- gasnica
- gaznica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki
- gaznica
gasnica gasometer Gašper Gat'adhara gattiren gaudebo gaudium gavge gaz gaza Gaza gazela gaziti gda gdr. gebalten gebrannt gebrauch gebrauche gebraucht Gec gedeihen gediegen gefässe gegenstand gegenwartig gehirn Geiger geistiga geistlichen gekornt gekundigt gelb gemeindebedürfnisse gemeinschaftliches gemenge gemuse geneigt general generale generalen generatio Genezar genezareški Genezaret genij genitiv Genova Genovefa genovefin genuerunt genug geognost geognozija geognoztizch geografski geol. geolog geologija geološki georgina gerade Geraldin geranium Gerard gerbsaura gerbstoff German germanski gerst Gertruda geruhen Gervazij gesattiget geschichte geschwindigkeit Gesler geslo gestalten géte gethsemani getranek Getsemani gewaltigen gewicht gewichtstheil gg. gib gibalen gibanica gibanje gibati gibčen gibčnost gibek giben gibko gibkost gibljivost gibniti gift giftmehl gigati Gijeci Gila giltik gimnazij gimnazija giniti ginljiv ginjen giontinitov Giovanni gips Girisha gizda gizdav gizdavost gl. glad gladek gladilen gladina gladiti gladius gladko gladov Gladstone glagol glagolski glaj glänzende glas glaseč glasek glasen glaser Glaser glasilo glasiren glasiti glasnik glasno glasovanje glasovati glasoven glasovir glasovit glasoviten glasrnalerei glasur glauberjev glaubersalz glava glavar glavarjev glavarstvo glavat glaven glavica glavobol glavonožec glaz glaž glažek gld. gledaje gledajoč gledalec gledališče gledališčen gledališki gledanje gledati gledati_se gledavnik glede gledišče gleichkantige gleichkantiges gleichnamig gleichung gleiehkantigevierseitigepyramide glen gleštanje gleštati gleženj glib
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki |
| Fizika (1869): | gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe |
| Kemija (1869): | cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes |
| Zlata Vas (1848): | blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DRUGI NASTOP. Matizhek , v' kmęteſhki ſukni inu klobuku, Budalo , Gaſper , Godzi , inu drugi ſantini s' baklami , katęre ſhe niſo vshgane |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper. (pijen , perneſse eno vbito kahlo s' roshami. ) Kję ſo Matizhek |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski |
| Kemija (1869): | Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena |
| Sacrum promptuarium (1695): | troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50 |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | one zboljšajo le neprijetni duh, brez da bi zatrle škodljive gaze. O krmenju gosenc, ali o polaganju pirja. Razun čednosti, kurjave |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze kraj, kjer je v miru počivalo njegovo truplo. Fabíola je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po |
| Fabule ino pesmi (1836): | gor na kapo. No kersnár je svoleni, Da — — — — — — — — — — — — Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe |
| Fabule ino pesmi (1836): | Pa, vénzerl! v’ préſhi bodi: Boſh moſht nalivat ſhel. Tê, gda ſo drugokrat Koſh préſhari oprav'li, Mi ’s poda bodo prav'li |
| Fabule ino pesmi (1836): | Ledrar, gda ſkos hlazhize Golo kosho kashe. Klobuzhar je tiſtokrat, Gda klobuzhek more ſtav’t Iti gor na kapo. No kersnár |
| Fabule ino pesmi (1836): | kersnár je svoleni, Da — — — — — — — — — — — — Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe. No kozhévar, ſhtazunár, ˛Sitar |
| Fabule ino pesmi (1836): | zhém, Naj megla le pretezhe; Moj zajgar vuro kasat’ sna, Gda ſonze mu ſvetlobo dá; Zhi megla ſonze ſkrije, Tak ſenza |
| Fabule ino pesmi (1836): | gledíſh, Kak veter drevje goni. Nevihte ſe ti ne bojiſh, Gda drugo drevje ſtêre: Zhi ti le s’ liſtjom saſhumiſh, ˛Se |
| Fabule ino pesmi (1836): | ne bi bila, ſe bojím, Lashliv’ga guzha kriva; Pa gda guznim, reſnizhen guzh Je moj, da mam od ſonza luzh |
| Fabule ino pesmi (1836): | Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe. No kozhévar, ſhtazunár, ˛Sitar, reſhetár, metlár Je, gda |
| Fabule ino pesmi (1836): | snaſh mu lash naſhtéti. «« »»Jas tiho ſem, no ne guzhim, Gda ſonze ſe mi ſkriva, Da ne bi bila, ſe bojím |
| Fabule ino pesmi (1836): | 34. Ovza ali prava dobrotlivoſt. »˛Si vékſhega dobrotnika Gda vidil med shivadi, Kak naſ? « je pzhela pitala Zhloveka. Po |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Stopi ſem, No priſegni na glash vina, Da zheſh guzhat’, gda boſh sinil Dneſhni den. Da ſi s’ rokoj hitro ſegnil |
| Fabule ino pesmi (1836): | roke dá; ˛Si miſli: Gdo vé, jêli Bom vidil tebe gda? Pojb she pri vratah zhaka, No da je Herzog priſhel |
| Fabule ino pesmi (1836): | verjeti: Toto zhaſt mu vſaki dá, Ker je njega vidil gda, Klojze ’s léſe vseti. Eno ſkoro sabil ſem; Puſt’te |
| Fabule ino pesmi (1836): | vzhaſih ſivi ſo , Vzhaſih pa r’jávi. Gdo bi miſlil gda na to, Da ſi on napravil bo ˛Sam sa ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | reſnízo! ˛Sem jas mu ſtoril, gdo to vé, ˛Sem ſtoril gda krivizo? To ne; pa nekaj druga ſe Je tote dní |
| Fabule ino pesmi (1836): | gré. Denog je sapóved dana, Kakſhe ne b’lo zhuti gda: Zeſar ſam jo je osnana, Da jo vſak Kinésar sna |
| Fabule ino pesmi (1836): | vino Pri ſtarih je b’lo Veſelje edino, Vkup priſhlí gda ſo. ˛So v’ ſmehi no v ſhali ˛Si krat’li |
| Fabule ino pesmi (1836): | prijasnoſt najna bi ˛She dugo lét terpéla! Pa ravno sdaj, gda to shelím, Na tihem eden rezhe: ˛Se ne boſh vezh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſamo ſe je bal; V ſerzi ga je ogenj shgal. Gda na to je miſlil: Kaj, zhi bom k’ ſoldatom vset |
| Fabule ino pesmi (1836): | priti shuzh? Lipa! ti ſpiſh zélo simo, ˛Se ne gibleſh, gda grém mimo, Krivez vzhaſi te sbudí. Pa, da shvéngli ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſuha. Vſaki kruh jeſti zhé Vſak pa delat’ nézhe. Nékemi, gda delo své, ˛Stopi mras med plézhe. »Mene dregétez ma, Ne |
| Fabule ino pesmi (1836): | le ti boſh hvaleni. Bog je tebe réſen ſtvaril Tè, gda druge séliſha; Pa le posno je samaral Zhlovek duha tvojega |
| Fabule ino pesmi (1836): | guzhiſh;«« No s’ repom ga ſhegezhe: Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda koſt je tézh’la v’ gerli, No ſhterk te vrazhit |
| Fabule ino pesmi (1836): | vteknem, No tezhem hitro, kak hajduk, Pa vzháſi ſe potêknem. Gda pridem k’ tebi, pervo je, Ponishno te posdravim: Dopuſti meni |
| Fabule ino pesmi (1836): | plot: Zhakaj, jas ti bom goſpod! Jager padne ’s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | die homiletiſche die älteſte, von den heiligen Vätern faſt ausſchließlich gebraucht, und eben dadurch uns geheiliget. Sie empfiehlt ſich eben ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Form Können die gedachten homiletiſchen Predigten nicht nur als Frühlehren gebraucht, ſondern auch als Spätpredigten verwendet werden. Nach Umſränden kann ganz |
| Valenštajn (1866): | vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali so poprej drugače. Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder |
| Valenštajn (1866): | Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik |
| Robinson mlajši (1849): | priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti |
| Kemija (1869): | rdečkasto nagibljojoča kovina nahaja se v prirodi skoro zmerom samočista (gediegen); vendar je ni nikjer obilno, niti nima posebno veljavnih lastnosti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec, plavi, Eisenblau, 52. ,, zeleni, Grüneisenstein, 52. ,, črni |
| Fizika (1869): | Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug |
| Fizika (1869): | kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals). |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | grosse Gehirn, moždani, das kleine Gehirn, moždanci) prej razumeli: možgani, nego možjani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | grosse Gehirn, moždani, das kleine Gehirn, moždanci) prej razumeli: možgani, nego možjani. Da večina res govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu |
| Kemija (1869): | Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ihre Lehren dem Vilke ertheilten. Ihre Vorträge liefern Muſter der geiſtlichen Beredſamkeit, denen nachzukommen ſich jeder chriſtliche Lehrer nie genug beſtreben |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | diees Buch besonders bey der hochwürdigen Geiſtlichkeit, bey den eigentlichen geiſtlichen Vätern ihrer Gemeinden, eine liebreiche Aufnahme finden, und recht viele |
| Rudninoslovje (1867): | so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati |
| Kemija (1869): | 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna mera števil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik števil |
| Kemija (1869): | oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je |
| Kemija (1869): | 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget |
| Astronomija (1869): | Načrtan, gezeichnet, 236. Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier, glodalka. Nagnjen, geneigt. Naplav, Schwemmland. Naphta gl. Steinöl. Nasad, Absatz, Ablagerung. Nasipina, Schutt |
| Valenštajn (1866): | šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi |
| Valenštajn (1866): | fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka |
| Valenštajn (1866): | dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na ramo nasloni). Ali veš |
| Oče naš (1885): | Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolska je bila svobodna, in ko je dva dni pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še |
| Valenštajn (1866): | Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec |
| Valenštajn (1866): | Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast |
| Valenštajn (1866): | na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i |
| Valenštajn (1866): | plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov. |
| Oče naš (1854): | v španiolskim jeziku, to vse je, kakor se je vidilo, generalu dopadlo, in posebno, ko je general zvedel, da je Nace |
| Valenštajn (1866): | Čul sem, da v Lincu je bolan obležal. Kornet. Pri generalu je v Globokem že Dva dni. Junakov vrlih že imáta |
| Oče naš (1885): | v španjolskem jeziku, to vse je, kakor se je videlo, generalu dopadalo, in posebno, ko je general zvedel, da je Nace |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in |
| Botanika (1875): | veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi Galilej- |
| Biblia (1584): | ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski |
| Slate jabelka (1844): | s’ Bogam priſhli. « — Tako uzhi ſ. Vinzenz. ˛S. Katarina is Genue je dobro ſposnala hudobijo zhloveſhke volje, torej je tako rekla |
| Slate jabelka (1844): | kdo sopergovori. « — Tako pravi ſ. Vinzenz Fereri. ˛S. Katarina is Genue je v’ tem nar vezhi veſelje najdila, ſvoje miſli, ſvoje |
| Slate jabelka (1844): | ne samogle oſtraſhiti in odverniti. « — Toko piſhe ſ. Katarina is Genve. To ſo vſi ſretniki dobro sapopadli, sato ſo ſi sa |
| Slate jabelka (1844): | ſami ſebi ampak le Bogu shiveli. Poſtavim ſ. Katarina is Genve je is ſerza in po pravizi rekla: Zhe ſim shiva |
| Genovefa (1841): | omóten ſem ter tje mézhe in s ſtraſhnim tuljenjem sbeshí. Genevefa je sraven ovze pokleknila, ji nekoliko mléka v gobez vlíla |
| Genovefa (1841): | veſèlja ſpomniti in veſéla in bres ſkerbi biti kakor ti! ” Genevefa je iméla sdaj vſaki dan leſník drobníz, hruſhiz, shiru, leſhnikov |
| Genovefa (1841): | ſe bóde mar ſvét pogrésnil? ” —„Nak', ljubo déte! ” je rêkla Genevefa. „Zhe ſva pobóshna in dobra, naju imá Bóg védno rad |
| Genovefa (1841): | dober je, pazh Bóg! O pojdite le ſim in pogléjte! ” Genevefa je ſhlà tje. „Ali vidite? ” ji rêzhe. „In glejte! Ta |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko |
| Genovefa (1841): | priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila |
| Genovefa (1841): | dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje |
| Genovefa (1841): | pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé |
| Genovefa (1841): | O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v |
| Genovefa (1841): | ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki |
| Genovefa (1841): | s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav |
| Genovefa (1841): | nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno |
| Genovefa (1841): | Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú |
| Genovefa (1841): | s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno |
| Genovefa (1841): | na vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim |
| Genovefa (1841): | je vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo |
| Genovefa (1841): | vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor |
| Genovefa (1841): | je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote |
| Genovefa (1841): | bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej |
| Genovefa (1841): | obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je |
| Genovefa (1841): | na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih |
| Genovefa (1841): | ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo |
| Genovefa (1841): | in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko |
| Genovefa (1841): | Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe tudi, kakor je shé otrózhja |
| Genovefa (1841): | tém ſam pri ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de |
| Genovefa (1841): | daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je |
| Genovefa (1841): | zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj |
| Genovefa (1841): | v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in |
| Genovefa (1841): | luna poſvitila. Malo ſvitlôbe dnéva ſkosi majhno shelésno mrésho in Genovefina ſvitlobéla obléka je grôso, téga ſtraſhniga kraja lé ſhe bôlj |
| Genovefa (1841): | jo je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni |
| Genovefa (1841): | jemáli, in ſhe terdoſerzhni moshjé ſo vzhaſih kakor otrozi jokáli. Genovefina poboshnoſt, njeno terpljênje, njéna poterpeshljivoſt; njéne beſéde in njéni sglédi |
| Genovefa (1841): | po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo |
| Genovefa (1841): | to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil |
| Genovefa (1841): | tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo |
| Genovefa (1841): | jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa |
| Genovefa (1841): | sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj |
| Sacrum promptuarium (1695): | timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut |
| Robinson mlajši (1849): | arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija. ) Ako se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Nauk o okamninah. To vse vkup nam dá elemente geognozije. Obravnavši to moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje, o |
| Mineralogija in geognozija (1871): | o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delu mineralogije; toraj tù samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno, pristavši mu paragraf, v kterem je popisano. 2. Zmesi |
| Zoologija (1875): | vže v mineralogiji §. 127 smo povdarjali njihovo imenitnost za geognozijo. Tudi so ondi v §. 150 in dalje imenovani in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da |
| Zoologija (1875): | vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil |
| Botanika (1875): | Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled |
| Astronomija (1869): | 315. — praktična, 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon |
| Fizika (1869): | Flasche, 165. Licht, svetloba. Lichtstrahl, svetlobni trak. Linie, črta. Linie gerade, ravna črta. Linie krumme, kriva črta, krivolja. Linse, leča, 138. |
| Valenštajn (1866): | Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik. Več poslancev |
| Valenštajn (1866): | zve ničesar knez. Zdaj idite — Al pride Deverú I Makdonald? Geraldin. Zdaj precej tukaj bosta. (Odide. ) |
| Valenštajn (1866): | PETO DEJANIJE Butlarjeva soba. Prvi nastop. Butlar. Četnik Geraldin. Butlar. Dragoncev izberite korenjaških Dvanajst, i sulice jim v roke |
| Botanika (1875): | je tudi vrh Črne prsti v Bohinju rastoča srebrnolista krvomočnica (Geranium argenteum). Posebno se pa sadé v lonce od predgorja dobrega |
| Botanika (1875): | pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava krvomočnica (Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne prsti v Bohinju rastoča |
| Botanika (1875): | listi. Izmed pri nas divje rastočih ste najlepši travniška krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava krvomočnica |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi, de sta tudi ta |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je vse do zdej po sreči izšlo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard zopet pri svojim bratu in svakinji. Kakor so se vsi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | preslepljen bil. Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | znal dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nesramnica iz pohlepa po dnarjih vse, kar je slišala, hudobnimu Gerardu prenašala. On ji je vselej zopet nove povelja nakladal, ktere |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Telesam v cerkev nazaj spremili. Celi dan je Hirlanda pri Gerardu ostala, in vse mogoče storila, s komur je le količkaj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tako prijazno obnašal. Hirlanda to brez vsiga sumničenja enkrat clo Gerardu potoži, kteri ji je pa dozdevno dobri svet dal, naj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | napravila. Pa ravno to obnašanje se je Artu čudno zdelo; Gerardu pa Artova sumnjivost dopadla. Eniga dné je znal Gerard z |
| Kemija (1869): | 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige |
| Kemija (1869): | mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo |
| Robinson mlajši (1849): | obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž |
| Viljem Tell (1862): | otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda |
| Viljem Tell (1862): | obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem |
| Robinson mlajši (1849): | rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Boštjan! Sveti Janez in Pavl! Sveti Kozma in Damjan! Sveti Gervazi in Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sebastjan, S. Janez in Pavel, S. Kozma in Damjan, S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. marterniki, za |
| Kemija (1869): | Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Lehre in abwechſelnder Form eines Gebethes, einer darauf paſſenden kurzen Geſchichte, oder in Form eines heiligen Ergußes religiöſer Gefühle und Wünſche |
| Življenja srečen pot (1837): | 8. Broſch. 50 kr. Eichhorn (P. Ambr. ) Beiträge zur ältern Geſchichte und Topographie des Herzogthums Kärnten. 8. II. Bde. Broſch. 1 |
| Življenja srečen pot (1837): | den Plan von Klagenfurt. 8 Broſch. 1 fl. 48 kr. Geſchichte der ſeligen Hemma, Stifterinn von Gurk. Nebſt einer kurzen Beſschreibung |
| Fizika (1869): | Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost, enakošna, gleichförmige Geschwindigkeit, 54. Hitrost, končna, Endgeschwindigkeit, 55. |
| Fizika (1869): | gleichförmige Geschwindigkeit, 54. Hitrost, končna, Endgeschwindigkeit, 55. Hitrost, pojemálna, verzögerte Geschwindigkeit, 54. Hitrost pospeševana, beschleunigte Geschwindigkeit, 54. Hitrost raznolika, različna, ungleichförmige |
| Fizika (1869): | Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost, enakošna, gleichförmige Geschwindigkeit, 54. Hitrost, končna, Endgeschwindigkeit, 55. Hitrost, pojemálna, verzögerte Geschwindigkeit, 54. |
| Fizika (1869): | 54. Hitrost pospeševana, beschleunigte Geschwindigkeit, 54. Hitrost raznolika, različna, ungleichförmige Geschwindigkeit, 54. Hitrost srednja, mittlere Geschwindigkeit, 56. Hitrost začetna, Anfangsgeschwindigkeit, 54. |
| Fizika (1869): | 54. Hitrost raznolika, različna, ungleichförmige Geschwindigkeit, 54. Hitrost srednja, mittlere Geschwindigkeit, 56. Hitrost začetna, Anfangsgeschwindigkeit, 54. Hladilnik, Kühlapparat, 115. Hlap, Dunst |
| Fizika (1869): | Endgeschwindigkeit, 55. Hitrost, pojemálna, verzögerte Geschwindigkeit, 54. Hitrost pospeševana, beschleunigte Geschwindigkeit, 54. Hitrost raznolika, različna, ungleichförmige Geschwindigkeit, 54. Hitrost srednja, mittlere |
| Viljem Tell (1862): | Gesler. Kdo pravi, da se šalim? (Stegne se med veje, ki |
| Viljem Tell (1862): | Rudolf. Al narod ima vender svoja prava — Gesler. Na ta zdaj misliti nikakor ni! — Reči se imenitne snujejo |
| Viljem Tell (1862): | Gospod namestnik, milosti iščíte Od Boga! Vi ste smrtno ranjeni! Gesler. Le-tá je Tellov strel. (Pade raz konja v naročje Harasu |
| Viljem Tell (1862): | Lica. Herman Gesler, cesarski namestnik v Švicu in Uriju. Verner, baron Atinghausen, praporšček |
| Viljem Tell (1862): | Ostrost pretrda Namena ne doseže pravega, Tetiva prenapeta rada poči. Gesler. Molčite, dokler vas ne vprašam. |
| Viljem Tell (1862): | Žena poklekne pred namestnika. ) Armgarta. Usmiljenje, gospod Namestnik! milost! milost! Gesler. Kaj se mi Na pot postavljate na cesti? — Strani! |
| Valenštajn (1866): | Stotnika Deverú i Makdonald. Makdonald. Tu sva, tabornik. Deverú. Naše geslo? Butlar. Bog Ohrani carja! Oba (se umekneta. ) Kaj? Butlar. Ohrani |
| Valenštajn (1866): | I mlinska tudi, če jim daš le geslo, Od zadaj lehko primejo sovraga, Vgnjetó ga v mesto, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | bode storiti tudi v pričujočem letu — tudi vkljub takim, kterim geslo je razpor! — (Silvestrov večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | caritas! — pod tem ščitom nam je lahko složnim biti za geslo naše starodavne „za vero, dom, cara. ” To, prečastiti Gospod! so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | veselí, ker me je za svojega zastopnika izbral narod, čegar gêslo je v soglasji z mojim: „vse za vero, dom in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | koraka proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu geslo, pustijo ga iz mesta. |
| Rudninoslovje (1867): | Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi |
| Rudninoslovje (1867): | ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali še več robov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhly na olsko goro, Et veniunt in prædium, cui nomen Gethſemani. inu ſo pershli v' en vert, katirimu je ime Gethsemani |
| Kemija (1869): | 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamu preſtraſhen, ampak tudi stoshen je biu v' timu vertu Gethsemani Chriſtus naſh Odreſhenik, koker govory ſveti Marcus cap. 14. cæpit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſuvaine, peheine, inu tepeine, kader ſo nega s' tega verta Gethsemani, inu po tem od ene ſodne hiſhe do druge svesaniga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je supet per timu naſha sanikernoſt, Chriſtus v' timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa ta Syn Boshji s' ſvoimi Jogri v' ta vert Gethsemani perſhu: Cæpit pavere, je on mozhnu preſtraſhen gratou. Ali kai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Isvelizher je s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani vezhkret sahajou, debi on od nepokoja tega meſta, inu od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus od tih Judov vlovlen, svesan, inu s' tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu je ſhou na ta olski hrib v' ta vert Gethsemani, ampak ſe je tudi tamkei sa en luzhai delezh od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Gethſemani. inu ſo pershli v' en vert, katirimu je ime Gethsemani. Et aſſumit Petrum, & Jacobum, & Joannem, & cœpit pavere. Inu je h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine sproſila. Ti vpyeſh s' tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim, de ti h' nam vpyeſh: ut ſpiritu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſſedah mormo mi dvei rezhy v' ſpomin vseti, ta vert Gethſemani, inu Chriſtuſovu preſtraſheine. Mi vemo, de ſo naſhi pervi ſtarshi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | semlo. Pogledeimo to shaloſtno podobo naſhiga Odreſhenika v' timu vertu Gethſemani, katira je pouna te nar sveſteiſhi, inu nar vezhi lubesni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhe bi bilú potreba, tudi s'naſho kryvjó pogmęrali. V Gethſemani saględamo my dvoje shaloſtnu pèrgodenje. 1. To ſvęto shaloſt Jęsuſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes potok Zedron v' ta kraj Gethſemani. Zhes potok Zedron, pravio Vuzheniki je hotèl naſh Isvelizhar sató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie |
| Kemija (1869): | 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. |
| Kemija (1869): | najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih |
| Kemija (1869): | dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Kemija (1869): | 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Kemija (1869): | nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila |
| Fizika (1869): | prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro |
| Fizika (1869): | Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo |
| Fizika (1869): | je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do |
| Zoologija (1875): | in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo |
| Zoologija (1875): | do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline |
| Divica Orleanska (1848): | spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se |
| Fizika (1869): | mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo |
| Fizika (1869): | izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi. |
| Fizika (1869): | za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo |
| Zoologija (1875): | animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu |
| Zoologija (1875): | vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo |
| Zoologija (1875): | ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in |
| Fizika (1869): | 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. |
| Fizika (1869): | s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te |
| Fizika (1869): | se vsi v ravno tisti čas spet nazaj vrnejo. Tako gibanje imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje |
| Fizika (1869): | del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego |
| Fizika (1869): | tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ |
| Fizika (1869): | držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako |
| Fizika (1869): | proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno |
| Zoologija (1875): | slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje |
| Zoologija (1875): | s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh |
| Fizika (1869): | Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju |
| Fizika (1869): | bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da |
| Botanika (1875): | in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče |
| Fizika (1869): | se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona vodoravno dalje, da je ne bi držala |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale |
| Gozdovnik (1898): | Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je |
| Fizika (1869): | za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji gibati, imenujejo se živali, njih znanost pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari |
| Fizika (1869): | in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo |
| Fizika (1869): | rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih |
| Fizika (1869): | dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa |
| Zoologija (1875): | živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo |
| Zoologija (1875): | vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče |
| Zoologija (1875): | večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bisolit so zvrsti amfibolove, kristalovane v prav tankih iglicah. Najbolj gibčne asbestove zvrsti vežejo s predivom ter tako stkavši oboje vkup |
| Zoologija (1875): | noge in celó krila, in niso nič manj živahne in gibčne, nego popolna žuželka, kateri so tudi vže jako podobne. Z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko |
| Rudninoslovje (1867): | razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od |
| Zlatorog (1886): | ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj |
| Rudninoslovje (1867): | klati, nekteri le v eno mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive |
| Zoologija (1875): | tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč |
| Zlatorog (1886): | Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica |
| Botanika (1875): | ali rahlo, strženasto, votlo, cevasto leseno, vlaknato, zelnato, mesnato, sočnato, gibko, krhko, krepno, trtasto, šibko, omahlo. Gledé svoje meri se deblo |
| Zlatorog (1886): | glasno takt nabíja. A véverka po deblu, glej! Dreví se gibko, spretno; Ž njo skače polh od vej do vej Prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | živčevja. Razne kosti so med seboj vezane nepremično ali pa gibko. Mišice so ona rudeča, krvnata in vlaknata tvarina, katero navadno |
| Fizika (1869): | Beutel in der Mühle, mikec, sito. Bewegung, gib, gibanje. Biegsamkeit, gibkost. Bild, podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba |
| Botanika (1875): | gibki; če se voda iz njih izgubi, pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70 |
| Zoologija (1875): | Po večem delu ga sostavljajo mišice, ki mu dajó veliko gibkost. Jezik razdeluje, meša in potiska pod zobe jedila, jih potem |
| Fizika (1869): | drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse |
| Divica Orleanska (1848): | viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſlajo. Ena mala gartner’za Pita : »Véſh ti, pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém, da vſaka roshiza Tudi gift, kak ſlajo |
| Fabule ino pesmi (1836): | pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém, da vſaka roshiza Tudi gift, kak ſlajo, ma; Jas le sisam ſlajo. «« »»Véſh pa tudi |
| Fabule ino pesmi (1836): | pa tudi, gartner’za! Da tud’ ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo |
| Fabule ino pesmi (1836): | je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij ſlajo! «« __________ |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij |
| Kemija (1869): | žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſir naredò, Snaſh doſti vſiga 'méti. ” Tud' vbogi oſel giga mu : „Ak nimaſh s kom vositi, Goſpod savkashi, hozhem vſe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dva preroška mladenča. ” Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijeci |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | od dobičkaželjnosti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, leti Gijeci za njim, ino mu reče: „Moj gospod me pošlje, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je ta imenitni gospod dobil zdravje ino vero v Boga. Gijeci, Elizejev služabnik, pa ni bil tako čist od dobičkaželjnosti, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor |
| Gozdovnik (1898): | to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega |
| Gozdovnik (1898): | je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih |
| Gozdovnik (1898): | Oglasil se je bil pri meni človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom |
| Revček Andrejček (1891): | Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar lepšiga v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gimnazija, g. Miroslav Rigler , za nadzornika Štajarskih, Krajnskih in Koroških gimnazij izvoljen. Smešnica. Krajnski jezik in krajnski kraji so mnogim ljudém |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | jeziku niso bila vrata odprta v nobeno izmed obéh slovenskih gimnazij, in če se je kaj zarad tega v kratkem zgodilo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Nj. veličanstvo polajšek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom pasameznih gimnazij, da v učilnice vnesó materni jezik ondod, koder je res |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da se je vprašalcem odgovorilo: to je samo pri tistih gimnazijah, kterim stroške plačuje ali dežela ali pa srenja; pri mariborskej |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | dána 1854. leta, da je v srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo |
| Sveti večer (1866): | beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sadje, kako lepo je vse skupej. To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njé pisavec je bil sam vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li |
| Blagomir puščavnik (1853): | Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč |
| Oče naš (1885): | Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri |
| Lohengrin (1898): | prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá |
| Blagomir puščavnik (1853): | in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se |
| Oče naš (1854): | ljubih svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel pater Arkimbold z ginjenim sercom. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško |
| Oče naš (1854): | Gospodovo! “ „Rés je, od njega pridete,“ jé rekel Štefan z ginjenim sercom in njegove očí so se veselo razjasnile. „Ali poznate |
| Oče naš (1854): | pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim sercom svojo desnico na njegovo ramo položil, ter rekel: „Jutro |
| Najdenček (1860): | je mogel. K sebi sim pritisnil ubogo žival z globoko ginjenim sercom. Za Bogam je bil on, ki me je réšil |
| Sveti večer (1866): | so stali okrog s povzdignjenimi rokami in so pristavili z ginjenim glasom: „Amen! ” Logar vzdigne Toneta, objame ga ter mu reče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Na to je djal Remigij ginjenim glasom: „Zdi se mi, da je Bog tvojo molitev uslišal |
| Oče naš (1885): | pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim srcem svojo desnico na njegovo ramo položil, ter rekel: „Jutro |
| Oče naš (1885): | je prav moj sin! “ je rekel oče z dopadajenjem in ginjenim srcem. „Božja volja naj se zgodi. Saj je volja vse |
| Oče naš (1885): | ljubih svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel gospod Arkimbold z ginjenim sercem. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas |
| Roza Jelodvorska (1855): | trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos |
| Kemija (1869): | 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol |
| Kemija (1869): | pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola |
| Zoologija (1875): | tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja |
| Fabule ino pesmi (1836): | 9. Muha ali gisdav duh. Muha ſl ſede na rogle jeleni. Rezhe: »Prijatnik! na |
| Fabule ino pesmi (1836): | 15 8. Kokoſh ali norjena zhednoſt - - - 17 9. Muha ali gisdav duh - - - - - - - 18 10. Liſíza ali plazhan prilisavez - - 19 11. Junez |
| Fabule ino pesmi (1836): | 8 5. Savzhek ali nemogozha jesa - - - - 10 6. Metul ali gisdava vtraglivoſt- - - 11 7. Orel ali krivizhna praviza - - - - 15 8. Kokoſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | 6. Metul ali gisdava vtraglivoſt . Kak ſonze boshji ſtolez mala, Da nam vſe ſarbe |
| Fabule ino pesmi (1836): | vé na dvori, Da rèze ſo, ne piſhanzi. Tak ſhtimavez gisdavi ˛Sam ſebi pamet oſlepí: »˛Sem zheden bol, kak drugi vſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | No le od ludſkega shivi, Kres to ſhe vtragliv no gisdavi Poſhtenje drugim pozherní, Shivlenja ne je vreden meti; Je vreden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pogoſto ſtaroſt neſlano jeſti; ravno tiſti, ki ſe v' mladoſti gisdaſto noſijo, ſe nimajo s' zhem na ſtaroſt odéti. 3. Nesveſtoba |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naj od ſvojiga blaga vboshzam daruje. ˛Shtimanz naj saklene ſvojo gisdaſto noſho, naj gre, ino sapuſhenim bolnikam poſtreshe. Preſheſtnik naj sapuſti |
| Življenja srečen pot (1837): | lepi dari, ki ſe v' neſpodobnim snanji dajajo: sdaj kako gisdaſto (ofertno) oblazhilo, pa slati perſtani, alj uhane; sdaj kaka nova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 20. avgusta. Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da bode imel 15 % dobička? 4.8 po 15 % 240 0.720 gl. dobička. Kupna cena 4 gl. 80 kr. 15 % dobička — gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrestij? c) 800 gl. kap. v 2 1/2 let. 120 gl. obrestij? 19. Po koliko % dá 4260 gl. kapitala v 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4 % pri a) 2577 gl., b) 3538 gl., c) 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | velja 1 kg? 25.* 2 1/2 m veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil |
| Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale |
| Gozdovnik (1898): | pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled |
| Fabule ino pesmi (1836): | ravno sdaj, da jé, en ſhtèrzhek k’ njemi ſtopi, Od glada ſpiéhan omedlí, no komaj ſtôpi: On proti kralizha sa malo |
| Fabule ino pesmi (1836): | kralovſkega grada; Pred ſóboj ma sa shelo, ne sa ſilo glada, En korpez fig. O kak je totem’ ſadi rad! Vſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe bo flanza, zhi vſe pérje boſh po- sherla; Od glada préj, kak pride zhaſ ſpreménjenja, boſh vmerla. Ne vidiſh, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kuharza, s' enim ſamim koſam potize shivlenje ohranila, de ni gladu vmerl. „Dober Bog! na to ptuja shena savpije, ino roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſolse po lizah s zurkama vljile, ki jih je od gladu poginjene vidila. Menim, de ne bom krivize ſtoril naſhim deshélam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tudi Nemcom se ni potreba bati, da naša lepa i gladka slovenščina bi komu reber polomila. 4. Pozdravljaj vsakoga človeka po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | streho dobre ali ne). Dobra škrilna ploša (Dachschiefer) je lepo gladka, prelomnjena se kaže gosta, terdna; sicer mora biti tanka, da |
| Rudninoslovje (1867): | so časi horizontalno jakoraskave, skrajnja ploskva je navadno ravna i gladka; sije kot kovina, sivkast je ali črn kot železo, raza |
| Zoologija (1875): | za izgovor nekih glasov. Pokriva ga sluznica, ki je spodaj gladka, zgoraj pa posuta z mnogimi malimi grbicami, okusnimi bradavičicami. Jezik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več straní se |
| Rudninoslovje (1867): | na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje |
| Blagomir puščavnik (1853): | iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno |
| Fizika (1869): | Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga |
| Fizika (1869): | previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder |
| Fizika (1869): | se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo |
| Kemija (1869): | Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž njima. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je položil svojo glavo v njeno naročje in ona je gladila njegove peruti; celi dan sta bila skup. Proti večeru so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da se vresnici o pravem času z ozirom na |
| Sacrum promptuarium (1695): | in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim |
| Astronomija (1869): | Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére |
| Kratkozhasne uganke (1788): | popyr bres use gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skupej prishli bli, tok ſnash vezhkrat ſturiti, doklej njeh use gladku pomerish. Na Duneju Per Chriſtian u Groſserju 1788. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravniſhi mladike, druge pa , zhe ſo jih naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in ravnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na kakim deblu le ena mladika sraſtla, odréshi ſhe to glatko do dvéh ali treh ozhéſ; is téh bote perhodnizh gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo vſadike v |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pervi minister je Aberdeen, unanjih oprav Rusell, notranjih Palmerston, denarstva Gladstone, vojništva Herbert, scer so še Granworth, Graham, Newcastle, Granvili, Argyll |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | mično opisuje deželo in narod v oni Črni gori, katero Gladstone imenuje „moderno Sparto”. Našim gospém in gospicam, ki le prerade |
| Pozhétki gramatike (1811): | tioits lisons, beremo, les feux brulent, ognji pezhejo, shgejo, goré. Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ, ktir |
| Pozhétki gramatike (1811): | téden. III. V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba ſtaviti glagol, pred ktlrim je vés que? Vprava perva. Kader pervi glagol |
| Pozhétki gramatike (1811): | delanje kakſhine ſtvari: beſeda être, biti, je suis, ſim, je glagol: beſéda lire, bráti, je lis, berem, je galgol. Posná ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v' snanivnimu. Perloshivniga hozhejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | suis je glagol, j' aime je glagol. P. Kako posname glagol v' Franzoskimu. O. Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | na ru dezhe ſtrójen, in vſi zhaſi v' kritih ima glagol dvóji r. 4. Isvséti, ſo tudi vſi slogi s' polnim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | al ktira dela to, kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol poſtaviſh praſhanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj pernaſha, de imenvavni m s' tim ſkladni |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomíni sa glagole. I. Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva sad |
| Pozhétki gramatike (1811): | 1. Rés (,) ta prepóna ſe deva med iména perlóge in glagole, kadar gredo en sa drugim porédama la candeur, la docilité |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tukaj mémo puſtimo glágolé is tih sloshene, sa to ker ſe ravnajo po vprégi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant tomber, bodózh padati, bodózh paſti. Po ti podóbi vpregamo glagole: aller, iti; arriver, priti; déchoir, odpádati, odpaſti; deceder, |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor apercevoir, posnávam, posnám; zhutim, sazhútim; saglédam |
| Pozhétki gramatike (1811): | par Dieu. Hudobne bode Bog karal. Srédni glagloli. Klizhemo ſredne glagole, to je, ne djavne ne terpivne, tiſte sa ktirmi ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati v' terpivne. To ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti |
| Pozhétki gramatike (1811): | aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti ſkladi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Prihodno. Devant rendre, kdor bo vrazhal, vérnil Tako ſe vprégajo glagoli attendre, zhákati, entendre, vúmiti, repondre, odgovárjati, odgovóriti, vendre, prodájati, prodáti |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' slednimu zhaſu, vunder ſe ravno tako vpréga, kakor drugi glagoli. |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhi; omàgvati nékoga, ſpati nekſhino rezh. Vezhidél ſe vprégajo ſredni glagoli kakor djav- |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj |
| Pozhétki gramatike (1811): | to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih pervoobrásnih, kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo v' poterdivuim poménu, kakor tukaj. Kadar pa ti ſhtirje glagoli pridejo v' perloshivni naklon, ſo ti slogi dolgi po beſedah |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhenih vpravah. Vpréga terpivnih. Glagolov. Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot |
| Pozhétki gramatike (1811): | ce prince, tako vmerje ta ſamoblaſtnik. 4. Tudi ta nelizhnimi glagolmi: il eſt arrivé un grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha |
| Pozhétki gramatike (1811): | meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al med glagolmi s' iménam. Cet homme est utile et cheri de sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomin sa ſklade med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako |
| Pozhétki gramatike (1811): | Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva sad sa glagolam 'v' tih okolſhinah: 1. Kadar praſhajo. Que pensent de vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée |
| Pozhétki gramatike (1811): | odgovor: Dieu, Boga, ktir je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima |
| Pozhétki gramatike (1811): | je vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride, kader s' glagolam praſhamo, sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven |
| Pozhétki gramatike (1811): | kadar je predmèt nameſtimje, takrat v' ſvojima ſkládanju ſtojí pred glagolam, |
| Pozhétki gramatike (1811): | te, se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali jim. Ces |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe podajam, ampak: aux quelles j' m'applique. 3. Ce pred glagolam être hozhe glagol imeti v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s' praſhanjam. kaj? koga? poſtavim: qu'estce que |
| Pozhétki gramatike (1811): | rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé in maje in ſtojita sad sa njima. Al kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavleno, kashejo tretje lize ali zhloveka, od ktirga ſe govori. Glagolima v' Franzoskimu dvoje ſhtevilo: edinje, kader ſe govori od ene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako |
| Pozhétki gramatike (1811): | 3. Naj isjaſnio per glagoli, ſlize, ſhtevilo, zhaſ, naklon; naj dajo povſod piſmenki vsr, sakaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinje ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la souris |
| Pozhétki gramatike (1811): | bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa to de bol dolózhimo naſho miſel, ktiro |
| Pozhétki gramatike (1811): | devenir, prihájati, biti, survenir, nahájati, najti, itd. VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí pred imenam al pred nameſtiménam eden tih dveh zhlenov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema |
| Kemija (1869): | utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren |
| Kemija (1869): | Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te |
| Blagomir puščavnik (1853): | podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada |
| Maria Stuart (1861): | Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi |
| Gozdovnik (1898): | je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kerje toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Al ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de |
| Genovefa (1841): | vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna in |
| Genovefa (1841): | nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe |
| Genovefa (1841): | ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam |
| Sacrum promptuarium (1695): | je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia |
| Sacrum promptuarium (1695): | spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr |
| Valenštajn (1866): | z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa hočeš mene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram |
| Roza Jelodvorska (1855): | tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in |
| Roza Jelodvorska (1855): | pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to |
| Roza Jelodvorska (1855): | Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en grad, ako bi bil kdo drugi to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj |
| Ferdinand (1884): | je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj |
| Ferdinand (1884): | več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof |
| Ferdinand (1884): | še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže dolgo |
| Zlatorog (1886): | In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ |
| Genovefa (1841): | sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe |
| Genovefa (1841): | roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi |
| Genovefa (1841): | taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo |
| Genovefa (1841): | ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako |
| Genovefa (1841): | pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil |
| Genovefa (1841): | de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri |
| Divica Orleanska (1848): | Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi |
| Zlatorog (1886): | otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj |
| Gozdovnik (1898): | Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila |
| Genovefa (1841): | uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobro serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne |
| Valenštajn (1866): | Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka |
| Pozhétki gramatike (1811): | nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi letas kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer |
| Zoologija (1875): | pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium). |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre |
| Gozdovnik (1898): | pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſmo ſe v' vezhno neſrezho vderli, ker niſmo hotli poſluſhati glaſa dobrih paſtirjev, kteri ſo ſi veliko persadevali, naſ na pravo |
| Fabule ino pesmi (1836): | Da v’ tebi nizh ſe ne glaſi, Tak nem’reſh glaſa meti. Pa zhuj, kak jas vem vure ſhtét, Zhuj: edna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po |
| Genovefa (1841): | ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh |
| Kemija (1869): | Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | po meni Vam, velečastiti volilci, z Dunaja pošilja tako-le se glasečo: „Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno |
| Gozdovnik (1898): | zabodenega Mehikanca, a med tem so divjaki neprenehoma vzdržavali daleč glasečo se talitev, in tukaj, prav pred njima, borila se je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi |
| Zlatorog (1886): | pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Zeleni listi (1896): | s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u, y. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i |
| Najdenček (1860): | in ženo tiho in milo zdihovati, ktero je nekdo tolažil. — Glasneje je bilo pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra |
| Revček Andrejček (1891): | vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim |
| Zeleni listi (1896): | frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V |
| Genovefa (1841): | môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde |
| Pozhétki gramatike (1811): | klizhejo ſogláſniki, ker ne ſturé glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba. be, bi, bo, bu, da, de, di, do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblaſtjo, s' velizhaſtvam ino ſlavo. Potlej bo poſlal ſvoangelje s' glaſnimi trobentami, de bodo njegove isvoljene od vſih krajev ſvetá sbrali |
| Roza Jelodvorska (1855): | hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga |
| Genovefa (1841): | ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Commission. Logar, Förstner. Uboščina, Armengeld. Strošljiv, zapravljiv, tudi reven. Steklar, Glaser. Pešice, zu Fuss. Prekupec, Ueberkäufer. Plačnik, Zahler. Plašnik, ein Furchtsamer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | in 4) drugi imenitni domorodci, na pr. Dav. Trstenjak, M. Glaser, Ig. Orožen, dr. Vošnjak, Colnik, Šnirh, korvikar Pirc v Gorici |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | k sebi pustil in ž njim govoril, ko ti ni glasila povedal. ” „Kdo pravi, da ni povedal — jaz tega nisem rekel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je |
| Gozdovnik (1898): | Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo |
| Kemija (1869): | Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga damo, vsim kmetovavcam na znanje. To oznanílo se takóle glasí: „Za svojo katónfabriko v Pragi jez vsako léto za 40,000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je |
| Gozdovnik (1898): | in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dati, de ſe ne le prijetno in glaſno vſak poſebej glaſi, ampak ſhe veliko prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri zherke c, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na pèrvi kámen vſéde, In v tèrdnim, ali vùnder mílim gláſi Mladénzhu vnét'mu rêzhe te beſéde: „Ne sdrúshenja, lozhítve sdàj ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta napiſ je bil tréh jesikov, in ſe tako le glaſi : „Zeſarju Joshefu II. preſlavimu Şinu Franzovimu in Marije Teresije, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh |
| Gozdovnik (1898): | krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pésmi mile, K' so prijetno po dobravah V leti se glasile? — Slišim, slišim vaš odgovor, Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od Vas smo prijaznost dobile, Se bómo v prihódnosti zopet glasile In zvésto deržale obljubljen namèn; Vam bomo dajale cvetlice in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije |
| Lohengrin (1898): | se zdaj Bo strogi sód! Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší |
| Lohengrin (1898): | in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti |
| Lohengrin (1898): | z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja |
| Lohengrin (1898): | v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam |
| Stari dolg (1897): | k Prašniku. Sneg je kopnel, podleski, trobentice, zvončki in drugi glasniki bližajoče se pomladi so slastno uživali blagodejne žarke mladega solnca |
| Lohengrin (1898): | mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vprava. V. De je treba hohnjáti, kasheal en ſam glaſnik pred m in n, in to hohnjanje imenújemo ſredno ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor: renommée, ſlovenje, vie, shivlenje, shivot, gaieté, dobra volja |
| Mešana gospôda (1881): | tankih ušes, Vogljanina sem pa uže na gimnaziji opominal, naj glasnike končnike bolj razločno izgovarja. Profesor Justin zamaknen v slovnico ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | franzoski; a, e, i, o, u, y. Ti ſe klizhejo glàſniki, ker ſami na ſebi imajo glaſ. E je trojni: e |
| Pozhétki gramatike (1811): | h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje |
| Pozhétki gramatike (1811): | parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſe enmalo bol opremo, ko per drugih. Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe enmalo manj mudimo ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dolg je vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le |
| Pozhétki gramatike (1811): | po naſhim ſtalo: mejljeur, orgejlj, famijlj, ſolelj. S med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance |
| Pozhétki gramatike (1811): | hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvetloba ſonzhna. Od pogòlta. Pogólt (') kashe pogòltnenje enigi tih tréh glaſnikov a, e, i. Kadar sa a al e pride beſéda |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel. Franzoski jesik ima deſet plemén beſedi ktire |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenuje h bresglaſen ali tenek; huka pa, to je predſtavla glaſniku en majhin puh sape v' beſedah: haine, ſovraſhtvo, homeau, váſizà |
| Revček Andrejček (1891): | za oba. (Ozira se. ) Kje imaš pa mater? (Kliče. ) Neža! — (Glasneje. ) Neža! — (prime Pavla za roko). Pavle, dobro vem, kaj si |
| Valenštajn (1866): | v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes |
| Stric Tomaž (1853): | moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi |
| Oče naš (1854): | vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To |
| Valenštajn (1866): | priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Revček Andrejček (1891): | v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se |
| Gozdovnik (1898): | gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli |
| Lohengrin (1898): | Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale |
| Genovefa (1841): | pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi |
| Genovefa (1841): | duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali |
| Genovefa (1841): | môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala, ſi shé od njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh |
| Genovefa (1841): | otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra |
| Genovefa (1841): | in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila |
| Genovefa (1841): | je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pa zdí, da tisti gospod, ki je v Matičnem odboru glasoval za to, da si Matica skrbí za privoljenje lastne tiskarnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ki je glava, život in noga društvu „Sokola”, je za-nj glasoval. Gosp. dekan je v življenje obudil imenovano društvo pred nekimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | posilno legalizovanje. Zarnikov predlog je obveljal; zoper ta predlog je glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis poroča v imenu zdravstvenega odseka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | glasil tako-le: Kot člen odseka za občinske zadeve govoril in glasoval bodem za odsekov predlog. Ta predlog sicer ne prinaša veliko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah glasovitnih narodih. Ne zameri mi, Rimski in Gerški duh, če sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo |
| Kemija (1869): | Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. |
| Kemija (1869): | Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose |
| Kemija (1869): | 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina |
| Kemija (1869): | 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli |
| Kemija (1869): | Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. |
| Kemija (1869): | Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski |
| Sacrum promptuarium (1695): | morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de ne gledajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ušes po redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je |
| Biblia (1584): | poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na |
| Stric Tomaž (1853): | še otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati |
| Gozdovnik (1898): | nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se |
| Gozdovnik (1898): | na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze elija te ozhi jsaka inv te vſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv |
| Zlata Vas (1848): | ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni |
| Divica Orleanska (1848): | golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče |
| Oče naš (1854): | mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne |
| Roza Jelodvorska (1855): | goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kdo je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela |
| Zoologija (1875): | postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor kakih 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno |
| Maria Stuart (1861): | zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil |
| Zoologija (1875): | ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je |
| Gozdovnik (1898): | zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam |
| Biblia (1584): | nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku |
| Sacrum promptuarium (1695): | en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher |
| Sacrum promptuarium (1695): | en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše |
| Stric Tomaž (1853): | brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno |
| Roza Jelodvorska (1855): | težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla. |
| Gozdovnik (1898): | se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega |
| Genovefa (1841): | rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri |
| Genovefa (1841): | mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu |
| Divica Orleanska (1848): | Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči |
| Ferdinand (1884): | maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil. |
| Gozdovnik (1898): | bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drugo visho kei dobiti Usemi ano kuro inu od sekei guavo bek noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam Iashati belpa boda te Duh teba sashribano puſtov podtuojo guavo patu boda daiteh inu klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu Boga † syna noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim vfo pra |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo noi serze moiga fain- |
| Valenštajn (1866): | druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku |
| Valenštajn (1866): | moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém |
| Valenštajn (1866): | Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik |
| Valenštajn (1866): | Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov |
| Gozdovnik (1898): | Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! « |
| Gozdovnik (1898): | obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in |
| Gozdovnik (1898): | mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam |
| Gozdovnik (1898): | Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari |
| Gozdovnik (1898): | glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem |
| Gozdovnik (1898): | drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za |
| Valenštajn (1866): | Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi |
| Gozdovnik (1898): | soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve |
| Gozdovnik (1898): | kar sploh ni opaziti na Indijankah. A ker je bila glavarjeva hči, mogla je kazati svoje neodvisno držanje. Zdaj je bil |
| Gozdovnik (1898): | da notri do tega nesrečnega trenotka ni prenehal zvesto bdeti. Glavarjeva sekira je že padala, da prekolje Indijancu glavo, ko Antilopa |
| Gozdovnik (1898): | ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal |
| Valenštajn (1866): | oklopnik je bil. Prvi dragonec (pristopivši). Zdaj Pikolominovič njih je glavárstvo dobil, Ker v bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhájma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bi pač potrebno bilo, da bi bilo c. k. okrajno glavarstvo po oblasti, ki mu jo daje §. 20. volilnega reda |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | napoli ſhkodi. Len, inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle, simske Flanze ſaditi, toku bode ob S. Jakobu glavatu, kir pa ſhe smersúje, s'hojovemi vejami pokri. Zhe Dręvje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne |
| Rudninoslovje (1867): | je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski |
| Rudninoslovje (1867): | drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si |
| Rudninoslovje (1867): | drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji |
| Rudninoslovje (1867): | stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k |
| Kemija (1869): | razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina |
| Fizika (1869): | in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. |
| Zoologija (1875): | napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in |
| Robinson mlajši (1849): | pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh |
| Fizika (1869): | več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih |
| Zoologija (1875): | razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti |
| Zoologija (1875): | pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda. |
| Zoologija (1875): | zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled |
| Čas je zlato (1864): | »Ali je paglavec terčen? « vpraša kralj glavnega lovca, ki je zaupljivo se bližej prihlinil. »Kaj kvasi tukaj |
| Botanika (1875): | Najbolj pogostoma se dobé liho-pernati listi, pri kterih stoji konci glavnega peclja en posamen listek, ki nima para (pod. 98., akacija |
| Zeleni listi (1896): | je imela tik vodnjaka, kateri je stal v nekem kotu glavnega trga. Za stol jej je služil narobe postavljeni jerbas. Ime |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in skupine svetilnic —, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih |
| Tiun - Lin (1891): | ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta |
| Fizika (1869): | mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih |
| Zoologija (1875): | zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder |
| Gozdovnik (1898): | lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje |
| Botanika (1875): | Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega |
| Robinson mlajši (1849): | umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka |
| Zoologija (1875): | števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za |
| Botanika (1875): | lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami |
| Ferdinand (1884): | da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze kužne bolezni; v gradu pa |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem |
| Botanika (1875): | večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in |
| Botanika (1875): | s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Botanika (1875): | je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv |
| Roza Jelodvorska (1855): | meč. Rumenkasti laski, kinč zale deve, zdaj zmešano okoli njene glavice letajo. Zdi se ji, da le njegovo podobo v sanjah |
| Botanika (1875): | za zdravilo se rabijo tudi pod imenom ,,Kardamoni” znane semenske glavice več vrsti iz rodu Aniomum. Rumeno barvilo se dobiva iz |
| Genovefa (1841): | je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke ſhiroko odperali, in pitala jih je. Boleſlav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | resati, al glej, ſtraſhen pogled! — zhbele ſo mertve, in njih glavize tezhijo ſhe po luknizah, kjer ſo shivesha iſkavſhi, ſtraſhno ſmert |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ampak mirno se pase naprej, neka druga pa je vzdignila glavico in oči, in pazljivo poslušala; dežek pada na-njo: to je |
| Zlatorog (1886): | njé se klánjajo«. Slovesno veterníce Nató pozvánjajo. A mrázova sestríca Glavíco klanja zád; Gorkó jej bleda lica Poljúblja dih krilat. |
| Pripovedke za mladino (1887): | igra. Ko je sestrica zvečer trudna ter odmoli, položi svojo glavico na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela |
| Zoologija (1875): | pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam. |
| Kuharske Bukve (1799): | tri jajza, inu tri rumenake; sgnedi teſtó, ręshi ga s' glasham, ali s' obodzam sa krofe, naredi hlębzhike, puſti jih na |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi ohladilo, okol kupzov pomashi s' bęlakam; vręshi s' pitnim glasham vſaki kupez ven, inu savij vkup, kakor ſe naloshene paſhtętize |
| Kuharske Bukve (1799): | notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje, kader ſe ohladí, savęshi. Ako s' |
| Kuharske Bukve (1799): | sagoſtí, na shlizi vlęzhe, inu sholzhnaſto kashe. Potlę ohladi, napolni glashe, puſti en dan odperte ſtati; na verh snaſh v' ſtaklęnize |
| Kuharske Bukve (1799): | hladít; drugi dan ſpęt kuhaj pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes |
| Kuharske Bukve (1799): | prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami eno kupezo, ali pyvne glash |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnamene, de vinu ni samu na sebi: zhe pak v' glaſhu oſtane, tok je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imate to nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač |
| Kemija (1869): | trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu |
| Kemija (1869): | so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa kam drugam ponudila. “ „I zakaj pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega |
| Tiun - Lin (1891): | usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana |
| Lohengrin (1898): | Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo |
| Gozdovnik (1898): | Diaz hitita vunkaj. Vsi navzočni možje so prijeli za orožje, gledajoči na dólenji breg jezera, od koder je prijahaval do glave |
| Gozdovnik (1898): | Naj-li ti ljudje res odnesejo vse zlato, sennor Fabij? « »Nikakor. Gledajoči ga, naj se upijanijo, da se bodo potem tem treznejši |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Gozdovnik (1898): | toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga |
| Gozdovnik (1898): | Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka |
| Fabule ino pesmi (1836): | Tote miſli, véri mi, Ne ſo tebi k’ zhaſti. Nék’, gledézh na ſóſeda, Rezhe k’ ſvoji sheni: »Totemi Bog doſti dá |
| Fabule ino pesmi (1836): | Dushnoſt ſtoriti htel? Franzos, kres tri ſhiroke grabe Na te gledézh, je ſtal:. Preſtraſhen, kak pred savzom shabe, ˛Si krizhal: Marſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de mu tedaj ni lahko v sled priti |
| Stric Tomaž (1853): | bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da mora tako delati, če |
| Gozdovnik (1898): | na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi |
| Stric Tomaž (1853): | poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali |
| Zlatorog (1886): | pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani |
| Tiun - Lin (1891): | v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zidanja; sosebno cesarji so sezidali na nji krasnih tempeljnov, velikanskih gledišč, toplic itd. Ko se naša povest začne, bila je planjava |
| Ljubljanske slike (1879): | za omiko in poduk. Nemci pošiljajo sèm ves izmeček drugih gledišč, zato predstave ne vlečejo ljudi zavoljo igranja, nego bolj zavoljo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in potem plačevanje delnic ali akcij pričelo. Odbor deležnikov slov. glediša. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | t. m. ob 10. dopoldne je zbor deležnikov (akcionarjev) slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | akcionarjev) slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi gosp. deležniki so tedaj povabljeni na stréliše (Schiessstadt |
| Stric Tomaž (1853): | hoče zanaprej povsod biti in kolikor mogoče se razveseljevati. Gostovanje, glediša, plesiša so se zaporedoma verstile in mu veliko prijatlov privabile |
| Odesa (1854): | šele razširjajo izobraženje na vse strani. To se ve, da gledišča in opere ne manjka in tako se tudi v te |
| Jerica (1859): | Jerica, po zimi po Ljubljani in Gradcu, bi hodil v gledišča in na plesišča, bi poslušal, kako med prijatli zamaški pokajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | i) samo 40 v gledišči, vsi drugi da so bili gledišča ne vajeni tujci, to je, ljudje s kmetov. In res |
| Valovi življenja (1877): | vedela tedaj, ko sem se skrivala v najbolj temnem kotu gledišča in gledala na vas, na oder, kjer ste, v zlato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in |
| Vetrogončič (1860): | gledišče, to slovenstvo, kteremu bi on raji pot pokazal za glediščem doli proti zeleni Ljubljanci, ki se ji pravi po nemški |
| Jerica (1859): | vas pa ne bilo sram zarobljene kmetice po plesiščih in glediščih okoli mestnih gospodov in gospá voziti? Kako bi me pogledovali |
| Bolna ljubezen (1874): | hotel zvedeti; še več pa mi je povedal o »siperbnih« glediščih, primadonah, konjih in psih. Zatisnil sem oko; da bi ga |
| V krvi (1896): | hodila v svili, z vlečko po salonih — po plesiščih — po glediščih — ob roki moža, katerega se boji vse ... Oh, Bog, kolika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | nobenega) in drugič, da je bila prva „Slavčeva” produkcija v — gledišči Goriškem. Kdor tukajšnje predsodke pozna, ve, kaj to pomeni. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | mestu rojeni ljudje, če prav „ič”-i) samo 40 v gledišči, vsi drugi da so bili gledišča ne vajeni tujci, to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | pot, da so se slišali slovenski glasovi v našem gledišči, in prvikrat, da se je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je čitalnica zopet oživela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ali kamor si bodi. Ako se bo čitalnici poljubilo dajati gledišne predstave, si bode napravila lastni oder, da bo saj enkrat |
| Fizika (1869): | 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar |
| Biblia (1584): | notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſadobil. 5. Ozhy bodo svoj shpot bralle: * vse njeh greshnu gledanje. * kok’ so serze ſapell’valle, * v’ pregreshnu reſlushtanje; * Chriſtus njeh |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tir’ ſares lub’mo JEſusa, On bo tud’ dal tu gledanje, V’ k’tir’mu je vse ſvelizhanje. |
| Pozhétki gramatike (1811): | regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe. |
| Genovefa (1841): | ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike |
| Roza Jelodvorska (1855): | sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en grad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej |
| Viljem Tell (1862): | Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te |
| Fizika (1869): | povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v |
| Revček Andrejček (1891): | in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake |
| Divica Orleanska (1848): | rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere |
| Botanika (1875): | zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor |
| Revček Andrejček (1891): | blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči |
| Zeleni listi (1896): | njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to |
| Divica Orleanska (1848): | Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim |
| Robinson mlajši (1849): | je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal |
| Sveti večer (1866): | lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da |
| Sveti večer (1866): | je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se |
| Ferdinand (1884): | dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred |
| Zeleni listi (1896): | šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa |
| Robinson mlajši (1849): | iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj |
| Zlata Vas (1850): | razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev |
| Stric Tomaž (1853): | dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti v ta |
| Oče naš (1885): | prvo vprašanje, „ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel |
| Zeleni listi (1896): | Kaj je bilo? Zorica je cepetala z nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nebu ſgubiti. 5. Srezhne bodo ozhy troje, Vſhivalle veselle svoje, Gledale bodo bres konza, Karkol ſveselly te serza. 6. Tukej so |
| Štiri poslednje reči (1831): | sloshil. »Moje ozhi ſo oſlabele pravi on, ki ſo kviſhko gledale. « Isaia. 38. Kakor de bi rekel: Ker ſim v' miſlih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſerze. Rasodeval bo ſpet vſim bogoljubnim duſham ſvoje velizhaſtvo, alj gledale ne bodo isvelizharja ſvojga od polſvetnih rezhi oſleplene ozhi. Govoril |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Ravno jes ga bom vidil, ino moje ozhi ga bodo gledale: to saupauje v' mojim ſerzi leshi. “ (Job 19, 2—28 |
| Življenja srečen pot (1837): | dershati; mladim, pametnim fantam ſo molitvine bukvize is shepa (arsheta) glédale, sdaj noroglavzam le tobaſhki mehúr alj pa rorzh is devsheka |
| Življenja srečen pot (1837): | ſi prisadévajo bokale prasniti. — Tvoje ozhi bojo po ptujih shenah gledale, in tvoje ſerze bo govorilo hudobne rezhí. Podoben boſh enimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet |
| Zlata Vas (1848): | trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki |
| Oče naš (1885): | pripravljali v novič k napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in |
| Tiun - Lin (1891): | v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem |
| Genovefa (1841): | ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bi bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora |
| Maria Stuart (1861): | hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa |
| Fizika (1869): | kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu |
| Ferdinand (1884): | pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri |
| Ferdinand (1884): | denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tosiſh, kjer zhutiſh teshâve Tvoj'ga ſtanú, kjer ręvn shiviſh; Ti gledaſh ſrezhnejſhi poſtati, In' vidiſh, de je vſe sabſtojn. Ja ! jęzhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhnoberz. ) Tonzhek. Kok ſi ti ſrezhna, de jo zel dan ględaſh, zel dan s'njo govoriſh, sutrej jo oblazhiſh, na vęzher |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugi odvódeni od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mero boſte mérili, ſ' tako ſe vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v' ozheſu ſvojiga brata, bruna v' ſvojim ozbeſu pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje, V nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly |
| Sacrum promptuarium (1695): | en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh kakòr eniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v |
| Stric Tomaž (1853): | semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi |
| Gozdovnik (1898): | izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo |
| Divica Orleanska (1848): | ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je |
| Sacrum promptuarium (1695): | doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga |
| Biblia (1584): | ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i |
| Astronomija (1869): | pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta svit, hočem pa omeniti |
| Stelja in gnoj (1875): | prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč. |
| Oče naš (1885): | zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in |
| Sacrum promptuarium (1695): | vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rekli: Quid ad nos? tu videris. Kai mi maramo? ti gledei sa tu gor. Projectis argenteis in templo receſſit, & abiens laqueo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi maramo, ti gledei sa tu gor. Sdei pa med ſaboi govorijo, koker ima |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po |
| Zlata Vas (1848): | v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož |
| Zlatorog (1886): | Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda |
| Zlatorog (1886): | da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi |
| Blagomir puščavnik (1853): | pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim ga na |
| Roza Jelodvorska (1855): | Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno, da |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tud' nam odlóčeno. Obetavno zèrno séjmo, In v odpèrte grobe gléjmo , De se delo nam pràv vdá. Kar je vs'jano, zabranájmoj |
| Genovefa (1841): | ne sapuſtila in nikoli vezh med ljudi ne priſhla! O glejta, jes vajna goſpá in grôfinja, pred vama klezhím in proſèzh |
| Genovefa (1841): | pogléjta ſaj na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta, sa hvoje ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne |
| Genovefa (1841): | pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat! Lé môje drago déte puſtita shivo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to dolino solz? ” Mladenča osramotena pobesita glave in jokati začneta. „Glejta,” nadaljuje tribun, „že mojega pogleda, moje besede ne moreta sterpeti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusovo ime, ki za njega terpita, zavoljo njega železje nosita — glejta, jaz bi moral pred vama na kolena pasti in prositi |
| Biblia (1584): | posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je rekuv: Jeſt ſim nadovshen na kryvi letega pravizhniga : gledejte vi satu. Tedej je odgovoruv veſs folk kmalu, inu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 3. inu 4. Poſt. Bratje! hodite sa mano, inu gledejte na te, katiri toku hodijo, koker imate naſs sa en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog poſhlje. |
| Genovefa (1841): | kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu |
| Sveti večer (1866): | logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi lahko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje reče: „Glejte, da sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in |
| Pripovedke za mladino (1887): | jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to le zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand |
| Blagomir puščavnik (1853): | serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva |
| Roza Jelodvorska (1855): | dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi |
| Zlata Vas (1848): | ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Fernröhre) , kteri nam daljezh od naſ odlózhene rezhí bliso pokashejo. - Gledavniki (ali perspektivi) ſo taki tulji (Röhre), ki ſo v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako rezh vezhji, in daljne rezhi blisheji kashejo. S takimi gledavniki ali tulji, — kterih nekteri ſo grosno veliki, tako namrezh de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtvari, kakor bliso vidijo, in ſe lahko pregledujejo. S takimi gledavniki uzheni svesdogledzi vezhkrat v luno gledajo , in jo tako bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On |
| Astronomija (1869): | vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na |
| Fizika (1869): | zavolj česar se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse terplenje očeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu |
| Astronomija (1869): | je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh |
| Astronomija (1869): | času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti |
| Zoologija (1875): | vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno |
| Zoologija (1875): | preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne |
| Botanika (1875): | Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so |
| Botanika (1875): | imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ta pa je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta |
| Rudninoslovje (1867): | liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali še več |
| Rudninoslovje (1867): | robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami |
| Fizika (1869): | osebilo. Isoliren, osebiti. Isolirt, osebljen. Isothere, 189. Isotherme, 188. Istoimen, gleichnamig. Istoven, identisch. Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + a + ... (mkrat). Izraze, imajoče isto glavno količino, imenujemo istoimenske (gleichnamig), n. pr. 5a in 6a, 3x in x. Izraze, imajoče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo |
| Rudninoslovje (1867): | Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 |
| Zoologija (1875): | druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje |
| Življenja srečen pot (1837): | Vſe, kar mi shugaſh (protíſh) mene ne vſtraſhi. Kdor ne gleſhta vézh, kakor bukuv nekoljko, pa lôsniga ponoſheniga oblazhila, kar ga |
| Življenja srečen pot (1837): | sapravi, vos ino konje sakvartá, in kedar she vezh ne gleſhta, ſhe ſvojo duſho verh poſtavi, ter ſe v' goljſijo alj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je |
| Kemija (1869): | knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se |