- navdana
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh
navdan navdati navdihnjenje navdušen navdušeno navdušenost navdušenje navduševati navedba naveden na_vekomaj naveličati navenčno na_ves naveseliti navesti navezan navezniti navidez navidezen navidljivost navijati naviti navkreber navleči navod navodilo na_vogal navoziti navpičen navpičnica navpičnik navpično navpik navprek navratilov navreti navrtan navrtati navsezadnje navsezgodaj navspred navzad navzdol navzeti navzetnost navzgor navzkriž navzkrižen navzkriž_misel navzlic navznotraj navzoč navzočnost navzven nazadnje nazaj nazajdržanje nazaj_povrniti nazaj_vrniti nazarenski nazdravljati na_zemlja nazivati naznanilo naznaniti naznanivši naznanjati naznanje na_znanje naznanjen naznanjevati nazobčan nazor nazoren nazunaj nažeti nb. ne neapeljski ne_bati ne_bati_se neben nebes nebesa nebesen nebeščan nebeški nebina nebistven nebiten ne_biti nebnica nebo nebog nebozec nebrojen ne_cagati ne_cviblati neč. nečast nečastiti nečaščen nečeden nečimrn nečimrnost nečist nečisto nečistost nečloveški nečloveško nečto nečuten nedaleč ne_dati nedavno ne_delati nedelaven nedelja nedeljski nedokončan nedoločen nedolžen nedolžno nedolžnost ne_donesti ne_dopasti nedopovedljiv nedosegljiv nedostajati nedostaten nedotika ne_dotikati nedovoljen nedovoljnost nedovršen nedrje ne_držati nedvomno neelastičen neenačaj neenak neenakost ne_fentati ne_fertigati negativen negativno ne_gledati neglede nego negoda negoden negodno negodnost nego_li ne_gorivzeti negost negotov negotovost negovanje negovati ne_govoriti ne_govoriti_li negovski ne_gratati ne_grevati nehanje nehati nehlinjen ne_hoditi nehote nehvaležen nehvaležnik nehvaležno nehvaležnost neimenovan ne_imeti ne_iti neizbrisen neizdaten neizdelan ne_izganjati ne_izgubiti neizkušen neizmeren neizmerjen neizmerljiv neizmerno neizogibno neizpodbiten neizpremenjen
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſo diſhavo po glavi. Diſhave lepi duh je vſo hiſho navdal. To je ſtorila is zhaſtí, hvaleshnoſti ino gorezhe ljubesni do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prid se bo pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na vſo mozh persadeval ſvoje ljudſtvo bogabojézhe ino ſrezhno ſtoriti. Navdáti je shelel Israelze ſ' poboshnimi obzhutljeji ino ſ' pravim ſvetim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal |
| Blagomir puščavnik (1853): | mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in iskren zagovornik vzajemnosti slovanske so |
| Revček Andrejček (1891): | Le zaupaj mi tako zvesto, kakor te jaz ljubim. Pavel (navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta |
| Divica Orleanska (1848): | prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moji hiši in draga mi tovaršica. ” Veselja poskoči Cecilija in navdušena objame Siro: „Dobro, izverstno! Kako srečna boš zdaj, ljuba Sira |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh straní. Konec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | upanje — in vendar je res, kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bral! Mati! polna je bila tvojih naukov, tvojih izgledov. Moja navdušenost bi me bila kmalo izdala; med govorom mi je ušla |
| Občno vzgojeslovje (1887): | afekti: neizmerno veselje, zamaknenje, zanos, gnjus (stud), strmenje, oduševljenje ali navdušenost, ganenje ali genotje, srd (nevolja, jad), sram, kes, srčnost, objest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | najslavnejših epizod carovanja Aleksandra I. — Prebivalci Petrograda so z nepopisljivim navdušenjem sprejeli svojega ljubljenega cara Osvoboditelja. Z ranega jutra so bili |
| Deborah (1883): | V kraljestvo staro izraelski rod? (Svitel dan svane. ) Ruben (svetim navdušenjem). |
| Lohengrin (1898): | ostro uprši na Lohengrina) Kralj, možje in žene. (v največjem navdušenju) Zbor žena. (Miroslav se zgrudi brez zavesti Ortrudi pred noge |
| Lohengrin (1898): | sebi te. (Hitro se vrne v komnato Ortruda v divjem navdušenju plane po koncu. ) Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | se narod k luči vodi, blaži, za resnico, pravico, krepost navdušuje. Kar se tiče pesmi ljubovnega zapopadka, to so neke vmes |
| Sveti večer (1866): | izgled dali, kako imamo za sirote skerbeti. Verlo delo druge navdušuje, kakor sveča druge zažiga. Pustite torej to reč. Kedar dela |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vrhunec svojega razvitka; mladenič začenja snovati vzvišene ideje in idejale, navdušuje se za velike in plemenite težnje. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek. |
| Astronomija (1869): | tukaj določimo najimenitnejše v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére. 16 Razkazek mér. V §. 7. fizikalnega oddelka smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | naprosi, pri ministerstvu notranjih oprav delati na to, da določbe navedene postave, katere že večidel v državah Evropejskih veljavo imajo, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski |
| Fizika (1869): | bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni tok. Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična |
| Fizika (1869): | tem tudi v njem vzbudil električni tok, kteri se imenuje navêdeni (indukovani) tok. To vzbujanje elektrike z navodom (z indukcijo) nas |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | credit« zaznamenovan. Najprej se zapišejo v dnevnik terjatve in dolgovi, navedeni v inventuri. V pojasnilo služi naj naslednji primer: |
| Trtna uš (1881): | Zraven navedenih zvrstij trtne uši zasledili so v Ameriki novo zvrst ali |
| Trtna uš (1881): | ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu prikazni, ki so podobne onim, katere |
| Kemija (1869): | II. Alkoholi in njihove prestvorine. Alkohole imenujemo v §. 142 navedeno vrsto sorodnih spojin, ktere se vse dajo zaznamovati s splošno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in obistje in pozná najtajniše misli predsednikove, živa priča je navedeno očitanje. Tega mu ne moremo bolje dokazati, nego s tem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stopiti noi skues teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI |
| Zlato pa sir (1860): | domišljij dajejo toliko podob, in po noči se oko ne naveliča gledati skalovja, ktero se mu je zdelo po dnevu toliko |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | kamenje za njimi in tudi kruhove drobtine; ko se tega naveliča, začne čoln zibati; to mu daje pravo veselje. Čoln se |
| Bore mladost (1862): | je zibala z ladjo vred pred očmi. Oko se komaj naveliča gledati, kako gore rastejo in padajo, kako se z oblaki |
| Dragojila (1864): | predmet, kterega njegove misli vare in predelavajo. Domišljija se ne naveliča, vsak trenutek novih podob vstvarjati, pa v otožnost ga vselej |
| Žalost in veselje (1870): | svojih tovaršev, fazana pa le ni mogel dobiti. Slednjič se naveliča preganjati ga ter se hoče verniti. Klicati jame tovarše, pa |
| Mahmud (1870): | šepeta z njim in poljublja ga, kedar se pa tega naveliča, prinese ga Mahmudu, kaže mu ga, nazadnje se sladko nasmeje |
| Ljubljanske slike (1879): | sprehajati in po gostilnicah ter kavarnah klatiti se vendar človek naveliča, če je še pri takih močeh, da vse to more |
| Šaljivi Slovenec (1884): | vsakokrat pravi kmet: »Višje, višje! « Naposled se kmet neplodnega ugajanja naveliča ter reče prav čemerno: »No, štruklji so, štruklji, te bova |
| Usoda ka-li (1895): | od nje; mož, kateremu se je udala, se je kmalu naveliča, in kaj ji ostane potem? Hčer, moža in spoštovanje ljudij |
| Zlato pa sir (1860): | Ko je druga ura tekla, sem se pa že verlo naveličal skalnega sedeža, in ker nisem od nikodar čul lajanja lovskih |
| Zlato pa sir (1860): | uznojil ali užejal; da bi se pa samo branja ne naveličal, ti ne morem obljubiti. — Hipoma te postavim na Grintoljico, planino |
| Nemški valpet (1867): | ker za zimo pride. Ko bi bila vedno le pomlad, naveličal bi se je človek. Naša vas je tlako in desetino |
| Luteranci (1883): | mu zaznamovali hrbtišče in kamor je priletela pest in batina. Naveličal se je napósled Knafelj nehvaležnega hoja. Globoko užaljen sklene za |
| Prvi sneg (1886): | je ustvarjen za svet in tudi Mirko se je napósled naveličal svojega samovánja. Ko se je nekega večera ob navadni uri |
| Sama svoja (1895): | Tako so živeli ločeni vsaki za-se. Profesor se je končno naveličal moledovati hčerko, in upajoč, da se sčasom nesloga poravna sama |
| Dušne borbe (1896): | ujemali s proračuni, in ker se je bil njegov oče naveličal dopolnjevati od svoje mesečne plače primanjkljaje, je romal k eskomptni |
| Stari dolg (1897): | dan ter pomnožil podedovano imovino. Letos pravi, da se je naveličal gospodarskega bremena, in oni dan je pri sodišču vse izročil |
| Slučaji usode (1897): | glas svoje nepozabne matere. In tega glasù ni se nikoli naveličal, in ta glas je odmeval v njegovi duši vedno tako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron Nalétel ſe je tih lępih punz tukej okoli vshę navelizhal; on bi ſe sdej rad lepu doma dershal; almeniſh, per |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidit? je na meni vèrſta ? — Si ſe gnadlive Goſpę vshę navelizhal ? Tonzhek. Oh , Neshka ! nikar me ne ſpomni; nję lepota je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je imęl en zhaſs s' njo opravit, pak ſe je navelizhal; sdej ji jeſt bol dopádem. Baron. (hitru) Bòl do — — (ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti praviſh, shéna ? Goſpa. Lubi moſh , vſakdánje lubęsni ſi ſe navelizhal ; ſaj dones boſh mogel ſposnati , de moja lubęsen pruti tebi |
| Zeleni listi (1896): | njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k |
| Arov in Zman (1850): | zdi, zakaj okoljšine so resnične; da so se Turki oblege naveličali, je bil ogotovo, ker je njih narava le za berzen |
| Jerica (1859): | voziti? Kako bi me pogledovali? Kako kmalo bi se me naveličali in se kesali, in kaj bi jaz reva na to |
| Žalost in veselje (1870): | po godu to človeško bivališče, ker so se že nekoliko naveličali dolzega potovanja vedno po gozdih, ter so že zeló želeli |
| Na Žerinjah (1876): | je uvel Gernau po tem, ko so se vsi uže naveličali občudovati krasno okolico, minola je hitro ura za uro. Baronica |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Nič drugega, nego da so se drugod ti gospodje že naveličali in hišne gospodarje že popolnoma obrali. Zvedeli so, da imamo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | tega vsem še posebej njih trud, ker so se nekteri naveličali ter hoteli oditi. Denar je metal med nje ter se |
| Grajski pisár (1889): | bilo mnogo drugače! Ženski z Visokega sta se pa vendar naveličali gledanja; posedli sta na konja in odjahali iz vasi. Vitez |
| Zmota in povrat (1892): | Ljudje, ki so se bili zbrali ter prišli po blagoslov, naveličali so se že, ko je preteklo kake tri četrti ure |
| Jarem pregrehe (1895): | so spoštovali njeno družino. Možje pri Krajcu so se že naveličali čakanja. Mladi ženin pravi Čadniku: »Oče, ali greva? Saj ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta druiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv Shegneise mene navsah krajah skves Boga † ozheta inv sina † noi S. † Dvha Amen |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pride 1313 in na Nemško 80 milijonov. Izmed najboljih okamnin navedemo: Debla preslic, Calamites cannaeformis, pod. 113; od praproti Sigillaria, pod. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jo že popisano v prvem delu mineralogije; toraj tù samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno, pristavši mu paragraf, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sebi kalijum, spada v red silikatov. Izmed druzih kalijevih soli navedemo: Solitar, ki kristalizuje v rombiških stebričkih, navadno pa ga najdemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leska. Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama |
| Astronomija (1869): | 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomehkuži. V šoli pa vidi, da je v mnogih rečeh navezan na lastno moč, katero mu je porabiti. S tem pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podpirati in voditi, nego človeka. Prav za prav je človek navezan na prirodno vzgojo. Da je vzgoja potrebna, to priznavajo vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade |
| Tine in Jerica (1852): | skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela |
| Astronomija (1869): | v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje |
| Astronomija (1869): | nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi |
| Astronomija (1869): | premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi |
| Gozdovnik (1898): | papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola |
| Ta male katechismus (1768): | so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ta pinja shene, ko ima zelo kolo, in ſe navíja, kaKor ura; pa tudi prav naglo in zhiſto ſe vmede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat |
| Fizika (1869): | okrog sebe vrtilna, je pa stvar tako-le: Ako se zmet navije, mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti zmeti |
| Fizika (1869): | 212 Ako se prav dolg, sè svilo opreden bakren drat navije na vreteno, in potem obvije z debelejim bakrenim dratom, skoz |
| Valenštajn (1866): | tebi je vedno bil? Krčmarica. Slepar! Kako me grdó je navil. Več nej ga. Obral me je, pa je utékel, Pustivši |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da naj se uči. Le čakaj, ti bom že uro navil, samo pred oči mi pridi! « »Prijatelj, pusti to; s tem |
| Divica Orleanska (1848): | rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam |
| Fizika (1869): | hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno |
| Deborah (1883): | ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in debel kos govejiga mesa dobro s popram potresi in navleci s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njih potegni in kolešček špeha za njo deni, potem jih navleci in pralno s putram polivaje speci. Zdej nekoliko ostrig, limonoviga |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo (boeuf royale. ) Vsami en koſ govejiga pratnatiga meſa, ga navlęzi to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | goveje meſo na hladno ſapo; potle ga tolzi v' mehko, navlezi ga ſpeham prav goſto. Potle s' moko potręſi, pezi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami en |
| Kuharske Bukve (1799): | 40. Divja raza s' polivko od ſardel. Divja raza ſe navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle |
| Kuharske Bukve (1799): | petelin v' polivki. Divji petelin oſkuben, oſnashen, inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji |
| Fizika (1869): | vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi je srokami utam dime ukupa sue kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. |
| Fizika (1869): | 136. Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa, Klappe. , navpičen. Luft, zrak. Luftbild, zračni prividek. Luftdicht, neprodušen. Luftdruck, zračni tlak |
| Fizika (1869): | 50.) na dve sili: na silo ac, ktera dela kakor navpičen tisek na AB, in na silo cb, ktera je umérjena |
| Rudninoslovje (1867): | pa vse gredo vštrit druge stranske osi, a konca zapirata navpična romboida e vštrit prve stranske osi. Dve i dve sokladni |
| Fizika (1869): | neposredno podpreti; ali podprto je vselej, dokler iz njega spuščena navpična črta gre notri podlage, s ktero se telo tál dotika |
| Rudninoslovje (1867): | omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z |
| Astronomija (1869): | leži v ravni tega papirja, obzor pa in polutnik in navpični krogi stojé iz te ravni, kar se pa v podobi |
| Astronomija (1869): | Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér. Verbindungslinie, zvezna črta, 244. Viertel (Mondes |
| Astronomija (1869): | geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. Navpik, (navpično), senkrecht, 233. Nebelfleck, meglénica, 320. |
| Rudninoslovje (1867): | ob stranéh 6 sokladnih navpičnih ploskev a, i 6 ravnih navpičnih robov, od zgoraj i od zdolaj je pa pokrita ali |
| Rudninoslovje (1867): | prizma (sl.36) (Gleichkantiges sechsseitiges Prisma) ima ob stranéh 6 sokladnih navpičnih ploskev a, i 6 ravnih navpičnih robov, od zgoraj i |
| Astronomija (1869): | Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne rabi nikoli v § |
| Astronomija (1869): | lahko umevno resnico pa porabimo sedaj ne le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav. |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 71 sta spet otopljena robova cc sl. 63 z navpičnima ploskvama vštrit prve stranske osi, zgoraj i zdolaj je pa |
| Rudninoslovje (1867): | bb i b'b' celi, robovi cc so pa otopljeni z navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno |
| Rudninoslovje (1867): | sta oba para robov otopljena, namreč robova bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi, robova cc pa z |
| Rudninoslovje (1867): | Sl. 67 kaže prizmo, kterej sta roba cc otopljena z navpičnima ploskvama s vštrit prve stranske osi; a pokrita je ta |
| Rudninoslovje (1867): | f iz sl. 63) , kterej sta robova cc otopljena z navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno |
| Rudninoslovje (1867): | stranske osi, i onda je na konceh pokrita z dvema navpičnima ploskvama d vštrit daljše stranske osi (sl 53). sl. 53. |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama r vštrit druge stranske osi, robova cc pa z navpičnima ploskvama l vštrit stranske osi. Pokrita je z negativno hemiortoti |
| Rudninoslovje (1867): | 66 so robovi cc sl. 63 — pločaste oblike— otopljeni s navpičnima ploskvama s vštrit prve stranske osi. sl. 66. sl. 67. |
| Rudninoslovje (1867): | 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je |
| Fizika (1869): | bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi pa |
| Astronomija (1869): | AB. Če raste zdaj kot A, mora tudi rasti ta navpičnica, ktero imenujemu tangento (dotičnico) kota A. Kakor se iz tega |
| Astronomija (1869): | bo), Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér. Verbindungslinie, zvezna črta, 244. Viertel |
| Astronomija (1869): | Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. Navpik, (navpično), senkrecht, 233. Nebelfleck, meglénica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja |
| Rudninoslovje (1867): | drugo na drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja |
| Fizika (1869): | ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki |
| Rudninoslovje (1867): | pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej |
| Rudninoslovje (1867): | pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno |
| Rudninoslovje (1867): | osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le |
| Fizika (1869): | med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker |
| Fizika (1869): | Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so vse osi različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se |
| Robinson mlajši (1849): | tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela |
| Čas je zlato (1864): | Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno |
| Oče naš (1885): | Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da |
| Zoologija (1875): | na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molézhi semljo preresujejo. De je pa ta brana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kterih je mogozhe, ſe „ſhe zlo v kréber in navsdol peljati. Na vſe kraje „nesmérjenih deshel ſo shelésne zéſte, po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa vlomil si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver |
| Zoologija (1875): | iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni |
| Grajski pisár (1889): | ali prav takrat je prihitela po stopnicah s prvega nadstropja nizdol mlada gosposka ženska. Bila je to, tako je mislil Jošt |
| Grajski pisár (1889): | položila grofica Suzana bele svoje prste. Lezel je po stopnicah nizdol, ali megla se je vlekla ž njim. V nji se |
| Na krivih potih (1893): | in zveneči glas, ki se kaj dobro zlaga z žuborenjem nizdol črez izprano kamenje hiteče vodice. »I, kje pa tiči danes |
| Pogreb na morju (1894): | jamboru je visel kos razcapanega švedskega prapora. Bil je obrnjen nizdol, kar pomenja mornarjem, da je dotična ladija v nevarnosti. Pozabil |
| Kemija (1869): | bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Fizika (1869): | ali kakor se reče, da je od nje odvisna njegova navzetnost za toploto. Učinki raznega goriva. Zdi se nam djanske vrednosti |
| Fizika (1869): | toplota. Wärme specifische, primerna toplota. Wärme strahlende, žareča toplota. Wärmecapacität, navzetnost za toplota. Warmeleiter, prevodnik toplote. Wärmestrahl, toplotni trak. Wärmetheorie, mechanische |
| Zoologija (1875): | Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa Pavliha bolj natanko v oči pogleda, vidi, de kerčmarica naskriž gleda; zato ji je rekel: „Kam pa glédate, žena; vi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zato ji je rekel: „Kam pa glédate, žena; vi pa naskriž gledate! ” „Oh, de bi te zlodi! ” ga ozmerja kerčmarica. „Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni kje kaj pomankljiviga; ne sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj prav ne gre. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je prav dobro sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko ne prime, ſe mora obteshiti |
| Zoologija (1875): | znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi |
| Na Žerinjah (1876): | v njem. " Družba je pozorna postala, in celo grofinja je navzlic migrêni vstala sè svojega sedeža. Voz, ki je bil v |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | Blätter″, kakor da bi on bil sedel risarju. Bil je navzlic uboštvu in dasi je mogel svoj kruh ves čas sam |
| Agitator (1885): | korakal gradu, tem počasneje je stopal. Ta mož je bil navzlic svojim tridesetim letom kakor dvajsetletni mladenič, ki se zarudi, ako |
| Vanda (1888): | so se stari prednjiki njeni z Nemškega preselili na Kranjsko. Navzlic temu zdaj ne bi marala, ko bi ji soprog bil |
| Vanda (1888): | o domačem njegovem razmérji. Poravnalo se je staro sovraštvo, ali navzlic vsem nezgodam se le ni kesala, da je drugemu dala |
| Kmetska smrt (1890): | se bodem ali pa bodem utonil! « dejal je časih, toda navzlic temu je vendar mirno in ravnodušno hodil čez brv ali |
| Iz sodnih aktov (1891): | sem moral večinoma svoj kruh s poučevanjem drugih glav. Toda navzlic temu, da so mi slabo plačevali pouk, prihranil sem vender |
| Na krivih potih (1893): | da se je pogumno borila zoper skušnjavo, in da je navzlic vsem zvijačam grajščakovim ohranila svojo dekliško čast. O da bi |
| Gospa s pristave (1894): | občevati z Milanom, drugič so jih zadrževali lastni opravki. A navzlic težavam so preiskovalni sodniki dognali, da se je umor zvršil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča |
| Kemija (1869): | razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte |
| Trtna uš (1881): | dolžni, kedar zapazijo znamenja, katera po znanih skušnjah kažejo na navzočnost trtne uši v njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku |
| Gozdovnik (1898): | Estevan de Arečiza za Kučilom, dasi je tolikanj potrebna naša navzočnost v taboru od divjakov obdanem? « »Hm. O tem imam tudi |
| Zoologija (1875): | tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v strast. A tacega poželenja ne vodi razumnost. Delovanje hotenja navzven se kaže v dejanji in v činu. Kjer ni tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na dušo, po drugi strani pa je orodje dušnemu delovanju navzven. Kolike važnosti je živčevje za razvitek psihične delavnosti in sposobnosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more |
| Zlata Vas (1848): | tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo |
| Zlata Vas (1848): | bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa tako |
| Stric Tomaž (1853): | v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel |
| Stric Tomaž (1853): | vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še |
| Stric Tomaž (1853): | somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati |
| Blagomir puščavnik (1853): | da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je šlo tudi po njegovi smerti vse narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse res ne bilo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni |
| Fizika (1869): | tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna |
| Botanika (1875): | se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku hotla, prozh s'tabo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi |
| Genovefa (1841): | njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto |
| Genovefa (1841): | O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara |
| Divica Orleanska (1848): | Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je čas; Naprej! ta glas po vsih krajih gré, Nazaj! pri nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se |
| Čas je zlato (1864): | bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka |
| Valenštajn (1866): | strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje |
| Ta male katechismus (1768): | dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy |
| Ta male katechismus (1768): | njegovi hishi kerstil, inu ſupet sam od sebe v' jezho naſaj se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | padejo, inu so ſhe skorej uſſo muzh ſgubili, k' sprebernenju naſaj se verniti, odunad pak je uſſa njeh nadluga, de so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se is rok aluzhal. Tvoj ſgovar, de nise |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enkrat is uſt ushla, v se namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | unete obras, al zhes en majhenu oppeshajo, inu se vernejo naſaj. Njeh nastanovitnoſt preobeme tu serze, inu kar so hvalle urednu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bosh slavnu premagal, inu koker en premaguvauz is wojvalisha naſaj se podal. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pak je zel sam v' vashi vasi; al vonder usem naſaj je. Al jeſt ſnam she vezh, ked krush- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | spred, inu ſad; al ſôb se ti skorej vezhdejl le naſaj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker ti pravesh: pruti tebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' Lotaryi. On grę zhern v' toplize; pride pak erdezh naſaj. En kuhan rak. Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle mene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni bel revn, inu slab moje dete |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe po eni drugi poti supet v' ſvojo deshello |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak pokoja nanajde, tok on prave: jeſt ſe ozhem ſupet nasajverniti v' mojo hiſho, od kod ſin jeſt vonkejſhov. Inu kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh supet upraſhal: Koga vi iſhete? Ony ſo djali: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je odgovoruv: jeſt ſim vam povędal, de ſim jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym rekuv: koga vi iſhete? ony ſo njemu odgovorili: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je k' nym rekuv: jeſt ſim. Je pak ſtal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga krisha ràspęto podobo? Leta je ta podoba tigaiſtiga Jęsuſa Nazarenſkiga, katęriga niſo ſamy Judje, ampak tudi vy, satajili, inu isdali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji |
| Valenštajn (1866): | prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi skues ta obvaſtna Boga kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano |
| Gozdovnik (1898): | a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz |
| Zeleni listi (1896): | ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali |
| Stric Tomaž (1853): | ne odgovori; kar svoje pisma nezapečatene nazaj dobi, s kratkim naznanilom od sorodnika, da naj se nikar več na njo ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | toliko dolgo, da pride iz Jutrovega nek ptujec z veselim naznanilom. ” Naslednjo nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí kanton so 18. dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v Studenim za odbornike te poddružnice. Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga dopisnika kmetijske družbe za Idríjski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako se |
| Gozdovnik (1898): | pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Schafe. Pogovori vredništva. Gosp. Podgrivarskimu: Radi bi po Vaši prošnji naznanili kako s živino ravnati, kteri se je v kakošnim delu |
| Botanika (1875): | 5 Naj bo za zdaj dovolj, da smo v obče naznanili, v čem da se rastline razločujejo kakor posebne prirodnine od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne |
| Gozdovnik (1898): | uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zaredé v mnogoverstnih delih trupla; treba je tedaj, da nam naznanite, kje je bil kamen? — Dalje prosimo možé po deželi, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v Fr: Ker je treba o Vaši zadevi obširnišega odgovora, naznanite nam kmali, kako se ima adres napraviti, da Vam pride |
| Roza Jelodvorska (1855): | zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki |
| Astronomija (1869): | in PD' P' klónove kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno |
| Astronomija (1869): | odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preživel Oroncij v svetem življenji in pokori; potlej pa je naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zato so se začeli kujati. „Isonzo”, ki je poprej koncert naznanjal in meščane v gledišče vabil, ima zdaj dolgo razpravo o |
| Mahmud (1870): | veselja pijano in možnarji so po bližnjih holmcih občno veselje naznanjali s svojim pokom. Tudi kostanjeviški opat oče Atanazij pride zmagovalcem |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | deca in sivi starčki. Tamo so tožili svetniku svoje gorje, naznanjali mu svoje prošnje, žebrali njemu na čast svoje goreče molitve |
| Luteranci (1883): | zalezovali po svojih skrivnih poslancih bolj imenitne krivoverce ter jih naznanjali višjej duhovskej in deželskej gosposki, in pa da so ustanavljali |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | smo si drug druzemu dopisavali, nadaljujé dijaško prijateljstvo ter si naznanjali svoje ne ravno imenitne dogodke. Ni še minulo leto, ko |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vojakov se je večkrat pretrgala. Ako bi trobárji nam ne naznanjali v jednomér s svojim signalom, takozvanim »Kirchenruf« (počasi) prave poti |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | dôbi pogostoma potikal Omer-beg. Večkrat tudi so nam turški ovaduhi naznanjali slučajno stanišče Omer-begovo. Takrat smo se vedno požurili, kakor smo |
| Vaški pohajač (1893): | gore, jutranje nebo se je jasnilo in rmenilo, zvonovi so naznanjali mlado jutro. Takrat se pred Campljevo krčmo v Pusti Dragi |
| Gospa s pristave (1894): | ter pogledati, kaj dela njen Leopold. Tihi, globoki vzdihi so naznanjali, da trpi močno. Kancelar vstane in se pokloni; tudi vojvodinja |
| Gospa s pristave (1894): | na stolpu; dolgi, zategnjeni glasovi, razlegajoči se po gorskih vrhovih, naznanjali so nenavadne goste. Bilo je pozdravov brez konca, kakor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | da bi znal stan njegov postati nevaren. Dne 30. decembra naznanjalo se je še, da je veliko boljši; novega leta dan |
| Gozdovnik (1898): | Kratek, bliskovit pogled zadene govornika iz Črnotičevih oči, Antilopi naznanjalo, da ga je Črnotič razumel. Antilopa je hotel ko porok |
| Gozdovnik (1898): | krivi! « Dolgo trpeče tulenje, vzdigujoče se po obeh obrežjih, je naznanjalo, da so vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | quod Turcae jam sunt in procinctu progressus facturi. « (Dragi brate, naznanjam ti, da so Bosnjaci že pripravljeni prodreti. — Čudno je, da |
| Zvezdana (1883): | zagrené že prve ure. Torej ne čudite se, če vam naznanjam, da sem se namenil zopet oditi iz rojstnega kraja, kjer |
| Luteranci (1883): | ni drugače, da je dal dušek kamenu na prsih, menéč: "Naznanjam vam, prijatelji, da pokladam nocoj čast vašega načelnika, ktero ste |
| Roka in srce (1883): | pismo novega poroča! Raztrgala je zavitek ter čita: Draga Leonora! Naznanjam ti, da je moja Melita postala danes nevesta z marquisom |
| Šaljivi Slovenec (1884): | 14.) Ker zdaj po leti moj opravek, odmetavanje snega, zastane, naznanjam, da se bom do zime pečal z izdiranjem in zdravljenjem |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | ne imate za tako naivnega, da bi verjel tému izgovoru. Naznanjam Vam tedaj, da pride jutri sodnik sam, zaslišavat priče pod |
| Lepi Tonček (1895): | sam, ki je glasno zaklical: »Za danes smo končali pokoro. Naznanjam vam, da bo naš prihodnji shod v nedeljo na Cikavi |
| Stari dolg (1897): | prejel stari Prašnik to-le pismo: Ljubi oče! Potrtega srca Vam naznanjam, da smo včeraj zakopali mojo ljubljeno mater. Na smrtni postelji |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Blagorodni gospod! Jaz sem sel, poslan iz Šenčurja, in vam naznanjam, da se je sinoči podila velika turška jata nanagloma čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de pred sginejo in de osmina vezh ſape dobi. K. Nasnanje. Travne in vertne ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri navadni mlatvi. Zeſarſka grajſhina v Vösendorfu bliso Dunaja je nasnanje dala, de ſo pri pervi ſkuſhnji v letu 1839 s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe bodo kakſhne oſépenze na njih sapasili, naj od njih nasnanje dajo, sató, de ſe své, zhe ſo prave kosé ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga duha, inu mozhy. Namrezh ta beſeda tædere, stoshiti, ozhe nasnaine dati, koker debi ſe bilu naſhimu Odreſheniku stoshilu sa nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' ſmertjo rineina terdnu gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes teshave, zhes dauke, zhes novize, inu druge rezhy sadoſti nasnaine da, de ſo naſhe ſerze delezh od Boshje vole prozh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus leto ſvojo nar vezhi shaloſt nam je Syn Boshji nasnaine dau, de nikar od veſelia, nikar od pleſſa, inu skakeina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stermite clo do bel'ga dné, Kjer vsáka mermrajočí dalje gre. Naznanje. Unidan ſim nekaj čeških kolovratov iz Českiga dobil, ktere po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, od 1. Prosenca do 15. Svečana 1845 obertniskimu vodstvu naznanje dati: kaj de bo poslal in napovedati, kakosne visokosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati |
| Ta male katechismus (1768): | skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo |
| Ta male katechismus (1768): | Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš; scavnica gre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se najde pravi vzrok. Raztegnenja zvezkov sicer nobena oteklina ne naznanuje, vendar se na zvitem členu večja gorkota zapazi. Šantava noga |
| Fizika (1869): | in dežja. Ker pa tlakomér take premembe že mnogo poprej naznanuje, preden se pokažejo oblaki in dež, zato je on v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem |
| Zoologija (1875): | 2. Pleme pilašev (Serricornia) ima pilaste (kakor žaga nazobčane) tipalnice, ličinke živé v rastlinah in so škodljive. Pokalica (Elater |
| Zoologija (1875): | glavi imajo gosenice na obéh stranéh več pikčastih oči, močne nazobčane čeljusti, hranijo se skoro samimi rastlinskimi tvarinami in so jako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno |
| In vendar —! (1878): | dotiko — da bi se takoj ne govorilo o ženitvi? ! Moje nazore o ženstvu poznaš in ni ti treba praviti, da nisem |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | tega izrednega moža, treba da se oziramo na njegove politične nazore in na zgodovinske razmere tedanje Italije. Še dandanes vidimo pri |
| Ljubljanske slike (1879): | o tem se pogovarja v družbi, in kmalo ima take nazore, toliko vé o človeškem življenji, da človek kar strmí, če |
| Milko Vogrin (1883): | v svojem obnašanji proti njemu kazala drugo mišljenje in plemenitejše nazore. Ko so se teden pozneje Konarski in dr. Vogrin zahvaljevali |
| Milko Vogrin (1883): | pa pečal z gospodarstvom. 'Zatorej itua pa tudi celo druge nazore o njem, kakor pa mi, ki se vedno z njim |
| Milko Vogrin (1883): | do njega, ali ker bi bila z njim gojila enake nazore, temveč iz malomarnosti, ktero je kazala pri njegovem besedovanji. Ni |
| Milko Vogrin (1883): | prijatelj, „imajo na Dunaji o Tebi in Tvojem delovanji krive nazore. Ali bogme, takih predsodkov je težko, včasih celó nemogoče do |
| Vanda (1888): | neke »stanovske« jeze, kadar je nje mož jel nove prevratne nazore razlagati nji, ki je bila tolikanj ponosna na nemško svojo |
| Strte peruti (1894): | katere smo ji morali pošiljati od vseh stranij. Vem, kakove nazore je imela Danica o učiteljskem stanu. Oduševljena je bila zanj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za duševni razvitek, ni treba dokazovati Koliko veljavo bi imeli nazori, izkušnje, ako bi na tem potu dobljene predstave ne ostajale |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora sam delovati ali trpeti; to pa storí, da se nazori, pridobljeni v domači hiši, pretvorijo v globoko ukoreninjene in s |
| Gozdovnik (1898): | Baraha, Oročej. Onima bodi naša nakana skrivna. Če odrinemo, preden nazori, smo drevi že v taborišču. « »Pred nočjo se nam Indijanov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v tej dobi zavisen pred vsem od pomnožitve in popolnosti nazorov; delovanje domišljije se pokazuje sosebno v igri. To vzgojno stopinjo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se ne nahaja v čutnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi bilo, ko bi hoteli gojenca vzgojiti v smislu krivih nazorov, kateri se nahajajo kot jednostranski izrastki na vsakem kulturnem stališči |
| Gozdovnik (1898): | so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in |
| Robinson mlajši (1849): | je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo |
| Robinson mlajši (1849): | se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | t. d. Tudi je vse sadje ali požlahnjeno ali pa nepožlahnjeno požlahnjeno. Požlahnjeno imenujemo tisto, ktero je svojo pervo divjo natoro |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje |
| Tiun - Lin (1891): | nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno |
| Zlata Vas (1848): | župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo |
| Zlata Vas (1848): | ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati |
| Viljem Tell (1862): | Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blu vshę dobru — al jeſt ſe bojim — Nęshka. Nizh ſe neboj. Matizheh je glava! le njega bogej. (vſi gredo. ) DRUGI AKT |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheku. ) Gviſhnu je ſmrękarzhina toshba. Matizh. (k' Nęshki. ) Nizh ſe neboj. Baron. (bere. ) ”Maria Smrekarza Beſchlüſ”ſerinn zu Schwammburg contra N. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Bratèz , ſej pak jutri supet pridemo — Ansh. Nizh naj ſe neboję; ſej jim bo vshę damu ſvetilu — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ) Jemenes ! posna me , — kaj bo ? Shternf. Nikar naj ſe neboje — mi bodo le tudi shenitnu piſmu gori poſtavili — s' Goſpod |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe naboymo, natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu hudobe, koker debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei shaluvati na neha naſh nar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi uſſi laſsji vaſhe glave ſo preshteti. Nekar ſe tedej nabojte. Vi ſte veliku vezh , koker veliku grabzov. Jeſt pak vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtrehah oſnanuvalu. Jeſt pak vam povęm mojim perjatlam: nekar ſe nabojte pred temiſtimi, katiri telu morę, inu po tem nimajo nezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je odgovóril, inu je djal: Goſpód, aku |
| Biblia (1584): | ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli |
| Biblia (1584): | kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu |
| Biblia (1584): | sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD |
| Biblia (1584): | kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti |
| Sacrum promptuarium (1695): | skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan |
| Sacrum promptuarium (1695): | po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe |
| Astronomija (1869): | razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega |
| Astronomija (1869): | da bodo enkrat sozvedja, ki so še sedaj na severnej nebnej polobli, na južnej in nasprotno. |
| Astronomija (1869): | važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika edini |
| Tine in Jerica (1852): | vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla |
| Robinson mlajši (1849): | bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | neisha venzhniga shiviga Boga nabes noi samle kateri je use stvaren inu stuerou kateri use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim oanbeshzhi ozha stvarnik nabes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena |
| Biblia (1584): | ſo hotéli od njega iméti, de bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite |
| Ta male katechismus (1768): | dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu |
| Roza Jelodvorska (1855): | in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | more vse? Vse to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj |
| Maria Stuart (1861): | ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive |
| Valenštajn (1866): | most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge |
| Genovefa (1841): | molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup |
| Divica Orleanska (1848): | rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nam jih pa pošilja, da bi nam z njimi v nebesa pomagal. |
| Revček Andrejček (1891): | Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom |
| Pozhétki gramatike (1811): | ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel |
| Genovefa (1841): | bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu, On more v'yze prit', No tamkei pleihan bit' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Od trupla bau lozhiti Temuzh hiteu veſeu h'Bogu v'Nebeſe priti Bog ga bo h'sebi vseu. 4. O JESUS |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | duhu mormo biti, Taku je JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pili. 4. Pusti ta ofer ô Gospod! h'Tebi v'Nebeſe priti, Inu pred vſim hudim pouſod Naſs obvarvane biti. Tvoju |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti On vſe svoje stvary, No na neha deliti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tisto vſelei, No kader pride ſmertni zhaſs, h Tebi v'Nebeſe vsemi naſs. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Debi svetu vſelei shiveli, Tak Bog ozhe , no sapovei, Sa Nebeſe mi skerb imeli O Bog ! h'temu nam gnado dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'britkusti Naſhe smerti gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti, Inu tamkei veſeliti Se per tebi vekumei. Ta shestnaista |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je zhlovek sa nas postou. 3. Diviza, kir je |
| Sacrum promptuarium (1695): | da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu potroshtaſh, inu naſhe duſhe v' Nebeſse vsameſh. Amen. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teshava; ampak prau moliti, tu je: miſli, inu ſerze v' Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat |
| Ta male katechismus (1768): | ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na veſt, ſe na gleda na duſho, ſena gleda na Nebeſſe, ſe na gleda na peku, ſe na gleda na Boga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga pravizhniga Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu, debi ti timu naſhimu nafletnimu, inu ſmerdlivimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Savpije en ſveti Prerok Jeremias cap. 2. Odrevenite zhes tu Nebeſſe, inu ſe sazhudite. Ali ſhe vezh ſe imamo mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu koker en nar shlahniſhi shaz Nebeſs, inu semle v' nebeſſe na preneſſete? Lnbesnive duſhe! kai pa mi delamo? kie roke |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snali prau shiveti, bomo tudi savupali ſrezhnu vmreti, inu v' Nebeſſe priti. Amen. De oratione Chriſti ad Patrem. Od Chriſtuſove molitve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | umerl, inu s'tabo, is MArio, inu Jeſusam se v'nebesah veselili na vezhne zhase. Amen. Tu, inu uſſe bodi k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke sem toiſto v' ſhivlenju toku lubila, inu v'taiſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah, koker ti modri tega svejta, katiri drugazhi ſhivę, koker se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Petra, inu Majdaleno sanezhuvalla nisem; kedu vę, aku tebi v'nebesah naprejnapojdejo? 3. Naspametnuje uſſe poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanovitnoſte. 2. Resnizhnu moj Syn! nobena tugent nabo v'nebesah kronana, koker ta, katira se le sama, koker se more |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njegov rejnik, inu preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh proshnah ſtury, inu pervoly. Lih tu so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koku pametnu se ti sturil, bosh ti ſhe nekedej v' nebesah videl. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' nebesah taiſtega videl, katire Buh tega myru. Moj Syn! Hodi ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | O moj Syn! aku be ti videl njegov sedesh v'nebesah. O aku be ti njega zhes tolkajn Angelzov v' vezhni |
| Ta male katechismus (1768): | Ni pak ſdej nobedn s' dusho, inu teleſſam ſhe v' nebeseh? Kristus, inu D. Maria njega Mate. |
| Ta male katechismus (1768): | katiri so v' gmajni teh svetnikov, tu je: svetniki v' nebeseh, dushe v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo |
| Ta male katechismus (1768): | ſhe s' tega svejta shli, inu se al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s' zhasam shelej kjekej prishli bodo, ſdej pak |
| Ta male katechismus (1768): | molitva? Sedem, inu so letèe: Ozhe nashi! katire se v' nebeseh; I. Posvetzhenu bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam tvoje |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj pomenejo te perve beſſede: Ozhe nash! kir se v' nebeseh? Te beſſede so en ſazhetek, ali kratke predgovor te molitve |
| Ta male katechismus (1768): | nekol nabodo Boga gledali. Kaj imajo pak svetniki v' nebeseh? Uſſe, karkol njeh serze, inu um poſhelleti more. V' komu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſagvishnu krono vezhne zhaſty prejel, katiro je Buh taistem v' nebeseh perpravel, katiri se bodo na ſemli koker gre, inu more |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega. Lubi moj Syn! to tugent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, v nebesih in na zemlji! « In ta Bog je, kteri te hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, v nebesih in na zemlji! « In ta |
| Blagomir puščavnik (1853): | očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu |
| Ferdinand (1884): | sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega |
| Oče naš (1885): | Oče naš, kteri si v nebesih! „Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ga † Du ha A men. Ozhe, naſh: kir ſi. v'ne bęſ ſeh. po ſvet zhe nu. bo di. tvo je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ga † Du ha A men. Ozhe naſh: kir ſi. v'ne bęſ ſeh. po ſvet zhe nu. bo di. tvo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino |
| Genovefa (1841): | kor angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér |
| Genovefa (1841): | nikoli kaj hudiga ne ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem |
| Genovefa (1841): | matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebęſsa vsel. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebèſa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebèſsa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to voliko gnado Boga smiſam hvaliti, de ga bo v'nebeſsah smiram molil. Şkus zelu lętu ima ta zhlovek v'tem |
| Biblia (1584): | nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi tebi povem: Ti ſi Peter, inu na |
| Biblia (1584): | Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA |
| Sacrum promptuarium (1695): | uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob |
| Sacrum promptuarium (1695): | daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri je v' Nebęſsih. 18. Inu jeſt tebi povęm, de ſi ti Pętèr, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam gnadlivu, de bomo tebe popounima hvalili, inu lubili v' Nebeſſah. Amen. De Chriſti Triſtitia. Od Chriſtuſove Shaloſti. Hymno dicto exierunt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti boſh imeu sa tvoju premagaine enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi moſhne, katire ſe napoſtarajo, en ſhaz, salogo, katiri v' nebeſſah napermanka: kamer ſe tat naperblisha, inu kjer mol naisjeda. Sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krayleltvu: ampak katiri ſtury volo mojga Ozheta , katiri je v'nebeſſah , taiſti pojde noter v' nebeſhku krayleſtvu. Na oſmo Nedelo po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Ta male katechismus (1768): | povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne |
| Divica Orleanska (1848): | možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj |
| Oče naš (1885): | poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče nebeški! daj mi mojo mater nazaj! “ In z |
| Genovefa (1841): | pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę. Matizh. Koliku je ura ? Gaſhper. Edenajſt bo ; (ględa pruti nebęſsam. ) Mejſsez ſhe ni gori. Budalo. Sh — ſhé ga ni. Matizh. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kry tezhi, Ivo jo duſho pojęmati. Ozhe, savupie on, pruti Nebęſsam, Ozhe, ali sabſtójn: leta beſsęda ne bó sdaj ſèrzá tiga |
| Astronomija (1869): | in za sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik |
| Astronomija (1869): | s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Astronomija (1869): | časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje velzhe griesche noi shpot s' zhaſtio pokrije? o ti nabeshka Kraliza Deviza Marija, jas tabe prosim skues tvoje lubs dietze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda |
| Zlata Vas (1848): | kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe |
| Genovefa (1841): | beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi |
| Divica Orleanska (1848): | boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake |
| Maria Stuart (1861): | se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Davida, Turn Slonokoſteni. Hiſha slata, Skrina myru, inu ſprave , Urata nebeſhke, Sgudna daniza, Sdravje tih bolnikov, Perwejſhalſhe vſih greſhnikov, Troſhtarza vſih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | damo. Kokar si od vekumei, Tak ostanesh vekumei. 2. Tebi nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Oſem inu trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei ta kershanski vuk' S'tvojo gnado ti o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali kakú malu je takih, katéri bi to ſvetlóſt njih Nebęſhke otrózhnoſti snali obdershati? Kaku malu jih je, de bi rekli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | varuval, on vaſs je v'vaſhi mladoſti s'mlękam tę nebęſhke modróſti pital: inu potle od debelóſti tę semle, inu od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſi doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri ſe v' Chriſtuſu najdęjo, de ſe zelú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubil, ino ta neprijasnoſt uzhenzov mu ni bila vſhezh. Poln nebeſhke prijasnoſti poklizhe otroke k' ſebi, uzhenzam pa rezhe: „Puſtite otrozhizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Modri svésdoglédzi vezh del menijo in pravijo, de vſe te nebeſhke krogle niſo ſamo naſ rasveſeljevati vſtvarjene , ampak de v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor ſo vſe nebéſhke luzhi, kterih je bres ſhtevila, okrogle, tako je tudi luna |
| Sacrum promptuarium (1695): | per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne gnado da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov |
| Ta male katechismus (1768): | nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi |
| Tiun - Lin (1891): | S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano |
| Pastirski list (1852): | ležalo, ino govori kerstjanom: nasledujte me u kralestvo očeta mojega nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila |
| Pastirski list (1852): | kako skrivnost božjo, ktera je doveršena, da postanemo otroci očeta nebeskoga. Tak vendar je vuzem najvekši med svetki, skoz kterih lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste otroci nebeškiga Očeta (Mat. 5, 44. 45.)“ tako zvesto spolni, tega mora |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | jel ljudi učiti, jim praviti, kako morajo po volji Tvojiga nebeškiga Očeta živeti. — Ljudje pa Ti niso hotli verjeti, niso hotli |
| Roza Jelodvorska (1855): | postali ž njim v veličastnih nebesih vekomaj bivati. Glej! sin nebeškiga očeta je celo svojo sveto rešnjo kri za nas na |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | véste, de se moram z rečmi pečáti, ki so mojiga nebéškiga Očeta? Simeon, stebernik, je v svojim 14. letu ko pastir |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima |
| Genovefa (1841): | dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa |
| Biblia (1584): | nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado |
| Sacrum promptuarium (1695): | sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tudi jaz hočem biti in tako se zopet vidiva v nebeškem kraljestvu. (Hoče svojo roko iz Jankovih izleči. ) Janko (jo trdno |
| Gozdovnik (1898): | s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na nebeškem svodu. Slaba luč, skozi platno mrleča, je kazala, da vodja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi |
| Biblia (1584): | kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak |
| Ta male katechismus (1768): | te sprave? Ke je Kristus na S. Kriſhu sam Ozhetu nebeshkemu ſa nasheh grehov volo gorivofral, inu ke se tudi skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh, katire mene, inu uſſe Svetnike bres prenehanja nasituje v'nebeshkemu ſvelizhanju. En mahi, mu pametim uſhivaj ta svejt, de tebe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu ſe je tudi obernou Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na smiſlimo na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu govoriu: Pater, non ſicut ego volo, ſed ſicut tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo volo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vode obvary, inu vſim virnim kershenikam shivim , inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tam njegóvo ſmèrtno shaloſt vidili, inu njegovo ſèrzhno molitu k'nebęſhkimu Ozhętu saſliſhali. Na trętjo Nedęlo bómo my naſhiga Odreſhenika pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino poboshnoſtjo je Marija pazh v' tempelj boshji ſtopila, ino nebeſhkimu Ozhetu njegoviga edíniga ˛Sina v' narozhji srozhevala, to ſe ne |
| Genovefa (1841): | pomaga, de bi k njemu, k pravſmu in edinimu ozhétu nebéſhkimu ſrézhno priſhli in njegovo oblizhje glédali! Ne posabi tudi kake |
| Biblia (1584): | GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs |
| Sacrum promptuarium (1695): | djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishe S. S. S. troize sedei prosim jas oh moi nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen katierega ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je v' svoji snagi uſſellej gorijemallu, dokler sem bla k' nebeshki zhaſti goriuſeta. 2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus enu shaloſtnu premiſliluvaine smalan, inu naſhu ime v' ti Nebeshki vezhnoſti sapiſſanu biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'zele mozhy. 3. Ko bomo mogli vmreti , Dei ta Nebeshki kruh Tedei vreidnn prejeti, Tak se nabo naſh Duh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' jutru goriuſtanete. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpod Bog, Ozha nebeshki! ſkus JEsusa Chriſtuſa tvojga lubiga Synu Goſpuda naſhiga sa vſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' jutru goriuſtane. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpog Bog, Ozha nebeshki! ſkus JEsusa Chriſtuſa tvoiga lubiga Synu Goſpuda naſhiga sav vſe |
| Divica Orleanska (1848): | na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska |
| Divica Orleanska (1848): | ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu |
| Divica Orleanska (1848): | vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de imamo nebeški mir. 2. Lepo je, de imamo eno vero svojih očetov |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to? To je perva pésmica, ki se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno stanovitin ostati, in vedno boljši biti zamogel. — O Bog, nebeški Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo |
| Deborah (1883): | slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | jim je prineslo mir božji v hišo in pa blagoslov nebeški. |
| Revček Andrejček (1891): | 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ena ſveta molitov, kader ſe svezher ſpat grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta |
| Genovefa (1841): | dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa |
| Genovefa (1841): | ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh, kakor oni |
| Genovefa (1841): | in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do |
| Biblia (1584): | pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci |
| Sacrum promptuarium (1695): | od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni |
| Divica Orleanska (1848): | zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski |
| Valenštajn (1866): | poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſu perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi, v'katiri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kerſhanſki Poſluſhavzi! Kdó je nar vezh notrajnih ſladkóſt, nar vezh nebęſhkih tróſhtov, veſsela ſvętiga Duha, masila gnade boshje, inu zhe ſmęm |
| Tine in Jerica (1852): | Jožek. Ali bi ne smel tudi jaz enkrat z nebeškim očetam govoriti? Mati. Bi, še clo ga moraš jedi prositi |
| Maria Stuart (1861): | vzderžal ni, Z močjo je stopil skoz zaperte vrata, Z nebeškim veličastvom v ječi stal: Tak stopil k meni je nebeški |
| Maria Stuart (1861): | ji roko, dvigni jo iz reve! Ko angel obsijan z nebeškim svitom Prikaži se ji v grobu temne ječe. Burleigh. Kraljica |
| Sveti večer (1866): | Bodi-si da je podoben živali, vendar je bolj soroden angeljem nebeškim. Res je, da v joku na svet pride, da mora |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Molitev po sv. obhajilu: Premišljuj nekoliko časa ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero v njegovo pričujočnost. Zahvali ga za |
| Biblia (1584): | sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati |
| Biblia (1584): | mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem |
| Ta male katechismus (1768): | sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal |
| Ta male katechismus (1768): | sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri zdravji in dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem |
| Roza Jelodvorska (1855): | do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo |
| Maria Stuart (1861): | noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki |
| Ferdinand (1884): | ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih bo shelélo va-nj priti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs |
| Biblia (1584): | drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel |
| Biblia (1584): | vſe kar je imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s' |
| Biblia (1584): | Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te |
| Biblia (1584): | on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi |
| Biblia (1584): | Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en |
| Biblia (1584): | je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na |
| Biblia (1584): | njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela |
| Sacrum promptuarium (1695): | put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od |
| Astronomija (1869): | 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen krog ZH'Z'HZ, je ta krog meridijan |
| Astronomija (1869): | poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla. |
| Astronomija (1869): | DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste na oblinih |
| Astronomija (1869): | kterim kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat pridruži tudi |
| Astronomija (1869): | čez 24 ur na tem istem kraji zopet videli. Na nebeskem globusu je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se |
| Astronomija (1869): | bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in |
| Astronomija (1869): | širokost kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej obli. 42 Nebeski globus. Do sedaj smo popisali in omenili precej veliko število |
| Astronomija (1869): | črte na nebu, in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3, 4, 6 |
| Botanika (1875): | Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik |
| Občno vzgojeslovje (1887): | primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one |
| Botanika (1875): | slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bit' nehali. Mé vošmo skupam še vošit', Al konca bilo nebi; Naj torej h krajcu sam perstav' Kar kdo še voši |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne bil hraneval? Da je nikoli nisem dobil, zdaj tudi nebi imel tako spačenega otroka na glavi. Ne, ne! Bila je |
| Ta male katechismus (1768): | ali aku be eden menil, de je kersten, inu be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le eno minuto, kader be Buh tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam sheleu tiſtiga sa naſhu isvelizheine piti, sizer bi ga nabiu na ſebe vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazhudit, sakaj, aku bi nabiu Chriſtus tiga ſturiu: habitaſſet in infemo anima mea. Govory David |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie |
| Sacrum promptuarium (1695): | krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be bla jeſt uſſe shaze tega svejta imella, be vonder nabla nekol na taiſte moje serze natveſila. Uſſe polahkanje moje dushe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj on pomaga ſlo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko, inu imenitno hvallo ene boſhje porodnize imeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mizam sem billa jeſt reshena, kar be se jeſt nekol nabla vędela, ne fnalla od njega proſſiti. Jeſt sé naspomnem, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu. Jeſt be nabla Mate Syna Boſhjega poſtalla, aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ravnu ſatu sem jeſt zel malu naperjatlov imella, katiri be nabli mene mogli terpeti. Uſſi, katire sem ogovorila, so se toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash |
| Biblia (1584): | tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal |
| Ta male katechismus (1768): | svejtu uwejſhati, ſhvot kashtegati be blu mogozhe, ke b' hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu she ni nezh godilu (ſvunej greha) kar bo Bogu nablu dapadlu. Buh ima svoje zile inu konze , katire zhlovek naſapopade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete inu ves sese dan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham da knabo an zbovak vedou o |
| Ta male katechismus (1768): | ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj |
| Ta male katechismus (1768): | nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je |
| Biblia (1584): | na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah |
| Biblia (1584): | Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj |
| Biblia (1584): | napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar |
| Biblia (1584): | Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | menili de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhje gnade bel k'nuzu sturè, de tvoje pogublenje strashnu nabode. Is enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu krayleſtu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oppravel. Kar je tebi od Boga ſa plazhilu perpravlenu, se nabode tebi na vekumej oduſellu, de be se le ſa en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi pomaga, kader se v' premishluvanju goriderſhish. 2. Nobedn dan nabode tebi prov od rok shl, zhe nabosh svojem dellam |
| Kratkozhasne uganke (1788): | s' tabo na enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grehu umerjesh, vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſemkej tvojo roko, ter poloshi njo v'mojo ſtran, inu nabodi navirn, temuzh virn. Thomash je odgovoruv, inu k'nym djav |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al sakati bel vpehniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi |
| Ta male katechismus (1768): | Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash |
| Biblia (1584): | leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga |
| Biblia (1584): | Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Rajmno prov pridejo meni dobre poshte od mojega Gospoda! Jeſt nabom tebe ſapuſtila, al Hodi ſa mano. XLII. POSTAVA. S. Joſhefa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Letu ſim vam v' pripoviſtah govoruv. Pride pak ura, de nabom vezh s' vami v' pripoviſtah govoruv, temuzh ozhitnu vam bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſh ti meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napoloshim, inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet njegovi Jogri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pred uſſimi zhaſſami ſim jeſt ſtvarjena, inu da perhodne vezhnoſti nabom nehala biti, inu v' timu ſvetimu prebivalſhu ſim jeſt pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſmo mi videli. On pak je k' nym rekuv: aku nabom v'njegoveh rokah prewodenje teh sheblov viduv, inu aku mojega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vojla poſlati, de ſe boſte od njeh naſitili, inu vaſs nabom vezh v'saſramotenje teh Ajdov dav: pravi ta uſſigamogozhni Goſpud |
| Sacrum promptuarium (1695): | hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu: je JEsus k'ſvojem Jogram djav: enu majhenu, inu naboſte mene videli: inu supet enu majhenu , inu boſte mene videli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je tu, de on k'nam pravi: enu majhenu , inu naboſte mene videli: inu supet enu majhenu, inu boſte mene videli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | namorete, imate prov; al takeh, katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres |
| Biblia (1584): | nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa |
| Biblia (1584): | Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj |
| Sacrum promptuarium (1695): | nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator |
| Sacrum promptuarium (1695): | obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati |
| Sacrum promptuarium (1695): | vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker druji aboutni mienejo: ani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posrezhi, shvo noi so vse pramagali: pamerkei moi Kriſtian dakshlehtomi knabosh te boshje gnade sanvzov: vboshiei gnadi noi kdoromi sepamorash nanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Zoologija (1875): | nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. |
| Biblia (1584): | dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi |
| Biblia (1584): | vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim |
| Genovefa (1841): | tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi derv |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Astronomija (1869): | polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi |
| Pozhétki gramatike (1811): | gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga |
| Genovefa (1841): | dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni |
| Genovefa (1841): | sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako |
| Blagomir puščavnik (1853): | besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih |
| Biblia (1584): | pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha |
| Ta male katechismus (1768): | Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja |
| Ta male katechismus (1768): | Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho |
| Genovefa (1841): | vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper |
| Divica Orleanska (1848): | njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je |
| Biblia (1584): | vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj |
| Biblia (1584): | inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu |
| Biblia (1584): | Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de skus Boshio mozh Vſe stvarjenu na sveiti, Inu na Nebi de ta luzh, Kadira dan resſveiti, Svesde, luna, no vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nàr bólſhi, ta nar bogatiſhi Ozhe na semli inu na Nębi vaſs je sdajzi po vaſhim rojſtvi v' narozhje tę nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu |
| Ta male katechismus (1768): | temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo |
| Roza Jelodvorska (1855): | kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču |
| Valenštajn (1866): | vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo |
| Sveti večer (1866): | straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo |
| Astronomija (1869): | le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah |
| Deborah (1883): | v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je |
| Ferdinand (1884): | vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Is go di. ſe. tvo ja. vo la. koker, na. ne bu. to ku. na. Sem li. Daj. nam. dans. naſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Is go di. ſe. tvo ja vo la. koker. na. ne bu. to ku. na. Sem li. Daj. nam. dans. naſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3) Sgodi, ſe, tvo ja, vó la, ko kèr, na, né bú, tó kú, na sem li. 4) Daj, nam, danás |
| Robinson mlajši (1849): | „Kaj to le zdaj delajo moji nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal |
| Robinson mlajši (1849): | poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino |
| Robinson mlajši (1849): | toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga |
| Robinson mlajši (1849): | ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle |
| Blagomir puščavnik (1853): | le vam k dobremu. Pojdite tedaj skupno hočeva krasnega z nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju |
| Astronomija (1869): | kegljiščno oblo. Kdo si more misliti neskončni prostor svetá z nebrojnimi telesi, ki se v njem premikujejo! Vendar pa moremo primerjati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na |
| Sacrum promptuarium (1695): | klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih |
| Lohengrin (1898): | v propast! Miroslav. Oj vi, ki ste pahnili me v nečast! Božji vam sod se je z lažjó prevaril, Zèl vas |
| Lohengrin (1898): | Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite me v službi vaši sveti, Odpadnike pahnite vse v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari |
| Divica Orleanska (1848): | več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | seno iz močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo |
| Tiun - Lin (1891): | so na nekakšnem odru kazale plesalke svoje več ali menj nečedno skakanje, ondu so razgrajali kačji zagovarjalci in glumači, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzu veſſellil, zhe sé le enkrat te naunzne sodbe, inu nezhemerne bojezhnoſte teh ludy premagal. Ta nar porednejshe strah notshe nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mar, koker ſa mene samo, inu ſa mojega Synu. Na nezhemerne, praſne re- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de bom Tvoje in Tvoje |
| Roza Jelodvorska (1855): | te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila |
| Tine in Jerica (1852): | bi ne bil otrok po te poti v napuh in nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne razvadi |
| Deborah (1883): | vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro delo storiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en lep obras, inu s' temiſtem se noter da nezhemernoſte shtemash: ti imash dobre, terdne mozhy, inu te gubish ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezh naposhlushaj, kar poshtenoſti shkoduva, kar k'nezhemernoſte sluſhe, kar zbaſt, inu reſglas svojega bliſhnega preterga. Na okusi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira nezh drugega naſhnelly, koker tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza teh ludy draſhete, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri |
| Rudninoslovje (1867): | na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nazhiſti, inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu koslov kry, inu ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. |
| Biblia (1584): | Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel |
| Biblia (1584): | tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu |
| Biblia (1584): | katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe |
| Biblia (1584): | nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu ſo djali |
| Biblia (1584): | uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria |
| Biblia (1584): | inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene, inu katiri s'mano skupnaſpraula , ta reſſiple. Kader ta nazhiſte duh is zhloveka vonkejgre , tok on ſuhe kraje obhodi, inn |
| Biblia (1584): | poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Kadar bó pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sebi v izrejo ali podučevanje zaupano osebo zapelje, da tako nečisto delo stori ali terpi, in sovodstvo, ako je bila po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter se plača za vsacih 100 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode cukra, nečiste teže 1336 kg, tare 73 kg, po 39 ter plačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobička ima na leto? 13. Neko blago ima 430 kg nečiste teže ter velja 480 gl.; tare je 30 kg, provizije |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50 gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj se vsak pred njim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. take, pri katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo |
| Ta male katechismus (1768): | 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snaſheine shely zhes nas goſpodarit, inu naſh kral biti; ta nazhiſtoſt pravi: jes bom per vas kraluvala. His ego non ſerviam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? na sapelale. Nazhiſtoſt, preſhiſhtvu, vbijeine, vſtreleine, prebodeine, shkodlivi, inu kervavi shudi, nasveſlu zhesdavaine |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jesa tega zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli uſſo nazhiſtoſt, inu obilnoſt te hudobie, inu usemite gori to noter v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsętnoſt, jęso, lakomnoſt, nezhiſtoſt, katęre zhes mene goſpodario, inu vſmili ſe zhes mene, o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' ptujim blagam. Zhe je bogat, je on vùſs v'nezhiſtoſt pogrésen, on hódi od jutra do vezhera okroóg, inu ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomnik, ne en sapravleniz; mene ne lomi ne jesa, ne nézhiſtoſt, ne névoſhlivoſt. Zhe ſim na tę malopridne ludy hud, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h'tatvini, h' kupleinu vkradenih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poprej praveli, inu prizhuvalli. Sakaj Bog naſs ni poklizav k'nazhiſtoſti , ampak k'ſvetuſti v'Chriſtuſu JEsuſu naſhimu Goſpudu. Evangelium S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekar v'poshreſhnoſti, inu pyanoſti, nekar v'poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite Goſpuda JESUSA Chriſtuſa |
| Zlata Vas (1848): | vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shivel. 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shivel. 5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe |
| Zvestoba do smrti (1851): | In vendar ne najde druge rešitve za svojo milinko, kakor nečloveško smert. Torej sklene, da jej hoče sam merzlo jeklo u |
| Krivica za krivico (1859): | v družbi sirovih ljudi, in kterega serce je terdo, dostikrat nečloveško ravnanje zaterlo. Po posebnih naključbah je bil pa vendar v |
| Dragojila (1864): | kristjanov bode deležen, kteri po severni Afriki neusmiljenim Mohamedovim vernim nečloveško tlako delajo. Še hujše ga peče misel, do tjekaj prišedšemu |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | stavi! Njegova hudodelstva, npr. grozno klanje sinigalsko (l. 1502) in nečloveško ravnanje z namestnikom Ramirom d'Orco omenjevaje nikakor ne graja teh |
| Križ na poti (1891): | bi mu jo ovrgel, kaj li jaz! « »Ali to je nečloveško! Saj se mu niste prodali z dušo in telesom! « »Nevesta |
| Pogreb na morju (1894): | morske pene črez krov ter močile mornarje, ki so z nečloveško močjo porijali razpeta jadra ter jih pritrjevali k jamboru, da |
| Bore mladost (1862): | krotke, mile matere. Z zaničevanjem in strupenimi besedami jo je nečloveško pokopal v prezgodnjo jamo. In ti si, kakoršen je bil |
| Bore mladost (1862): | možema: „Potepena človeka! kdo vaju je podkupil, da me tako nečloveško dražita; poberita se iz mojega grada, daleč proč, da ne |
| Žalost in veselje (1870): | mravljišče, da je žalostno poginil, mojega najstaršega sina sta razmesarila nečloveško ter ga pustila na pekočem solncu velike muke terpeti. Vedno |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | za rubljenje kakega reveža. Ker je tako neusmiljeno, večkrat prav nečloveško ravnala s svojimi dolžniki, bi človek mislil, da je le |
| 4000 (1891): | pa so zakrivili ti vpreženci, da se morajo péhati takó nečloveško? « »Veliki hudodelci so! « mi odgovori profesor važno. »Zgolj zločinci so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | V kazinah, čitavnicah, glediših, v besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej domačej deželi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bi se spotikali i govoreč zapletali boječi se, da morebiti nečto prav ne rečemo. V pismu se mora pisati pravilno i |
| Divica Orleanska (1848): | Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je |
| Gozdovnik (1898): | Poprej je moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam |
| Robinson mlajši (1849): | eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi |
| Oče naš (1854): | in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vaša pratika v naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 300 korakov prav varno streljati. — V Cincinati so imele žene nedavnej velik zbor in so se pogovarjale o ženskih pravicah; vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | obiskat. Od tod gré v luko Villa franko, ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ukaz je menda nasledek tistega hudodelstva, po kterem je bil nedavnej profesor dr. Briccio na ulicah umorjen. Pismo iz Milana v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ljubl, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni mestni kasir. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa |
| Divica Orleanska (1848): | kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel sem mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik prov kriſha nadela? S. Andrej; ke svoj krish po ſtrani derſhy. Katir je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | she ſdej pretepajo, inu ſhlofajo, ter si nobena, nobene veſty nadela. Use mene dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le zhakajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu |
| Fizika (1869): | vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnaiſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Tine in Jerica (1852): | Tine. Ko bi le jutri nedelja ne bila! Fajm. Zakaj? Tine. Zavolj drugih oklicov. Fajm. To |
| Tine in Jerica (1852): | pred. Jerica ima zdaj svojiga stariga očeta in — malo dete. Nedelja je. Tine ni šel v cerkev, njegova mati tudi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car na lov se spravlja na planíno, Ter pokliče |
| Čas je zlato (1864): | vedno zmerno delal in za okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nek ptujec z veselim naznanilom. ” Naslednjo nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | denes vsaj ne smejo hudi biti, ker je prva adventna nedelja; ta sveti dan naj ti vsaj mir dadé. To se |
| Astronomija (1869): | sreda črko B, četrtek C, petek D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem |
| Astronomija (1869): | n. pr. vnebohod vselej 40 dní po velikej noči, binkoštna nedelja (duhovo) pa 50 dní. 68 Oseka in plima. Ker razni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Mož, kam pa gremo? « ga vpraša žena. »Vsaj danes ni nedelja, ni somenj; mar si take dobre volje, da nam hočeš |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ene Novíce imela, ki bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge |
| Zlata Vas (1848): | do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših |
| Zlata Vas (1848): | odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo |
| Zlata Vas (1848): | kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola |
| Zlata Vas (1848): | ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi pridejo, ker se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je |
| Tine in Jerica (1852): | to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'sakon ſtopiti ta ſveti zajt, koker od perve Adventne nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele po Velikinozhi. Ta zajt ſe naſme ſvatovſhna dershati. 2. Brani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | le bojiſh kaj sgubiti, takrat ny vezh ne prasnjka, ne Nedęle sa tebe, ne boshje, ne zerkovne sapovdi te vezh nasaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | VI. 9. De my tadanaſhi veſsęli Prasnik tę ſvęte Velikanozhne Nedęle nar popręj k' ſpominu Chriſtuſoviga gori — vſtajenja, drugizh tudi sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan oteklino zmivati. Potem se je začela . Čez 3 nedele sim pa zapazil, da se je v oteklini gnoj nabral |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklino tako dolgo zmivati, dokler ni zdrava. Ako čez 3 nedele oteklina ne zgine, je treba zmivanje opustiti, in kakor hitro |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | (Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in |
| Zlata Vas (1848): | Ožbalt iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši |
| Zlata Vas (1848): | vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v |
| Zlata Vas (1848): | Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na |
| Zlata Vas (1848): | ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga, ki jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visocih in nekoliko obokanih (velbanih) ognjiš potreba ne bilo. (Praški „Nedeljni list”). Konjsko meso zdrava in tečna jed! (Konec. ) Kje pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim |
| Zlata Vas (1850): | resnico govoriti. ” Napravi se tedej eno nedeljo po prazniško; dene nedeljski klobuk na glavo, vzame palico s srebram okovano, in korači |
| Astronomija (1869): | nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep |
| Pozhétki gramatike (1811): | je trébvalo Pretekli dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Ils eurent, ſo imeli, e, e Pretekli doveren zhaſ nedokonzhan. (*) J'ai eu, ſim imel, a, o Tu as eu, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous finîtes, ſte Ils finirent, ſo konzhali, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai fini, ſim konzhal itd. Tu as fini, Il a |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous rendîtes, ſte Ils rendirent, ſo vèrnili, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai rendu, ſim vernil itd. Tu as rendu, Ils a |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil, a, o ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli nedokonzhan. J'ai éte, Tu as été, Il a été, ſim ſi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi jagne, na katirimu ni obeniga madesha bilu. Terpeu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne nar nadoshniſhi! o vſmileni Odreſhenik! o ſlatki JESUS! kai ſi ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JEsuſa Chriſtuſa, katiru nam sdei kashe, sa koga je ta nar nadoshniſhi tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de je ta nar krotkeiſhi Goſpud sa nas punterje, ta nar nadoshniſhi JESUS sa nas greſhnike, ta nar vezhi perjatou sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greh od tiga ſveita. S' katirih beſed vidimo, de tu nar nadoshniſhi Jagne Boshu Chriſtus naſh Odreſhenik ni terpeu sa ſvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar ſveteiſhi Syn Boshji sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi delamo, kader smiſlimo de ta vezhni Syn Boshji, ta nar nadoshniſhi, ta nar ſveteiſhi eno nar krivizhniſhi, nar shpotliviſhi, nar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gaſhper. Zhe je kej faleniga, naj Matizheka primejo. Jeſt ſim nedolshen. Matizh. Gaſhper ! Budalo. G — Gaſhper ! Baron. Al vaſs hudizh moti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus kriv, sakaj ga je hotel proſtiga ispuſtiti? zhe je nedólshen, sakaj ga k' ſhtraſingi obſódi? O |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirzhika ſhe tako ubosiga v' hóſti; ljubi ga, zhe je nedolshen. Ino ravno ták je bil David. Na paſhi per ovzah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi vprizho vſiga ljudſtva roke umije, ino rezhe: „Jas ſim nedolshen per kervi tega pravizhniga, ví glejte! “ Ino vſi ſo savpili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bratje ſo nekaj prav hudiga nékedaj pozheli. Joshef pa, veſ nedolshen mladenezh, ſe tega ni udeléshil; grosa ga je bilo, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako vnet sa vſe dobro, tako mil ino uſmiljen, tako nedolshen bres ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen savoljo dóbriga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi otrpneni lashati letv pomai mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kakv ravno velkv je tvoje S. terplenje inv tvoja S. nadovshna smert katiero si- |
| Genovefa (1841): | ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si |
| Divica Orleanska (1848): | Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi |
| Biblia (1584): | hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8. Sakaj Şyn tiga zhlovęka je tudi Goſpód tę ſabbóte |
| Genovefa (1841): | vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil |
| Zlata Vas (1848): | so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali |
| Blagomir puščavnik (1853): | in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod |
| Ferdinand (1884): | od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On |
| Stric Tomaž (1853): | tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se res niso |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo |
| Tine in Jerica (1852): | je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hvala! Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Straſhna krivíza je priſhla is pleſa. Pa zhe tudi mezh nedolshnimu glavo odſéka, zhednoſt vender ne oſtane bres plazhila, kakor greh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe ne bo mende ſlediti; ino vem, de boſte raji nedolshnimu perſerzhnimu Janesu enaki, kteri je na perſih Jesuſovih ſlonel. |
| Genovefa (1841): | Bólje je zhlovéku v puſhavi seliſha in korenine jéſti in nedolshnimu biti, ko Genovefa — kakor v grofovſkim gradu s Gôlam obilno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zlatarju je bilo zdaj jako žal, da je nedolžnemu fantu toliko krivico storil. Hitro ga zopet k sebi vzame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | rebra in mu pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden |
| Biblia (1584): | Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm, de je tùkaj en vękſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe |
| Robinson mlajši (1849): | še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil |
| Sveti večer (1866): | svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri |
| Genovefa (1841): | preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturili. ſmo supet veliku grehu doperneſsli, ſmo, koker Judesh, to nadoshno kry Synu Boshjiga isdali. Kader je Judesh ſliſhou, de ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le pregreſhiu, kyr ſim nadoshno kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od |
| Sacrum promptuarium (1695): | nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa ſhihraine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pervi ſtarshi v' timu vertu tiga Paradisha ſvojo, inu naſho nadoshnoſt sgubili, kir ſo tamkei to Boshio sapoved prelomili, ſebe, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je shelela, sadoſegla, kader ſo vſi s enih uſt to nadoshnoſt h' ſmerti obſodili. JESUS ni neiſhu obeniga, katiri bi ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe vunder napreſtraſhimo? boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe naboymo, natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi |
| Genovefa (1841): | ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju |
| Genovefa (1841): | andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli |
| Genovefa (1841): | bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim |
| Divica Orleanska (1848): | Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bila. O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna |
| Valenštajn (1866): | Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada |
| Lohengrin (1898): | goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojega ſhivota stregli. 3. Is nobeno rezhjo naobſtojy mejn ta nadolſhnoſt, koker is bresujſdno samo- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz Diviza MAria na ſemli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni mene dans dergazhi videl, koker sem snuzhi bla. Moja nadolſhnoſt ni od perve minute mojega spozhetja nobenega madeſha nad sabo |
| Genovefa (1841): | ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo |
| Genovefa (1841): | slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in |
| Genovefa (1841): | té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko |
| Genovefa (1841): | sémljo sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni |
| Divica Orleanska (1848): | le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik |
| Robinson mlajši (1849): | božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti |
| Ferdinand (1884): | ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | verham miri. Kader se tebi kaj permire, kar tebi nadushy, nadapade, inu je tvoji naturi ſuper, tok rezi ſdajzi: Gospud! nej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plazhala —— ampak zhakej , sdej jeſt tebe praſham, sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade — — — Jak. Imaſh ſpęt prov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praſham, sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade — — — Jak. Imaſh ſpęt prov. Deklè, ti imaſh vezh pameti, koker |
| Kuharske Bukve (1799): | zveta. Enih navadna je, to polivko shefranam rumeníti; al shefran nedopade vſim, inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tire tvoji naturi nadapadejo, koker v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem nekol ſa nje prositi, katiri nothę ſa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še nezavezan, mi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za krepostno hotenje in dejanje mnogo spretneji, nego oni, kateremu nedostaje vsake vsprejemljivosti za lepoto. Glavni pogoj vsej nravstvenosti je vestnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja z gojencem se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Naloga pedagogičnemu vladanju je ta, gojenčevo voljo, kateri nedostaje še pametne uvidnosti kot notranje moči, z vnanjo močjo vzdržati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč |
| Botanika (1875): | in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſvertaj, kar proſtora enu jajze potrebuje, de se tega drugega nadatika. V' lete lukne poſtavi jajza ſapored (ne na ta okrogle |
| Kratkozhasne uganke (1788): | toku, de se njeh nezh, samuzh le lęs te dile nadatika: inu jajza bodo tebi na pollejta dobre, inu ſrishne oſtale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre |
| Pozhétki gramatike (1811): | lubi Nous aimons, lúbimo Vous aimez, lúbite. Ils aiment, lúbio. Nedoverſhen. J'aimois, ſim Tu aimois, ſi Il aimoit, je lubil, a |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous vous repentez, kaſate ſe Ils se repentent, kaſajo ſe Nedoverſhen. Je me repentois, itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli |
| Pozhétki gramatike (1811): | vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil |
| Pozhétki gramatike (1811): | vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen. Je rendois, ſim Tu rendois, ſi Il rendoit, je vrázhal |
| Pozhétki gramatike (1811): | de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que je reçusse, de bi jes prejémal, prejél itd. Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | tombiez, de padate, de padete. Qu'ils tombent, de padajo, padejo. Nedoverſhen. Que je tombasse, Que tu tombasses, Qu'il tombât, de bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je rendisse, de bi vrazhal, vernil, itd. Que tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | trata, basse, niska, grasse. tolſta, debela, maſtna, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga perve vprége, j' aimasse, j' appellasse, jes bi lubil |
| Pozhétki gramatike (1811): | idr. Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je |
| Divica Orleanska (1848): | se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per njemu ſturili: kedu pak mene nalube, ta mojeh beſſedy nadershy. Inu ta beſſeda , katiro ſte vi ſhliſhali, ni moja, ampak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vami męne, de je bogabojezh, inu ſvoj jesik sa ſobmy nadershy, te muzh sapelle ſvoje ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' |
| Gozdovnik (1898): | starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno |
| Divica Orleanska (1848): | obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | splav, na katerem sta stala mož in deček, ki sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in |
| Zoologija (1875): | V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b in c = d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d, ondaj je a |
| Zoologija (1875): | znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 49., 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in |
| Zoologija (1875): | pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ≤ b (§ 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. in 3.), tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b in c |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d |
| Fizika (1869): | v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro |
| Rudninoslovje (1867): | zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna zgoraj negativna polovica. Opomba. Tudi ti liki so dostikrat otopljeni n. pr. |
| Rudninoslovje (1867): | aba i a'b'a' ste pozitivna, a ploskvi a'ba' i ab'a negativna polovica. II. Nepopolnost kristalov. Kristal je popoln, ako so 1. |
| Fizika (1869): | konec stebra se imenuje positivni pol (konica), bakreni konec pa negativni pol. Na téh se namreč nahajajo zbrane protivne elektrike, vzbujene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imajo pozitivno mantiso in negativno karakteristiko; v ta namen odštejemo negativni logaritem od števila, ki je za 1 večje od karakteristike |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so manjša od 1, so pa negativni, in sicer sta negativni karakteristika in mantisa. Logaritme z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vseh pozitivnih števil, ki so manjša od 1, so pa negativni, in sicer sta negativni karakteristika in mantisa. Logaritme z negativnimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napooblaſtę, ampak de so tvoji dushi, inu pameti ſmirej podverſheni. Nagledej na nezh, kar be ſnalu tebe v'sluſhbi boſhji motiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſnivu, ſakaj tu on ſhelly. Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | védnu anajo, toku imajo ſatu svoje plazhilu na nebu prejeti. Nagledej na tu, kar tvoji zhistoſti navarnoſt della, ja boj se |
| Zoologija (1875): | korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo |
| Robinson mlajši (1849): | daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor |
| Robinson mlajši (1849): | tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se |
| Zoologija (1875): | ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih |
| Tiun - Lin (1891): | kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled |
| Gozdovnik (1898): | svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. « |
| Gozdovnik (1898): | nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju |
| Robinson mlajši (1849): | Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu |
| Zoologija (1875): | živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi |
| Ferdinand (1884): | ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da |
| Ferdinand (1884): | nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko |
| Gozdovnik (1898): | babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | bolečine, trohljivost, smrt; ter jih v svojih pesmih ni druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | zaupanja do neskončne modrosti božje po svetu ne vidijo druzega, neg bolečine, trohljivost, smrt; ter jih v svojih pesmih ni druzega |
| Robinson mlajši (1849): | kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | péle, bliso Kauſniza 19. veliki Şerpana ſtare. Blagi Şamoblaſtnik te negodne neſrezhe ne ſveſti ſi, in preſtraſhiti ſe, ſhine rozhno is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérih ſam goſp. Vodnik takó le piſhe: Şmo ſtare Novíze Negodne drobníze, Nam dobri ſo kotje Sa delat napotje; Şe bomo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe, de govedinjo zhediti ljudje zeló is nemar puſhajo. Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is dvoriſh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglejmo na vſe, kar je okoli naſ, ſkorej povſod bomo negudnoſt vedili. Po vaſih je doſtikrat tako neſnashno, de bi zhlovek |
| Gozdovnik (1898): | moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta vedno se premikaj oči trsovni listovni rob. Gotovo pojdejo |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov beriva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil, ker so reči tako revne bilé, izid vojske negotov in berž ko ne bi se bilo vse drugač obernilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | peče, pokončati tako mlado življenje, sosebno ker je dobiček tako negotov. ” Starec ni spremenil resnobnega obraza, merzel |
| Divica Orleanska (1848): | s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti |
| Blagomir puščavnik (1853): | meno, ne puščajte me (dalje) delj v tej strašni mučni negotovosti. Pač res! dolgo že po njem hrepenim, viditi ga. Lejte |
| Blagomir puščavnik (1853): | tih naznaniti, o ne pustite dalje nesrečnega v tej strašnej negotovosti in muki, govorite. Vse vse mi pevejte, tudi nar manjše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojevati, temeljito seznanijo z vzgojo. Vzgoji se je ogibati vsake negotovosti in vsakega nevarnega poskuševanja. Ona nam bodi znanje, opirajoče se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si torej nalogo, da s pomočjo telesnega, duševnega in nravstvenega negovanja privede še nerazvitega, nesovršenega gojenca na ono stopinjo sovršenosti, katero |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in duševno razvito, nujno potrebuje vzgoje. Njegova okornost terja skrbnega negovanja. Da se mu duševni darovi obudé in razvijó, treba je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel |
| Maria Stuart (1861): | Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lohkem serzam prenesl. Bodi dobrutliv is uſſemi, inu is sivnoſtjo nagovore is nezhemer, zhe ſhellish myr imeti. Is enem nagerbanem zhellam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdershi ſvoj jeſik od hudiga , inu ſvoje uſta , de golfie nagovorę. Vogni ſe hudemu, inu dobru ſturi: iſhi myr, inu hiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tovarsh, katire je ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn, inu od telesneh norzhij. 3. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje, ter drugega nagovory koker kar nje dapade, inu ſatorej terpy dusha tolkajn shkode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se more en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor nobena druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sama po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 tedne zaporedoma do mesca |
| Zlatorog (1886): | jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z |
| Sacrum promptuarium (1695): | mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | na to: „Ne, ne tako, ljubi moj! tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čez persi. Prijeten resnoben glas jej je zadonel v uho: „Nehaj, Oroncij, jaz sem tvoja sestra Miriam! ” Strast ga je dušila |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | tem časom popolnoma pri miru. Kakor hitro so jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem le pokril |
| Robinson mlajši (1849): | li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vkup 32 dní. Şpanje terpí vſelej 2 ali 3. dní. Nehajo jeſti, glave sazhnó pokonzi dershati in ſe ne ganejo vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinſka jagoda, de ſe ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrup ino ſhum je zhertil. Toraj rezhe : „Kaj ta rasbota? Nehajte, ino rasidite ſe, Dékliza ni umerla, le ſpi. “ Tedaj ſe |
| Genovefa (1841): | ſhkôſ pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel in s |
| Viljem Tell (1862): | in se po sili zdrževal, stopi izmed množice. ) Poglavar deželni, Nehajte! dalje več ne boste gnali. Ne boste ne. — Le skušnja |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oh, oče, nehajte enkrat me tako pikati! Saj sem vam že povedala ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo- |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen. |
| Oče naš (1854): | mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo |
| Divica Orleanska (1848): | nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi |
| Oče naš (1854): | je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to |
| Oče naš (1885): | je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela |
| Genovefa (1841): | in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zdej več perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe sdei greh delat na nehamo. Kyr pa mi sdei tebe o Goſpud! taku naisrezhenu shaloſtniga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | kry Nar vezh gnad Duſhi stury Kadiru vreidnu prejeti, Na nehamo mi sheleti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali vèrsímo ſhe en pogled, o moji verni, pręjden govoriti nęhamo, na to ràsmeſsarjenu, inu krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt |
| Zlata Vas (1848): | vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine teh lèſha. Nahodi ſa tem svejtam katire je ſhe navajen golufnu andla- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene ureden. Inu katiri ſvojiga kriſha nausame, inu sa mano nahodi, ta ni mene uredn. Katiri najde ſvojo duſho, ta bo |
| Biblia (1584): | mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar |
| Biblia (1584): | LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Gozdovnik (1898): | Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno |
| Ferdinand (1884): | poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mogel viditi naš Vodnik na Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshtva saſlushiu! O zartana ſveta kry, ali ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive duſhe! ali ſe ozhmo tudi mi b'takſhnimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Anasa perpelan biti. Ta duh je biu volen od tiga nahvaleshniga hlapza Malhus, katirimu je blu en maihinu poprei tu od |
| Robinson mlajši (1849): | ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak |
| Robinson mlajši (1849): | nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau, inu isdau: kdu more to veliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa. Koker hitru se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bi ſhiher uſſi shpoti sturili, inu uſſi tadIi dalli. En nahvalleſhne stury sam sebi vezhe krivizo, koker unemu, katirega dar, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu s' rokami mahajo. (okno odpęra. ) Goſpá. (samiſhlena. ) Mene popuſtiti ! — Nehvalęshni zhlovek! Nęshka. (saupije per okno. ) Raven tukej gnadlivi Goſpod po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto krivizo, de ſs Chriſtuſu en puntar napręj poſtavi? Vy nehvalęshni! Ne dęlate vy vſaki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saſlushi vſe letó obene hvaleshnoſti od tebe? Niſi ti en nehvalęshni, zhe ſe ti tudi ne pomujaſh na eno ali drugo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Egiptu. Pa kralju ne more nihzhe ſanj rasloshiti. Sadnjizh ſe nehvaleshni tozhaj ſpomni Joshefa v' jézhi, ino rèzhe kralju: „V' jèzhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsét. Pa tozhaj ſe v' ſvoji ſrézbi ne ſpomni Joshefa. Nehvaleshni, gerdi tozhaj! — 20. Joshef poviſhan. Dve léti potlej je pa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog |
| Valenštajn (1866): | Kako pa to se pravi po slovenski? Trčka. «Mož pravi nehvaležnika ne služi! « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bode se več zgodilo; vzemive tedaj sužnjega, pravega zarobljenca in nehvaležnika, ki se je spuntal in vzdignil zoper najboljšega in najne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkain najovernikah, ampak tudi per tulkain vernih kershenikah sanikernu, inu nahvaleshnu sgublena. Terpeu je to nar vezhi britkuſt, kader je ſvoju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe nahvaleshnu teptali? O Bog nas vari pred tim! temuzh ob kulku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | roshenfarbano reſhno kry, katiro je on preliu, skus ſvoje grehe nahvaleshnu teptajo. O dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi tu od tiga zhloveshtva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ali pruti pa, o koku velika, koku nasapopadena je ta nahvaleshnoſt naſhe navrednoſti pruti naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | temuzh le od ſamih Angelu. Leta je ta ſmerti vredna nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku velika nahvaleshnoſt! Ti ſi ſe nam, inu sa nas zeliga dau, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe ſturjene grehe, na naſho toku veliko pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu |
| Zlata Vas (1848): | in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe |
| Zlata Vas (1848): | nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo |
| Oče naš (1885): | Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 za podlogo, dobimo Logaritmand in podloga morata biti vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | večji od 1; razven tega morata biti podloga in eksponent neimenovani števili. Prvotni pojem potence smo raztegnili v § 39., vzemši |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti |
| Biblia (1584): | tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga |
| Ta male katechismus (1768): | sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se more imeti, vojskuje, inu ſvunej svojeh pot nekol nagre. Zel malu bode tebi pomagalla ena dobra urna vola, zhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | supet Israelsku krayleſtvu gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu polovizo vina s' tikama, de nobena kapla vezh notri nagrę; al vonder ne zel toku is verham, de be zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta |
| Biblia (1584): | nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial |
| Kemija (1869): | Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette |
| Kemija (1869): | skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo |
| Biblia (1584): | Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je |
| Slovenske večernice (1865): | tjè okoli nabrežinske vasí. K desni zdajci se nam razgerne neizmerna mokra morska planota, po kteri belim labudom enako barke razne |
| Razne dela (1870): | začetek trud, okorna beseda detinstva, Tega ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep. Volja poprav vam bodi in skerb, izída ni |
| Gospa Amalija (1875): | čutil, kaj mi je bila. Izročili smo jo črni zemlji. Neizmerna množica jo je spremljevala na zadnjem potu. Tako je preminila |
| Marjetica (1877): | s srebernim ivjem in goro in dolino je krila neprevidna, neizmerna bela odeja. Srakar je na vrtu skoraj do rogovile globoko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kinč novomeške okolice. Na južnej strani uskoškega gorovja odpira se neizmerna raván, raztezajo se hrvatske pokrajine do Zagreba, do Karlovca; na |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | se vara v svojih nadejah in osnovah, ali vendar le neizmerna je moč prirode, človek pozabi let in težav in zopet |
| Arabela (1885): | ramami, upre va-nj svoje zelenkaste oči, iz katerih se je neizmerna srpost usula na Samuela, ter reče počasi: »Ali je toliko |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | bila Metodova vnanja veličina. Skoraj še bolj je bila razumljiva neizmerna sila njegovega vplivanja na ljudstvo, kadar je začel govoriti in |
| Beatin dnevnik (1887): | se, da niso me mamile nebeške sanje, ampak da je neizmerna moja radost najslajša resnica. Jutri — jutri — — »ljubim te,« dejal je |
| Stric Tomaž (1853): | vkljub vsim bolečinam in napotkom. Če ravno so bile muke neizmerne za materno serce, jih je vendar srečno zmagala in ljubezen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da so zadnje leto kaj malo storili. Dela je še neizmerne kupe. Kje so, n. pr. stebri, ktere bo treba izsekati |
| Fizika (1869): | razpadu velike rimske države prišli so v Evropo burni časi. Neizmerne so trume narodov zapustile svoje domóve, in, novih prebivališč iskaje |
| Kemija (1869): | s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§. 32). Neizmerne množine tega plina se razvijajo po nekterih premogovih rudnikih, kjer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je začel s tem, da se je sredina te neizmerne krogle zgostila, da se je storilo jedro, koje se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je |
| Kemija (1869): | in živali in iz gnjijočih tvari, se pa izgubé po neizmernem prostoru, čutiti in kemično dokazati se morejo le tam, kjer |
| Zoologija (1875): | torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu. Mekužce delimo na dvoje, namreč v take, ki imajo |
| Zoologija (1875): | sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh, in vže v mineralogiji § |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki sem poslušal zapeljivca in verjel njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa naenkrat skoči |
| Viljem Tell (1862): | mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej je bilo: vživaj! Vendar spridena in spačena ni bila; neizmerni ponos jej je varoval čednost. Gnjusilo se jej je poželjive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | izvrstno slovensko petje, ki je neizrečeno lepo odmevalo tje po neizmerni morski planoti. Naši pevci bili so zdajci obdani, pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kraj za svoj počitek. Toda poletna noč je kratka; na neizmerni morski planoti pa menda še krajša, in zlasti tam potrjuje |
| Genovefa (1841): | ſposnovavzov kerſhanſtva bolj prijasno podobo oblékla, in ko ſo ſe nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres |
| Botanika (1875): | napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se |
| Ferdinand (1884): | da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče |
| Ta male katechismus (1768): | Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih |
| Fizika (1869): | daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako |
| Kemija (1869): | gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame |
| Botanika (1875): | spiraljka v stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi |
| Zoologija (1875): | §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz |
| Botanika (1875): | nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je |
| Revček Andrejček (1891): | lepo vas prosim! Zvitorog. No, naj bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala |
| Revček Andrejček (1891): | svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj Bog, kako je to lepo! Prosim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo |
| Robinson mlajši (1849): | je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | še 20 korakov je imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst |
| Gozdovnik (1898): | govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b) – a = b, (a + b) – b = a. 3.) Število ostane neizpremenjeno, ako isto število prištejemo in odštejemo in obratno. a = (a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojavljajo v zavesti, obnavljajo se prav po redko zvesto in neizpremenjeno. Največkrat se obnova izpreminja, bodisi da izpadajo posamezni deli predstave |