glibanja glicerin glid glih gliha glihati glihenga glikokol glimmerporphyr glina glinat glinica gliničen glinovec glista glisten gliva glo globa globanja globel globina globoček globočina Globočnik globočnikov globok globoke globoko globokost globus glockenmetall glodalka glodati glog Glogava gloginja glogje glogov gloria glosa glota Gloucester glucose gluh gluhonem gluhonemec gluhost glukoza glumec glušec glycerin glycocoll gmah gmajn gmajna gmb gmirati gmota gna gnada gnadljiv gnajs gnan gnaphalium gnati gneča gneiss gnesti gnev gnezdece gnezditi gnezdo gnida gnijoč gnil gnilec gniloba gniti gnitje gnoj gnojen gnojenje gnojilen gnojilo gnojišče gnojiti gnojnica gnojnina gnusen gnusenje gnusiti gnusoba gnjat gnjaten gnjilovica go goba goban gobanja gobav gobavec gobčevičev gobec gobezdati gobica gobio gobov Gobovec gobovski god godalo godba godbe godben godčev Godeasi godec goden goditi Godnje godovanje godrnjaje godrnjanje godrnjati Goethe gojenčev gojenec gojilnica gojiti gojka gol golazen gold gold. goldchlorid goldinar goldpurpur goldscheidewasser goldsehwefel golenica golič goličava golida goljat Goljat goljsati goljsija goljsiv goljsiva goljuf goljufan goljufati goljufen goljufija goljufiv goljufivka goljufno goljufnost Gollmayr golo Golo golob Golob golobček golobica golobič golobnjak golorok golot golotrba golov Golovec golsive golša golt goltanec gomazeti Gomez gomila gomolj gomoljast Gomora Gomorejer Gomoriter goniti gönnen Gonowitz gonjač gonjenik gor
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas |
| Kemija (1869): | ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri noi voda hkonzi tvoje S. smerti is vsih tvojeh glidov venka tekva skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim |
| Biblia (1584): | imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je |
| Biblia (1584): | on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru |
| Biblia (1584): | ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl |
| Biblia (1584): | je imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe |
| Biblia (1584): | drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je |
| Biblia (1584): | on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo |
| Biblia (1584): | drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj |
| Ta male katechismus (1768): | andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu |
| Ta male katechismus (1768): | tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is ust |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA † PLÆM † ACCEPTABLLE. An glieh svet Shegen prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker siti shalov tega shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh antavarhar ma ure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti viesh antavarhar ma ure kader jeſt noi maushenat gre glieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt perſti pa kar s' govo roko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu per obenimu drugimu glihe neishli. Koker on ſam govory v' timu klaguvainu Jeremia Preroka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Angelzi, de vi to nar zhaſtiteiſhi kry vaſhiga Krala, katiri glihe ni nihdar ta ſveit videu, vkup na spravite, inu koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge, ſe povsdigujeſh zhes nję, inu praviſh: Kdó je moje glihe? kdó je en taki sal delovèz, ali kdó sna enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi otrozi nikoli ne posabíte, de poterplęnje, krotkoſt, ena lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu shlaht, kęr en vęzhni nepokoj, inu ta nar ſlabiſhi glihenga goſpodari! Vy vejſte vſe leto ſhe bol, kakor jeſt, moji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshji voli, zhe leta savęsa tebi ny dopadajozha, ràsderi naſho glihengo, inu daj nam vſe druge miſli. Slaſti pak lubi Chriſtiani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno zherno termo ſabo, inu taku tudi kreg inu ſlabo glihengo. Moj ſyn, zhe bóſh ti len inu bres dęla, povęm |
| Kemija (1869): | 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato |
| Kemija (1869): | Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. |
| Kemija (1869): | 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure |
| Kemija (1869): | Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | na dno in krog in krog en čevelj na debelo glíne, ilovce ali kakošne druge mastne zemlje terdno zatlači. Umni kmetje |
| Kemija (1869): | z zlatom odvagovala. Ultramarin se dela takole: 100 delov porcelanske gline, 100 delov žgane Glavberjeve soli in 17 delov oglja se |
| Kemija (1869): | dela samo železo. Skoro vsem rudam je primešano nekoliko kremenice, gline in apna, ki se pri tej vročini stopé v temno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v večih ali manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca, kakor pri nas v Idriji. Večidel pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na videz enakovrstno, ne kristalinsko zmes iz oglokislega apnenca in gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | gosencam. Prostora za nje se ne manjka, pa vendar v glino in močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z mehkejo prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne in zapusti glino z živčevimi kristali nasejano. Opomnji je vredno, da nektere lepo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Živec ali ortoklas, Feldspath oder Orthoklas, 44. Žlindra, Schlacke. Žolči, glinate, Thongallen 76. Žrelo, Krater. Žula ali granit, Granit, 70. Žuželke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izmed kterih tu imenujemo samo glinine kepe, ki se zovejo glinate žolči. Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se od Savoyje do Štirske. Sestavljena je iz konglomeratov, črnih glinatih škrilnikov in peščencev, ki so ali vseskozi pregnjeteni z antracitom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tinjčevim, glinatim škrilnikom i. d., ki večidel celi leže v glinatih in peščenih tleh. Basaltov konglomerat navadno daja prav rodovitno ilovato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo |
| Kemija (1869): | Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. |
| Kemija (1869): | srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor |
| Kemija (1869): | 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin |
| Kemija (1869): | 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok |
| Kemija (1869): | V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista |
| Kemija (1869): | in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato |
| Kemija (1869): | Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. |
| Kemija (1869): | Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka |
| Kemija (1869): | ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in |
| Kemija (1869): | ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti |
| Kemija (1869): | to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako veže, da je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse |
| Botanika (1875): | contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten |
| Zoologija (1875): | z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od teh ni vedel kaj |
| Botanika (1875): | mali ali carraghen (Sphaerococcus crispus); za lek zoper gliste služi glistna haluga (Sphaerococcus helmintochordon). |
| Botanika (1875): | Po naših gozdih se najdejo pogostoma orlova praprot (Pteris aquilina), glistna podlesnica (Aspidium), ktera rabi proti glisti trakulji, zatem po zidovji |
| Botanika (1875): | nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo |
| Botanika (1875): | bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali iz več kakor |
| Botanika (1875): | da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega |
| Botanika (1875): | postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji |
| Botanika (1875): | pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj |
| Botanika (1875): | živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih |
| Botanika (1875): | gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske |
| Botanika (1875): | za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih |
| Botanika (1875): | 3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se |
| Botanika (1875): | vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride |
| Botanika (1875): | tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium |
| Botanika (1875): | A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in |
| Botanika (1875): | 3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih |
| Botanika (1875): | da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsemi kamen, ki pred tabo leshí, pritiſni ga trikrat na glivo ter ga ritniſko zhes glavo saluzhaj. Ştori to trikrat sapored |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti nosh is praga, ali koso ispod dimnika. ” „Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi s obrasam proti luni, vsemi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé |
| Gozdovnik (1898): | kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula |
| Rudninoslovje (1867): | so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven ne vidila, ko |
| Viljem Tell (1862): | presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj! |
| Tiun - Lin (1891): | obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo |
| Zoologija (1875): | vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih |
| Lohengrin (1898): | slavíti Primerno slavni čin, Oj, vedno te hvalíti Iz srca globočin! Jaz v tebi skoprnévam, Pred tabo drgetám! Ah, vzemi, kar |
| Lohengrin (1898): | bi slaviti Vredno slavni čin! Ga vredno hvaliti iz srca globočin! Prišel si tod Vè bran narodu! Blažen tvoj pot! Slava |
| Zoologija (1875): | borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine svojega srca, kako noč in dan na nič druzega ne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh |
| Genovefa (1841): | nébu pogledal, s drugo roko je Genovefo objél in is globozhine ſvôje duſhe rékel: „O Bog, te ſrézhe je prevezh môjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſenza , ktero viſoke gore v luni naredijo ; v velike globozhine med gorami ne pride ſolnzhna ſvitloba, sato ſe nam luna |
| Blagomir puščavnik (1853): | divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hudo sapleta, de ſe préd ne savé, dokler ſe v'globozhini hude navade savésjeniga ne najde. Tudi mornár mora per naglim |
| Življenja srečen pot (1837): | na vdol satozhi, ni ga mogozhe vſtanoviti vezh, dokler v' globozhini ne obleshí. Ravno tako ſe mladenzhu godí, ki ſe v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad |
| Mineralogija in geognozija (1871): | počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz |
| Gozdovnik (1898): | bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stanici imeti. — Žeblji vsake sorte, ki nam jih je J. Globočnik, fužinar iz Železnikov poslal, so bili lepi. — Posébne hvale vredno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Heínr. Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam je A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati izdelki iz njegove fabrike v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fabrika že na Dunaju in Celovcu sreberne svetinje dobila. — Razun Globočnikove in Lokerjeve fabrike tudi J. Benedig v Stražišu in K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti |
| Valenštajn (1866): | Pretesen tud ljubečemu je srcu Život vsakdanji, i pomen je globokejši V pravljicah mojih let detinskih, nego V resnici, učiteljici životnej |
| Zoologija (1875): | mirnem dihanji vzdigne živo srebro samo 1 do 3 milimetre, globokejši izdihi pa 5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na |
| Sacrum promptuarium (1695): | de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma |
| Divica Orleanska (1848): | jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier je resano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ne bodo zamogle svinje blizo. Zadej se naredí precej globoka jama, de se cló nič gnojá ne razgubí, in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več ga ni živiga vidila. Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravil, je bila blizo 9 palcov dolga in 3 palce globoka. Ozdravljal sim jo, kakor pri pervem volu. Zdaj smo vola |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | palica kožo predreti, se zaznamova. Na tem mestu se tako globoka zareza napravi, da se do dna rane pride. Potem se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je najboljša, vsem ljudem je prava: šest komolcev dolga, šest globoka. Pa nisem prišel samo zavoljo pijače. Prinesel sem vašim dekletom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je prekucoval po vodi. Ni bila sicer voda tam zeló globoka pa strani so bile visoke in blatnate, mokre in spolzke |
| Gozdovnik (1898): | v kteri sta prišla. Dan je minul. Noč je nastopila. Globoka tema je vladala po jezeru in po okolici. Stražni ognji |
| Gozdovnik (1898): | zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu. Kanadčan potegne vrbovo |
| Gozdovnik (1898): | pravite sennorita? « »A, vidite, da vendar ne veste, Rozalita. »Je globoka skrivnost, pa vam jo že smem povedati: don Estevan se |
| Biblia (1584): | imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bila vsa pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gvobozhe rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo |
| Roza Jelodvorska (1855): | je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nebesa čednosti zmago, hudobii pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v ograjo jezdi. |
| Robinson mlajši (1849): | sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic |
| Gozdovnik (1898): | moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od |
| Robinson mlajši (1849): | Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze |
| Robinson mlajši (1849): | Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ne veste, kako je meni hudo, gospod učenik," prične z globokim vzdihom. "Namenjena sem k gospodu župniku, pa vam to tudi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender z globokim vzdihom prične: "Moj poslednji up sem uničil nocojšno noč, nocojšna |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sem svoj namen, ha, ha! " "Izverstna misel! " pride učenik z globokim vzdihom in če bi ga bil logar bolj srpo opazoval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega |
| Kemija (1869): | kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med |
| Slate jabelka (1844): | Nar vikſhi molitev. Duh pokore.Neſpremenljiva krotkoſt. Nepremagana poterpeshljivoſt. Angeljſka zhiſtoſt. Nar globokejſhi ponishnoſt. Otroſhko saupanje. Neutrudena pridnoſt. Nar vezhi podvershenje. — Kadar |
| Slate jabelka (1844): | majhna, ni popolnama, ker ſhe ſlabo od ſvojiga blishnjiga govorim. Nar globokejſhi ponishnoſt. Té jeſt nimam; bi bil veſél, ko bi |
| Genovefa (1841): | O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi |
| Robinson mlajši (1849): | je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodnjaka. 3) Ne tam, kjer se začne kopati in tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor je priteče. |
| Zoologija (1875): | da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili in rekli, da zdaj je že vse drugač na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne |
| Ferdinand (1884): | naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Vzemi ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se |
| Gozdovnik (1898): | me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svitle, nisem jeſt dalej naprejshla, de be njeh viſſokuſt, ali globokuſt gruntala, ampak sem uſſe perproſtu bres serblivoſte virjella. Ti na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | saena shrokuſt, inu dolguſt, inu viſſokuſt, inu globokuſt: inu de vam tudi da ſposnati to zhes uſſe snanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje |
| Astronomija (1869): | kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej obli. 42 Nebeski globus. Do sedaj smo popisali in omenili precej veliko število toček |
| Astronomija (1869): | Kazavnik urnega krožca postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus tako, da kazavnik pride do druge številke 12. (pri tem |
| Astronomija (1869): | pa to ne da lehko napraviti, zato moramo, kedar opazujemo globus, zmerom pomniti, da bi moralo človeško oko prav za prav |
| Astronomija (1869): | uri (12.) ozvezdje Kasiopeje v poldnevniku. In kakor vrtimo potem globus na levo ali desno, tako moramo kazavnik na vsaktero uro |
| Astronomija (1869): | da bi moralo človeško oko prav za prav biti sredi globusa. |
| Astronomija (1869): | po globusu podobo neba; moramo namreč sami sebe misliti sredi globusa, in od tod misliti si ravne črte do zvezd na |
| Astronomija (1869): | njem stopinje nje odklona. Ravno tako služi poldnevnik pri postavljanji globusa po tečajni visokosti opazovalca. Obzor je od južnega mesta S |
| Astronomija (1869): | o uredbi sveta. 46 Stalnice. Daljše opazovanje neba s pomočjó globusa in zvezdovida (zvezdne mape) nas kmalu nauči, da se iznajdemo |
| Astronomija (1869): | po 1½ — 20 tolarjev in da-si tudi imajo veči globusi neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna |
| Astronomija (1869): | na nebu, in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3, 4, 6, 8 |
| Astronomija (1869): | in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3, 4, 6, 8 do 12 |
| Astronomija (1869): | težko misliti na globusu, in zopet narobe napraviti si po globusu podobo neba; moramo namreč sami sebe misliti sredi globusa, in |
| Astronomija (1869): | kazavnik preteče polovico urnega krožca); tako imajó vsa ozvezdja na globusu tako lego, kakoršno imajo zvezde o polnoči na mestu opazovalca |
| Astronomija (1869): | in od tod misliti si ravne črte do zvezd na globusu zaznamovanih in naprej do neba, in tam bi našli prave |
| Astronomija (1869): | prva si je podobo neba pač nekoliko težko misliti na globusu, in zopet narobe napraviti si po globusu podobo neba; moramo |
| Astronomija (1869): | vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor |
| Astronomija (1869): | uro pred polnočjo ali po polnoči, postaviti in videti na globusu, ktere zvezde se nam tedaj kažejo na nebu. Na globusu |
| Astronomija (1869): | najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji. Najboljša naprava na nebesken globusu bi bila gotovo ta, da bi neka manjša obla, ktera |
| Astronomija (1869): | globusu, ktere zvezde se nam tedaj kažejo na nebu. Na globusu se sploh lehko reši mnogo nalog, ktere nam stavi premišljevanje |
| Astronomija (1869): | 24 ur na tem istem kraji zopet videli. Na nebeskem globusu je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá |
| Kemija (1869): | Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs |
| Fizika (1869): | da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih |
| Valenštajn (1866): | sveto pismo! To me ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pečicah neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih |
| Sacrum promptuarium (1695): | in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | malo brane, Balada tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le po ſenoshetih in travnikih, sakaj v njemu je veliko glóte, ktera bi ſe po njivah saſejála. 2. Zhe ſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko shita pridela. Pazh réſ, kjer vrabez gnojí, tam tudi |
| Divica Orleanska (1848): | na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip |
| Kemija (1869): | Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla |
| Kemija (1869): | kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. |
| Štiri poslednje reči (1831): | na ſvetu gluhi boshjimu vabljenju in klizanju, tako je Bog gluh njih upitju in njim daje ſkos selo vezhnoſt vſo obilnoſt |
| Štiri poslednje reči (1831): | Bogam ſposnan. Greſhnik je bil v' shivljenji radovoljno ſlep in gluh, in ni hotel viditi ſvojih hudobij kako velike ſo, ni |
| Fabule ino pesmi (1836): | le kol’zhkaj ga koſhtava, Je pri ſméhi ſlép no gluh: Pun od njega zhém sazheti, Kaj naménil ſem sapéti: Naj |
| Fabule ino pesmi (1836): | Denog me od ſe ſpodí. «« »»˛Star, donuzan no drevéni, Krulav, gluh, ſlep, veſ potrêni, Môrem sdaj is ſlushbe it’! Rezi, rezi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kam ta pot derží? ” Odgovor: „En mernik rèží,” — „Ali si gluha? ” „Pred je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in klizal ſvoje sgublene ovzhize, alj od poſvetnih rasbot (truſha) gluhe greſhne uſhesa ſliſhale njega ne bojo. ˛Spali bodo greſhniki ſpanje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | saſujte naſ! “ proſili hribe: „Pokrijte naſ! “ Alj gore bodo tiſtokrat gluhe, hribi nevſmileni, ino vſi narodi omolknili, kedar bo ojſter ſodník |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hodijo. „O de bi ſposnali, tako ſhe on smiram klizhe gluhim uſheſam, de bi hotli ſaj ſposnati ſedaj, o dnéh mojiga |
| Življenja srečen pot (1837): | on na nebeſhke vrate tud enkrat terkal bo, alj vſim gluhim uſheſam one saperte ſo, Jesuſ njemu porezhe: „Jes tebe ne |
| Stric Tomaž (1853): | stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo |
| Oče naš (1854): | je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne sluha ne gluha. Vez žalosten je šel Nace svojo pot proti kraju, kjer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba |
| Kemija (1869): | 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica |
| Zlatorog (1886): | soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo |
| Biblia (1584): | inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje |
| Kemija (1869): | Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska |
| Kemija (1869): | lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde |
| Kemija (1869): | Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bit’ pokornu; Naskrivej tvoje mozhy: Sapovęj temu, kar tebi Nada gmaha, ſtury sebi Eno lohko, sladko nozh; Tu ja! ſt’riti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | jen boleshnoſt, O Bog, odverni to! Daj nam miru, jen gmaha Le vednu dershat ſe, De bodemo bres ſtraha, Gospod! zhaſtili |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Saklenene vrata, ſaperte okna. K’du m’i na da gmaha zhaſtiti Boga? 3. Maria Diviza! nekar se na boj! Jeſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka |
| Ta male katechismus (1768): | videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat, katęri giſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is ſerza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiſh, vkup ſpravi in kjè v ſamotnim kraju ali na gmajni ſoshgí: potem boſh vidil, de bo shivina v ravno tiſtim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsrok, de imaſh premalo gnojá, ker ga tvoja shivina po gmajni raſtreſe, in zlo malo prav ſlabiga v hlevu puſti. (Konez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil |
| Biblia (1584): | ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi |
| Astronomija (1869): | bi hoteli ž njim meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da bi ležalo središče |
| Astronomija (1869): | oster kot 46ih stopinj, ali polovina pravega kota, in daje gmb jako oster kot le petih stopinj. Če je polomér in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ”bei gochgedacht Seiner freihe = errlichen Gna= ”den in puncto m — mutui & promuſſi ma”trimonii” Shushek. (k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | gels ku Zhe ſhen je, 1) Zhe ſhe na, MARIA! gna da, pól na, Go ſpod, je s'ta bo 2 |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | hzhyr isvoleno, Svet’ga Duha neveſta Is med isbrana! S’ gnadam’ te je obdalla Muzh Duha svetega, De se vredna poſtalla |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke ſtan * is gnadam’ dar’van! * noben’mu gnade vezhe * na da Gospud Bug |
| Slate jabelka (1844): | ſlushabnika boshjiga ſe bere, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan bil, in de je v’ velikim miru, troſhtu in |
| Slate jabelka (1844): | je tako ſveto shivel, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan, in vzhaſi samaknjen bil. — Kadar je bogabojezhi papesh Evgen |
| Slate jabelka (1844): | od Krisha. ˛S. Franziſhk ˛Seraſinſki je rekel, de med velikimi gnadami, ki jih je od Goſpoda prejel, je tudi ta, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr. Sakaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | od. ſlega. A men. Zhe ſhe na. ſi. Ma ria. gna de. pol na. Goſ pud. je. s'ta bo. shegna |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi |
| Ta male katechismus (1768): | S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku |
| Ta male katechismus (1768): | poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh |
| Ta male katechismus (1768): | pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi |
| Ta male katechismus (1768): | per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne |
| Ta male katechismus (1768): | novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter al ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mene? kaj mene vidit? je na meni vèrſta ? — Si ſe gnadlive Goſpę vshę navelizhal ? Tonzhek. Oh , Neshka ! nikar me ne ſpomni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nikar mi doli nevdari. — Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi pęſem, kè |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta nahvaleshnoſt naſhe navrednoſti pruti naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu, inu taku uſmilenimu Odreſheniku! inu aku je v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Na pravdo jeſt ne smiſlim , per moji duſhi! — Nęshka, ti gnadlivimu Goſpodu puſti vędit, de boſh dones na vęzher v' borſhtki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad |
| Botanika (1875): | jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej |
| Botanika (1875): | Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní veliko dobička |
| Pripovedke za mladino (1887): | 6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vesélje pristavo. Proti nji je šel, zakaj lakota ga je gnala. Kmalo pride do hiše in ko Peter va-njo stopi, je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bilo pomoči od nikogar. Voda pa jo je zmiraj dalje gnala in vanjo pluskala. Ona je po koncu sedela in se |
| Fizika (1869): | sekunde tako sunili, da bi ga sila 30 čevljev dalječ gnala. Popolnoma neodvisno od tega dela pa tudi na to telo |
| Gozdovnik (1898): | vojni čoln, napolnjen z apaškimi vojščaki, ki so ga vesla gnala naprej med njimi in med otokom. Za tem je prihajal |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tukaj preživil, pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | osrečí. Tù se je treba dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in |
| Fizika (1869): | méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz |
| Tiun - Lin (1891): | premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo |
| Blagomir puščavnik (1853): | na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne dostikrat tudi |
| Zlata Vas (1848): | vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per |
| Tiun - Lin (1891): | ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da |
| Divica Orleanska (1848): | mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato |
| Kemija (1869): | se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | živega hudiča spreobrne; me zgrabi, se na me vsede, me gnjete in tlači, — ima dolge kremplje, me grize in češe (zaušnice |
| Rudninoslovje (1867): | neprozôren je ; suh kaolin je pust, a moker se lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji |
| Zlatorog (1886): | brstij cvête, Odpira cvet se vsak, In vse borí se, gnjête Za žitje, žar in zrak. A koder v srci čutéčem |
| Kuharske Bukve (1799): | en oreh ſroviga maſla, inu ſolio, kar jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle naj pozhiva. 64. Paſteta s' |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko teſtó s' mlazhno vodo, de ſe bo vlęzhi puſtilo; gnedi ga, de bo mehurje dęlal, pokri potle s' gorko ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | perſta, je snamine, de ſi doſti moke v' teſto djal, Gnedi teſtó en zhas s' kuhalnizo v' ſklędi; Potle ga deni |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, nareshi eno libro ſroviga maſla v' moko, smeſhaj inu gnedi ſkup enmalo, potle vbì notri dva jajza s' rumenakam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in |
| Viljem Tell (1862): | srce vsako Trinoštvo gleda žalostjo, le tebe Ne gane občni gnjev, ki ga trpimo. Ti si odpadnik, ker stojiš na strani |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nevolja, jad), sram, kes, srčnost, objest (preširnost), malosrčnost, tesnosrčnost, zadrega, gnjev, zloba, razjarjenost, jeza i.t.d. 16. Poželenje. S čustvi v najožji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj ptizhjih gnesdiz? ” |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni |
| Zoologija (1875): | šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec |
| Zoologija (1875): | merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah |
| Zoologija (1875): | orehe in želod, časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo |
| Trtna uš (1881): | vrednosti, zlasti tam ne, kder je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker |
| Trtna uš (1881): | let trs pustoši in se nahaja uže več novih ušnih gnjezd. V 1. slučaji je še mogoče trtno uš zatreti, zlasti |
| Sacrum promptuarium (1695): | njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat |
| Sacrum promptuarium (1695): | miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh |
| Fabule ino pesmi (1836): | klizhe, k’ njoj beshijo. O kak to mater veſelí! Is gnesde ſe gorvsdigne, Gré s’ njimi v’ hrami ſem no tá |
| Fabule ino pesmi (1836): | Popréjme hraſta s’ tazami, ˛Se gor na véjo ſuzhe: Do gnesde pride, no smermrá, Da vidi vrane gole; No vsdigne tazo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pod ſteno je legel, ino saſpí. Gorek laſtovjek is laſtoviga gnjesda mu je v' ozhi perletel, in oſlepí. Tudi to je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na njegove miſli odgovori: „Leſize imajo ſvoje luknje, ptize ſvoje gnjesda; ſin zhlovekov pa ſhe glave nima nikamor na ſvoje naſloniti |
| Genovefa (1841): | ſternadovo gnjesdo je. Kakor imáva midva votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le gléj, ptizhiza v njem ſedí. Kako prijasno naju glédal |
| Genovefa (1841): | rêkla, je ſtara ptíza priletela, in ſe je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke |
| Genovefa (1841): | tukaj. Hudi krokarji bi mladízhke posherli. Ternje jim pa do gnjésda brani in jih sbôde, zhe mladízham kaj shaliga ſtoriti hozhejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi med plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi |
| Zoologija (1875): | gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Zoologija (1875): | Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda |
| Zoologija (1875): | odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tako gnesdo pokashi, ſhterkovez, alj bom vſekal! ” ſtrelz satruſhi. Fantizh ſe s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Le proſi poprej ſvojiga maliga prijatela, in po tem pridi gnesdo pokasat. Slat dnar pa med ſeboj lehko rasdelita. ” „Prav ! prav |
| Tiun - Lin (1891): | po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sonze dolishlu, enu perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu dim njeh bo ſa dushil; zhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu se laglej sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki ene pol ure potęm, ke je sonze |
| Genovefa (1841): | jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm |
| Genovefa (1841): | déte” rêzhe Genovefa. „Sej je Bóg shé pred sa-nje ſkerbel. Gnjésdizhe je snotraj mêhko in goſto s mehkimi laſmí vloshêno, de |
| Genovefa (1841): | nikamor ne sadénejo in de jih ne boli. To zhédno gnjésdizhe je ſtara ptíza ſama naredíla. Jeli, to je umétno? Midva |
| Genovefa (1841): | ſedí. Kako prijasno naju glédal! Sdaj ſtran letí. Le dôbro gnjésdizhe ogléj, pa ne obódi ſe ob ternje! Gléj, svunaj je |
| Genovefa (1841): | te,” je rêkla Genovefa, „ſternadovo gnjesdo je. Kakor imáva midva votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le |
| Genovefa (1841): | pogléjte v tamno ternje! Ali kaj vidite? — „To je ptizhje gnjésdo, ljubo dé- |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ven in noter letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve |
| Zoologija (1875): | črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu |
| Botanika (1875): | človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija |
| Sacrum promptuarium (1695): | mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej |
| Zoologija (1875): | in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z |
| Zeleni listi (1896): | muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako |
| Zlata Vas (1850): | nemorem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga, sramota, in ta merčes popiva kri, sok |
| Trtna uš (1881): | hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali gnjide izleže, kako dalje raste in živi. V pojasnilo nam bodo |
| Trtna uš (1881): | strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri |
| Trtna uš (1881): | drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je precej |
| Kemija (1869): | zahode (sekrete), da jim vzame nevšečen smrad in da razkuži gnjijoče smrdljive stvari, ki dostikrat širijo kužne bolezni. Železni okisec, FeO |
| Botanika (1875): | sostavljena iz organskih gnjijočih ostankov. Med izvodi, ki so iz gnjijoče prsti naredé, najdemo jih več, ki so sami za sebe |
| Botanika (1875): | z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi |
| Botanika (1875): | 211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako |
| Botanika (1875): | ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih |
| Botanika (1875): | so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se |
| Botanika (1875): | glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne |
| Biblia (1584): | rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in tudi cvétje začerni in odpade. Žalostno je viditi take gnjile plohe po njivi! Pa ta gnjiloba takó smerdí, ko se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge čeva so bolj ali manj vnete, vele, dostikrat clo gnjile. Huda kuga sega skoz in skoz do ritnika, takó de |
| Blagomir puščavnik (1853): | čas; — trohljevina (trohnjeni les) vam bo namesti luči, in kup gnjile slame namesti mehke postljice; ne bo vas tam vaša lepa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jesti in piti. 2. Zlasti po leti ne smejo dobivati gnjile ali smerdljive kervi, niti takošnega mesa, masti ali takošne jedi |
| Fizika (1869): | na nekej plesnji (rhizomorpha), ki pogostoma raste po rudnikih. 5) Gnjile živalske tvarine, posebno gnjile ribe, in trohljene rastlinske tvarine, posebno |
| Fizika (1869): | ki pogostoma raste po rudnikih. 5) Gnjile živalske tvarine, posebno gnjile ribe, in trohljene rastlinske tvarine, posebno razperéle lesovine, se večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v |
| Biblia (1584): | Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervín; če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih druzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem |
| Kemija (1869): | zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dan tega Meſza tiſtu drevje ſękati, kateri v' vodi ne gnije. Shivino ne meſti, kar ji manka, mlade preſhizhke, kateri bodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa Groisdje pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred mrasam je shiher, inu prov dobru perraſse. Nogradi ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Povshe v'povshnizo devei. Is ſadja, katęri doli pade, al gnije, shganu vinu delat al pa jeſsig. Sdej moremo mi Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bilo brez ajde posebno létas, ko korún že povsod gnjije, in ko drugih žit kup še zmeram raste? Ali ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec gnjije, je treba ga spirati z žajbelnovo vodo in vodo kuhane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tako neumno kakor škodljivo. Kadar se pod rogom gnoji ali gnjije, je že več vednosti treba, da se bolezen ozdravi. Ločeni |
| Stelja in gnoj (1875): | kakor pa če je prestar, sprhnjen in izprán. Gnoj naj gnjije v zemlji, ne pa zunaj. Zakaj trohnjenje naredi gorkoto; glavna |
| Stelja in gnoj (1875): | ali živežne moči, ampak še bolj v tem, ker nerad gnjije in trohni. Vsled tega se na travnikih le prav počasi |
| Stelja in gnoj (1875): | v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar ne gnjije, tudi ne more zemlje rahljati in še manj jo gnojiti |
| Stelja in gnoj (1875): | plemena drevje ostaja čez zimo zeleno. ) Mecesnovo igličevje prav nerado gnjije, ako ni poprej uležáno, in ko gnojnina za travnike je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu |
| Botanika (1875): | rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otekljine ispuſté, — de merhe ali mertve trupla shivin ſilno urno gnijó: vſe té vlaſtnóſti ima ſamo vranzhni priſad. Zhe vranzhni priſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | marſiktéro Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih |
| Biblia (1584): | taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu lęru, al ahtej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne smersuje do srede Grudna. Satore zhe hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu terta od mokrote ſhkodo terpęlla. Vetrovi, nagli deshi, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je |
| Botanika (1875): | njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z vodo zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno |
| Botanika (1875): | Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela |
| Botanika (1875): | Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša |
| Botanika (1875): | novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija § |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rastroſijo. 4. Praprot je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je vezhdel le sa kurjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan ispodkidati. Goveja shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poresati. Srelo bi bilo pre terdo, in bi ſe v gnoju nerado vmedilo. 3. Reſ je je ſizer terda in puſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſvoje velike ſhkode obvarovati. Şhkode, ktera ſe vam per gnoju ſprizho neurnoſti in negudnoſti godi, is pervajene nemarnoſti morebiti zeló |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se le splača , péso v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debélo za sladkorne fabrike obdelovati, jo zamoremo vunder vsacimu |
| Stelja in gnoj (1875): | njiv. Za njive mora biti gost, čvrst gnoj. V tem gnoju bodi obilno stelje, pa ni treba, da bi bila prav |
| Botanika (1875): | gnjijó, vedno razvija toplota, enako kakor so to vidi na gnoju, kterega zato rabijo za tople grede ali gnojnike. Vidimo tedaj |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | tako spravlja, da ne gré nič v zgubo od njegove gnojne močí, ker slabi gnoj ni vreden, da se vozi na |
| Stelja in gnoj (1875): | ugnojé. To pa ravno zato, ker te reči so gnojnine (gnojne tvarine), ki rade v male drobce razpadejo in se lahko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gnojniše popravi zavolj občinskiga prida in zdravja. Gnojnica naj v gnojni jami ostane, tamjezlatiga denarja vredna, — po potih razlita pa gospodarju |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | Na vsako vižo pa naj bo gnojníšče tako veliko, da gnojni kup v njem nikdar ni višji kakor za 4 čevlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | treba, da se bolezen ozdravi. Ločeni rog se more odrezati, gnojni deli spirati s vodo kuhane hrastove skorje; smerdljiva gnojnica se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | stopiti in ne hoditi. Med parklji je vnetje večidel najhuje. Gnojni steržen, ki se tú pri ovcah napravi, imajo ljudje po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | travne koreninice, ki zemljo vežejo, pomorijo, kjer kmalo viharna sapa gnojno perst do gole skale spihlja. Vsaktere baže drevje ima več |
| Stelja in gnoj (1875): | bilo, ako bi kdo mislil, da pesek zato, ker ima gnojno moč v sebi, tako hitro in izdatno gnojí, kakor primérna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe |
| Botanika (1875): | pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve |
| Stelja in gnoj (1875): | enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj |
| Stelja in gnoj (1875): | in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | apnam, s belim kamnam ali gipſam, in s kako drugo gnojivno drobnino. Kdor sa travnike ſkerbel ne bó, bo imel malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is lush, bajerjev in grabnov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetu ſo k pomnoshenju rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh, selſh in od perſti dane. Pa |
| Botanika (1875): | amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | celi vasi škodje. Po moji misli naj se pregledajo vse gnojniša cele županije, in župan naj predloži, berž ko je mogoče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | polne jam in grabnov, in da so zlasti nemarno napravljene gnojniša nekterih sosedov, iz kterih se gnojnica vedno po cesti razljiva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | še skoraj veči potreba, kakor poprava ceste. Dokler ne bojo gnojniša nekterih nečimernikov popravljene, bo naša vas vedno luža ostala. Ce |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | nikdar ni višji kakor za 4 čevlje. Dno in stene gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ne spuša. Taka jama mora biti na naj nižji strani gnojníšča, da se lahko va-njo izteka, pa tudi iz nje lahko |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | vozi. V. Kakošno naj bode dno še na dalje? Dno gnojníšča naj enmalo visi na eno stran, da zamore odtekati |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | Da bo vsak to bolj razumel, damo obris prav napravljenega gnojníšča. Številki 1. 1. kažete jarek za kapníco; številka 2. kaže |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | se odteka? Gnojníca ki se odteka, naj se odpelje tikama gnojníšča v jamo, ktera je obzidana ali tako napravljena, da vode |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | Velikost gnojníšča naj se vselej ravná po številu živine, ki jo kmetovavec |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče se stekati |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | 1. 1. kažete jarek za kapníco; številka 2. kaže dno gnojníšča, in številka 3. jamo obzidano za gnojníco. VIII. Kako se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | božjih, njih sveta trupla metal v vodo ali pa na gnojnišča; Bogu posvečena poslopja si podiral in oskrunjeval oltarje pa prisvojeval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga nikodar nizh ne sgubi. Reſnizhen je pregovor: Le poglej gnojiſhe doma, boſh koj posnal mosha; boſh svedil, koliko shivine redi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripravljenjem gnoja sazheti in de ſe tudi gnoja prav poſlushi. Gnojiſhe je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | GNOJNIŠČE kmetovavca zlati rudnik. Poslovenil Dr. Bleiweis. V podúk našim gospodarjem |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | vredno, kakor to, kar ostane. III. Kako veliko naj bode gnojnišče, in kakošno naj bo dno, kakošne stene njegove? |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | da se vozi na njivo. II. Kje naj bode gnojnišče? Gnojnišče naj bode vselej blizo in na senčni strani štale. Lahko |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče se stekati ne more. IV. Kako se naredi to, da |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ki jo kmetovavec redí. Na vsako vižo pa naj bo gnojníšče tako veliko, da gnojni kup v njem nikdar ni višji |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ne, da se preveč kakošne druge vode va-nj ne steka. Gnojnišče pa mora biti na hladnem (v senčnem) kraji zato, da |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | iz nje lahko zajemati (kalati) dá. VII. Kako naj bo gnojníšče napravljeno, da je prav? Da je gnojníšče prav napravljeno, mora |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | Kako naj bo gnojníšče napravljeno, da je prav? Da je gnojníšče prav napravljeno, mora imeti okoli in okoli pol sežnja (pol |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ravnati, je pa ravno glavna stvar, ker le takrat bo gnojnišče gospodarjen bogat rudnik, kadar si ga je umno napravil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je |
| Stelja in gnoj (1875): | trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se |
| Botanika (1875): | naseljenih krajih tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in |
| Stelja in gnoj (1875): | podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki |
| Stelja in gnoj (1875): | potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſtelji, in jo s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje |
| Stelja in gnoj (1875): | vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obtizhal. Od gnojnih kupov ali od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe is njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s ſnegam pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo smeſhana, mu je prav dobro teknila |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | od druzega kraja voda priteka, se izluži gnoj popolnoma, in gnojnice se preveč naredí, ktera vsa odteče, ako delj časa dežuje |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | to, da dno in stene ne spušajo ne vode ne gnojnice? To se naredí lahko, ako se na dno in krog |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in gnojniſha popravljati in pravniſke vosove sa voshnjo gnoja in gnojnize napravljati! dajte kmetam lep isgled, kar bote ſtorili; prid bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhkrat nove ſape, zhiſte in sdrave, ne pa od kakſhne gnojnize jim dati. To jim je ravno takó potrébno, kakor paſha |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ako se to ne zgodí, leží spodnji gnoj predolgo v gnojnici, to pa ni dobro, ker vès gnoj ne more po |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bila tako vmazana, kakor bi se bila vedno v gnojnici kopala. Za nobeno drugo stvar pod milim nebam bi ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vročem in suhem poletju napada. Ako goved v hlevu v gnojnici stoji, in po leti bolezni zboli, jo je treba koj |
| Zoologija (1875): | živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se v gnojnici. Zlobna muha ali bodulja (Stomoxys calcitrans) je vsa podobna naši |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Derves ne vezh preſajati, Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | simskim shitu ne vezh pleti, zhebulovu, inu korejnovu ſęme v'gnojenzo namozhiti, inu kader kav poshene, odzediti, v'luſtni ſenzi |
| Stelja in gnoj (1875): | treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino vſtiljati, ali s gnojnizo pomeſhati, da doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt, kadar je ſuha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga, ſhe vezh gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer je doſti imajo, natroſijo, in to en zhaſ s gnojnizo polivajo , dokler de is hlevov sopet eno klado gnoja naneſejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konzu sime, kader je bil ſhe s ſnegam pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo |
| Stelja in gnoj (1875): | koristno ugnojé. To pa ravno zato, ker te reči so gnojnine (gnojne tvarine), ki rade v male drobce razpadejo in se |
| Stelja in gnoj (1875): | množica stelje, pepela, koščene moke ali gnoja z enako mero gnojnine. Zakaj le-te reči sadežem kar precej delé že pripravljenega in |
| Fabule ino pesmi (1836): | 33 20. Thor ali prasen glash - - - - - 35 21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt - - 37 22. Oſel ali raskrita ſkaslivoſt - - 38 ˛Stran 23. |
| Fabule ino pesmi (1836): | 21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt. Pri enem vel’kem hraſti, Ker lepi ſad rodí |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh stvary nasprutneke imel, katiri bodo tebe ſhallili, al enu gnusenje, kader bodo tebi dalej terpelle, ali bo ſhaluvanje zhes tebe |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno djanje, en obzhut naſhe duſhe kakor poſtavim veſelje, shaloſt, gnuſenje, itd; ino ktiro vzhaſi ſamo vun vershemo, vzhaſi med druge |
| Pozhétki gramatike (1811): | helas! ahimé! ouf! o, ojoj! Sa ſtrah: Ha! he! Sa gnuſenje: Fi! Fidonc! pejte! pejte bodi! Sa zhudenje: Oh! ó! Sa |
| Divica Orleanska (1848): | pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſpódobne rezy, nad katęrim ſe enimu poſhtenimu ſerzu, ali vuſseſsu gnuſsi. Ah bęjſhi mój ſyn, pred |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | peklęnſki duhovi, inu de ſe nad njó boshjim ozhęm bôl gnuſsi, kakôr vam pred enim na pol gnilim mertvaſhkim truplam. Zhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | saméra per Bogu; moliti ino dragim krivizo delati, je Bogu gnuſoba; moliti ino ſvojiga blishniga ſovrashiti, je oshje ſovraſhtvo. Bogu v' |
| Življenja srečen pot (1837): | plamno je napúh, tvoje jiſkre ſlabi pogovori, tvoj dim neſpodobnoſt, gnuſoba tvoj pepel, ino tvoj konez je pekel. “ Tako ſv. Jeronim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet ni |
| Štiri poslednje reči (1831): | golfije, tako de bomo vſi eden drusiga pregrehe v' pravi gnuſobi vidili. – Hudobni, krivizhni kriſtjan! »Premiſli pravi ſ. Avguſhtin, de pred |
| Štiri poslednje reči (1831): | vſe njegove hudobne miſli, shelje, dela in opravila v' ſvoji gnuſobi, in oſtudni gerdobi. Vſe mu je pred ozhmi kar je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſlepoti je vſaki nezhiſti loternik, kateri ne vidi, kako po gnuſobi neſpodobne ſládnoſti ſvojo duſho ino truplo mori, ino kakſhino shalost |
| Štiri poslednje reči (1831): | tvojo nagoto, in kraljeſtvam tvojo ſramoto. Na te bom vergel gnuſobo, saſramotil te bom in te poſtavil sa isgled. « Nahum. 3. |
| Štiri poslednje reči (1831): | njegova vezhna neſrezha. V' ſmertni uri greſhnik vidi velikoſt in gnuſobo vſaziga greha kakor je ſam na ſebi, ker takrat je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | golobje. Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gnjatni rajž. Skuhaj rajž na vodi mehko, potem dobro zmešaj eno |
| Botanika (1875): | in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči |
| Kemija (1869): | 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih |
| Botanika (1875): | red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji |
| Genovefa (1841): | tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi |
| Botanika (1875): | z večimi ali manjimi luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom |
| Botanika (1875): | Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi |
| Biblia (1584): | krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ti ſi pred tremi lejti doli pod novim Męſtam na gobovim gradi ſlushil. Je ręſs, al ne ? Matizh. Ręſs. Smeſhnava. Tok |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gerde , ſhkilaſte, ſhkerbaſte kluzharize na gobovim gradi pod novim Męjſtam ene dnárze prejęl, inu de ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | terjazeh je bo raven trideſset lęit, de ſva na gobovim gradi vkup ſiushila, jeſt sa ſhribarja, inu ona sa hiſhno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ”kluzhariza na gobovim gradi , dve”ſtó gotovih kron naſtęla; inu oblu”bim is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | doliſhov, je veliku ludy sa nym ſhlu. Inu polej ! en gobovi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naj pozhákajo , vaſha gnada, zhe ſmęjm proſsit. Sim piſsal na gobovi grad po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil |
| Biblia (1584): | Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo nič posebno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | more lahko požirati, kar se iz posebno vročiga in rudečiga gobca spozná, mu ni treba pušati, in naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lakotnicama mahajo, oči in gobec vlečejo, z zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Klaja naj se bolni živini daje le mehka, da ji gobca ne bode ali rani; pijača močnata; snažnost v škafih in |
| Najdenček (1860): | je gledal. Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihnil, se opotekel in mertev na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzamete. Eavno tako je, kakor bi bogatin iztergal psu iz gobca kos divjačine, ktero vloviti se je pes péhal in trudil |
| Sveti večer (1866): | glavi osla in vola. Kako neumno in nespametno zijata! Kako gobce molita; lahko je spoznati, da le na kermo mislita in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kolobarili medvedje in leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa |
| Zoologija (1875): | Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se potem, ko je jeterno vnetje ozdravljeno, rumena barva v gobcu, nosu in v očeh ni popolnoma zgubila, se daje živinčetu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leta sme biti star, in ne sme nikjer, ne v gobcu, ne na koži černih ali rjujavih ali rumenih lis imeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dve ali celó po tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | PI., Pfarrer in Oels in Mähren”. Živinozdravilske rečí. Bolezen v gobcu in na parkljih. Iz Klane *) nam pišejo častiti gosp. Jakob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu. Ker so bolečine včasih hude, ne more živina na nogo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vstane in luč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in ne misli nič druzega, kakor de je deklo požerl |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ki je kakor živ na nji stal in pomorančo v gobcu deržal. Zdaj so gospodje glave vkup pomolili in čakali, kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | kterem naj beró oklic družbe kmetijske. — (Ker je bolezen na gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati |
| Zeleni listi (1896): | Ako mladičev ne pustimo v miru, prenese jih stara v gobcu na kak varen kraj. Naša mačka si je poiskala to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſeni ſe nar raji prikashejo; malokdaj le ſama bolesen v gobzu shivinzheta poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | beli, zherni, rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodnimu liſtu rasloshil, kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu in na parklih obnaſhati, de bo prav. (Konez ſledi. ) Snamnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor vé, od kodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novizah“ osdravila osnaniti, s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo |
| Robinson mlajši (1849): | inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo, če nisi bolezni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú |
| Zoologija (1875): | vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste na Gobovcu **) (Schwammberg) ali od Podbrezja (Birkendorf) kaj čez eno dobro uro |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nedélja po ſv. tréh kraljih. Od dolshnóſt goſpodarjov. Jesuſ osdravi góboviga ino ſtotnikoviga hlapza. Mat. 8, 1 — 13. Kakor imá zel |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nozhe, ampak neprenehama tam ſlepza, tukaj krulovza osdravi; od dalezh goboviga le s' ſamoj beſedoj ozhiſti, ino med vſim tem delam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 6, 2.) V. 5. Jesuſ ni ſamo le bliso, kakor goboviga, ampak tudi od dalezh s' eno ſamo beſedó osdravljal. Kedar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma |
| Divica Orleanska (1848): | De, kaj so mati rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z |
| Sveti večer (1866): | ti je pri nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa |
| Tiun - Lin (1891): | zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno |
| Revček Andrejček (1891): | ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | donela od vseh straní. Konec veselici, ktero je slajšala vojaška godba in Khamova postrežba ter veselo povzdignil telegrafičen pozdrav prijazne sestrice |
| Lohengrin (1898): | Tretje dejanje. Prvi prizor. (Uvodna godba izraža krasno vršenje pirovanja. Ko se dvigne zavesa, predstavlja oder |
| Zoologija (1875): | vmišljali marsikake bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe. Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis), in morsko svinjo (D. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske godbe, katero je bil župan poprej že vsaj na pol obetal |
| Ferdinand (1884): | podaril grad? Kaj tacega ste mu storili? Vašega petja in godbe vam ni tako drago plačal. Služili ste mu kot orožje |
| Ferdinand (1884): | vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe |
| Ferdinand (1884): | leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa |
| Ferdinand (1884): | pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge |
| Fizika (1869): | Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kadar kaj takiga poveš, gre vse v smeh. To je godcova. Prijatel! ali ne veš, kaj bi si mogel iz nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj pametniga izbrati iz godcove, ako ravno je le basen godcova. Táko le sim jaz na Koroškim slišal; ali ti bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za smeh. Tudi smejé se zamoreš kaj pametniga izbrati iz godcove, ako ravno je le basen godcova. Táko le sim jaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nekaj od Slovencov. (Na dalje. ) 3. Smešne pripovedke se imenujejo godcove in to za tega voljo, kér jih pri svatbah ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem |
| Zlata Vas (1848): | žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pyô: ampak ſa jęſti, inu pyti itdr. vondadô. Jeſt shlishem gôdze. Tam pod eno shupo pred enem pódam en kup otrok |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na męjſti méne oshénit. Sa to dobroto ſim jim jeſt godze, inu tę perjatle najęl. Baron. (k' Matizhku. ) Tok ti morem |
| Revček Andrejček (1891): | ustal, odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada |
| Ferdinand (1884): | lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega |
| Ferdinand (1884): | v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti |
| Ferdinand (1884): | izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še ni tako godin, de bi že popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de |
| Zlata Vas (1848): | so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi |
| Stric Tomaž (1853): | osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o |
| Stric Tomaž (1853): | naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú usmili! Le pomislite, kako |
| Roza Jelodvorska (1855): | Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si nista mogla, misliti, kako je |
| Botanika (1875): | skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. |
| Botanika (1875): | namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne |
| Oče naš (1885): | Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' |
| Biblia (1584): | tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho |
| Zlata Vas (1850): | napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni res. — Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela |
| Fizika (1869): | raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se |
| Lohengrin (1898): | te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še |
| Biblia (1584): | taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ji je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | spet bara: „Kako se ji je v tem času kaj godilo? Kako je ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le |
| Blagomir puščavnik (1853): | Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Oficir je dobro vedil, da se mu ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču |
| Fizika (1869): | Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim |
| Oče naš (1885): | napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov |
| Biblia (1584): | Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele |
| Biblia (1584): | bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti |
| Biblia (1584): | je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole |
| Sacrum promptuarium (1695): | veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane |
| Sacrum promptuarium (1695): | shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik |
| Sacrum promptuarium (1695): | vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade |
| Ta male katechismus (1768): | ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi, „že per vas, moj Ljubi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in |
| Stelja in gnoj (1875): | enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvojiga Ozhéta povsdignil. — Veſelo ino imenitno je pa tudi denéſhno godvanje sa naſ, o katerim nam je naſh ljubi Isvelizhar nebéſa |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | enkrat tudi sa naſ! Na to naſ naj deneſhno ſveto godvanje opominja, ino ſrezhno vſtajenje doſezhi uzhi. II. 1. Pogoſto tukaj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velikimi trumami ljudi ſe tudi Jesuſ v' Jerusalem na velikonozhno godvanje poda. Is Betanije pod oljſko goró, kjer je nekoliko dni |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Sa velikim petkam je velikonozhna ſabota naſtopila, Judov nar imenitnéj godvanje. ˛Srezhen odhod is Egipta obhajali ſo. Vſako délo je bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se izjoka. Hotel |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | more s' volo terpeti. Kateri to, kar more ſturiti, s'godernanjam ſturi: ta ſi ſam ſebi teſhku shivsenje dela. Skus perludnoſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | more s'volo terpeti. Katęri to, kar more ſturiti, s' godernanjam ſturi, ſam ſebi teshku shivlenje dela. Skus perludnoſt nobeden ny |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojiga ſtanú opravke, Ter k' pridu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nigdar, kar nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojga ſtanú opravke, Ter k'pridu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se na že tako visoke |
| Divica Orleanska (1848): | pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne |
| Deborah (1883): | ko se je ž njim igral. Kako je moja žena godrnjala in stokala! Matere Lize molki prinašajo srečo, tako je govorila |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je nisi slišal, da bi se bila pritoževala ali kej godrnjala. Pač pa je bilo pri vsej tej revščini vse njeno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo |
| Trtna uš (1881): | strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij Goethe, je blage volje in brez vsakega koristoljubja prevzel nalogo ter |
| Trtna uš (1881): | kaj moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | IZ BIOLOGIČNEGA TRTOREJSKEGA POSKUŠALIŠČA od HERMANA GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | štirih tablicah; vpodobil jih je po naravi pisateljev sin, Karol Goethe, c. k. gozdarski pristav v Lincu. Odbor društva za varstvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prilagoditi gojenčevi individualnosti; c) ker je v vedni dotiki z gojencem, more vplivati na njega neprenehoma in večkrat neopazljivo; |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja z gojencem se prav lehko oslabi vzgojiteljev ugled. Primerjajoč koristi in škodljivosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka |
| Občno vzgojeslovje (1887): | cerkev in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraj zapustili, so tudi radovoljni spisano prošnjo, za razširjanje te gojilnice, ki Jim jo je vodja imenovane oskerbnišnice ponižno v roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | danes gledali ! Premilostljiva Cesarica so bili z vsim naravnanjem te gojilnice prav zadovoljni, in so tudi nje vodstvo oprašali: Ali so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih pa sedaj že 31 znajde. Kar pa začetek te gojilnice vtiče, še to le zraven pristavimo in povémo, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obhodili, posébno ženske samostane, oskerbnišniče malih otrok in mnoge druge gojilnice obiskali, ter so se povsod, kamor so prišli, kakor ljubeznjiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učenikam se v sercih teh revežev, ki bodo v ti gojilnici v mnogoverstnih učenostih vsiga dobriga podučeni, venci hvaležnosti za njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in berzo po tem cesarskim blagovoljenju je nova zarija ti gojilnici zasijala, in kmalo se je pokazalo, de ta premili dar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cvetlice v rokah deržaje. Jih je z neizrečenim veseljem v gojilnici sprijelo. Premila Cesarica so se v gojilnico pridši, tako ponižali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | milostljivo obnašali. Ta sreča je tudi uboge gluhomutce v Goriški gojilnici (Taubstummen-lnstitut) dotekla, ktéro so presvitlaCesarica 17. dan pretečeniga mesca obiskali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi goji, enkrat v nebesa priti. |
| Zoologija (1875): | tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia |
| Čas je zlato (1864): | ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil, neutrudeno gojil in vedno več skup nanašal, kot pridna čbelica sladek med |
| Valenštajn (1866): | Vse njemu je verno, udán mu je vsak. Sam nas gojil, med nami je vedno stal; Vse stotnike nam le on |
| Valenštajn (1866): | Maks. Maks. O Bog! Valenštajn. Od lét otročiih sem te Gojil i pestoval. Kaj storil je Tvoj oče tebi, da bi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | na glasoviru in peval, razen tega pa posebno ljubil slikarstvo. Gojil je tudi rad cvetice, in vedno imel v sobi pevca |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidor porabil, da je razdiral prepir in sovraštvo, ter mir gojil po hišah svojih sosedov. Sovraštvo je zatiral, bolnikom polajšaval je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj je vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da |
| Valenštajn (1866): | spoštovan'ja krepka vez Od zgodnje te mladosti veže nanj — Želje gojiš — O! čakati ne morem Odlašajočega zaupanija — Želje gojiš, da še |
| Valenštajn (1866): | nanj — Želje gojiš — O! čakati ne morem Odlašajočega zaupanija — Želje gojiš, da še tesnejše ž njim Se skleneš. Maks. Oče — |
| Zoologija (1875): | vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko |
| Zoologija (1875): | zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de je vse, kar je tukej čez mene govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in 46 je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je |
| Botanika (1875): | se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s |
| Roza Jelodvorska (1855): | de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je zamogla obiskati, ter |
| Zoologija (1875): | videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš |
| Stelja in gnoj (1875): | se lahko razrešijo. Travniki tedaj za gnojenje potrebujejo le samo golega živalskega gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi |
| Stelja in gnoj (1875): | močno nakopičena. Vendar se pa nikoli ne smé vse do golega (do tal) pograbiti, saj majhna odeja mora ostati. Po jelovjih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | oſlépleni, ga niſo hotli viditi sa boshjiga ˛Sina, le sa goliga zhloveka ſo njega imeli. „Tiſtokrat pak, pravi Jesuſ, kedar bodo |
| Življenja srečen pot (1837): | miru ne puſtijo. Ne iſlazhi ſe v' prizho drugih do goliga, ne naj ſtoriti, zheſar bi te bilo pred Bogam ſtrah |
| Življenja srečen pot (1837): | pa tudi vſmilen. Kedar je neki posimlki dan na pol gòliga berazha (ſhterza) sa potam simo ogrébati videl, pa mu ni |
| Življenja srečen pot (1837): | vmerl; alj tvoja ſmert bo pozhaſna. “ Vkashe ſerzhniga mladenzha do goliga isſlezhi ino nevſmileno rasmeſariti; ker pa ſv. Lavrenz le ſtanovitno |
| Botanika (1875): | gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni zlodja vredna. « In v globocih mislih je kimal Gruden golemu, črnemu gozdu, kjer se je vsako drevó pokazalo v svoji |
| Astronomija (1869): | in v krajcih, kédar stoji na strani solnca. Merkurij se golemu očesu le malokdaj pokaže, — in sicer zato, ker je tako |
| Zoologija (1875): | ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati |
| Stelja in gnoj (1875): | gospodar ima to skrb, da gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal , ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | Ti stroji oddajajo tok jako velike napetosti tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih žic, ki so, kakor vrhzemeljski brzojavni tokovodi, razpete na |
| Fizika (1869): | Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini |
| Botanika (1875): | namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo |
| Botanika (1875): | pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí |
| Čas je zlato (1864): | terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami in rogovilami, kamur goſenze pred simo |
| Zoologija (1875): | Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je |
| Kemija (1869): | Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le malo vkup pripeljali, cena je bila 86 do 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko smo se letas na Vaše Novice naročili, smo 2 gold. 48 kr. srebra plačali. Lani pa 3 gold. 12 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa 16 gold. cent. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | si toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na Laškim še morebiti dolgo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno |
| Kemija (1869): | Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si boš |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tem pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej |
| Zeleni listi (1896): | Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z glavo ter pravijo: „Kamor bi bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav |
| Kemija (1869): | pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tebi in vsem s tem pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora |
| Zlata Vas (1848): | in sir delati, de je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo vedro, to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako nama toliko nočete |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Deset goldinarjev vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti |
| Kemija (1869): | kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji; 52 1/2 j. nem. srebrnjaka po 1 gold.; 30 pruskih |
| Kemija (1869): | colnega funta čistega srebra kuje 45 celih srebernjakov po l goldinarji. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njih čistina iznaša 9/10; koliko tehta 100 srebernjakov po goldinarji? 10. Od 500 g čistega zlata se kuje po 69 |
| Kemija (1869): | platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo |
| Kemija (1869): | 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota |
| Kemija (1869): | klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha |
| Gozdovnik (1898): | Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga najti — kar ga najdejo. Stal je v snegu z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet |
| Gozdovnik (1898): | Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride enkrat, ko je bil še celo mlad |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | roke gleda. Le vſe na oko delati, goſpodarja ino goſpodinjo goljfati, njim ismikati, ſami ſebi plazhovati, vſiga téga jih ſhé veliko |
| Življenja srečen pot (1837): | ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljfati, ſe navadiſh preklinjati in savesvati (sdajati), de naſ Bog varji |
| Slate jabelka (1844): | angelj. »Ker je gotovo, de naſ nauk Kriſtuſov ne more goljfati, ſe moramo tedaj, de bomo po varni poti hodili, njegoviga |
| Slate jabelka (1844): | hinjavſhine in bres svijazh; in de ſe odvernemo od vſih goljfij. « — Tako pravi ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je le smiram v |
| Slate jabelka (1844): | perdobí, sakaj kdor je snan, de je priproſtiga ſerza, bres goljfij in svijazh, je ljubljen in zhaſten; zlo tiſti ga zhaſté |
| Slate jabelka (1844): | ſe v’ vſih rezheh le reſníz ſvete vere dershí, na goljfive ſhege in beſede poſvetnih ljudi, in na ſlabo luzh ſvoje |
| Slate jabelka (1844): | nikoli po ſhegah in navadah tega ſvetá, ktere ſo vſe goljfive in sapeljive. To je poglavitna poſtava vſe kerſhanſke popolnamoſti. « — Tako |
| Slate jabelka (1844): | ſe to ne ſtorí, ſo vſe druge poti do popolnamoſti goljfive, in bres praviga ſluſhniga dobizhka, zhe ima zhlovek sravin tudi |
| Oče naš (1854): | Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem. Za njega bi bil še |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kodrasta glava vstvarjena tako, kakor sicer vsaka človeška. Ker je goljuf videl, da je izdan, zbal se je težke roke svojega |
| Ferdinand (1884): | Osmo poglavje. DVOJNI GOLJUF. Ko je bil odšel grof Alfonz sè svojo soprogo, sè |
| Oče naš (1885): | Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar prve vrste je, goljuf, igralec in ponarejalec državnih pisem. Za njega bi bil še |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tù pač resnično veljá stari pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker |
| Genovefa (1841): | niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od |
| Oče naš (1854): | Švicar,“ je rekel oberst, „in tvoje zaupanje nej te ne goljfá; jez sam bom boter. “ „Ali res? Ali vi sami se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Svitloba naj te ne goljfa, Ki prave rádosti ne dá. 6. Zaklad božje mavrice. Lenka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko |
| Genovefa (1841): | mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote |
| Divica Orleanska (1848): | lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa mano hoditi. Doſti njeh je, katiri se sami sebe golfajo, kader se v' enemu roſhenkranzu, inu drugeh take sorte molituvzah |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ludy najęmajo , dé bi kej svędili, zhe jih shenę ne golfajo ; vunder minejo zęle lęjta , de nizh ne svedó. Od méne |
| Zlata Vas (1848): | še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in |
| Zlata Vas (1848): | veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne |
| Čas je zlato (1864): | sme se tedaj karati, ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe vſelej sa enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so bli pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu |
| Divica Orleanska (1848): | čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti |
| Slate jabelka (1844): | Gotovo ſmo preprizhani, de naſ reſnize ſvete vere ne morejo goljfati; in vender nizh prav ne snamo va-nje saúpati, in ſmo |
| Slate jabelka (1844): | ovinkov, hudobnih namenov in goljfij, s’ kterimi ſi persadevamo tiſte goljfati, ki imajo s’ nami opraviti, de bi miſlili, de nimamo |
| Zlata Vas (1850): | derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kateri ſo svetosheljne ljudi Jesuſu odvrazhali, ino nebeſhkiga uzhenika sa goljufniga sapelivza imeli. V. 11. Jesuſ ſe v' prizho ſvojih ſovráshnikov |
| Življenja srečen pot (1837): | ga bode odvalil. Varúj ſvojih vuſhéſ, ino sapeliviga govorjenja alj goljufniga pétja nikar ne poſluſhaj. Veliko je shenſkiga ſpola, nalaſh prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bi toliko sveſtej ſlushil Bogú, koliko bolj ſe je odpovedal goljufnimu svetu. Ravno ta njegova sdershnoſt je bila perva svesda njegove |
| Slate jabelka (1844): | kakor na beſede ljudi, in ſo bolj Bogu verjeli, kakor goljufnimu ſvetu, ker ſo vedili in dobro premiſlili, de nebó in |
| Slate jabelka (1844): | ni nizh drusiga, kakor kúp svijazh, ovinkov, hudobnih namenov in goljfij, s’ kterimi ſi persadevamo tiſte goljfati, ki imajo s’ nami |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pred v' arshati biti. Nęshka. Tò je le! dnar inu golfija tebe vkup dershy. Matizh. Baron ozhe mene golfat , raji bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vari! — to ſo grosovitne beſsęde — Al jeſt perſęshem, de ta golfija — Shush. Kaj ? — Golfija ? — Golſija ? — Bomo vshę vidili. Smeſhnava ti bo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | grosovitne beſsęde — Al jeſt perſęshem, de ta golfija — Shush. Kaj ? — Golfija ? — Golſija ? — Bomo vshę vidili. Smeſhnava ti bo vshę ſhe pod |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ne puſtim plazhat. Baron. Ni drugiga, koker lash , inu golfija, kar is tvojih uſt grę. Matizh. Kdur golfijo iſhe, jo |
| Biblia (1584): | je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi frei bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi |
| Življenja srečen pot (1837): | dalezh pohvali, rekózh: „Glej, to je pravi Israelz, v' katerim goljfije ni. “ Natanael mu rezhe: „Od kodi me pa posnaſh? “ Jesuſ |
| Življenja srečen pot (1837): | je otrok boshji. — Mosh beſeda nar vezh veljá. Pa tudi goljfije varji ſe, naj bo mala alj velika; vſak krivizhen krajzar |
| Zlata Vas (1848): | vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih županih mislil. Veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu golufije. Satorei ni bila dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih |
| Zlata Vas (1850): | so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če ne bi bil ob vse svoje mleko prišel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſho vmory. Na hudu obernejo ſvojo saſtopnoſt, katiri ſe na golufijo, na krivizo, na potreine ſvoiga blishniga, na sapelaveine, na shkodlivu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od velike proshne teh Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in |
| Divica Orleanska (1848): | Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam |
| Zlata Vas (1848): | otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar |
| Genovefa (1841): | satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga |
| Genovefa (1841): | bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi |
| Genovefa (1841): | koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe tudi, kakor je shé otrózhja naváda, koſhuto viditi |
| Genovefa (1841): | britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola |
| Genovefa (1841): | Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril |
| Genovefa (1841): | kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s |
| Genovefa (1841): | ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo |
| Genovefa (1841): | Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti |
| Genovefa (1841): | bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj na |
| Genovefa (1841): | grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil |
| Genovefa (1841): | paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In |
| Genovefa (1841): | grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To |
| Genovefa (1841): | miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko podá |
| Genovefa (1841): | in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe |
| Genovefa (1841): | Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla |
| Genovefa (1841): | on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo |
| Genovefa (1841): | ne bilo pràv. ” Ko ſta v grad nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni |
| Genovefa (1841): | takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sapuſti to hudobno tovarſhijo! ali na veſh, de en golob med jaſtrobi na more douga bres shkode oſtati? inu de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy, inu brinovka try lejta |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | to nese goloba na plano pred grad, in ga spustí. Golob visoko zletí v sinji zrak, se giblje nékaj časa semtertje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mati sté vender več usmiljenja in milosti vredne, kot kaki golob. Otmíte jih krémpljem tih hudobnih vitezov, ki so ropnim pticam |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ema pa ste bile še vedno v skerbeh. „Bode li golob srečno dospel na Sokolovo. Če pa pride v kremplje ropnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti |
| Zlata Vas (1848): | in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati |
| Biblia (1584): | mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo |
| Zoologija (1875): | v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred |
| Zoologija (1875): | Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185 |
| Kuharske Bukve (1799): | nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. Golobi inu piſheta ſe ręshejo, al na dvoje |
| Kuharske Bukve (1799): | XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od K. Goloba v Kamniku 600 gl. v gotovini ter mu prodal na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. pri F. Kosu v Loki 450 gl. pri J. Golobu v Kamniku 816 gl. pri K. Končanu v Borovnici 210 |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zasvetilo se bo v daljavi in potem vemo, da je golobček zamudil. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | čmeren. Sramovati bi se morala, da si bolj lena, kot golobček? ” Dragica se je navadila zgodaj vstajati. Enkrat je Dragica sedela |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prav lepega se lahko naučiš od njega. Glej, čist, bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je Dragica zopet sedela pred svojo mizico, na tej pa golobček; prijazne oči je vperl v mlado gospico, ki ga je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | naučiš od njega. Glej, čist, bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on ni potuhnjen; tudi noče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vstajati. Enkrat je Dragica sedela poleg odpertega okna in šivala. Golobček je hodeval po tleh in pobiral drobtine. Naenkrat pa se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kadar je bilo treba, posula je tla s čistim peskom. Golobček se je Dragice kmalo privadil in se popolnoma udomačil. Kakor |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je dan napočil, in je Dragica še spala, priletel je golobček na njeno blazinico in jo tako dolgo budil, da je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vperl v mlado gospico, ki ga je takole nagovorila: „Dragi golobček! Veliko sem se že od tebe naučila in prav hvaležna |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | DVE POVESTI iz pisem Kristofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. Drugi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ponujala. Še zapreti ni bilo hišice več treba, ker je golobčik že sam rad v nji ostàl. Kadar se je dan |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Kadar se je dan zaznàl, in je Neža še spala, golobčik na njeno zglavje perletí, jo zbudi, in ji ne da |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in domàč. Kakor hitro mu, je Neža durice odperla, je golobčik sletel, in ji z rok zernica zobal, ki mu jih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zalitimi očmi: „Ljubi oče, usmilite se jih! Lejte, ko je golobčik, ki ga je ropni ptič lovil, k meni perbéžal, so |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in hladno vodó, in mu tudi časih čistiga peska natrese. Golobčik se je kmal Neže pervadil, in je bil pràv kroták |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka, dokler jim je zginil izpred oči. Pavla in Ema pa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Nesi golobčeka v svojo izbo in daj mu jesti. Nadložnim, ki se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | odprem. ” „Ne stori tega,” pravi mati; „uči se raji od golobčeka zgodaj ustati. Kdor zgodaj ustaja, je zdrav in vesel, zaspanec |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj imam golobčeka perve dni zapertega, sicer bi všel, in se — kakor je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | božji ti jo je vdihnil, draga Ema! ” Ema hiti po golobčeka, mati pa gre v izbo napisat svarilni listek vitezu Vladimiru |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je grad in vert, pokazala jej svoje oblačila, cvetlice in golobčeka. V kratkem ste postale iskreni prijatlici, ker Ema je bila |
| Ferdinand (1884): | priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | poslati. Vitez Teobald mi je rekel, de naj s perviga golobčika dobro zapiram, sicer bo berž nazaj letel. Bódi si še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mojo misel si zadela. Le skusiti sim te hotla. Nêsi golobčika v svojo stanico, in mu daj piče. Nesrečnih, ki k |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ne“, ji reče mati. „Še le učiti se imaš od golobčika zgodej vstajati. Zgodej vstajati človeku zdravje ohrani in veselo sercé |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ti je tvoj dobri angeljc vdihnil! “ Hema prec skóči po golobčika. Mati hití v svojo stanico, ter spiše poročilo na majhen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna |
| Tine in Jerica (1852): | Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Ino sred mórja javor zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je bilo, Ino sred mórja javor zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da |
| Deborah (1883): | Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in |
| Divica Orleanska (1848): | branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo |
| Genovefa (1841): | ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla |
| Rudninoslovje (1867): | Mineral). Ako je njena vnanja oblika tudi pravilna, zove se golot ali kristal. *) Več enoternih rudnin iste vrste zrastenih zovemo zloženo |
| Fizika (1869): | Kresilo pnevmatično, pneumatisches Feuerzeug, 108. Kreuzhaspel, motovilo z motarogami. Kristal, golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje |
| Fizika (1869): | kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik čarodelni, Wunderscheibe, 149. Krumlinig, krivočrten. Krystall, golot, kristal. Krystalllinse, leča kristalnica. Krystallisation, kristalovanje. Kubus, kocka. Kubikinhalt, telesnina |
| Zoologija (1875): | da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da |
| Genovefa (1841): | shalovanje po Genovefi. Grôf Vojnomir je takrat, ko je po Golovi tôshhi, od perve jése vnét, neſrézhno obſojenje Genovefe v ſmert |
| Genovefa (1841): | ſôbi ſte podobo nedolshnoſti in zhednoſti vidili; tu dôli v Golovi jézhi snate pa podóbo gréha in hudobije glédati. ” S latérno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Dokler ta mladoſt prezveta, So le moje misle ble: Ta golfive svejt lubiti, Sdej ’ga zhem pak sovraſhiti. Le idtr. 3. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | v’ gnado spet: Kjer ’me je ta ſapellive, Fovsh, inu golfive svejt Delezh pellal od tebe prezh, Nima se ſgodit’ nekol |
| Deborah (1883): | Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti |
| Maria Stuart (1861): | pravico žensko nema vere svét, Ko pade ženska glava v golt pogubi. Zastonj, da smo sodili mi jo vestno, Do milosti |
| Gozdovnik (1898): | Baraho za vrat pograbil ter mu hotel nož potegniti skozi golt, pa je dobil od starega pastirja tak mahljaj s kopitom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali de se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomaži. Nadevano telečje meso. Obeli bele telečje preželce, odpravi potem goltanec in žile, zreži jih na lepe koščike in duši (dinstaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in ga začne tolažiti: „Nikar ne misli |
| Zoologija (1875): | človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem |
| Gozdovnik (1898): | ni glavar! « »In jaz pravim, da sem,« osokoli se trcati Gomez. »Če je res, imenuj svoje ime! « »Gomez sem, podnevi in |
| Gozdovnik (1898): | bi se to razumelo samo po sebi, proti Arečizinem šotoru. Gomez ga skuša zadržavati. »Moj rdeči brat ostani tukaj v krogu |
| Gozdovnik (1898): | osokoli se trcati Gomez. »Če je res, imenuj svoje ime! « »Gomez sem, podnevi in ponoči! « »Gomez? Je-li to ime šakala ali |
| Gozdovnik (1898): | na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči |
| Gozdovnik (1898): | ne bilo. »Ima li rdeči mož še kaj povedati? « popraša Gomez. Divjak z roko migne češ: »Stran od mene! « |
| Gozdovnik (1898): | Gomez ne odgovori. Bil je tako popolnem ostrašen, da si ni |
| Gozdovnik (1898): | je res, imenuj svoje ime! « »Gomez sem, podnevi in ponoči! « »Gomez? Je-li to ime šakala ali zajca? Je-li se tako veli |
| Gozdovnik (1898): | prav govoril? « »Moj rdeči brat je prav povedal,« odvrne zdaj Gomez. »Glavarja sta odšla in zdaj sem jaz edini glavar. « »Beli |
| Gozdovnik (1898): | nego je v šotor stopil z Antilopo, kjer obadva sedeta. Gomez je bil nekaj trenotkov zaostal, da bi se z drugimi |
| Gozdovnik (1898): | ga tica pozoblje? Apaški sinovi ga še nikdar niso čuli! Gomeza, tega ne pozna nobeno staro babše; postava njegova jo otročja |
| Gozdovnik (1898): | dostojno. »Zgodi se, kakor je dejal! « Črnotič stopa iz šotora, Gomeza niti ne pogleda, ustopivši skozi odprtino h konjema. Vkljub svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga |
| Botanika (1875): | korenine, ki izvirajo na spodnej plati čebulnega krožca b. 3. Gomolj (tuber) se naredi, če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih |
| Botanika (1875): | čebule so tudi gomolji pripravni za pomnožbo zelišč. Če se gomolj v zemljo vsadi, se razvijo mu popki, poganjajoč stebla in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine |
| Botanika (1875): | vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju |
| Kemija (1869): | rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v |
| Botanika (1875): | ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla; one imajo gomoljaste in dlanaste korenine (glej pod. 52. in 53.), ktere posušene |
| Botanika (1875): | iz semena izrastle, imajo, dokler so mlade, pravo srčno korenino. Gomoljaste korenine raznih vrst kukovic ali ceptecev, ki so okrogle ali |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Sodomi pospremi. Ino Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt |
| Biblia (1584): | nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna |
| Divica Orleanska (1848): | sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | méſzu mol rad loti. V temu meſzu kobile, ki ſe gonijo, k ſhrebzu peli. K. Prislovice Štajerskih Slovencov. 17. Sila železo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa 200 ſkosi pol leta, kar zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktero nekteri neuſniiljeno obloshé in gonijo in tepejo, in ſe ne ſpomnijo, de tudi ona zhuti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krajih v ta namen določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega na potu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da jim je nikdar ne pomanjkuje. 12. Psi, kteri se gonijo ali pojajo, se morajo pustiti, da kmali po plemenu gredo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ne gledé na centralistične germanizatorje, ne na Poljake, ki zmerom gonijo svojo sebično politiko! O češki spomenici se zdaj sliši, da |
| Najdenček (1860): | vse sladkarije, ktere sim mogel dobiti. Na pašo sim jo gonil in z vso skerbnostjo sim čul, da se ni kaj |
| Revček Andrejček (1891): | in dokler mi sam službe ne odpoveš, ne bodem te gonil od hiše. (Dá mu roko. ) Tu moja roka! Dokler bom |
| Gozdovnik (1898): | obrne konja ter drči nazaj, vendar pa živali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precejšnjo prednost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo urno v nit podajale, ne perdershavalje in ſukale, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ji je ſhlo od rok. Po navadi ſo kolo hitro gonile, nit pa med perſtmi ſukale in perdershovale, in kir tak |
| Deborah (1883): | pri cesarji! Ana. Ti! pri cesarji! Kako si opravil? Jožef. Gonili v Gradci po navadi starej Iz druge so v pisarnico |
| Gozdovnik (1898): | obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili z visokovihtečimi lasi, so mislili taborci, da se jih ni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite jih z ojstrimi besédami od sebe, če mislite, de so |
| Viljem Tell (1862): | pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V sužnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradú, ki je ostal jej še na zemlji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen; satorej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori |
| Robinson mlajši (1849): | Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | po slovensko imenuju, to sem uže sam vedil i da „Gonowitz” su Konjice, sem gredé zbaral. V Slovenskoj Bistrici poprašam za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ta kraj lehko najdem, samo da grem skoz „Klagenfurt, Bleiburg, Gonowitz v Windisehfeistritz i tam da poprašam po vinogradu. Kako se |
| Čas je zlato (1864): | njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šepati jelo. Tacih živinčet se je zlo bati, ker nevestni gonjači se na to vižo bolnih goved znebiti hočejo. Kaj tacega |
| Revček Andrejček (1891): | in več mestnih lovcev; pri drugi pa lovec Strel z gonjači in kmetje. Ana stoji pri Zvitorogu v živem razgovoru. Strel |
| Revček Andrejček (1891): | steklenicami. Prvi prizor. Domen. Ana. Ivanka. Jerica. Zvitorog. Planinec. Strel. Gonjači. Lovci in trobentači. Domen stoji zadaj v zatišju ter opazuje |
| Fizika (1869): | premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini |
| Kuharske Bukve (1799): | s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni |
| Kuharske Bukve (1799): | en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino |
| Divica Orleanska (1848): | Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost |
| Divica Orleanska (1848): | oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je |
| Robinson mlajši (1849): | smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem se |
| Robinson mlajši (1849): | tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson |
| Valenštajn (1866): | je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | to, de sdej moj obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | setvi. Pridno in neutrudljívo Orjemo vsak svôjo njivo, S petjem gor' in dol' gredé ; Sej veljá, pèrst razvaliti In jo skèrbho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De |
| Biblia (1584): | ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza |
| Biblia (1584): | drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de |
| Gozdovnik (1898): | ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje |
| Gozdovnik (1898): | je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa torevazhar alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi |