- Frajberger
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Francel, košár v Ljubljaní, za umetalne oródja. 13. Gosp. J. Frajberger, klepar v Ljubljani, za kleparske izdelke. 14. Gosp. V. Grundner
Frajberger Frajer frajntelh frajost frak frakelj Franc franc. France Francek Francelj Francesko Francija Franciscus Francisk Francoska francoski francosko Francosko francostvo Francoz francozi francozich frančev Frančišek Frančiška frančiškan frančiškanski Frane Franica frank Frank Frankfurt Frankič Franklin Frankobrod Franz franzosisches fratrum Frauenburg Frauheim frauheimski frčati frdaman frdamenje frei Freiberg Freiherose frej Fremiot Freyer frfotati Frice Friderik fridolančev Fridolanec fridolanski Fridrik Friedrich Friedrichshall frihtati frikadela Frishart friš frišen frišno frk Frohnleiten frr fruga fruges fruht fruit frumentarius fržmagovati fuchsov fuj Fulvij fulvijev fundamentum fünfspitz fung funt funt. Funtek fur für furati furija furlanski Fürler furnir furt fuselol fut. futer futrati fužina fužinar fužinarica fužinarski Fužine
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Francel, košár v Ljubljaní, za umetalne oródja. 13. Gosp. J. Frajberger, klepar v Ljubljani, za kleparske izdelke. 14. Gosp. V. Grundner |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljanſko muséum sa 10 goldinarjev kupili in varh museuma, goſpod Frajer ga je umétno nagatil. S rastegnjenimi perotami 9 zhevljev in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | del obraza krajnske dežele, ki ga je H e n. Frajer, varh muzeuma v Ljubljani, v razstavo dal, je vse hvale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in popolnama ponislinoſtjo poſvezhen in na ſvetlóbo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha musêuma v Lubljani. — Deſiravno imamo od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad grihtno gvovt: Bveg |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | na njih plés v kteri koli obleki, tedaj tudi škric (frak) ni prepovedan. — Ogerski škof Jekelfalusy, ki je bil leta 1848 |
| Ultra! (1867): | malo časa obleko spet zamenita. Vilko (Zalki). Jaz v ta frak ne zlezem — Zalka. Vilko, ti me usmrtiš! Kako se moreš |
| Kuharske Bukve (1799): | Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga |
| Kuharske Bukve (1799): | Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | radovoljno tudi vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Gradca vverstili. — Dôbro blago je bilo burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervič iz Amerike k nam v Evropo pripeljali. Neki Anglijan Franc Drake z imenam, ga je v Evropi vkoreninil. V spomin |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in kar so podelili cesar Ferdinand, so poterdili presvitli cesar Franc Jožef v vsim, de se ima zgoditi „z edinjeno močjó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | župan; Urban Rode, Jožef Štrombel, Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga poglavarstva iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | sv. Štefana dan leta 1861. Dr. Štefan Kočevar. Ivan Žuža. Franc Kapus. Andrej Pirnat. Dopisi. Iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | t. m. vsled predloga gospoda Gabrijela Jelovšek-a enoglasno imenovala gosp. Franc Kotnika, véliko-posestnika in tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in sicer z dobrim vspehom. O tem govori tudi že Franc Schams v svojej zanimivi knjigi »Ungarns-Weinbau« (v Pešti, 1832). Ali |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | do zavživanja alkohola. Ko govorimo o deželah na severu (cesar Franc Jožefova dežela), nikakor ne smemo pozabiti pogumnega mornarja Weyprehta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrani poterjena. Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje. ) Od Franca Wertheima miajšiga, vlastnika fužin v Kremzu v gornim Estrajhu smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Žalovanje ob smerti Franca Hladnika *) dosluženiga vodja c. k. gimnazija v Ljubljani, praviga člena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | slavni Koseski zložil ob veselim prihodu presvitliga ce sarj a Franca Jožefa v Terst, ktero tudi bravcam Novic” podamo. Takole se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Večni naj Jim srečo da! Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa! 2. Sedež Njih naj bo pravica, Krona naj Jim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Njih desnica, Tovaršica učenost! Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 5. Avstrijanska narodska pesem. 1. Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa, Blagoslovi Gospodarja In Očeta našiga! Naj jim sveti lepa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | u. l. volitev novega občinskega zastopa; voljeni so bili: Posestnik Franca Podbregar iz Podbrega za župana, posestnika Jože Pistotnik iz Kostajna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is |
| Fizika (1869): | eden druzega, tako da se naredi kraj brezvetra ali tišin (franc. calmes), kteri deli severovzhodnji passat od jugovzhodnjega passata. Ti pravilni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mlajiga pa domá za svoje delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolen? Ali še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dà, dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar, 10 let ſtar is Gorize dertiſke, (on ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 25 kr. — Şrebre Joshefa 4 gold. in 24 kr.— Şamonik Franze 3 gold. in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa |
| Deborah (1883): | Ni nam treba čaralnic in morilk. Krčmarica (išče svojega otroka). Francek! kde je moj Francek? Jezus, Marija! Francek! Morebiti ga ima |
| Deborah (1883): | ima velik šopek na rami pripet. ) Prvi prizor. Krčmarica. Tako, Francek, zdaj pa le počasi hodi in pazi, da nove obleke |
| Deborah (1883): | in morilk. Krčmarica (išče svojega otroka). Francek! kde je moj Francek? Jezus, Marija! Francek! Morebiti ga ima uže judinja! Vsi. Iščite |
| Zeleni listi (1896): | sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem se Francek umiri. Zdaj nima nobenega vprašanja več. Očesci zatiskujeta se zmiraj |
| Zeleni listi (1896): | zatiskujeta se zmiraj bolj in bolj, dokler se celo zatisneta. Francek spi. |
| Zeleni listi (1896): | »Ne, Francek«, odgovori mati, »psička ni tu«. »Mama! mev, mev tu? « »Ne |
| Zeleni listi (1896): | Ne, Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu tu? « »Ne, Francek, kravice ni tu«. »Mama tu? Ate tu? Ana tu? Micika |
| Zeleni listi (1896): | Mati: »Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod menoj! « Mati: »Da dobro spim! « Francek: »Da doblo pim |
| Zeleni listi (1896): | odgovori mati, »psička ni tu«. »Mama! mev, mev tu? « »Ne, Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu tu? « »Ne, Francek, kravice |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní, za umetalne oródja. 13. Gosp. J. Frajberger |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Koróškim se je zopet sreberne svetinje vredna skazala. — Anton Francel iz Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel |
| Gozdovnik (1898): | oni, kterih imena je slišal. »Težko ne, a resnično, sennor Francesko. Zastavim vam svojo besedo, Komanč se sprime z dvajsetimi takih |
| Gozdovnik (1898): | Jaz bi pa skoro dejal da bi ga ujel,« trdi Francesko, bodoči junak. »Jaz menim, da bi bili vi edini, kteremu |
| Gozdovnik (1898): | pijača. « »Vi ste pa res razumen in pameten človek, sennor Francesko! Ko bi vi slišali mojo povest! « »Dajte, pa začnite! « »Pred |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko, ta najprevihanejši vseh Komančev. « »Kaj je tako težko? « vpraša Francesko, ki bi bil rad postal junak, kakor oni, kterih imena |
| Gozdovnik (1898): | hočete vratove polomiti! « Vsaki je uvidel, da čislani in previdni Francesko Metalja pravo govori. Ne Mešanik, ne njegov oče nikomur osebno |
| Gozdovnik (1898): | »Za Boga, vi ste pa umovit človek, sennor Francesko. Je-li ste bili mar poleg, ko so semkaj hodili? In |
| Divica Orleanska (1848): | Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja! |
| Divica Orleanska (1848): | svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis. |
| Robinson mlajši (1849): | Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le |
| Gozdovnik (1898): | V Elančovskem pristanu. Kjer se med Francosko in med Pirenejskim polotokom ujeda biskajski zaliv, vsakemu mornarju znan |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvetiga Martina is domazhiga kraja pregnali; vernil ſe je v' Franzoſko semljo nasaj, ino je tam toljko ſveto shivel, de mu |
| Življenja srečen pot (1837): | ˛Starejſhi ſo ga v' shold dali, in moral je na Franzoſko h' konjikam jiti; alj tudi med vojſhakami je po kerſhanſko |
| Življenja srečen pot (1837): | de je ſklenil s' goſpodinjó, ino s' ſvetim Vinzenzam na Franzoſko pobégniti. ˛Srezhno ſo ſe v' Franzoſko prepeljali, kjér je bila |
| Življenja srečen pot (1837): | s' ſvetim Vinzenzam na Franzoſko pobégniti. ˛Srezhno ſo ſe v' Franzoſko prepeljali, kjér je bila turzhinja kerſhena, njeni mosh, Vinzenzov goſpodár |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod |
| Pozhétki gramatike (1811): | la Save, Sava. Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo. Franzoske imena ſo dvojiga spola, moshkiga, ino shenskiga: moshke ali moshaſhke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier. |
| Divica Orleanska (1848): | s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali |
| Divica Orleanska (1848): | spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez |
| Divica Orleanska (1848): | matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v |
| Divica Orleanska (1848): | britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez |
| Oče naš (1885): | nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v |
| Pozhétki gramatike (1811): | PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvojſtru franzoske sloshne mére in po piſmenimu beſediſhu, ter ne moder à |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pozhétki Franzoske Gramatike. Vvod. Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za |
| Oče naš (1885): | je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter |
| Divica Orleanska (1848): | Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni |
| Pozhétki gramatike (1811): | viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al |
| Pozhétki gramatike (1811): | slogi dolgi po beſedah goſpoda d' Olivet, ker je v' frazoskim jesiku mosh narvekſhi váshnoſti; tedaj rezi aille, dolgo v'; il |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera |
| Divica Orleanska (1848): | Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih |
| Oče naš (1854): | prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako |
| Oče naš (1885): | prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31 |
| Rudninoslovje (1867): | sl.32. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v francoskih Pirenejah, v koroškem Hüttenbergu, v štajerskem Eisenerzu itd. Koder se |
| Kemija (1869): | 1 gold.; 30 pruskih ali zveznih tolarjev in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 |
| Pozhétki gramatike (1811): | Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e |
| Gozdovnik (1898): | v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | dne 4. septembra 1870. leta z mestne hiše pariške za francosko republiko in začasno vlado za narodno obrambo, v kateri je |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. |
| Kuharske Bukve (1799): | lij s' na maſli sarumenéno moko. 20. Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga meſa na bleke, ga potolzi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko visho. 21. Auſtrige is telęzhjiga narediti. 22. Piſheta s' rakmi |
| Pozhétki gramatike (1811): | povédano glogolove naklóne, zhaſe, ſhtévila ino liza ſe imenuje vprégati. Franzosko ima ſhtir vpréshenja ali vprêge, ktire êe med êeboj lozhio |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagola imena, vsame ſamo imé mnoshno podóbo: un entre sol, franzosko okno, lina, des entre-sols ; une garde-fou, dersháj, des garde-foux. Shtevilne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mati uzhila, némſhko inu latinſko, ſhole; laſtno veſelje pa laſhko, franzosko inu ſploh ſlovénſko. Kamenje posnati ſim ſe vadil 1793. S |
| Pozhétki gramatike (1811): | moder, manj moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste, prav péti; parler bas |
| Pozhétki gramatike (1811): | v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik |
| Pozhétki gramatike (1811): | du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | parens, vumniga otroka ſtarſhi lubio. Opomin. Ne sdrushi nikdar v' Franzoskimu predlog par s' imenam Diue, Bog, tórej rezi: Les méchant |
| Pozhétki gramatike (1811): | govorita: parlez je drugo lize mnoshno, ker vous je v' franzoskimu imenvaven drugiga liza v' mnoshnimu. |
| Pozhétki gramatike (1811): | fatigue, trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagol, j' aime je glagol. P. Kako posname glagol v' Franzoskimu. O. Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu, il, nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | godíla, kakor je lirai, bom bral. Preteklih zhaſov je v' Franzoskimu vezh: eden je nedoversshen ali nedopolnen, je lisois, ſim bil |
| Pozhétki gramatike (1811): | lire, bráti, je lis, berem, je galgol. Posná ſe v' Franzoskimu, de ta al una beſeda je glagol, kader ſe ji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Grozdičev sok po francosko. Natergaj en funt dobrih, zrelih grozdičevih jagod, postavi jih v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Sadje v žganji po francosko. Renklodiške slive v žganji. Sto in petdeset le na pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Krajnzi, dam otrokam v'roke trojo abezédo, ſlovenſko, némſhko in franzosko, de bomo vſakiga v' ſvoji beſedi nar préd svúrili. Potlej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko in vſe druge navuke. Tudi vi Vuzheniki bi radi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | poslali časnikov, in tam je bilo večkrat kaj brati iz Francoskega. Nekega večera pride Karol vesel domov in poda materi časopise |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in Francoskiga prikazala, od ktere se je pa kmalo po več druzih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse |
| Stric Tomaž (1853): | Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res |
| Čas je zlato (1864): | tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega |
| Fizika (1869): | po njem se še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi |
| Maria Stuart (1861): | Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. sa kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa |
| Stric Tomaž (1853): | volji. Po resnem prevdarku se res za nekaj let na Francosko preselé, da bi se Juri na Pariškem vseučilišču v vednostih |
| Genovefa (1841): | Vojſka! ” mu je odgovoril. „Samorzi ſo nanaglima is Shpanjſkiga na Franzósko udarili in shugajo vſe s ognjem in mezhem konzhati. Dva |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | I. Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima parklje in kremplje. — „Kaj slodja je tó! ” savpije preſtraſhen. Franzos odgovori; „Jes ſim ſam hudnik is pekla ; nikar ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puſti proſiti; gre, mu zhevlje isuje in kar sagleda, de Franzós ima parklje in kremplje. — „Kaj slodja je tó! ” savpije preſtraſhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | varja, de ne ſmé, ker ni perpuſheno is piketa iti. Franzos ga lepo proſi, rekózh : „Pridi k meni, ſtori meni dobroto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ljudje zbudno govorili, namrezh : De je na piketu ſtojezh Franzos zeſarſkiga k ſebi klizal. Ta ſe sgo- varja, de ne |
| Oče naš (1854): | kakor če bi nas hotli prijeti. Naš general hoče tadaj Francoza iméti, kteri zna, če je mogoče, španiolsko. Ali imate kterega |
| Oče naš (1854): | steno, da so dalječ okrog kosčki leteli. „Sram bodi vsacega Francoza, kteri zamore na zdravje tacih pošast piti! “ |
| Kemija (1869): | svetlopise (Lichtbilder). Leta in leta sta se s tem trudila Francoza Niepce in Daguerre, in zadnjemu se je leta 1839 posrečilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | le domačih, temveč tudi vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil |
| Oče naš (1885): | steno, da so dalječ okrog kosčki leteli. „Sram bodi vsacega Francoza, kteri more na zdravje tacih pošast piti! “ „In smrt bodi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | se jih je vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov |
| Divica Orleanska (1848): | pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo |
| Divica Orleanska (1848): | jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč |
| Oče naš (1854): | tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete |
| Oče naš (1885): | suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v novič k napadu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zaceli. — Nemci govoré med seboj po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francusko, vsaki narod v svojem prirodnom jeziku: mi izobraženi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mi izobraženi Slovenci pa večjidel v jeziku tudjem. Nemci, Italijani, Francuzi i vsaki drugi narodi se pogovarjaju med seboj v svojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | po slovensko, kakor govore Nemci po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francuzko, i brez skerbi se moremo zanesti, da nas |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les |
| Pozhétki gramatike (1811): | lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih, v enim ſamim pravopiſu piſali, kakor poſtavim tudi Nemzi, Franzosje, Lahi i. t. d. med ſeboj enake zherke imajo. Sato |
| Pozhétki gramatike (1811): | succes, ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per Franzosih imenvan i greſhki, velja doſti krat sa dva i, poſtavimi |
| Oče naš (1854): | mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr. |
| Oče naš (1885): | mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | begu Franzosov v letu 1814. Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po 20 krajzerjev in mazhjiga rèpa (Thimothäusgras) funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na tiſtimu delu mahú (mozhirja) na Ilavzi opravljali, ki mu Franzovi dvor pravijo ; sato, ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Hrovaſhkim sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt) dokonzhan. „ 1 „ ſo goſp. Terpinz, Galle in Zheſhko v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
| Slate jabelka (1844): | teshave in potrebe potoshim. — Ravno to je ſtoril tudi ſ. Franziſhk Seraſinſki, in tako je vzhaſi zelo nozh v’ molitvi prezhul |
| Slate jabelka (1844): | ali ne jeſt, ampak Kriſtuſ v’ meni shiví. « — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi. Leta ſvetnik je poſebno v’ sadnjih létih ſvojiga shivljenja |
| Slate jabelka (1844): | ta ſklep in to obljubo vezhkrat ponoviti. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi. V Rimu je neki ſvét pridgar ekserzizije(to je |
| Slate jabelka (1844): | in previdnoſti premiſliſh, ſo ljubesnive in prijetne. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi. S. Marija Magdalena de Pazzi je vezhkrat rekla, de |
| Slate jabelka (1844): | preſtati. — Nikar ſe ne zhudi, mu je po tem ſ. Franziſhk rekel, de me beſede tega goſpoda niſo nizh rasshalile, sakaj |
| Slate jabelka (1844): | ker ſo ſposnali, de je njih nar vezhi prijatel. S. Franziſhk Borgja ga je ſhel nar manj ſedemkrat vſak dan obiſkat |
| Slate jabelka (1844): | dobro ohranita, je vſe sidanje dobro ohranjeno. « — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi. Vſi ſvetniki boshji ſo ſi persadevali, te dve poglavitne |
| Slate jabelka (1844): | je snamnje boshje gnade v’ naſhim ſerzu. « — Tako govori ſ. Franziſhk ˛Salesi. Od boshje ſlushabnize ſe bere, ki je bila hudo |
| Slate jabelka (1844): | tako ljubesniviga in krotkiga zhloveka vidil, kakor je bil ſ. Franziſhk; in pravi, de kadar ga je v’ pervizh vidil, je |
| Življenja srečen pot (1837): | pa duſho sgubim, nobene vezh nimam. “ ˛Sv. Krisoſtom. 16. ˛Sv. Franziſhko Salesjan. Isglèd pohlévniga mladenzha. Bogabojezhi ſtarejſhi po navadi tud' bogabojezhe |
| Življenja srečen pot (1837): | jabelko dalezh od debla ne pade. Tako je imel ſv. Franziſhko, v' gradi Sales bliso Franzoſkiga rojen, ljubesniviga ozheta, pa ſhe |
| Življenja srečen pot (1837): | pa ponishen oſtane, ſrezhno is-haja. Pergodilo ſe je, de ſv. Franziſhko s' ſvetim Ignazjam pod enoj ſtrehoj prebiva, kjér ſe sisnanita |
| Življenja srečen pot (1837): | proſtora imeli, ino ſe tako dolgo krega, de je ſv. Franziſhko perſilen bil saoſtati. Njegovi ſlushavniki ſo bili slo hudi; on |
| Življenja srečen pot (1837): | navuzhi Bogu ſlushiti; gerdo snanje pa je duſhna morija. ˛Sv. Franziſhko je ſklenil s' nekoljko tovarſhami v' duhovſki ſtan ſtopiti. De |
| Življenja srečen pot (1837): | dobro vuzhiti, mora pridno moliti; bres Boga ne samoremo nizh. Franziſhko, zhe ravno mlad, nevarno sbolí, in sazhne premiſhlovati, kako minejozhe |
| Življenja srečen pot (1837): | sa poſhteno isrejenje ſvojih otrók. Takiga ozhéta je tudi ſv. Franziſhko imel, premóshniga kupzhovavza (barantavza alj tergovza) ſin, v' malim meſti |
| Življenja srečen pot (1837): | duſha isvelizhana, bo ſrezhno tud telo. “ ˛Sv. Krisoſtom. 15. ˛Sv. Franziſhko Kſaverjan. Isglèd, kaj dobri snanzi pomagajo. V' gradi Kſaveri na |
| Življenja srečen pot (1837): | poſhteniga dela. Ni mogozhe popiſati ne dopovédati, koljko je ſv. Franziſhko v' Indiji dobriga ſtoril, koljko mladenzhov poduzhil, greſhnikov poboljſhal ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred |
| Slate jabelka (1844): | svelizhanje ſlushilo. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Avguſhtin. V’ shivljenji ſvetiga Franziſhka Salesja ſe bere de je bil velikokrat grosno gerdo opravljan |
| Slate jabelka (1844): | ljidi prav ſposnan in ljubljen bil. S. Egidi, tovarſh ſ. Franziſhka Seraſinſkiga, je v’ premiſhljevanji boshjih popolnamoſt, njegovih del, in njegovih |
| Slate jabelka (1844): | Goſpodovi podvershe! Njega Bog smiram ſkerbno varuje. « — Tako govori ſveta Franziſhka Fremiot. Veliko saúpanje v’ Boga ſo she v’ ſtarih zhaſih |
| Slate jabelka (1844): | od Boga govoriti, kakor je ta dubovin govoril. Od ſ. Franziſhka Kſaverja ſe bere , de je enkrat v meſtu Makao v |
| Slate jabelka (1844): | popolnama poterditi? « — Tako piſhe sveſti ſlushabnik boshji Skupoli. Serze ſvetiga Franziſhka Salesja je bilo tako polno terdniga saúpanja do Boga, de |
| Slate jabelka (1844): | uzhenik Avguſhtin. Imenitin goſpod je bil priſhel proſit ſvetiga ſhkoſa Franziſhka Salesja, de naj da dobro fáro duhovnimu, ki ſe je |
| Slate jabelka (1844): | mu sveſtó ſlushiti, kolikor bomo le samogli? « — Tako pravi ſ. Franziſhka Fremiot. Bere ſe od kerſhanſke in poboshne shene nekiga ſoldata |
| Slate jabelka (1844): | reklo od njega: Goſpod Vinzenz je smiram Goſpod Vinzenz. ˛S. Franziſhka Fremiot je bila na ſvojih potih velikokrat v’ ozhitni nevarnoſti |
| Slate jabelka (1844): | preterpeti, in vſe ſvoje dolshnoſti sveſto dopolniti. Od ſvetiga miſijonarja Franziſhka Kſaverja ſe bere, de ga je bilo ſram in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pot hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od |
| Življenja srečen pot (1837): | je isgovoril ino veſelo vmerl. — Vſmilenje do vbogih je ſvetimu Franziſhku per Bogu vſmilenje najdlo, mu na pravi pot ſvetiga shivlenja |
| Življenja srečen pot (1837): | krotkim, oni bojo semljo poſedli. “ Imenitne ſlushbe ſo ſe ſvetimu Franziſhku ponujaie, on pa je hotel le ponishen ſlushavnik Kriſtuſov biti |
| Slate jabelka (1844): | govoril. Na sadnje ſe je vender ſpreobernila, in je ſ. Franziſhku rekla, de sdaj ſposná, de kaſolſhka vera je prava svelizhanſka |
| Slate jabelka (1844): | je to! Svetnild niſo tako ravnali. « — Pravi ſ. Teresija. Svetimu Franziſhku Kſaverju je bil Rimſki papesh zhaſtitljivo ime dal, namrezh: Apoſtoljſki |
| Slate jabelka (1844): | Toraj ſo sareſ naſhi prijatli. « — Tako uzhi ſ. Vinzenz. ˛Svetimu Franziſhku ˛Salesju ſe je edin njegovih prijatlov pertoshil, de nar teshi |
| Slate jabelka (1844): | To ſe vidi poterjeno v’ tem, kar ſe je ſ. Franziſhku Salesju in ſ. Ignazju pergodilo. S. Franziſhk, kadar je bil |
| Revček Andrejček (1891): | kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo 3 čevlje in dva palca. — Vošene sveče vdove Franciške Župeuc iz Ljubljane, so bile dôbro blagó. — Mestni tesarski mojster |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poslali, so sodnji možje prav zlo pohvalili. — Všiti (štikani) izdelki Frančiške in Salezije Brenčič iz Idrije so marsikteri ogledovavki dopadli. — Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo mogoče tega idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér nam jih je le premalo |
| Slate jabelka (1844): | Lepi sgledi ſvete krotkoſti ſe tudi najdejo v’ shivljenji ſvete Franziſhke Fremiot. Letá ſvetniza je bila vikſha Salesjanarſkiga ordna, kteriga je |
| Slate jabelka (1844): | jo mozhno obrajta. Na to ſo snanzi ln prijatli ſvete Franziſhke grosno sheleli, de naj kraljizi piſhe in naj ſe njeni |
| Slate jabelka (1844): | naſhe nagnjenje k’ dobrimu. « — Tako govori ſ. Teresija. Od ſvete Franziſhke Fremiot ſe bere, de njeno nar vezhi veſelje per molitvi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati umerla |
| Slate jabelka (1844): | mladenizh osheniti shelel. Letá mladenizh je tedaj priſhel s’ ſveto Franziſhko savolj tega govorit, in ji je veliko grosno rasshaljivih beſedí |
| Slate jabelka (1844): | ſe je kmalo po tem ſposnal, in je priſhel ſveto Franziſhko odpuſhenja proſit. Po tem je tudi on v’ kloſhter ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhil ſholmaſter Kolénez 1767, sa pervo ſholo ſtriz Marzel Vodnik, Franziſhkaner v Novim Meſtu 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 46 let menilo, kér ſo bile pri zhaſt. ozh. ozh. Franziſhkanerjih ſhtir pridige na en dan in drugih ſ. opravil vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija Zagorc, duhoven franciškanerskiga reda v Brežcah nam je te dni 400 raznih zeliš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej stojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velikim veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto Maurizio Franziſkanſkiga „ordna, kateri je lani v Rimi sa svelizhanga ſpos„nan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar lepšiga v mestu, je velki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | naj potuje, odbere si stan duhovni in stopi v red frančiškanski manjših bratov. Rod in red sta ga napravila, da gré |
| Gozdovnik (1898): | muli jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je |
| Revček Andrejček (1891): | ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to v |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor |
| Revček Andrejček (1891): | delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je |
| Revček Andrejček (1891): | za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj značaj. Kar si v glavo utepe, mora |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. (Začudivši se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več |
| Revček Andrejček (1891): | je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka zdravila, da boš |
| Revček Andrejček (1891): | uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam |
| Revček Andrejček (1891): | ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda |
| Revček Andrejček (1891): | da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še bolna |
| Revček Andrejček (1891): | svoj svet. Jeklen (začudeno). Pavletu? Grešnik. Saj bi ne bil Franice že danes snubil, ker je bolehna in se torej ne |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik (tudi zasramljivo). No, če sosed meni neče Franice dati, bode dal pa Pavletu svoj svet. Jeklen (začudeno). Pavletu |
| Revček Andrejček (1891): | ni Bog vé ravno koliko, prav res ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je |
| Revček Andrejček (1891): | saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj |
| Revček Andrejček (1891): | po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav |
| Revček Andrejček (1891): | moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil? |
| Revček Andrejček (1891): | popeljem te v sobo! (Pelje jo v hišo. ) Andrejček (podpira Franico, potem pa spredaj pride), No, sedaj pa že več ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 mil. frankov ali vsako uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 |
| Sveti večer (1866): | jo je izdelal nek mlad podobar iz njegove kneževine, Anton Frankič. Mladi knez me dá poklicati, me zeló pohvali ter se |
| Sveti večer (1866): | v modrem očesu, „nimam več domovine. Ime mi je Tone Frankič. Oče so mi v vojski umerli in mati so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | kočjažem, „modrim” hlapčonom in surovim kovačem prepuščati vsega. Petrolejna v Franklinu. Ker se današnji uan petrolej tako zeló razširja, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | se neko besedico o njem. Najplodnejši izvirek petroleja je v Franklinu v Ameriki, kteri je nedavno vzbudil splošni obhod tega kraja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 1510 ga izvoli ujic, škof Vacelrod, kanonika stolne cerkve v Frauenburgu, prusovskim mestu. Po končanih opravilih svojega stana je tudi tukaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | modri mož večjidel sam napravljal. Hišo, v kteri je v Frauenburgu stanoval in iz nje zvezde opazoval, še zdaj pokazujejo. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stropa, po kteri vroča sapa v mojo izbo skozi pod ferčí, veliko zraka ogréva in ogrétiga po družinski stanici razpošilja, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je pekl? Ena strashna gorezha jezha, kjer se ti ferdamani na vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so ſavle ſtvary na svojega Gospuda, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta |
| Rudninoslovje (1867): | gručave, časi stebelčástega, časi zrnastega zloga. Nahaja se v saškem Freibergu i Annabergu, v erdelskej Zalatni itd. Iz njega se dobiva |
| Rudninoslovje (1867): | sosebno v Joahimovem dolu na Češkem, v saskem Annabergu i Freibergu, na Harzu, v ogerskej Ščavnici i dr. Za srebrnatim sijájnikom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorjo pazljivo preiskovati na Nemškem ; Werner, profesor rudninskih vednosti v Freibergu, je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od Marije Biu rojen, tamkei je. 5. Kadir' od greha freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shegen dobiti, Kokar ga je Jacob dobiu Ta Patriarh, inu frei biti Pred hudim, kokar je on biu. Inu kir smo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od Tod, Dei v'myru se lozhiti, Bres vſiga greha frei, No tam per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' enemu kotizhèku is nebesame govoril, be ti toku po frej gasah okuli nalejtal. Kolku naunzneh beſſedy ti govorish? kolku rezhy |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe imenuje kapa od trebuha, katęra je od mreshize zelu frej. |
| Slate jabelka (1844): | in zhe ſamo to ſtorite, bo she sadoſti. ˛S. Franziſhka Fremiot, ki je shelela, ſvoje nune v’ pravi ſveti ljubesni poterditi |
| Slate jabelka (1844): | boſh gotovo velik duſhin mir sadobil. « — Tako pravi ſveta Franziſhka Fremiot. Od ſ. Franziſhka ˛Salesja ſe bere, de kadar je kako |
| Slate jabelka (1844): | sgledi ſvete krotkoſti ſe tudi najdejo v’ shivljenji ſvete Franziſhke Fremiot. Letá ſvetniza je bila vikſha Salesjanarſkiga ordna, kteriga je ſ. |
| Slate jabelka (1844): | od njega: Goſpod Vinzenz je smiram Goſpod Vinzenz. ˛S. Franziſhka Fremiot je bila na ſvojih potih velikokrat v’ ozhitni nevarnoſti, ſvoje |
| Slate jabelka (1844): | podvershe! Njega Bog smiram ſkerbno varuje. « — Tako govori ſveta Franziſhka Fremiot. Veliko saúpanje v’ Boga ſo she v’ ſtarih zhaſih sveſti |
| Slate jabelka (1844): | je ljubesin do njega,« — Tako pravi ſ. Teresija. ˛S. Franziſhka Fremiot je dobro ſposnala pravo in zhiſto ljubesin do Boga; toraj |
| Slate jabelka (1844): | boji in ogihlje, kakor viſokih in zhaſtitljivih opravil. « — ˛S. Franziſhka Fremiot. Mlad imeniten goſpod, kteriga je bil ſ. Vinzenz prijasno poſvaril |
| Slate jabelka (1844): | tako dolg nauk, in ſe je popolriama ſpreobernila. S. Franziſhka Fremiot je dolgo prebivala v’ hiſhi ſvojiga taſta, kteri je imel |
| Slate jabelka (1844): | ljubesnivo vdanoſt v’ njegovo ſveto voljo. « — Tako govori ſ. Franziſhka Fremiot. S. Teresija je vezhkrat rekla: Jeſt ſi druge molitve ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kratkim to le povémo: Némzam gre zhaſt té snajdbe; natiſkovavez Friderik König is Eislebna na Şakſonſkim in vmetnik J. Bauer is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in streljali, je vender toča vse do koreníne pobila. Kralj Friderik II. je enkrat trideſet tavžent žolnirjev v orožju vadil, ki |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stoletja živela sta sicer na starinskem, a veličastnem gradu grof Friderik Hrastar in njegova žena, grofica Bogdana. Za gradom se je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | protestantski župnik v Strassburgu. 3. Prav primerno je čuvališča uredil Friderik Fröbel (1782 — 1852). Ta je takim zavodom postavil še daljnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kazalo, To, obljubim, spolnjeho ho kmalo/' Spolnil je leto Gospodu , Fridrik svitli Car tedaj; Na Ljubljance nizkim produ. Je skofljska cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | III. V srédo 17. Grudna. 1845. List 51. Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije *) Kot življenje |
| Valenštajn (1866): | Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati, da je sam svoj gospod |
| Valenštajn (1866): | Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite |
| Valenštajn (1866): | Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho |
| Valenštajn (1866): | hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i |
| Valenštajn (1866): | kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med kónjike smo stopili; Da |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki |
| Valenštajn (1866): | se umekneta. ) Kaj? Butlar. Ohrani hišo Avstrijsko! Deveru. Al zvestobe Fridolancu Prisegli nej smo? Makdonald. Nejsmo njega branit Sem prišli? |
| Valenštajn (1866): | lovec. Res, v celôti moč je, v celôti samó! To Fridolancu posebno se je odkrilo, Ko cesarju — pred leti osmémi je |
| Valenštajn (1866): | moj sin! Se imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti |
| Valenštajn (1866): | Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general |
| Viljem Tell (1862): | deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 |
| Kemija (1869): | Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno |
| Viljem Tell (1862): | mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo |
| Viljem Tell (1862): | za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil |
| Viljem Tell (1862): | na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov |
| Sacrum promptuarium (1695): | gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnsko stran? 9. Notri sim pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeči oklad djati: Vzemi 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na oteklo peto pritiskaš: si napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji je treba vezh naſtiljati, kakor per ſuhi. Ravno tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nanemshko sedei pa ta prvvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frishno pazhan. D.K. 10. R |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet tota zhier sta prei |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila |
| Zeleni listi (1896): | ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino |
| Zeleni listi (1896): | nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade ne ſtare dreveſsa preſajat, tudi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél toku, de ta Fruht je savolo mrasa v'nevarnoſti. Po Letu. Je prezej deshevnu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à |
| Zoologija (1875): | najbolje loviti v navpik izvrtane luknje. Pod. 84. Hrček; Cricetus frumentarius. 25 + 5 Cm. Hrček ali skriček (Cricetus frumentarius), podoba 84 |
| Zoologija (1875): | Hrček; Cricetus frumentarius. 25 + 5 Cm. Hrček ali skriček (Cricetus frumentarius), podoba 84, je deset palcev dolg, rudečkasto rumen, spodaj črn |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu |
| Robinson mlajši (1849): | ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši |
| Tine in Jerica (1852): | so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav, to ni lepo. Če niso otroci prec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni me treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je pripeljal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zato Evrota ni dalje popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bila res in pristavil, da je vsega tega kriv Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kviško pogledal, zdelo se mu je, da vidi za stolom Fulvijem duhovna Polikarpa; mencá si oči in vidi, da je le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | žena sta na tenko opazovala Torkvata, ki je velikrat z Fulvijem in Kor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj |
| Botanika (1875): | 3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih |
| Fizika (1869): | Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika |
| Kemija (1869): | ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno |
| Zoologija (1875): | in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šest ur pusti, potem ga odcedi, deni ga s tremi funti cukra na dva poliča soka v pocinjeno kozo, de počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo |
| Kemija (1869): | roge, hrustanec, zdriz iz kosti (Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega, tedaj brezvodnega tacega oglja je po priliki: 55 funtov |
| Kemija (1869): | sebi že dosti bogata, to je: ako je v 100 funtih soline 15 do 22 funtov soli, takoj teče v kotle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler |
| Kemija (1869): | vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov |
| Fizika (1869): | t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji |
| Kemija (1869): | funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov |
| Botanika (1875): | tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov |
| Botanika (1875): | funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa |
| Zoologija (1875): | telesu 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne |
| Botanika (1875): | se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne takiga. Tehtvali smo jih in našli prav veliko po funti, dva pa tudi pét ja clo sedem funtov težke. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone na enim funtu cukra ostergaj, dva kozarca vina in en kozarc kropa perli |
| Oče naš (1854): | odgovor slišali, so rekli: „Zdaj ste siti, pa ob enim funtu kruha za tri dní si bote mogli želodec s sapo |
| Kemija (1869): | mu je pa cena že padla na 2 gld. po funtu in po nekterih fabrikah ga na dan pridelajo po 100 |
| Oče naš (1885): | odgovor slišali, so rekli: „Zdaj ste siti, pa ob enem funtu kruha za tri dni si bote mogli želodec s sapo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſie ſowohl Kenntniß der heiligen Schrift überhaupt, und beſonders der für Sonn- und Feyertage vorgeſscriebenen evangeliſchen Abſchnitte befördert; dabey aber auch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich Eiderdunen bette, Und dass für seine Müh' und Schweiss, Der Landmann etwas hätte. J. Schulz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | weiss” na nemških listih , ki se že razpošiljajo tako-le : „Passir-Schein für den Narren Nr. . . . zum Narrenabend auf der Schiessstätte am 30. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Wissenschaften, für öffentliches und gesellschaftliches Leben, für Länder- und Völkerkunde, für Geschichte und Belletristik der slavischen Völker. ” — Rodoljubnemu izdatelju in vredniku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | izdajatelj in vrednik „Glasonoše” pod naslovom: „Slavische Blatter”. Illustrirte Monatshefte für Literatur, Kunst, Wissenschaften, für öffentliches und gesellschaftliches Leben, für Länder |
| Občno vzgojeslovje (1887): | für Lehrer und Lehrerinnen öffentlichen Volksschulen in Österreich“, uvedenim z ukazom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. da. I. Jas N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued nadravesu ta sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. tabe sarotim noi s'bodram ti peklenſka fvrija zæerzerellus skues |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker je trikrat moko v Terſt peljal, dvakrat u Gorizi furlanſke zokle vidil, in enkrat v Blaku mavshane (garane) preſhizhke zenejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gradca vverstili. — Dôbro blago je bilo burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz Železnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetovavcu deželnih stanov in fužinarju v Gradcu. 5. Gosp. Fr. Fürlerju, suknarju v Gradcu. C. Gosp. Ig. baronu Herbertu, fabrikantu svinčene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridelujejo, je zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice ali furniri za mizarje, ki jih v Mlinšah blizo Moravč réže, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa Thurna, fužinarja na Koróškim, je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vse S. S. Svetnizhe inu svetnize boshje: dase ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | masati inu teſti seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vati alpa zhoveki noter daji furt snje natu poshene te nagoverjene Kruh to giſt sad zhie |
| Kemija (1869): | iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je na Krajnſkim ſèm ter tje doſti najti. Velikih kovazhniz (fushin), plavshev, ſteklarij (glasharij) pa she ſploh deshelſka goſpoſka ne puſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila železnina in jeklina, ki jo je baron Zilberngelnova fužina iz Borovlj iz Koroškiga na ogled postavila. — Zopet moramo dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bilo mogoče tega idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Zagorskafužina na Dolenskim. 2. Fužina v Ošpergu (Wolfsberg) na Koróškim. 3. Gospe Baron. Coizove fužine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero se v fužinah raztopleno železo vleče. F. vitez od Fridau, vlastnik rudarij v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bile hvale vredne. A. Švenner, pisar v grof Lodronovih fužinah iz zgornigaEstrajha je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popolnama zdrave njive dobili. Lahka pomoč zoper nevarnosti ognja v fužinah. V fužinah se včasih streha vname od isker, ki iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njive dobili. Lahka pomoč zoper nevarnosti ognja v fužinah. V fužinah se včasih streha vname od isker, ki iz ognjiša kviško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snaminja rude, in drugih ne navádnih kamnov in njih ſtaniſha : fushine, velike kladva in koſne kovázhnize; velike in male zeſté, kolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in viteza Eug. Dikmana — Seheranv Prevali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 7. Gosp. J. Justu, puškarju v Borovljah na Koróškim. 8. Fužini gosp. K. grofa Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu. 6. Gosp. E. Junkertu, košarju v Gradcu. 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini gosp. grofa F. E g er j a na Koróškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grofa F. E g er j a na Koróškim. 5. Fužini gosp. grofa Gust. Egerja na Koróškim. 6. Fabriki svinčene belobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Razun tega je pobeljeno poslopje tudi bolj svitlo. Za veliko fužino se potrebuje okoli 10 funtov galúna in nekaj škafov apna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa usnjate rokovice. 8. Gosp. Raim. Jabornigg žlahtnik od Altenfels, fužinar v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern, fužinar v Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeti. — Žeblji vsake sorte, ki nam jih je J. Globočnik, fužinar iz Železnikov poslal, so bili lepi. — Posébne hvale vredno blagó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Gosp. Ed. vitez Andrioli, fužinar v Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 25. Gosp. S. Kompoš, fužinar iz Černiga Potoka na Koróškim, za fužinarske podobe. 26. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ime svoje fabrike zopet poterdila; ravno tako tudi Leopold Aichholcer, fužinar na Koróškim z svojo železnino, posebno pa z mnogoverstnimi žeblji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vTeržiču, za kosé in žage. 38. Gosp. J. L. Potočnik, fužinar v Kropí, za žeblje. 39. Gosp. M. Primožič, lastnik žage |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | streha vname od isker, ki iz ognjiša kviško gredó. Neki fužinar, Baltazar Mosdorfer po imeni, svetuje dobro pomoč zoper tako nesrečo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvale vredno blagó so bili žeblji in čubežen Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa Thurna, fužinarja na Koróškim, je bila posebne hvale vredna. — Fr. Charl, gravirar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo. Preden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | špeglov) pri s. Vincencu na Koróškim. II. Naslednjim fabrlkantam in fužinarjem so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gospe A. Rusheim v Celovcu. 11. Gosp. nasledníkam baron Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim. 12. Gosp. J. Sirola, bukvovezu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr. Ahačiču in njegovimu sinu, fužinarjama v Teržiču. 2. Gosp. J. Devu, usnarju v Teržiču. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim je vodstvo obertniskiga družtva za v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem tistim zahvali, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vidic v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim. 11. Gosp. J. Pergerju , puškarju v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Sirola, bukvovezu v Gradcu in 13. Gosp. Ignacu Ceme, fužinarju v Teržiču. Po sklepu vodstva obertniskega družtva za notrajno-gorenji Estrajh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Gosp. Fr. vitezu od Fridau, svetovavcu deželnih stanov in fužinarju v Gradcu. 5. Gosp. Fr. Fürlerju, suknarju v Gradcu. C. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. Bronaste svetinje so pri ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Terstu, za zlat in srebern natis. 37. Gospa M. Pole, fužinarca vTeržiču, za kosé in žage. 38. Gosp. J. L. Potočnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. S. Kompoš, fužinar iz Černiga Potoka na Koróškim, za fužinarske podobe. 26. Gosp. Fr. knez Lichtensteinski, lastnik jeklarije na Koróškim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se |
| Botanika (1875): | cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni |
| Botanika (1875): | zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic |
| Zoologija (1875): | počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali |
| Sacrum promptuarium (1695): | domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug, |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. |
| Ta male katechismus (1768): | Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še popolnoma preudariti; ko sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | krayleſtva Nigdar nabo konz, ne krej. 9. MAria prav’ h’ Gabrielu: Ke naspoſnam moſha, Kok’ se bo tu ſgodilu? Angel spet |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvojiga Goſpoda na to, kar je nji Bog po Angelu Gabrielu osnanil, tak je ona vſa v' boshjo voljo podana per |
| Deborah (1883): | je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja |
| Zeleni listi (1896): | 6 pol. V GORICI. Tisk. in zal. »Goriška tiskarna« A. Gabršček. 1896. |
| Zeleni listi (1896): | USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV« Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih snopičih, obsežnih |
| Valenštajn (1866): | nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu in Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček poprodajo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj Sardinci bombe v Gaeto, ki je že veliko škodo terpela. Zavoljo velike nevarnosti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | več nočí spí na neki španjski ladii, ki stojí pred Gaeto; zjutraj pa gré vsaki dan v terdnjavo nazaj (?). Veliko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | se je poslednji čas govorilo, da bojo francozke ladije zapustile Gaeto; vendar se to dosihmal še ni zgodilo, ker nek rusovska |
| Robinson mlajši (1849): | sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hrupa bližniga splašèn, Iz loga v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vrejo v dir Iz hriba v hrib, iz gaja v gaj. Na desni, levi, konjka zmir Štric njega sledita tekaj. Zdaj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čudno so zavpili, ko so zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v gozd. Bilo je zjutraj na vse zgodaj, ko |
| Revček Andrejček (1891): | tek, ljubezni čiste srečni vek; Skoz zelen log, skoz pisan gaj hiti kot potok v kraj! Zbor. Kot potok, potok v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj ptizhjih gnesdiz? ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih pozhutkou, inu dopouneina nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne, inu krish. Lubesnive duſhe! katiru s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt, nikar krish |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri te sa jesik dershy, inu ſe tigaiſtiga kakor ene gajshle poſlushi, de tvoj myr, inu pokoj smęſha, inu vſih tęh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savershene, sa nas hudizhove podloshnike ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan, inu umorjen biti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſs kryvavi put putil. 2. Katiri je sa naſs gajshlan bil. 3. Katiri je sa naſs s' ternjam kronan bil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa naſ kryvav Put potil. 2. Katir je sa naſ gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Biblia (1584): | Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | obernimo. „Dokler zhaſ imamo, delajmo dobro," naſ opominja ſv. Pavl (Gal. 6, 10.), ino premiſlimo: 2. Kako rahel je naſhiga shivlenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſha vezhna shétev. „Kar bo zhlovek ſjal, bo tudi shel. " (Gal. 6, 8.) — Kako veſelo je sa Jesuſa bilo is lepe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nedelo po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na galatarje na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtu: imęnuvano Laetare. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Galatarje na 4. Poſtavi. Bratje! ſtoy piſſanu: de Abraham je dva |
| Zoologija (1875): | 125. Alnus 130. Aloe stoletna 127. Alopecurus pratensis 118. Alpinia Galanga 127. Althaea offieinalis 149. Althaea rosea 148. Amaranthus 133. Amoniak-gummi |
| Botanika (1875): | semeni, kakor imber (Zingiber), citver (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga), kterih korenike so dišeča zdravila; za zdravilo se rabijo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj |
| Ta male katechismus (1768): | della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria |
| Oče naš (1854): | hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kastanjevim drevjem v senci. Med njimi |
| Oče naš (1885): | hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kostanjevim drevjem v senci. Med njimi |
| Oče naš (1854): | njega bi bil še kol predober. Do smerti je na galejo obsojen. “ |
| Oče naš (1885): | njega bi bil še kol predober. Do smrti je na galejo obsojen. “ |
| Gozdovnik (1898): | bom zvezati ter poslati na šafot (obglavnico) ali pa na galejo! « (velika ladija, na kteri so kaznjenci veslali). Don Antonio stopi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jutru je terpelo preganjanje že več mesecev in Dijoklecijan pa Galerij sta že Maksimijanu sporočila, da naj začne kristijane preganjati tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je v cesarskih poslopjih hud ogenj, kterega je pa Galerij sam dal napraviti, to so vedeli — dolžil je pa kristijane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhervi v galetah pomoré. Zhervi ſe v shidnih jajzhkih, v galetah ali kokonih, takole pomore: deni vrele vode v poſodo, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delo bi bilo ſkorej saſtonj. c. Kakó ſe zhervi v galetah pomoré. Zhervi ſe v shidnih jajzhkih, v galetah ali kokonih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | metulji islesli in ſéme sa prihodno leto naredili. V drujih galetah pa ſe morajo vſi zhervi bersh pomoriti, ali pa zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali in vſe delo bi bilo ſkorej saſtonj. c. Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne snal, ali dolgo ne vtegnil odviti, je tréba tako galeto prodati, de je mol ne sazhne jeſti, in zhe bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče tukaj živeti |
| Rudninoslovje (1867): | raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. |
| Rudninoslovje (1867): | za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta |
| Rudninoslovje (1867): | pri mrtvem morji, v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i na Hrvatskem. Na Slovenskem se dobíva kaméno olje i |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | tamošnji deželni vladi, al pri njej je stvar zaspala! V Galiciji je deželni zbor sklenil, naj se napravi deželna zastavnica (Landes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bojo 12. t. m. spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi Galilej- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſv. mati kat. zerkev na pervi Jesuſov zhudesh v' Kani Galileje, kedar je vodo v' vino preobernil, ino tak prizhati sazhél |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | oblazhili, ino jim rezheta: „Kaj zhakate, vi dobri moshje is Galileje, in tako operto v' oblake gledate! Jesuſ, ki ſe vam |
| Življenja srečen pot (1837): | prav zheſtí. Kar je Marija na shenitnini (ohzeti) v' Kani Galileje ſtreshetam djala: „Karkolj vam Jesuſ porezhe, ſtorite! “ to tudi tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei v' jeſtnishu. Jeſt sem moj jevek varnu derſhalla, de ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Letu je tu pervuzhudu , katiru je JEsus ſturil v' Kani Galilęi: inu je ſvojo zhaſt resodev , inu njegovi Jogri ſo v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de ſe mu ſerze ohladi. Vſi ga bote vidili, v' Galileji vaſ bo poſebno obiſkal, tam, kjér ſte tolikokrat s' njim |
| Življenja srečen pot (1837): | ſv. Jernej (Arni, Paternush) ſpervizh Natanael imenovan. Bil je v' Galileji rojen, vbogi, poſhten ribizh, kakor vezh del vſi drugi apoſtelni |
| Življenja srečen pot (1837): | mu je bilo tudi Levi ime. Sunaj meſta Kaparnaum v' Galileji je ſvojo ſtavo imel. Judam ſo bili taki ſlusheti, kakor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sazhnozh od Galilęe, noter da leſem. Kader je pak Pilatush Galilęo saſhliſhal, je upraſhal, aku bi on en Galilęjz bil. Inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſe po poſtavi tega Goſpuda daperneſli, ſo ſe supet v' Galilęo v' ſvoje mejſtu Nazareth vernili. Tu Dete pak je raſlu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhudijo eden drugimu; „vſi tí le, ki govoré, ſo terdi Galilejzhani, ino vſak po ſvojim laſtnim jesiku jih ſlíſhimo boshje velikòte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva angelja v' belih oblazhilih per njih, ino rezheta: „Moshjé Galilejzhani! kaj ſtojitè ino gledate v' nebó? Ta Jesuſ, ki ſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je priſhàl sravèn Galilæjſkiga morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je ondi |
| Biblia (1584): | je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | detetam vsdigneta, ino na Israelſki meji jima angelj ukashe na Galilejſko iti. Tako le ſta, she dolgo zhaſa is doma, ſpet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſkrunjamo. 22. Jesuſ isvoli ino poſhlje apoſteljne. Jesuſ pride na Galilejſko, ino kmal ſe ljudí bres ſhtevila is vſe deshele okrog |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. |
| Kemija (1869): | V vrelej vodi se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode |
| Zoologija (1875): | belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov |
| Kemija (1869): | 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures |
| Kemija (1869): | vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji |
| Kemija (1869): | Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. |
| Kemija (1869): | zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr |
| Kemija (1869): | kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč |
| Kemija (1869): | pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o galunih pravimo, da so med sebo ravnoliki. |
| Kemija (1869): | 24HO Kromov galun = KO.SO3 + Cr2O3.3SO3 + 24HO Posebno znamenito pri teh galunih je pa to, da iz zmešanih raztopin raznih galunov dobimo |
| Kemija (1869): | galunov. Iz tega se more posneti, da se pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kafrovcom itd. gnjili deli, divje meso itd. pokončavati z žganim galunom, z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali |
| Kemija (1869): | se vse glede kristalnega lika in glede sostave ujemajo z galunom, samo da glinico zamenjuje železni ali manganov ali kromov okis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo |
| Kemija (1869): | raztopin raznih galunov dobimo kristale, ki so zmes teh različnih galunov. Iz tega se more posneti, da se pri vseh galunih |
| Kemija (1869): | ali manganov ali kromov okis. Na ta način dobimo skupino galunov, ki so vsi sostavljeni po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3 + 24HO |
| Kemija (1869): | teh galunih je pa to, da iz zmešanih raztopin raznih galunov dobimo kristale, ki so zmes teh različnih galunov. Iz tega |
| Kemija (1869): | kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak |
| Kemija (1869): | razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena kislina, galunina in apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga |
| Botanika (1875): | govorimo o rasti kristalov, se mora to vse drugače razumeti. Galunov kristal n. pr. če ga položimo v galunovo raztopino, so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih |
| Kemija (1869): | spojina. Verbrennungsprodukt, izgorina. Verbrennungsrohre, sožigalna cev Verdunnen, razrediti, razblažiti. Vergoldung galvan. , 442 Verkohlen, zogljeniti (act), zogljeneti (med). Verkohlung, zogljenitev, 505. Verseifen |
| Kemija (1869): | zogljeniti (act), zogljeneti (med). Verkohlung, zogljenitev, 505. Verseifen, razmiliti. Versilberung galvan. , 443. Verwandtschaft chem. , sorodnost. Verwesen, trohneti. Verwittern, prepereti. Vino, 501. |
| Fizika (1869): | sekunde. Elektrika, vzbujena z dotikanjem (galvanizem). 204 Leta 1789 je Galvani, zdravnik in prirodoslovec Bolonjski, v anatomske namene odrta žabja stegna |
| Fizika (1869): | dotiko sè železom. Ta po naključji narejena opazba, ktero je Galvani, posebno pa Volta dalje zasledoval, vodila je do brezkončne vrste |
| Fizika (1869): | za 1 sekundo, je tedaj veča, kakor hitrost svetlobe. Hitrost galvanične elektrike je osemnajstkrat manja. Trpež električne iskre je skorej neizmerno |
| Kemija (1869): | cinkov okis. S cinkovimi pločami pokrivajo strehe, iz njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in |
| Fizika (1869): | da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar |
| Kemija (1869): | 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica |
| Kemija (1869): | vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki, v njegovej raztopini se pa namaka pšenica pred setvijo. Ogljenčevokisli |
| Fizika (1869): | lanci so imenitni zavolj svoje porabe v tehniki, posebno pri galvanoplastiki in pri telegrafiji. 209 Učinki električnega toka so neizmérno zanimivi |
| Kemija (1869): | se na zraku manje spromeni. Mnogo bakra se potrebuje v galvanoplastiki in tudi bakreni drat se mnogo rabi. Z drugimi kovinami |
| Fizika (1869): | tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi |
| Fizika (1869): | je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj |
| Gozdovnik (1898): | ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | leta 1870. po vsem svetu dobro znani diktator francoski Leon Gambetta. — Umrli bil je rodu judovskega iz Genove; oče njegov bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | zmagi Nemcev pri Sedan-u in begu cesarice Evgenije proglasil je Gambetta na čelu ljudske množice dne 4. septembra 1870. leta z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan je bil leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | departementa L o t. V tem mestu rojen je bil Gambetta dne 30. oktobra l. 1838., umrl je tedaj še le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | predsednika zbornice dne 31. januarja 1879 Meseca novembra hotel je Gambetta sostaviti ve liko ministerstvo 4 predsednikov z L. Say-om, Freycinet-em |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | vlado v Parizu skleniti mir dne 6. februarija 1870. leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a, drugemu predsedniku MakMahonu |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem |
| Gozdovnik (1898): | od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči |
| Gozdovnik (1898): | ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gamogozhni, ſim jeſt tebe vſliſhal; inu na dan tiga isvelizhanja ſim |
| Robinson mlajši (1849): | da bi na tem le mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga |
| Zoologija (1875): | shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali |
| Zoologija (1875): | živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomaga, de je veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj |
| Divica Orleanska (1848): | ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona |
| Divica Orleanska (1848): | molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati |
| Divica Orleanska (1848): | de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam, ko u |
| Zlatorog (1886): | Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč |
| Gozdovnik (1898): | molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz |
| Blagomir puščavnik (1853): | še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kake četertinke ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden se ni ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | hirala je od dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | lavkati. Od davi je že na njivi, ino se ni ganila domu. “ Boc ji reče: „Slišiš, hči! le mojih dekel se |
| Gozdovnik (1898): | skoraj. « Tiburcio se obrne k jetnikoma. Od sinoči se nista ganila, ničesar užila, in razen vzklica »pes« niti besedice slišati dala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse to je zapopadeno v besedah, ktere so vas tako ganile. Vi ste pa tudi prav sklepali: kaj tacega je le |
| Oče naš (1885): | Duhovnikove besede so srca poslušalcev zelo ganile. Dobro seme je v njih srca padlo in je obilo |
| Roza Jelodvorska (1855): | tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta |
| Oče naš (1854): | pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel |
| Oče naš (1885): | pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pa tudi tako visoka in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon |
| Robinson mlajši (1849): | mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | gebraucht, ſondern auch als Spätpredigten verwendet werden. Nach Umſränden kann ganz füglich der I. oder II. Theil ausgelaſſen, und die zwen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | die Slowenen Unterſteyermarks berechnet, aber auch für Kärnten und Krain ganz gut verſtändlich. Die Abſicht des Heransgebers iſt nicht ſo ſehr |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gefillter Blüthe. 235. Grenkuljke s polnem cvetjem, Julija. Amarelle mit ganz gefüllter Blüthe. Zmirej cveteče češnje. 251. Vsih svetnikov cešnje Augusta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Richters weisse Knorpelk. 100. Hefterjeve pozne, pisane hrustavke, Augusta. Hefters ganz späte, bunte Knorpelk. Češnje sladke, rumene, mehke: 121. Rumene serčica |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Lašč. ), samodrug = selbander (pri belih Krajncih je „samodruga“ = noseča), samoedin“ = ganz allein (Lašč. ), kar bi Metličan djal: „sam samcat. b) Prilog |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | diesem Stadt- und Landgericht sind die Sträflinge bis auf zwei ganz herunter gekommen, die also unvermögend sind einen Platz allein zu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Wahrheit bekannt zu machen, zum Zwecke hat, theilt ſich der ganze Vortrag in drey Theile, welche zur leichtern Uberſicht mit römiſchen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Thema) der nachſtehenden homiletiſchen Predigt angegeben, welche zu begründen der ganze Vortrag abzielet. Darauf wird der inhalt des vorkommenden Evangeliums angezeigt |
| Ljubljanske slike (1879): | sie erst ein Dutzend hat, so hat sie gleich die ganze Stadt. “ — Vendar to ne velja o vsaki, ki si je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsako število, katero smo dobili, dodajajoč jednoto, zovemo celo število (ganze Zahl). Ako hočemo povedati, da še jednote ni, rabi nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej |
| Genovefa (1841): | ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali |
| Valenštajn (1866): | ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog — Bog! jaz ne morem s tega mesta, Ne |
| Ferdinand (1884): | blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame |
| Valenštajn (1866): | Ne bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
| Divica Orleanska (1848): | (Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po |
| Divica Orleanska (1848): | in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano |
| Zeleni listi (1896): | Vsi so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v |
| Genovefa (1841): | ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v |
| Genovefa (1841): | v Goſpodu! ” je rékel in s velikim navdanjem in ſerzhnim ganjenjem je jél od zhudnih pot Boshje prevídnoſti govoriti; Jakobovo shaloſt |
| Genovefa (1841): | najdena. ” Genovefa je vnovizh ſvôje roké povsdignila in s veſelim ganjenjem v nebo pogledala s ſolsamí hvaléshnoſti, rekózh: „Bódi tedaj |
| Kemija (1869): | kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav |
| Od pluga do krone (1891): | pa pomagali po svoji moči. Človek ni železen! Nekaj časa gára in vleče; žál, da ga mine tako zgodaj, s čimer |
| Od pluga do krone (1891): | učiti, spomni se le samó nas domá, kakó nam je gárati od zgodnjega jutra do pozne noči, da nam pot kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslopjih je stanoval tudi Boštjan, viši častnik ali tribun cesarske garde. Brez posebnega lišpa so bile njegove sobe, pa vendar kaj |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se odpró vrata, in v izbo dere tropa oborožencev narodne garde. Poveljnik pokaže list, ki mu nalága viteza takoj prijeti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 |
| Zoologija (1875): | okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | odsekov predlog in zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi in grof Thurn dokazujeta, da novega bremena, ki bi došlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | deželah se ni povsod sprejela ta postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kervi iz vratne žile izpustiti, na persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro zdrobi in skupej zmešaj. Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dergne, brez da bi se vredi ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez da bi konj hujšal ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | serbi in se dergne, brez da bi se vredi ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez da bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | loti medu, in daj vsaki dan eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, ako se leta četertinka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ločiti in samega v kakšen kraj postaviti, da ostali konji garij ne nalezejo. Bolnega konja je treba z ječmenovim drobom obilno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 lotov sala, 3 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in oblino kermo dobiva, in se za gotovo ve, da garij ni nalezlo, in vendar kak sumljiv izpustek dobi: se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote terpentinovega olja, in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in potlej z gorko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 14 dni pustiti. Ko kako živinče izpustek dobi, kteri je garjem podoben, se mora koj od druge živine odločiti in samo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mučijo, jim izpadanje dlake ali clo neko bolezin, ki je garjem ali grintu podobna, napravijo. V kozjem hlevu mora biti lojtra |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | PERSHONE. BARON NALÉTEL. ROSALA, njegova Goſpa. MATIZHEK , Gartnar graſhinſki. NĘSHKA, hiſhna dękelza. TONZHEK , en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA |
| Fabule ino pesmi (1836): | gnoj saluzh’te, Gdé druge vſe neſnage ſo. « She dugo gartnar guzh poſluſha, Navoli ſe ga, tak ſ-hrupí: »Metul! tvoj krizh |
| Fabule ino pesmi (1836): | 10. Líſiza ali plazhan prilisavez. En gartnar, da mazhke bi ’s ograda ſpravil, Je s’ giſtom poſhtupano |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smrekarza Bechlüſſerinn zu ”Schwammburg contra N. N. vulgo Mati”zhek, Gärtner, re — espective Hausmeiſtre? |
| Fabule ino pesmi (1836): | kak ſlajo, ma; Jas le sisam ſlajo. «« »»Véſh pa tudi, gartner’za! Da tud’ ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo |
| Fabule ino pesmi (1836): | mlada pzheliza Obletáva ograda, Sísa ’s roshiz ſlajo. Ena mala gartner’za Pita : »Véſh ti, pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém |
| Fabule ino pesmi (1836): | boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij ſlajo! «« __________ |
| Sacrum promptuarium (1695): | uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli |
| Sacrum promptuarium (1695): | odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene |
| Kemija (1869): | Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes |
| Kemija (1869): | 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze |
| Fizika (1869): | Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. |
| Biblia (1584): | nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre |
| Fizika (1869): | Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte |
| Kemija (1869): | Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin |
| Kemija (1869): | 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran |
| Kemija (1869): | 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren |
| Fizika (1869): | Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar |