne, je tudi na tem veliko leshézhe, kako ſe imajo semljiſha (njive in travniki) eno proti drusimu; zhe ſe da nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to je 64, sa eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa druge rezhi vpotrebovati ali ne; sakaj pri obdelovanju kakiga semljiſha bi ſe imelo vſelaj na kraj ali meſto gledati, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zola te karte ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava karte pa je ſhtir zhevlje ſheſt zol, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sakopaniga bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni. Obzhinſke ali ſoſeſkne semljiſha isvirajo od ſilno ſtarih zhaſov, ko je na ſvetu ſhe |
| Zlata Vas (1848): | plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali ga pa s murbljami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam ſhkodje. Ako ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših zasajati, in tudi sosede k nasledovanju krepko nagibovati. 2. Naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | plemén pa je čez 60 milionov. Ozrimo se sedaj po zemljiših, da zvémo, koliko je téh. Zemljiša se merijo na orale |
| Zlata Vas (1848): | so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od dne 1. oktobra); b) 2400 gl. k. v. štajerskih zemljiščnih odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in Blečjivrh se vsled šolske stavbe dovoli 122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | na Novo Zelandijo. To je silno bogat mož, bil je zemljiški upravnik na Irskem. “ „V Kilarneju? “ je vprašal O'Niel. „Mogoče, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí |
| Divica Orleanska (1848): | rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče |
| Divica Orleanska (1848): | kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi te 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta shebranje je 6 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Ozha zhesh. TV 13 TERPLENJE. Oni so mene kronali sano shalesno Krono noi so menei savesali oblizhje saniemi nazhedniemi zvetami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bi moujo sam jeſti inu dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo na an zhatertek ia |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce pisali: „Želimo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih |
| Kuharske Bukve (1799): | Iota; vſe ſkup vkuhaj goſto, kakor męd. 295. Druga visha; senof ſuh perpravlen. Senofovo moko s' jęſiham inu vi- |
| Kuharske Bukve (1799): | Senoſ narediti. 293. Drugazhi. 294. She drugazhi. 295. Druga visha, senof ſuh perpravlen. 296. Kiſlo sele prav kuhati. 297. Telęzhje herbtne |
| Kuharske Bukve (1799): | 3) Stolzheni bęli inu zherni senof savri s' ſladkim moſhtam, inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam |
| Kuharske Bukve (1799): | pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho oglje. Hrani v' poſôde |
| Kuharske Bukve (1799): | 241. Rępo hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. |
| Kuharske Bukve (1799): | narędi majhene bobe is tiga teſtá, inu jih poſuſhi. Kader senof potrębujeſh, deni bobke v' ſladko, al v' ozukrano vino, męſhaj |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt (prileti). Porok sem vama za-nj! — Za voljo božjo! Zèt, kaj se je zgodilo? Melhtal in Staufaher prideta. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Zgodi se, da tudi Kerčàn umrè za vročinsko boleznijo. Njegov zet, ki je vse podedoval, najde med zapuščino dolžno pismo za |
| Zlatorog (1886): | Zrli s tiho so zavístjo Čestokrat na bore lovca, Koji zet bo Kataríni. In potém se nagnil dan je, Príšel mesec |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bi se zopet kak prepir ne začel. Tudi Teobald, Marcelov zet, obrnil je govorjenje takoj na nekaj druzega. »Blagor tebi,« rekel |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pritisnila je poleg drugih nadlog tudi še prav huda zima; zet in sin sta pa oba počivala, kajti dela ni biló |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | in pa zaupanje njegovo v previdnost božjo. Vidoč, da se zet silno težavno živi in družino redi, mu je rekel, da |
| Revček Andrejček (1891): | pečenko si moram pa venderle še preskrbeti. Kadar bom Jeklenov zet — popustim ta neslani posel takoj in postanem sam lovski zakupnik |
| Zlata Vas (1850): | moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu |
| Zlata Vas (1850): | pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še premlada |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Tako so z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorja trpel je tudi stari Marcel neznosno veliko pred svojim zetom. Stari mož mu je nekoliko tega očital, toda mislite si |
| Zoologija (1875): | omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj |
| Kemija (1869): | s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa tudi ne gre — to se vé. Če |
| Zoologija (1875): | vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in ni dvomiti, de bi mu v |
| Gozdovnik (1898): | na steno ter miži, vendar pa je dobro videl neki zganjen papir, ki je ležal na tleh, in ki je mogel |
| Gozdovnik (1898): | vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel |
| Zlatorog (1886): | moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač |
| Genovefa (1841): | ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga cesarstva , ktera si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško |
| Divica Orleanska (1848): | verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja! |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná. |
| Oče naš (1854): | réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato |
| Deborah (1883): | le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi ſe od leta do leta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj |
| Ferdinand (1884): | blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da |
| Štiri poslednje reči (1831): | kolikor jih je bilo na ſvetu, kteri ſo ti lepe isglede pravizhniga shivljenja kasali, v' prizho vſih boſh oſramoten. « ¸S. Avg. |
| Štiri poslednje reči (1831): | ti je, in kolikor ti je popraviti mogozhe. Dajaj lepe isglede, in persadevaj ſi tiſte, ktere ſi pohujſhal, ſpet na pravo |
| Štiri poslednje reči (1831): | bodo odgovorili. Niſi v' shivljenji sa naſhe opominovanje in lepe isglede maral. ¸Si shivel po ſvoji termi, tudi mi sdaj tebi |
| Življenja srečen pot (1837): | prijatel in pomozhnik, ki ſe njemu priporózhajo ino njega lepe isglede poſnémajo. ˛Sv. Franziſhko je bil po natori ſilo nagel, alj |
| Življenja srečen pot (1837): | vuzhí. Naukov ne sanizhúj, ki ti jih bukvize dajo; poſnemaj isglede, ktire ti kashejo. Hodil boſh zhres hribe ino doline, ſe |
| Maria Stuart (1861): | Prestol kraljevi poveličala: Le spolu, kterému si v večno slavo, Izglede dajaj še v zaslugah ženskih, In vse storila si! Kaj |
| Valenštajn (1866): | odgovor dam. Deverú. Je volja to Cesarjeva? Njegova čista volja? Izglede imamo, da je po všeči Moritev, a kaznujejo morilca. Butlar |
| Genovefa (1841): | Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí priſhel in njih hude sgléde vidil, ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci pa nas s svojimi zgledi pripeljejo gori k Njemu. Kri marternikov nam omeči serca, Njegova |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | temu vzrok, kajti to vzročujejo tudi vedno rastoče nerodnosti, slabi zgledi, priložnost in zapeljevanje k slabem; to so posledice posedanja v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči prid se bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zato v cerkvico hodilo, de bi bili z njenim lepim zgledam k enaki pobožnosti podbujeni. Pri tako lepim resnično keršanskim življenjii |
| Tine in Jerica (1852): | v svojim življenju tolikokrat in ginljvo z besedo in z zgledam opominjevala, jim je hotla Jerica pred smertjo tudi še nekoliko |
| Genovefa (1841): | shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in 20 krajcarjev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor |
| Ferdinand (1884): | besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le pred svetom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sgrosijo, inu ta mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo sglihat, je ena takſhna zhednoſt, katiro na bomo nihdar sadoſegli, aku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | V' lehkih, dobrih, inu dopadajezhih rezheh ſvoio volo s' Boshio sglihat, ni nezh teshkiga, ali v' takſhnih rezheh, zhes katirih tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Juri, ta nar ſtarſhi med njimi, ni mogel sa kup sglihat. Semla je tedej gruntni Goſpodſki nasaj padla , inu je bla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga pride, se namore nekol is njimi pajdashiti, inu ſglihati. Katire otshe uſſe vidit, shlishati, pokushati, tipati , shlatati, inu vohati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturish, koker de be se mogl Buh po tvoji voli ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn |
| Kuharske Bukve (1799): | voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ne pripeka in popolnoma ne osuší, ker tak gnoj ne zgnjije in ne prepèrhne, nasproti se pa spodnji tako razgreje, da |
| Sveti večer (1866): | ki tvoje mehove v mlin nosi in potem pogine in zgnjije. Ni tako! Človek je temveč podoben angeljem božjim, kteri svojega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe bolj enako med blato pomeſha, in ſe loshej sgnoji. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Mah imajo ſim ter tje sa ſteljo, tode ſe pozhaſi sgnojí. 11. Krompirjevez, ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe |
| Genovefa (1841): | marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lenu na jedo, sakaj to je sa nje ſtrup. Shebęta sgodej na paſho puſtiti, predem ſe prov sagrejo, v' ſlallo dijati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Morjo, ter mi ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vélikimu sboru povedali, kaj ſe je sgodilo. ˛She tiſto jutro sgodej gre nekaj poboshnih shen, ki ſo v' Jesuſa vérovale, s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pijó, ino dolgo zhaſa ſo ſkupej v' nozh. Sjutrej sgodej vſtane hlapez, vſe napravi ſe vernit proti domu, ino kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she goſenze po drevji slésle, vſak vezhér posno in sjutrej sgodej veje potreſi, de bodo odpadle; pa ſpodej kaj pogerni, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preprizhati hozhe, Ja zlo to, de jim taka vboga shivina sgodej peſha, ali morebiti zlo na zeſti pozepne , jih ni v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To ſe ſmé pa le posno v jeſen ali pa sgodej ſpomlad ſtoriti, de ſe per gorkoti po potu zhervi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke sgodej varzhnoſti vaditi in jih od sapravljivoſti odurazhati. Merselo ſe mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe sgodej ſéje jarino na rahlo in gorko semljo, ker ſhe simſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugači od letašniga; žito in „vsi drugi sadeži bodo takó sgodno zreli, de „bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obderžijo. Tukaj je jedna juterna prav kratka: Marija je zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kter enkrat postane nagi, težko pride k blagi. 20. Rani (zgoda) dež, pa stare babe ples. 21. Rane rože rade povénejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nárav sladka mati. Tukaj um resnice zbira: De ne vlada zgoda slepa, De od Večniga vse zvira, Čigar moč ves svet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim |
| Divica Orleanska (1848): | si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj |
| Tine in Jerica (1852): | vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak |
| Botanika (1875): | viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhenzov, jim pravimo sgodbe ſvetiga piſma noviga sakona. Pa vſih sgódeb, kar jih je v' ſvetim piſmu, ne najdete v' teh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ena sa drugo. Sgodbe toraj jim ſploh právimo. Od teh sgódeb ſe pazh ſmé rèzhi, de ſo vſiga ſvetá naj lepſhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ne zhuti v' beſedah homme, zhlovek, bonneur, zhaſt, histoire, sgódba, ino tako dalje. Ta ſe imenuje h bresglaſen ali tenek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi ino prijetniſhi nam bo ſvéta sgodba od Odreſhenika ſvetá. 2. Marija. V' Nazaretu, majhnim méſtizu na |
| Genovefa (1841): | je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni krish |
| Genovefa (1841): | mu je ozhitno is plaſhnih ozhí glédala in vſa neſrézhna sgodba mu je ſtala s velikimi zherkami na obrasu sapiſana. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih |
| Genovefa (1841): | od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila |
| Genovefa (1841): | ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih |
| Divica Orleanska (1848): | starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz |
| Divica Orleanska (1848): | zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine |
| Stric Tomaž (1853): | zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba |
| Genovefa (1841): | lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel. |
| Genovefa (1841): | ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino klicati reče pred njim: „Deželni oče je tale! “ Otroci! zgodbo od Ježefa še enkrat premislite, ino učite se verovati vse |
| Gozdovnik (1898): | kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo zgodbo,« dé don Avguštin, »Smem vam jo povedati, ker jo imam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koriſtniſhi, kakor detela. Prednoſti téh dveh trav ſo : de jim sgodna ſlana ne ſhkodje, de vezh lét v semlji obſtojijo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni pred ſ. Mihélam in 14 dni po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti zhaſa ſe pred simo dôbro vkoreniniti; po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | led reſtopy, ſe je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Turn Slonokoſteni. Hiſha slata, Skrina myru, inu ſprave , Urata nebeſhke, Sgudna daniza, Sdravje tih bolnikov, Perwejſhalſhe vſih greſhnikov, Troſhtarza vſih revnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli |
| Divica Orleanska (1848): | biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obirati, ſizer tí v jeſeni ne boſh imel kaj ſpravljati. — Sgodni lan, kader po verhu rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ersh; sa temi: bób, grah, lezha, jezhmen s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi krompir; potém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga bilo treba na enakim proſtóru lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njęj: O shena, velika je tvoja vęra: Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil tedaj, kakor ſhe vezh drusih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh |
| Genovefa (1841): | ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti |
| Sacrum promptuarium (1695): | mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | plaiſham obdan, sa eniga noriga krala sposnan Fiat, nei ſe sgody po tvoji voli. Si vis. Aku ozheſh, debi biu jes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh. Saturei sgody ſe per nas, od nas, na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per moji krivy? kai-sa ena zhaſt, inu hvala ſe tiſti sgody? de more savershena na semli leshati, inu koker ene pomyne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe sgody skus pomankeine te molitve, kyr je tiſta ta nar vezhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa vólo navade? Poſtavim: kaj ſe vſe per ohzetah ne sgody? Kaj sa ena potrata na jędi inu na pyazhi? Od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is navade, ali s' ſamimi shnabli, kakor ſe vękſhi dęjl sgody, ampak is globozhine tvojga ſerzá, kakôr eden, katęri je od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | proſsiti, zhe hozhe eden eno pametno sheno dobiti. Şe to sgody? To vy nar bol vęjſte. Bog je vſelej ta sadni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' drugih rezhęh ſilnu snajdeni inu premedeni. Kaku ſe leto sgody? Ali more eden morebiti vuzhen, inu v' bukvih ſhtudiran biti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku ſlabi v'ſkuſhnjavah, taku nevólni v' teshavah? Letó ſe sgody sató, kęr my na męſti, de bi my naſhe ozhy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vidijo vsako reč Božje oči, Kar se še tak' skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na |
| Stelja in gnoj (1875): | jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se vrnejo predstave, katere smo imeli nazadnje; to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa |
| Ta male katechismus (1768): | napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali |
| Ta male katechismus (1768): | K' poslednemu se ſraven postave: Amen, tu je: nej se ſgody, de enu upanje, inu pervoshenje skaſhemo taistu ſadohiti, kar smo |
| Ta male katechismus (1768): | boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti, koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu S. Masho shlishe; dellati |
| Ta male katechismus (1768): | tudi skus derſhanje teh ſapovd na eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiro mi edn drugemu kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je tvoji naturi ſuper, tok rezi ſdajzi: Gospud! nej se ſgody, kar otshesh, ſakaj jeſt vęm , de ti mene lubesh, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozheſh, taku nam dei, kar mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koker se bo snęg tajal. Kar se ſa tolkajn popręd ſgody, ſa kolkajn bel je hisha ſapalena. XVI. She na eno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na |
| Genovefa (1841): | je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med |
| Genovefa (1841): | ſe je ta zhaſ, ko je bil na vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | na tanko vſe pové, kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | zhe ſe je reſ vſe tako med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem je |
| Sacrum promptuarium (1695): | shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima pravu, on pak je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor v |
| Zlata Vas (1850): | so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila že oba zlo perletna. Tisti pa, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar se je zgodilo. On si je želel živeti na svetu, kjer bi Boga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O |
| Tiun - Lin (1891): | torej, da bi se nam približali, kar se je tudi zgodilo. Pa nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar |
| Revček Andrejček (1891): | se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene |
| Ta male katechismus (1768): | pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se ne smé zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo |
| Robinson mlajši (1849): | znal, mu je pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče |
| Valenštajn (1866): | mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se mora, Ker zdaj je v mojih rokah še |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo |
| Revček Andrejček (1891): | ves moj značaj. Kar si v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo |
| Gozdovnik (1898): | nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali |
| Gozdovnik (1898): | njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu |
| Gozdovnik (1898): | In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne |
| Ta male katechismus (1768): | lohka uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako nedello, inu praſnek ſgoditi. Toku bo po ſhellah S. 0. Augushtina, neli govtanz jedy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ſgoditi, kar vęsh, de jeſt otshem imeti temmh le samu tu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kertine rastréſi, in jamze potravnikih in po ſenoshétih lepó porávnaj. Sgodno vertno séliſhe s ſlamo svezher pokri, de je mras ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da od leta 1794 ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega cesarstva se sliši, da okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje |
| Ferdinand (1884): | dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Pippin. † 59. Kočiček. Cockle Pippin. † 60. Rudečak. Rouge superbe. † 61. Zgodnji pisanec. Echter fruher Winterstreiling. 62. Sodčik. Fasschenformiger Apfel. 63. Prepovedani |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Leadington's grauer Peping. 513. Parkavec Z. * Parkers grauer Peping. 514. Zgodnji diščcek J. Fruher, engl. Gewurzpeping. 515. Portugeški kožuh Z. Graue |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | beli. Weisser hollandischer Kasapfel. * * 201. Škerlatnik. Purpurapfel. * * 202. Špicar Kludijev zgodnji. Cludius fruher Spitzapfel. * * 203. Špincelj beli poletni (kozinos). Weisse Sommer-Schafsnase |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Rosencalvillc. 22. Beli letni kalvil L. Weisser Augustcalville. 23. Karinov zgodnji rumeni letni kalvil L. Carins, früher, gelber, Sommercalville. 24. Pisani |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zeleni jesenski. Grüne Herbst * * * 122. — zeleni sladki. Grüne süsse. * 123. — zgodnji rudeči. Rothgeieckte Markreinette. * * * 124. — zelenkasti sivi. Grüne graue. * 125. — velikomuhasti |
| Testament (1887): | o tem prej, nego da so Topolščaka prvič oklicali pri zgodnji maši v Št. Ožboltu. Jerice ni bilo v cerkvi, a |
| Pegam in Lambergar (1891): | zdaj pa zdaj se je žabliskalo in zagrmelo zategnjeno, in zgodnji mrak je legel na mokro zemljo. Prazne so bile ceste |
| Zunaj (1896): | ta vzorna rast, ta krasni obraz naj bi bil zapisan zgodnji smrti? Prišel je Ivanček na svet. Tukaj, v tej cerkvi |
| Gojko Knafeljc (1899): | Gojko je presenetil s svojim prihodom šetajoči deklici. – »O, tako zgodnji, gospodični? Kdo bi si bil mislil, da vaju najdem tukaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo od več Šembilj govorjenje. Po spričevanju Plinja, rimskih zgodovin pisárja, je prinesla neka stara baba rimskimu kralju Tarkvinju pervimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | celo nič kriviga. — Saj se učeni ljudje nalaš učijo dogodivšin (zgodovin), pa še nisim slišal, da bi to prav ne bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na |
| Astronomija (1869): | nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 repatic, kterih |
| Botanika (1875): | prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svojih čast. bravcov začnemo 1. pismo iz 2. Vertovcove občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bojo „Novice” svojim bravcam in bravkam donašale včasih odlome „občne zgodovine” iz rokopisa rajniga Matija Vertovca. Zbirali pa bomo iz imenovaniga |
| Valenštajn (1866): | ruši skale, I gladke ceste dela obrtnii. Iz naše vojne zgodovine bodo Potem povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Edino, kar iz naše dežele moramo zapisati v zlate bukve zgodovine naše, je sijajni izid volitev naših v deželni zbor, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | raji gori dano obljubo in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad premagan po Turkih. Začetkom 15. stoletja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | stranéh vélike osmerke po „Učit. Tovarišu” priobčene razprave iz slovstvene zgodovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato, ker se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj v Rimu se je nek Simon |
| Fizika (1869): | se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je gotovo želja večiga dela avstrijanskih narodov, ki véjo, kar zgodovínske bukve vsih časov spričujejo, de topovi, sablje in puše še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se ne smé za povžitek zakljati; konjedercu gré. (Konec sledi). Zgodovinske pisma. Pod tem naslovam bojo „Novice” svojim bravcam in bravkam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | natanko kaže, kako se ima to delo opravljati. (Konec sledi. ) Zgodovinske reči. 6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom hvale dolžan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | besed ne bo nihče vzel kot enostranskih, ampak le kot zgodovinske; resnična zgodovina namreč reči tako jemlje, kakor so, ne kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki |
| Fizika (1869): | pomočjo zračne sesaljke, naj omenimo posebno enega, ki je zadobil zgodovinsko imenitnost. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | z zgovorno in lahko umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici |
| Botanika (1875): | daleč proč od hiš v stoječih vodah. Trobelika ima nekako zgodovinsko imenitnost, da-si žalostno. Z njenim strupenim sokom so v starih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih. Zgodovinsko je dokazano, da uže leta 50. po Kristu v Trstu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino ravno ták je bil David. Na paſhi per ovzah sgoli ſam je ſerze ino miſli povsdigoval k' Bogu; je premiſhljeval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jima je bil Bog po angelji obljubil. Obéma je déte sgoli dar boshji; veſéla ino vſa hvaleshna ſta Bogú. „To veſelje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nèe. Nov sarod je podráſtel. Sgoli mladi ljudje ſo bili sdaj, per ſhtirdeſetih létih ali ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in |
| Rudninoslovje (1867): | dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej |
| Divica Orleanska (1848): | ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živeti na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj naključje vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara? ” „Ne popolnoma; saj vidiš, da sva se iznebila Fabija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi |
| Ta male katechismus (1768): | SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus |
| Pozhétki gramatike (1811): | permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon |
| Kuharske Bukve (1799): | eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en |
| Kuharske Bukve (1799): | pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bolſhi vtaleine, inu vſi pravi , inu popunima darovi ſo od sgur doli, inu pridejo od Ozheta te luzhi. Ali ni vſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ta uſſigamogozhni bo tebe shegnal s'nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar oni so te dnarje vgore nashli ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mojo srezho ihv svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o Jeshvsh moja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost |
| Rudninoslovje (1867): | ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi |
| Rudninoslovje (1867): | cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja |
| Rudninoslovje (1867): | 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da |
| Zoologija (1875): | gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo |
| Zeleni listi (1896): | Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak |
| Oče naš (1854): | „Renata je še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne vejo in |
| Astronomija (1869): | oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč |
| Botanika (1875): | domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi |
| Botanika (1875): | žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne pomuzhe S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 6. Na te ſgorej imenuvane dny koker na S. Joſhefa Titularfeſt: na 2. nedello |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu lohka oblubemo , de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bratovsko Zirkuv, ali ta bratovske oltar obyshejo, inu na to ſgorej poſtavleno viſho ſa gmajn nadluge uſſega virnega Chriſtianſtva svojo andoht |
| Tiun - Lin (1891): | tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi jaz? Ali se je to zgodilo samo po nesrečnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti živi zgoreli, so bili že kakih sto korakov nad ravnino. Kmalu so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito zgoreli, ali pa so v gozdih počasi lakote umirali — ljubi, mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Blizo 2000 vaganov žita, veliko moke in druzega orodja je zgorelo/ Škodo cenijo na 300,000 gold. sr. Al nesreče s tem |
| Botanika (1875): | se zdaj zvagajo, s čem so dobi, koliko prsti je zgorélo. Čim manj je teh ostankov, tim bolja je prst. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | da z dimom še marsikaj druzega uide, kar ni popolnoma zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat v' germu vèlik plamen. Zhudi ſe, de germ ne sgorí, ino gre blishe njega. Kar ga glaſ is plamena ogovorí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | otéla, tode mater ogenj v hlevu prehiti, in na meſtu sgorí, ſin je pa komej ognju is hleva odſhel, ali neisrezheno |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori |
| Kemija (1869): | zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krofe, pa ne preveč na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti |
| Astronomija (1869): | Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je |
| Kuharske Bukve (1799): | popręd od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo nogo ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak |
| Pozhétki gramatike (1811): | zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jo dene čez drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri |
| Kratkozhasne uganke (1788): | I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de v' ti pervi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh tablez A si je kedu kaj v' mIslah ſvolil; nej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ( sej tri plaſ.y 13. nashtel. Natu uſaint J teh ſgorneh treh voglov eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor bi ga v' pezhi pękel. V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v siti ostanejo; kuhaj pretlačene s cukram, de se zadosti zgoste in perdeni nekoliko pred, preden jih od ognja odstaviš, nekej |
| Fizika (1869): | tista toplina, ki jih je napravila. Ali, če se ohladé, zgosté se koj spet v kapljino, ktera se potem spet zamore |
| Fizika (1869): | je razvija pri vrtanji kovin. Če se telesa prav hitro zgosté, se pri tem razvije kaj mnogo toplote. Najbolj očevidno se |
| Fizika (1869): | žepleno kislino ali z vinskim cvetom, ker se pri tem zgosté te tekočine, zavolj česar se razvije mnogo toplote. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſta ſe saperla. Jeſt bom ludy poklizal , jim bom puſtil sagoſti, inu poſvętit. Nęshka. (mo uſta satiſne, inu posabi, govorit s' |
| Kuharske Bukve (1799): | vlì notri en polizh vręliga mlęka, puſti vręti, de ſe sagoſtí; potle odſtavi, vlì v' ſklędo, de ſe ohladí, inu ga |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, inu rumenake od jajz tolikaj, de ſe enmalo sagoſtí, naſtergaj rumeniga lupka od lęmon na zukri, deni notri s' |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhe preſjaniga zukra eno pametno ręzh, ga prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe. |
| Kuharske Bukve (1799): | tiga ſoka, inu eno libro zukra na sharjavzo, dokler ſe sagoſtí, na shlizi vlęzhe, inu sholzhnaſto kashe. Potlę ohladi, napolni glashe |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſtavi nad sherjavzo, męſhaj tako dolgo med kuhanjam, dokler ſe sagoſti. 44. Hollendarſki soſ. Deni v' koso ſroviga maſla eno grębo |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza, ſhtir rumenake; męſhaj pol ure, de ſe vſe lępo sagoſtí; ako imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenakmi, deni v' ſmętano kuhat, inu vedno męſhaj. Kader ſe sagoſtí, deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi |
| Kuharske Bukve (1799): | lemone vſe to naj ſe kuha, dokler ſe enmalo sagoſtí. 43. Polivka od kapar h' pezhenmu meſu al pezhenem ribam |
| Kuharske Bukve (1799): | ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos |
| Fizika (1869): | posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega |
| Kemija (1869): | V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Gozdovnik (1898): | obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj |
| Kemija (1869): | v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri |
| Kemija (1869): | v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in |
| Fizika (1869): | ni mogoče v njem zapaziti, ali je tu ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek |
| Kemija (1869): | rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstave v Ljubljani. (Na dalje. ) Samo J. Resman suknar iz Zgoš nam je šest kosov sukna iz Gorenskiga v razstavo poslal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani, za lončarski izdelek. 41. Gosp. J. Resman, suknar iz Zgoš na Gorenskim, za suknó. 42. Gosp. A. Rihar, izdelovavec muzikalniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga |
| Tine in Jerica (1852): | Tine se je zgovarjal, de ni bila njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš |
| Tine in Jerica (1852): | hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de |
| Valenštajn (1866): | bil na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti |
| Sosedov sin (1868): | oče. Fránica je bila davi s svojo tovarišico še precej zgovorna, da si v lice bledejša nego kedaj. Ko vidi fajmoštra |
| Kočarjev gospod (1882): | se pojali psi, se klali ter grdo tulili. Visoka, zelo zgovorna gospodična je stopala z mladim plemenitašem gori in doli. Ves |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | V Zaloški krčmi zbirala se je pred 15 leti jako zgovorna in vesela družba, v kateri se je človek rad pomudil |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | Bil sem malo v zadregi, iz katere me kmalu reši zgovorna gospá z vprašanjem: »Ali se me več ne spominjate, gospod |
| Beatin dnevnik (1887): | vrtu. Semtertja sta priskakljali k papigi, ki je sedaj nenavadno zgovorna, vesela je menda, da sme mirovati v staroznanem prostoru. Ne |
| Postillion d'amour (1887): | ukusna, izvrstna, gospa pregleduje skice in slikarske knjige, vesela, jasna, zgovorna je, ker slikar izpolnuje strogo kavalirske dolžnosti, katerih spretno zvrševanje |
| Roman starega samca (1895): | pol goldinarja. Hotel sem, da odneha zaradi silne višine. Ali zgovorna ženica je takó živo popisavala ugodnosti takega stanovanja, visečega med |
| Trojka (1897): | Majer in ostavil Lovra samega z Irmo. Deklica je bila zgovorna in zabavna. »Odslej nas morate večkrat razveseliti s svojim posetom |
| Trojka (1897): | podobni. Milica je tiha in resna, Anica pa vesela in zgovorna. « »Razloček kakor med limono in pomarančo,« dejal je Edvard. »Edvard |
| Ferdinand (1884): | strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence, sgovornoſt, lepa be- |
| Genovefa (1841): | je obiſkála v njegovi kózhi, in njena prijasnoſt in prijetna sgovórnoſt mu je najgrenkejſhi sdravila poſlajſhala. Svezhér je med deklami predla |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ogiblje. Enkrat je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef |
| Divica Orleanska (1848): | je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljuba mati rekli: „Glej, da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki |
| Viljem Tell (1862): | storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa! |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mi nazaj moje dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti |
| Valenštajn (1866): | Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne |
| Gozdovnik (1898): | pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož |
| Gozdovnik (1898): | oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost ovadila dotični gosposki; ona je bila |
| Deborah (1883): | Iz druge so v pisarnico me drugo. Nevolja me je zgrabila, zajahal Sem urno konja, zdirjal v Beč k cesarju. Ana |
| Robinson mlajši (1849): | terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se |
| Valenštajn (1866): | Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do |
| Deborah (1883): | ime! in je govoril iz mene, ne vem kako. Učitelj. Zgrabite ga, primite ženo, poiščite ono! Strani ž njimi! (Nogama v |
| Lohengrin (1898): | je z lažjó prevaril, Zèl vas je čarodejnik osleparil! Možje. Zgrábite zleca, ki je klel Bogá! (Vsi planejo nanj, ki se |
| Robinson mlajši (1849): | je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi |
| Gozdovnik (1898): | in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti |
| Viljem Tell (1862): | Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši pike! Haras. Bog, to ni šala — deček moj, poklekni In |
| Viljem Tell (1862): | korakov, Ne več, ne menj. Bahàl se je, da ne Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi koči, nobenega ne zgreši, vsak dobi njen dar, bodi si pol svetá, ali pa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Poskuša na to in ono stran, pa na zadnje popolnoma zgreši pot, da ne vé, od kod, ne kam. Solnce se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v od njega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti |
| Ta male katechismus (1768): | ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu ta S. General Kommunion ſa dushe v' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj preſveti voli super delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoimu satajeinu oſtane, na premiſli, kai govory, inu ſe na sgrosy, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kumei kdu kei zhes nas govory, ſe shi ta natura sgrosy, ſe ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti |
| Robinson mlajši (1849): | slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtiga ſe je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit je nega |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo |
| Revček Andrejček (1891): | vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre |
| Gozdovnik (1898): | Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca |
| Lohengrin (1898): | porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal |
| Ferdinand (1884): | je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za |
| Ferdinand (1884): | Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil. |
| Oče naš (1885): | iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč poleg nje. |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje lepote ne zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa |
| Divica Orleanska (1848): | zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki |
| Divica Orleanska (1848): | De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža |
| Oče naš (1854): | Več ko dve uri je iskal Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila černa in na njegovo klicanje mu |
| Oče naš (1885): | Več ko dve uri je iskal Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila črna in na njegovo klicanje mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo |
| Stric Tomaž (1853): | enkrat oprosten. Tacih dogodkov mi je več znanih. Bolečine po zgubljenih ne terpe dolgo. Vsaj tudi sužnji nimajo tacih čutil (občutkov |
| Najdenček (1860): | povsod iz njega gledal. ” Tako so se še dolgo od zgubljenih dnarjev in od kupca pogovarjali. Prosil sim poln radovednosti za |
| Biblia (1584): | nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite |
| Biblia (1584): | inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh |
| Gozdovnik (1898): | kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki ga je na sebi nosil, in že se je zibal v najslajših sanjah in smehljal se lepemu premoženju. „Le pogumno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sapice, jelo je morje nekako nepokojno vreti, parnik gugal in zibal se je, in to je menda vzrokovalo, da je morska |
| Tiun - Lin (1891): | iz gozda do malega potoka, po katerem se je počasi zibal velik čoln. Toda ni bil naš, nego kitajski, sličen onemu |
| Bore mladost (1862): | gladko kot zerkalo, in podoba gorá in oblakov se je zibala z ladjo vred pred očmi. Oko se komaj naveliča gledati |
| Kranjska nevesta (1864): | tiho beneško močvirje; ni je bilo sapice, da bi se zibala po jadranskem morji. Samotno in molčé so moleli stolpov; v |
| Marjetica (1877): | na pragu šepnil: "Le počakaj, čez leto otovrej bodeš pa zibala, ali pa kedo vé, - če ne še prej. " Kravja kraljica |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | V zadnji izbi najde Janez svojo preljubo Metko. Ona je zibala, bridko vzdihovala in jokala. Janez dene kosovo gnezdo na mizo |
| Povestnik v sili (1883): | nič škoditi! A pri tem, ko je tako brezčutno govorila, zibala se jej vendar grozna bridkost na ustnih. Drugikrat je Liza |
| Povestnik v sili (1883): | njene glave. Glava pa se je od same slabosti nemirno zibala na belem, tankem vratu, na kterem se je poznala vsaka |
| Žgánjar (1890): | otroških obrazov, pri peči pa je sedela suha žensk in zibala. Pisana ruta je zakrivala črez celo njeno glavo; oči pa |
| Kotanjska elita (1898): | na dolgo, valovito kotanjsko polje, kjer se je po letu zibala visoka, zlatorumena pšenica, menjujoča se s še višjo, nalik grenadirjem |
| Gojko Knafeljc (1899): | vrček z blagoslovljeno vodo, a se je pri tem poslu zibala na desno in levo, naprej in nazaj, kakor bi jo |
| Zoologija (1875): | na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob |
| Blagomir puščavnik (1853): | odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč |
| Viljem Tell (1862): | opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne |
| Viljem Tell (1862): | kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje ladja. |
| Fizika (1869): | njih prožnost in vozém lastnost, da se lahko gujajo in zibljejo. Najbolj bo pa povzdignilo imenitnost prožnosti, ko bomo pozneje pokazali |
| Zoologija (1875): | nogami, zato stojé popolnoma po konci in hodé se težko zibljejo. Gosto perje in obilna tolšča, ki jo ima patagonski pingvin |
| Viljem Tell (1862): | Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko |
| Pozhétki gramatike (1811): | fvojim goſpódam. Se cacher derrière un mur, ſe ſkriti sa sidam. Parmi. Cet officier fut trouvé parmi les morts, ta offizir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hotli kaj ſadja perrediti, bi mogli ſvoje ſadíſha s viſokim sidam obsidati, tega pa mi kmetje ne móremo. Proſimo tadaj Njih |
| Deborah (1883): | kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le to |
| Rudninoslovje (1867): | živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od starih zidov, pa iz te zmési naredé kupe, pokrijejo, da jih dež |
| Rudninoslovje (1867): | živinskih snovi i prhkih rudnin n. pr. drobirja od razsutih zidov itd. Po solitarnicah se dobiva solitar tako-le: Živinskih snovi navzeto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasdelí, ino ſhli ſo ſkos-njo ſ' ſuho nogo. Jerihunſhkiga meſta sidovi ſe na glaſ trobent ſoſujejo. Prebivavze Kananſke deshele, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velik bil, pa ſe vunder vezhji neſrezhe ni primerilo, kakor sidovi nekterih hiſh ſo ſe ſim ter tje raspokali in ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | in Atene, omagala Tuli in Temistokel, naj jima se poderó zidovi, razdenejo dvorovi, da jim ne sledú ne ostane, kaj je |
| Valenštajn (1866): | to ne primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj bode to? Saj znani so i meni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dišeče listje, do najlepše provansalske rože. Rastle so po grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so |
| Rudninoslovje (1867): | hladečega okusa. sl. 56. Solitar se napravlja po pečinah, po zidovih i jamah (n. pr. v Burkhardovi jami blizu Würzburga), kjer |
| Zoologija (1875): | v roženo kožo, skoro kakor hrošči. Rodevajo žive mlade. Po zidovih in ogradah videva se pogostoma matija ali suha južina (Phalangium |
| Zoologija (1875): | zmerom gosto trnjevo streho. Kavka (C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax |
| Pozhétki gramatike (1811): | predlógi. Sa mésto kásati. A. Attacher á ta muraille, k' sidu pervésati Vivre à Paris, v' Parisu shivéti. Aller à Rome |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pokasala, kjer je kuhenſka misiza ſtala, sravno pa klop k' sidu (miru) perbita. Perneſe mu juhe (shupe), meſa , ino selja sravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrani od zeſarſke tako olepſhane podobe je bila na ſtranſkim sidu lepa podoba, miloſtljiviga knesa IjubIjanſkiga ſhkofa s rudezhimi in belimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkofa s rudezhimi in belimi shivimi zvetlizami ovenzhana. Po drugim sidu ſo bile viditi manji podobe preſvitle zeſarſke rodovine in zeſarſtva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in |
| Astronomija (1869): | enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju, kteriga ſo v létu 1827 zhes Kokro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je kmetijſka drushba na Hrovaſhkim sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt) dokonzhan. „ 1 „ ſo goſp. Terpinz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vé vsak umen kmet, da po tem, kakor je hlev zidan, se ravná veči ali manji potreba stelje, — kakor se pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pokazalo v nesrečo Kolinske škofijske cerkve, koje stareji del je zidan iz trahita Sedmogorskega. Poljedelcem pa daja rodovita, ilovata tla. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje obljube vſelej ſpolni. 48. Tempelj ino meſto ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana , ali leſena, ali s protja ſpletena in s ilam ometána |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim |
| Divica Orleanska (1848): | more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsih vernih duš dan, na vertu gospé J. Markmüllerce, poleg zidaniga mostá, dvé si i vni drevesi prav lepo cvesti vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | deržavskih zadevah. Poznej so stavili Rimljanje na tej planjavi mnogoverstna zidanja; sosebno cesarji so sezidali na nji krasnih tempeljnov, velikanskih gledišč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ni mogoče! ” pravi Fabij; „saj ni dolgo, kar sem mimo zidanja šel in videl, da so zadnje leto kaj malo storili |
| Fizika (1869): | tega so bili Egipčanje podobo piramide izbrali za svoja velikanska zidanja, ki jih tisučletja niso še porušila. Senéni voz se laže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo |
| Rudninoslovje (1867): | lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši |
| Rudninoslovje (1867): | jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se |
| Rudninoslovje (1867): | maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni |
| Oče naš (1885): | Ko se je iz stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot porfir umetno obdelovali, ni vse enako našemu porfiru. Pri zidanji in pri cestah to kamenje dobro služi. Sprhnevši zapusti rodovitno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enaka porcelanasta zemlja. V ploščah lomeči se fonolit rabijo pri zidanji, še celó strehe krijejo ž njim, na cesto pa ga |
| Čas je zlato (1864): | branil in tulil, danes pa terpi vse voljno in molčé. Zidar in žena njegova se temu čudita, kaj tacega se jima |
| Čas je zlato (1864): | stopi, že vidi pri čem de smo. Brez da bi Zidar le besedo zinil, vzame brezovko s police in jih našteje |
| Čas je zlato (1864): | potem takem je ta reč dognana, bomo le vidili,« reče Zidar. »Marjana, daj mu večerjo! Prav za prav bi mogel danes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da sta k x dnem in 14 dnem spadajoči števili zidarjev v obratnem, dotični števili m3 pa v istem redu v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | daleč pride poštni voz v 12 urah? 14. Izmed treh zidarjev sezida prvi v 3 urah 158 dm3, drugi v 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neki to pride ? Od tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je |
| Viljem Tell (1862): | švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni klicarji. Usmiljeni bratje. Geslerjevi in Landenbergovi konjiki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri ne trpé dolgo |
| Čas je zlato (1864): | je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vred. Shush. Kaj ſhe ! kdur na mojim grunti sida, meni sida. Kajsha je ſtala vshę ſto inu dvęjſset lęit; pak bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | is hiſho vred. Shush. Kaj ſhe ! kdur na mojim grunti sida, meni sida. Kajsha je ſtala vshę ſto inu dvęjſset lęit |
| Valenštajn (1866): | Sadí i zida, lehko vpraša zvezd — Če drzna moč ne more mirovati, Naj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nisva oba krščansko odgojêna, vedoča, da le očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Ali gré dr. Zarniku kot slovenskemu govorniku zato, da si zida most v drug tabor? Al vtisk njegovega debîta v nemškem |
| Zoologija (1875): | v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih ob južni strani jako trdne lončke od peska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi prav in dobro , de bi |
| Zlatorog (1886): | so všeč mu. Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu ga bili |
| Genovefa (1841): | téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de ſi ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | kamna ulomiti, kader moj sin zraste, da jsi bo kočo zidal, ako bo hotel; lahko bi mu več pomagal, pa nočem |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | prijatlu Gimpelspatzu na Dunaj pošljem. Na tega keberčka sem si zidal zlate gradove. Ker akoravno mi ni toliko za posvetno čast |
| Bolna ljubezen (1874): | katera se je bila tudi mojega srca polastila. Res je, zidal sem že zračne gradove, zibal sem se vsak večer v |
| Holekova Nežika (1876): | Nekaj dni sem zamudil in tistemu Gašparju Krivarju, ki je zidal tako postrani, dal lep denar, da ga mi je zmetal |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | vse, kar boš sezidal, kmali spet podrlo in tako boš zidal lahko zmirom kaj novega. Bog vpraša Turka. Turek odgovori: Mene |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | svete Neže. Ko sem vprašala ljudi, kdo je ti cerkvi zidal in zakaj tako visoko, bilo je največ takih, ki niso |
| Milko Vogrin (1883): | bodočnost bile so uničene; zlati gradovi, ki si jih je zidal, porušeni; utrgan ter posušen — cvet njegovega življenja! ! Zmaga barona Roberta |
| Cyclamen (1883): | pokaže svoje umetno vrtnarstvo in novo tóplico, katero je letos zidal. Žena ni šla, a poslali smo Elzo z otroki tja |
| Najmlajši mojster (1896): | zglasiti pri vicedomu radi mestnega zemljišča, na katerem se je zidal novi kapucinski samostan. Kot mestni svetovalec je moral mojster Matija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | spremenili ali še spremenjajo, kakor bi bili pri babilonskim turnu zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je poterpljenje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kralju« — Strašno zavpitje, ki ga je Meta gori, kjer so zidali, zagnala, je oba prevzelo, da sta kviško pogledala. Komaj, da |
| Genovefa (1841): | Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in |
| Genovefa (1841): | naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam |
| Biblia (1584): | povem: Ti ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | postavil cesar pervi kamen, kjer se bo velikanski kolodvor železnice zidati začel. Teržaški škof g. g. T. Legat je vpričo 4 |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | De bi se po deželah ne razgubili, si smislijo turn zidati, kteriga verh bi se neba dotikal, ino bi se od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ako bode potreba. Igrališče se bo začelo še to leto zidati. * Novo delo je prišlo v Belgradu na svitlo, za serbsko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vse je le podlaga, na ktero jim je skrbno dalje zidati, ako nečejo zaostati i izabraziti, da jih kolo časa ne |
| Genovefa (1841): | veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla |
| Razne dela (1870): | sedaj, blešivni poguma i Hektor, Komaj prederli nasip in vrata zidovja bi bili, Ako ne bil bi Kronid Sarpedona, svojiga sina |
| Razne dela (1870): | Iliade dvanajsti spev. Obseg. Zidovja prihodno razrušenje. Ahajci se umikajo. Trojanci v zmagi. Hektora slava |
| Mahmud (1870): | ga krogle iz turških topov. Neverci zažgό podkope in del zidovja se zruši. Sedaj gre pa lagleje. Muzulmani so pridrli v |
| Razne dela (1870): | so Trojanci jih tam in tukej Ahajci dervili, Tak de zidovja okrog bobnelo je strašniga hrupa. Tode Trojanci sedaj, blešivni poguma |
| Razne dela (1870): | prežalostne zgodbe, Bežne Ahajce vse krog, zmagljive Trojance gonivne, Spredej zidovja posíp, razrušene brambe za zidam. Slično ko morje somrak se |
| Razne dela (1870): | želeče mladine. Slično se z nami godí; če vzamemo unim zidovja, Siloma ruknemo v stan, pred nami Ahajci bežíjo, V redu |
| Žalost in veselje (1870): | so da nizkega holmca, ob kterem se je potezalo nekaj zidovja, izza kterega so molile strehe posamnih hiš in visoka palmova |
| Povestnik v sili (1883): | grajščine; kar je živelo, pobegnolo je v hladne prostore grajskega zidovja. V velikej dvorani pri tleh, ki je imela umetno izdelan |
| Iz arhiva (1890): | da se je videla debelost temnega, semtertja z mahom obraslega zidovja. Pod teraso se je razprostiral park. Pisane gredice, z belim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko sidovje? Gotovo, gotovo, vam povém, dnevi bodo priſhli, ino vſe to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Uzhenik,“ mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ gre tudi tjekaj na velikonozhni prasnik. Tempelj je bil sidovje, de nikoli taziga. Trijé velíki dvori ſo bili va-nj. |
| Genovefa (1841): | je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje. Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih preprêsheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | up jim vſe pomózhi ptúje ; Viſoke ódre támkej ſi naprávi, Sidôvje podkopúje, vráta ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim |
| Roza Jelodvorska (1855): | razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa |
| Stelja in gnoj (1875): | plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa (v naših krajih) praprot za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine |
| Botanika (1875): | glistna podlesnica (Aspidium), ktera rabi proti glisti trakulji, zatem po zidovji in po pečinah lepi device Marije lasci (Adiantum), s tenkim |
| Ferdinand (1884): | gradù, bilo je Petru jako tesno pri srci v starikastem zidovji, kjer je sam ostal, da izvrši tako zloben čin. Smrtna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sam nisim mogel ploščo obderžati«, sé zdej oglasi gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš, brate! « — opomni Anže Bonifacia — kaj mi |
| Fizika (1869): | pa vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu |
| Pripovedke za mladino (1887): | žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla |
| Zlata Vas (1848): | rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti! “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa |
| Gozdovnik (1898): | Antilopa hoče z belimi skleniti mir na veliko poletij in zim! « Črnotič ustane. Njegova stisnjena pest in drugi oster pogled podučita |
| Gozdovnik (1898): | ustavši govoril. »Šestdeset poletij je oživljalo moje oko in šestdeset zim je grbančilo moje čelo, a nikdar še nisem videl, da |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter |
| Genovefa (1841): | puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi |
| Genovefa (1841): | vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' |
| Genovefa (1841): | ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu |
| Genovefa (1841): | ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa |
| Genovefa (1841): | krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira |
| Genovefa (1841): | Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v mesto na |
| Sveti večer (1866): | to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi |
| Genovefa (1841): | rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in |
| Genovefa (1841): | buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali |
| Fizika (1869): | deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 107. — rumena poletna. Gelbe Sommer. * * 108. — zimska. Winter. * * 109. Rubinka zimska. Winterrubine. * * 110. Rožčarca rumenkasta. Gelbgraue Rosenbirne. * * * 111. Debelka. Grosse Rietbirne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Winterdorn. * * 127. — zelena. Gruner Winterdorn. * * * 128. — zimska. Winterdorn. * * 129. Velikonočnica zimska. Winter-Osterbirne. * * 130. Virguljka. Virguleuse. * * 131. Vodenka Lange grüne Herbstb.od.Wasserb. * * * 132. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Herbst. * * 4. — poletna. Sommer. * * 5. — rajnska jesenska. Rheinische Herbst. * * 6. — zimska. Winter. * * 7. Belica debela. Grosse kreiselförmige Blankette. * * 8. Bergamota krasana |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Napoleons. * * * 105. — Normanka rudeča jesenska. Norman, rothe Herbst. * * * 106. — siva zimska. Graue Winter. * * * 107. — rumena poletna. Gelbe Sommer. * * 108. — zimska. Winter |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | grüne. * * * 85. — savtmanova. Sautmanns. * * * 86. Ovsenka. Haferbirne. * * * 87. Pastirka dolgopecljata zimska. Grüne langstielige Hirtenbirne. * * 88. Bunke. Venusbrust. * * 89. Pomarančnica okrogla. Runde |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | včasi pa že v pervi se začne živini klasti suha zimska klaja; pa ne naglo od same sirove prec preskočiti na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Spomladnica — — Fouve de printems. 23. Bezica bela. Bezy blanc. † 24. — zimska. — d' hyver. † 25. — poljanska— des champs. 27. Klinkardovka maslenka. Bergamotte |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vsaj v drugi polovici tega mesca zimski lan, in tudi zimska pira, druzega ne, razun če hočemo še kaj za sirovo |
| Domen (1864): | kaj. Ta novica bi bila gotovo storila pomenka za dva zimska večera dovolj, ko ne bi bila omenjena tetka na glasu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne snajo, ſe bodo kmalo eden od drujiga nauzhili. Ob simſkim zhaſu, ali kadar ni kaj opraviti, naj berejo v novizah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | isgleda tukaj ne perſtavil, namrezh: de, ko ſim enkrat ob simſkim zhaſu na nekim velikim shitnim tergu na Nemſhkim bil, niſim |
| Sveti večer (1866): | na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ima beseda vstave še le mesó postati! Opomíni zdravnika o zimskim času. Mi nismo s tistimi edinih misel, ki pravijo, de |
| Najdenček (1860): | ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim mrazu s svojimi životi gréle, s svojim mlekom ti žejo |
| Botanika (1875): | ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski zhebul ſaditi, verte pognojiti, inu prekopati, kader Meſsez doli jemle |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to, kar bote sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej |
| Blagomir puščavnik (1853): | zamudila, mu duha pobožnosti globoko v serce vcepiti. V dolzih zimskih večerih ga je tudi učila strune prebirati; deček se je |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako kot nekdaj. Se celo tičnica, ktero je Milko dolzih zimskih večerih narejal, stoji v kotu za mizo. Veselje in žalost |
| Najdenček (1860): | svojim životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh zmerznil. Še bolje mi je pa moj zvesti pes |
| Valenštajn (1866): | dela obrtnii. Iz naše vojne zgodovine bodo Potem povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz vendar vam bi svetovala, striček: Prerano |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kertno previdi, kir sa napraj 2. Leta bode malu sraſlu. Simsku Sejane. Ne Jeſen, ne Spomlad nimash Ovze gori paſti, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Len ne rata. Konople oſtanejo majnene. Malu Sená inu Otave. Simsku Sejane. Ersh rata popolnema, Pſheniza je ſredna. Jeſenska Shetv. S' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po |
| Fizika (1869): | zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po priliki dvakrat toliko vode pade na |
| Botanika (1875): | strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno |
| Tihotapec (1855): | mahata proti omenjeni hiši. Vso pot le besedice Ivan ne zine. Le Matiče, ki je bil vedno vesel, je vedno kaj |
| Tihotapec (1855): | podali. Ivana ta povest tako zadene, da ne besedice ne zine. Vedil je, da mu zmeraj ni tukaj ostati, da ga |
| Vetrogončič (1860): | tako pozno? « vpraša malo nejevoljen. Gospod ga debelo pogleda, nazadnje zine: »Klical te ravno nisem, pa ker si prišel, je tudi |
| Zlato pa sir (1860): | ne poslušajo radi Čukove modrosti, marveč mu očitalo, kedar le zine, da možganov nima dovolj zbrihtanih. Čuk pa svest si svoje |
| Nevera (1878): | Večerjo! « in se terdo vsede. Žena mu jo prinese, ne zine besedice. »Ha, le jejmo, vidimo, kako se prileže jed zavžita |
| Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879): | to omenim po strani — razvidi se tudi iz tega, ker zine marsikaterikrat tudi kako čisto francosko vmes in opisuje tudi tiste |
| Očetov greh (1894): | in pa — tista — ona — ki jo bodeš jemal! On ne zine besede, dete v nje naročaji pa maha z rokami in |
| Očetov greh (1894): | se Kačon zopet odpravi v gozd. O prejšnjem dogodku ne zine nihče. — Skoro se je zmračilo. Po večerji obsedi Kačon za |
| Slučaji usode (1897): | rodbino, da je nesreča, ki doleti vse. A Radoslav ne zine. Tekel je bil domú, da čim preje naznani svojim skoro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev |
| Gozdovnik (1898): | pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar |
| Genovefa (1841): | Pozhepnila je in nekolíko naj lépſhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokuſi êno! ” ſantizhek jih je jédel in roko |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bilo vse tiho in nihče se ganil ni, nikar kej zinil. Ni ga bilo na nobenega obrazu zasramovanja, zaničevanja, ošabnosti ali |
| Čas je zlato (1864): | pri čem de smo. Brez da bi Zidar le besedo zinil, vzame brezovko s police in jih našteje Lenčetu dvanajst, vseh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do mene. Ino sdaj— preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila |
| Blagomir puščavnik (1853): | to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí |
| Zlata Vas (1850): | in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se je v tami |
| Ferdinand (1884): | jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje |
| Pod streho (1897): | udarec. V tem je potrkal pismonoša na vrata in zaklical: Zinka Sušnik! »Ej, kako imenitno! « je rekla Roza, ki ni videla |
| Pod streho (1897): | pevskim vajam vsaki dan opoludne. Toda vpričo Rože mačeha in Zinka vendar nista več govorili o gledališču. — Z izvrstno umetnico so |
| Pod streho (1897): | ha! « Smeje se je izginila v vežo visoke hiše. »Zinka, Zinka! « je kričal on za njo, »čuj me, čuj! Postoj samo |
| Pod streho (1897): | X. Par dni ni šla Zinka iz hiše. Minil je bil baš zadnji predpustni teden, in |
| Pod streho (1897): | grde so bile, a na odru so se videle lepe. « Zinka, ki je bila zopet doma; je pripovedovala o gledališču. Bila |
| Pod streho (1897): | Roza zaostajala bolj in bolj. V četrtem nadstropju je srečala Zinka znanko. »Kam tečeš? « jo je vprašala živahno. »Šivat,« je odgovorila |
| Pod streho (1897): | Roza več hodila nikamor v onih večerih, ko je morala Zinka peti, ker je bila opazila, da hodi mati z njo |
| Pod streho (1897): | je jela molče pregledovati. Oče je dremal, mačeha pomivala posodo, Zinka pregledovala obleke, Roza je pa stiskala pesti na svoji postelji |
| Pod streho (1897): | glas. »Lahko noč, Marjeta, Lojzika, Gina, sladko spite! « je kričala Zinka, »jaz imam tri spremljevalce dovolj! Halo Nando, pojdimo! « »Saj sem |
| Kemija (1869): | Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli, schwefelsaures Zinkoxyd, 429. Okis cinov, Zinnoxyd, 430. Okis duščev, Stickoxyd, 372. Okisec |
| Kemija (1869): | Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli, schwefelsaures Zinkoxyd, 429. Okis cinov, Zinnoxyd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi |
| Rudninoslovje (1867): | (Zinkspath, Kieselgalmei) kristalizuje ortotipno (sl. 56), vštrit dominih i prizminih ploskev |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorba, Juraformation, 122. K. Kadunjasto, muldenartig. Kalait, 41. Kalavec, cinkovi, Zinkspath, 56. ,, grenki, Bitterspath, 40. ,, železni, Eisenspath, 53. ,, manganov, Manganspath, 54. |
| Rudninoslovje (1867): | sebi. Najvažnejše vrste so: 1. Kašiterit 1) ali kositarjevec (Zinnerz, Zinn stein) kristalizuje piramidalno (sl. 46); prizmine ploskve so časi po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ziljski skladi, Gailthaler Schichten. Zinkerz rothes, rdeča cinkova ruda 56. Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Schichten. Zinkerz rothes, rdeča cinkova ruda 56. Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti, zusammenkitten. Zmesi ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kiz ali kršec, lasasti, Haarkies, 55. ,, železoniklovi, Eisennickelkies, 55. ,, kositarjev, Zinnkies, 59. ,, arsenov, Arsenikkies, 52. ,, kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi |
| Kemija (1869): | Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' mojim imęni ? — Glash. Tok ſi ti tedej shęnen , inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu |
| Gozdovnik (1898): | ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv marterniz noi vsah boshiah svetnikov inv isvolanah ti bodita smano dones noi navezano ti S S. S. 3. Kralli GASHPAR |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. parshone pelam jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa nebeshka dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv pomai mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | di tvdei smano ven inv moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oblezheni, — in ker ſo naſ kranjſko govoriti ſliſhali, ſo ſe snami v pogovore ſpuſtili, in nam povedali, de ſo Zhernogorzi (Montenegriner |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | savolj drasiga oblazhila, poſebno dopadel, in ſe je prav prijasno snami menil. Popraſhevali ſmo ga od zhernogorſke kupzhije, od zhernogorſkih navad |
| Blagomir puščavnik (1853): | podarila, in ki je še na mizi ležal. Zopet se zjoka. „Mertvaški venec sim mu spletla, zdihuje, o kako je vel |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tako storite! dragi Martin, mu odgovori Zalika in se tudi zjoka. Pa še bolj joka Anka. Poslovi se prijazno od sivčeka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti veruješ! ” Žena si pokrije obraz z rokami in se zjoka. „Glej, do solz si jo ganil,” pravi njen mož, „ali |
| Genovefa (1841): | je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe |
| Biblia (1584): | vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg |
| Genovefa (1841): | dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku per tleh, al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de jo zel dan ględaſh, zel dan s'njo govoriſh, sutrej jo oblazhiſh, na vęzher jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Prov imaſh! Kader pak sutrej sgonzhek sapoje , inu Golpod tebi enu dolgu dolgu opravilu da |
| Robinson mlajši (1849): | iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej réči, ko je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je ob veliki povodnji pervi pondeljk po vsih Svetih zjutra zgodila: Neki mož je hotel namreč žagance v Gorico peljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavi obderžijo. Tukaj je jedna juterna prav kratka: Marija je zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po |
| Zlata Vas (1848): | za‑se zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 |
| Čas je zlato (1864): | Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki so prej bili poredneži, kakor jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode |
| Gozdovnik (1898): | ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano |
| Stric Tomaž (1853): | in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim |
| Ta male katechismus (1768): | nekár, temuzh is boſhjo gnado. Kedaj se ſrajma uſſakedan moliti? ſjutrej kader se ustane: na vezher, kader se lezh gre: pred |
| Ta male katechismus (1768): | v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J. klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe puſtil taiſto nuzh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem pa ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova |
| Rudninoslovje (1867): | pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem |
| Deborah (1883): | Al more govoriti jezik še, Ki se nesramno dvakrat je zlagal? Dih, ki me ženo je imenoval, Ki zdaj prisegel je |
| Revček Andrejček (1891): | ti bo zvesta in pridna žena. Jaz sem se ti zlagal! Ana (prestrašena). Za Boga svetega! Domen. Oče, kam pa mislite |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tudi mene navuzhi. Navuzhil me je zherke isrèkati, ino jih slágati. Mali abezednik, v' katerim ſe je she Mihez brati vuzhil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glaſ prav zherſtvo bere; pa vender ſhe tu pa tam slágati mora. „No, no,” pravijo vuzhenik, „she kolj bereſh; v' kateri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko |
| Roza Jelodvorska (1855): | XII. Roza zlajšuje nesrečo svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila |
| Robinson mlajši (1849): | je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled |
| Sacrum promptuarium (1695): | c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne |
| Zlata Vas (1848): | občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je |
| Zoologija (1875): | obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz |
| Zoologija (1875): | zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi |
| Robinson mlajši (1849): | O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako |
| Zlata Vas (1850): | polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša |
| Gozdovnik (1898): | rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom |
| Gozdovnik (1898): | bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po |
| Gozdovnik (1898): | Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako |
| Robinson mlajši (1849): | zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je |
| Zlata Vas (1848): | sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale |
| Zlata Vas (1848): | kak berač kam prišel in je rekel, de je iz Zlate Vasí, se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te |
| Zlata Vas (1848): | ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí beračevati ne more. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili |
| Čas je zlato (1864): | ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ko se Davorin prebudi in v svojem žepu zlate denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako bogato |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rahlo. „Zadnjič sem ti dala dva sveta, kterih vsak je zlatega |
| Zlata Vas (1850): | hočejo zlatá imeti in ljudém križ in težave zato pustiti. Zlatiga angelja obesijo pred hišo; pa hud angelj je, ki novince |
| Zlata Vas (1850): | hotel od jeze počiti, ko je slišal, de je Ožbé zlatiga oroslana divjo zvér imenoval. In tožil bi ga bil rad |
| Divica Orleanska (1848): | Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana |
| Sacrum promptuarium (1695): | veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati |
| Sacrum promptuarium (1695): | noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On |
| Zlata Vas (1848): | V Zlati Vasi je bil tadaj sploh eden zoper druziga in vedno |
| Roza Jelodvorska (1855): | na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali |
| Valenštajn (1866): | pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo |
| Kemija (1869): | 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva |
| Zlatorog (1886): | ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr |
| Zlatorog (1886): | Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi |
| Divica Orleanska (1848): | vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato |
| Gozdovnik (1898): | Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki |
| Genovefa (1841): | deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh |
| Zlata Vas (1850): | na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki |
| Zlata Vas (1848): | premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev |
| Zlata Vas (1848): | ko je na vojski bil, in jo je seboj v Zlato Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v |
| Zlata Vas (1850): | sin ga hoče obiskati. « Tako reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka |
| Zlata Vas (1850): | suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na |
| Kemija (1869): | 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak |
| Genovefa (1841): | je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je |
| Stric Tomaž (1853): | bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil |
| Pripovedke za mladino (1887): | je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči |
| Pripovedke za mladino (1887): | mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares |
| Čas je zlato (1864): | vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju |
| Pripovedke za mladino (1887): | gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši |
| Pripovedke za mladino (1887): | jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo |
| Pripovedke za mladino (1887): | imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas |
| Sacrum promptuarium (1695): | cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim |
| Pripovedke za mladino (1887): | pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije zlati so, ne pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije nad |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo |
| Čas je zlato (1864): | velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Bogá, Pomoč le on ti dá. 56. Drago kamenje. Neki zlatár je imel za bogato gospo lep kinč narediti, za katerega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dopadlo, in večkrat jih je z veseljem ogledoval. Naenkrat zapazi zlatár, da mu dva najlepša kamna manjkata. Na sumu je imel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per |
| Genovefa (1841): | je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor |
| Valenštajn (1866): | kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na |
| Robinson mlajši (1849): | imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo 158 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 13. Na dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo 158 vsacih tacih zlatníkov? 14. Ko je imelo srebro 25 % ažije, plačalo se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | marke 23 2/3 karatnega zlata se kuje po 67 ces. zlatníkov; izračunaj ces. zlatníku zrno in notranjo vrednost v a. v. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 500 g čistega zlata se kuje po 69 3/4 nem. zlatníkov po 20 mark; njih čistina iznaša 9/10 izračunaj zrno, robelj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1 gl. k. v. vreden? 12. Nekdo zamenja 715 avstr, zlatníkov po osem goldinarjev za angleške sovereigne, koliko bode dobil sovereignov |
| Zlatorog (1886): | strméla, ko pri hramu vašem »Jaz konjiča belega odjašem, »Ko zlatníkov pest kot majhen darec »Dam za vina rújnega kozárec. »In |
| Divica Orleanska (1848): | Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rekli — bom dal 500 goldinarjev k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | željami in perserčnimi molitvami. Nikoli nikjér ni nobena barka z zlatnino otovórjena med tóliko gorečim blagrovanjem odrinila. |
| Roza Jelodvorska (1855): | svetinjo? « »O moj Bog! « zaupije Častimir vesel, ter strastno zgrabi zlatnino. »To je spominek, kteriga sim svoji hčeri pri ločitvi dal |
| Biblia (1584): | ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vezh vredne, kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se |
| Divica Orleanska (1848): | nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva |
| Zlata Vas (1848): | lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne |
| Divica Orleanska (1848): | Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | redko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata vreden je čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó |
| Zlatorog (1886): | tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo in želé |
| Zlatorog (1886): | lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali |
| Gozdovnik (1898): | njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu |
| Gozdovnik (1898): | po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu JESUS od Judesha predan, ni nezh, kar bi sa slatu, mu ſrebru na prudei poſtaulenu na bilu. Od tiſtiga dne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ke ſo ſvoje ſhaze odperli, ſo njemu dary vofrali: slatú, kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor |
| Robinson mlajši (1849): | čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi |
| Robinson mlajši (1849): | verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne |
| Kemija (1869): | in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in srebro. |
| Ferdinand (1884): | videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš |
| Gozdovnik (1898): | hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda |
| Gozdovnik (1898): | Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vodi, ta pak gre kmalu na dnu koker tu narteſhejshe ſlatu. Nekar narezi: jeſt namorem, jeſt naſnam premishluvati, ſakaj moja pamet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kar ſna pridti k'pridu njegove dushe. Kaj shokoduva ſlatu, de bo v' ogn verſhenu, ke se s'tega njegova |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ha. Kaj pomaga tebi ſlatu, inu srebru, aku tebi veliku skerba naloshę, inu naposled zel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to je ravno moje prizadevanje |
| Gozdovnik (1898): | se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in |
| Gozdovnik (1898): | ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samu mirkala, de be ta moj narlepshe hment, ali is ſlatam shivanu krilu is nobenem tudi narmajnshem blekam omadeſhuvanu nabilu; inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Oppat Shimen is rajmno tega Duhovnisha je temiſtem en is ſlatam, inu srebram napolneno skrinezo pokaſal, katira so menili, de je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koku veliku premorejo per enimu zhloveku te shelie h' timu slatu, inu ſrebru! de je zilu en Aid od tiſtih s' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver |
| Kemija (1869): | in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v zlatu? 11 . * Krčmar ima pri hl vina 9 gl. ali 25 |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kervjo zmeraj in na v skledo djane ribe vli. Zlatoka. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | karp. 142. Gobe na župi. Drožne potičice. Kuhani raki. Okisana zlatoka. 143. Lečnata župa. Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna |
| Zlatorog (1886): | usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen |
| Zlatorog (1886): | pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój |
| Zlatorog (1886): | popred je. »Zató pa vzpélo se ne bo nikomur, »Da Zlatoroga bi zadèl na smrt. »Se vé, če vender se komú |
| Zlatorog (1886): | da plašno »Obrne mož se ter beží s planíne. »Ubiti Zlatoróga ní baš lahko: »Začáran je, a če ga vender raniš |
| Zlatorog (1886): | »Od Zlatoróga trôhice zlatá »In vender vzpenja vedno se po skalah! « Na |
| Zlatorog (1886): | »Ki v Bogatínu dvignejo zaklad. »In res ugleda nékdaj Zlatoróga! »Ob skalo drgnil se je bojaželjen »Z rogátim čelom, kot |
| Zlatorog (1886): | Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče |
| Zlatorog (1886): | in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor |
| Kemija (1869): | Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte |
| Kemija (1869): | edini klor; raztopna je torej samo v kraljevej vodi ali zlatotopki. Pred zlatom ima to prednost, da se tali stoprv v |
| Kemija (1869): | platinska roba, ki ni več za rabo, se raztopi v zlatotopki in raztopini se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina |
| Zlata Vas (1848): | je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí beračevati ne |
| Zlata Vas (1848): | unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak |
| Zlata Vas (1848): | župana in od Brenceljna. „Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani vselej rekli se smejajoč, kadar jim je zopet kaj koristniga |
| Zlata Vas (1848): | in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo. |
| Zlata Vas (1848): | veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje |
| Zlata Vas (1848): | Zdej so v mestu lahko spoznali, zakaj de imajo Zlatovasčani vsako léto lepši sadje in vsako léto več, za ktero |
| Zlata Vas (1850): | rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo |
| Zlata Vas (1850): | požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre |
| Zlata Vas (1848): | mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli |
| Zlata Vas (1850): | mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi jim Bog |
| Gozdovnik (1898): | »Ko bi bili vi zlatovišče odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta |
| Gozdovnik (1898): | tudi vi odrekli tega bogastva poprej, ko ste stali pri zlatovišču? « odvrača Fabij smejaje. »Sem, pa zato, ker sem vedel, da |
| Gozdovnik (1898): | na gotov kraj. « »Pritrjujem, sine moj,« reče Kanadčan. »Pojdimo k zlatovišču ter poglejmo, kaj bi se dalo ukreniti. « S tem zapusté |
| Gozdovnik (1898): | dalo ukreniti. « S tem zapusté piramido, pa se napotijo k zlatovišču. Priševši na kraj, prosi Fabij: »Vzemite nože v roke in |
| Zoologija (1875): | pisi). Trtin (Rynchites betuleti) je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel; škoduje vinski trti, ker vrta v rozgve in |
| Zoologija (1875): | je zlati krešič (Carabus auratus) 23 mm. dolg, svetel in zlatozelenkast; človek ga večkrat sreča na potih, ko mikasti kacega črva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega |
| Pozhétki gramatike (1811): | al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha |
| Pozhétki gramatike (1811): | mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo, trud |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na |
| Fizika (1869): | ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zvonik ali fonolit, Klingstein oder Phonolith. Zvezdavci, Strahlthiere, 88. Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti, zusammenkitten. Zmesi ali zmešani minerali, gemengte Mineralien, 3. Značiven, charakteristisch |
| Valenštajn (1866): | iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj |
| Botanika (1875): | pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in trpi večidel le eno leto, zavolj česar le redko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na ognji ſoshgi salego , preden ſe goſenze po drevji slésejo. 7. Zhe ſo ſe pa she goſenze po drevji slésle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kadar ſo metuljke s metulji ſparjéne bile, v verbove drevéſ slésejo in tam vſaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſteni na ſtebréh ali pa saporedama. Na drugo léſo pa slesejo zhervi. Kadar ſe jim paſha perneſe na novi leſi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvoje, de ſe lahko saporedama pozhedijo , ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po 2 zhevlja ena nad drugo per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prebivaljſhe, léſo ali mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti, jim ne prevelike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſenih palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo. Léſe ſe tadaj takó naredé, de ſe tèrſt ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne prav tikama poloshí. Kmalo zhervi ſkosi ſpranje na sgorno slesejo , ſpodnja ſe vsame in ozhedi. To ſe mora vezhkrat, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je ni vaſi, de bi v nji ne |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | če le ni zletel v oblake ali pa v zemljo zlezel. Da iztaknem ga, zarotim se vam! « Tudi jaz ne bom |
| Žalost in veselje (1870): | ura in treba je bilo pospešiti se. — Po kermilu je zlezel doli, lahno, kakor veverica, potem pa švignil v morsko globočino |
| Marjetica (1877): | zadet. Nekaj časa molči, potem popravi klobuk, ki mu je zlezel bolj na čelo, plane kvišku, prime Marjetico za roko in |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | pesem imela poseben pomen. Ko so odvečerjali, odpeli in odmolili, zlezel je Preklezen za peč na svoj rženi otep, da tam |
| Grajski pisár (1889): | spominjaš več, kako je bilo pri Kovščaku na Bukovem vrhu? Zlezel si v hlev in pograbil si po pikašci, in za |
| Vesela vožnja (1889): | v tem odvil noge iz podnožnega odevala in muzaje se zlezel s kolêslja. Vzel mu je iz rok svetilko ter se |
| Pegam in Lambergar (1891): | pa cerkovnik, ki je pri farni cerkvi zvonil hudi uri, zlezel gori do najvišjih lin, morebiti bi bil videl, kako se |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | zgodaj dopóldne pred Kobalovo hišo mestna kočija, iz katere je zlezel debel možiček, okroglega gladko obritega lica, in naglo prisopihal v |
| Okolo svetá (1892): | premahnil je in padel v vodo. Moker kakor miš je zlezel iz vode v čoln, toda hitro se je posušil, ker |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pač še na vert, ali ker se je čutila slabo, zlezla je doli k grobu svoje sestre, da bi tam molila |
| Gozdovnik (1898): | »Zakaj ni zlezla v srce razbojniku travane? « »El-Mestizu? « vpraša grajanec v čudu. »El-Mestizo |
| Zoologija (1875): | tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se |
| Sacrum promptuarium (1695): | od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako |
| Genovefa (1841): | vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v lepe divje labude. Kaj čudno so zavpili, ko so zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v gozd. Bilo je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | noge klopí tako, de so krajači s okna na ulice zleteli. To viditi vpije Pavliha po cesti in po tergu: „Ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobro jutro voši; potem pusti sokola Bricovemu konju na grive zleteti, trak pa, na kterem je privezan bil, vitezu poda rekoč |
| Blagomir puščavnik (1853): | po strani pogledoval kakor čuk. Za to sim nalaš sokola zleteti pustil, da sim vas od gosp spravil. ” Med tim bije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica |
| Zeleni listi (1896): | lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupljeniga in zribaniga krompirja in prav dobro zmešaj. Potem dobro zležano testo za štrukle zleci, budlo (filo) precej nanj deni, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakov do rahliga mešaj, pomaži v to budlo (filo) dobro zležano in potem tanko zlečeno testo za štrukel, zvi in zverti |
| Valenštajn (1866): | lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam |
| Kuharske Bukve (1799): | zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | alj se razterga. Scavnica se iz razterganega mehurja v trebuh zlije, ga grozovitno napne, in živinče, ki je neizrečene bolečine prestalo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kmetic mleka nakupi in ga vsega vkup v eno kad zlije? Enkrat pride Pavliha v neko mesto. Na tergu vidi, de |
| Fizika (1869): | drži v hud plamen, ki raztopi steklo tako, da se zlije skup in cev zaprè. V njo natoči se zdaj živega |
| Zlata Vas (1848): | prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To |
| Kuharske Bukve (1799): | savręti, s' rumenakmi preshverkati, inu na oppezhen kruh v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na grahovi shupi ſturiti, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | perſte viſok , inu na okroglo proſtóren; konzi nimajo biti vkup sliti, ampak proſti sa vezh ali majn ſtiſniti, kakor ima vęzhi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 480 g čistega srebra? 4. Koliko tisočnin primesi je v zlitini, v kateri je 11/12 čistega srebra? 5. Ruski sreberni rubelj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mesa? 14. Koliko % je 15. Koliko % je 16. V sreberni zlitini, tehtajoči 12 1/2 kg, je 5 kg bakra; koliko % bakra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg, je 5 kg bakra; koliko % bakra je v tej zlitini? 17. Ako prežgeš 25 kg kave, dobiš le 21 3/4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | je neumno v šumo (gojzd) derva nositi in v morje zlivati vodo, — da je sramotno tuje dvore graditi, svoje pa zanemarjati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mleko prodaja! ” in vsem babam je ukazal, mleko v kad zlivati. Rekel je tudi mlekarcam, toliko časa čakati, de vse mleko |
| Valenštajn (1866): | lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od |
| Pozhétki gramatike (1811): | ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci |
| Robinson mlajši (1849): | da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu za zlo |
| Valenštajn (1866): | Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode vse, Ko bilo |
| Ferdinand (1884): | zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in |
| Lohengrin (1898): | meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev |
| Maria Stuart (1861): | plamenu grešne poželjivosti. Skrivnosti zagrinjalo vergli ste Od sebe; derzna zloba moževa Je zmagala boječnost vašo, derzno Nosili ste nesramnost na |
| Maria Stuart (1861): | Talbot. Tedaj s pomočki druzimi obvarješ Deržavi blagor. Zloba je, Marii Življenje vzeti. Ti pravice nemaš Soditi nje, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jad), sram, kes, srčnost, objest (preširnost), malosrčnost, tesnosrčnost, zadrega, gnjev, zloba, razjarjenost, jeza i.t.d. 16. Poželenje. S čustvi v najožji dotiki |
| Krivica za krivico (1859): | in prestrastljivi – –« Fedor ni mogel vsega izgovoriti, Voroničev je od zlobe in hudobe unét zgrabil na mizi letečo težko kamnito plošico |
| Razne dela (1870): | zob, De zdajci ko zapustila me bosta, Razklene se goreče zlobe vnovič? Kor. (Behemund. ) Mir al prepir? Še kobre so skrite |
| Razne dela (1870): | drago mira, Posledno sidro upanja in nade, Postaviti na vadle zlobe take? Po bratovsko sta morala se vesti, Prej ko med |
| Razne dela (1870): | svoje dobe Lepot iztočnih krasni cvet Zdihaval je v oblasti zlobe; Sim gledal rajnih tihi gaj, Presilnikov počitje zadno — Olikan stolp |
| Razne dela (1870): | duši raj! Naglo šla si, cvetne dobe Pod gomilo, žertva zlobe, Kras telesa tu je res, Duša pak že v last |
| Razne dela (1870): | II. De ne zibne zlobe krivi, Skazi milost Bog mu živi! Vodnik. Hujši, znajte, škorpijona |
| Razne dela (1870): | poslanca ljudí i Kronida, Bliže mi! vajni ni greh, te zlobe je uzrok Atrides. On vaj poslal je le sém po |
| Razne dela (1870): | Alj čakate, Ozidje de na glavo nam podrejo, In slepe zlobe vse nas pogubijo? Žertvujte jo! Oteli je ne boste. Lionel |
| Razne dela (1870): | kralj, bogat, in zlo češen, Mogočen, strog, brez madeža in zlobe. Omika sina mu je živ namen, Iz uka ko ga |