- morale
Občno vzgojeslovje (1887): Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji
morala moralen moraličen moralično moralizovanje morati moravski morda mordrija morebiti morfij morfin morija morilčev morilec morilen morilka morišče moritev moriti morje morjenje mormon mornar mornarski mornarstvo morski mort most mostnina mostovž mošancelj mošancljev moševina moškatnik moški moško mošnja mošnjast mošnjica mošnjiček mošt moštvo mot mota motati moten motenje motika motiti motor motovilo motreč motriti motvoz mozaik mozeg mozgov mozolj mož možak možakar mož_beseda možek možen možer možev možgani možganov možganski možiček možitev možiti možnar možno možnost mračen mračiti mračno mračnost mrak mravlja mravljičen mravljični mravljinčenje mravljinec mravljišče mravski mraz mraziti mrčes mrčljivost mrena mrenica mreti mreža mrežast mrežasto mrežica mrežnica mrgoleti mrha mrhar mrhovina mrk mrkel mrkniti mrlič mrmranje mrmrati mrož mršav mrtev mrtud mrtvaški mrtvec mrtvi mrtvičen mrtvoud mrva mrvast mrvica mrzel mrzel_voda mrzeti mrziti mrzko mrzkost mrzlica mrzličen mrzlo m-številčen muca mucica mučenčev mučenec mučenica mučenik mučeniški mučeništvo mučenje mučilo mučiti mučno muditi muha muja mujati mujo muka mukati mula mulatka multiplikandov multiplikator mumija murenček muri murka murva murvin mus. musliman mušelj mušica muškaplet muškat muškaten muškaten_cvet muškatov mušnica mušter mutast mutec muzati muzej muzeum muzga muzika muzikant
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | naj sodi svet. S tem se odgovarja ob enem na moralično brco v „Soči” in „Tagblatt-u” na „Greuter II.” — Vipavski Sokol |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojencu stalne pomoči, kajti po prirodi je še zeló okoren, moralično pa slab. Jako potrebno je nadzorovanje ondi, kjer je združenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | naj smem pristaviti temu sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi, pa de vender kaj več ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó. Po |
| Kemija (1869): | zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti |
| Stelja in gnoj (1875): | zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 |
| Gozdovnik (1898): | Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in |
| Ta male katechismus (1768): | sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | domače in druge ptuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati |
| Fizika (1869): | tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti |
| Ta male katechismus (1768): | duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade |
| Ta male katechismus (1768): | vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtianis præſentis ſæculi gaudia, & optanda pro peccatis mæſtitia. Bati ſe morjo Chriſtiani veſelia tiga ſveita, inu sheleti to shaloſt zhes ſvoje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pomozh Nem grehe odpuſtiti. 9. Odlozhenu je vſem ludem, De morjo enkrat vmreti, Inu na sodni dan po tem Vſi supet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa nagvenam? te molitve kathere se bojo sdei brale se morjo is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha nash zheshzhana si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto molitvo da je sovrashnik kna mora gorei diati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni biti Deuza alpa Shtanpok belpa Iunz tedei jedi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ja dershal, v' katerim je miſlil, de morjo Selenize biti. Zhres eno uro hoda saſliſhi od dalezh ſékati |
| Sacrum promptuarium (1695): | Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil |
| Sacrum promptuarium (1695): | on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi |
| Genovefa (1841): | klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed |
| Genovefa (1841): | vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje slovo vzeti, sej |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj |
| Oče naš (1854): | Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse |
| Ta male katechismus (1768): | Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo |
| Ta male katechismus (1768): | se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena |
| Blagomir puščavnik (1853): | na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moža, ki je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako |
| Kemija (1869): | ali pa manji, pod. 69, potem se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom |
| Ferdinand (1884): | službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po |
| Revček Andrejček (1891): | dober tek, kdor njo za ženo dobi! Kriviti se bo moral pod njo, kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na |
| Gozdovnik (1898): | Poprej je moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel |
| Gozdovnik (1898): | lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use dergazhi: noi vse doro pravi sveti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 27. KAPITL. Ti morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji |
| Sacrum promptuarium (1695): | de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino |
| Zlata Vas (1848): | sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla |
| Stric Tomaž (1853): | takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila |
| Roza Jelodvorska (1855): | vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak prišla. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji |
| Robinson mlajši (1849): | reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi |
| Robinson mlajši (1849): | delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti |
| Robinson mlajši (1849): | rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj |
| Kemija (1869): | tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je |
| Deborah (1883): | pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se |
| Revček Andrejček (1891): | verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle |
| Revček Andrejček (1891): | Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko |
| Gozdovnik (1898): | zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nama je ſhe shvinſka kuga krave pobrala. Kér ſva ſe morla na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lépſhiga smiiiiti. „Venez bove lehko vgotovile, je Shofka djala: ſamo morla bom jes v' meſto, mnogoterne shide nakupit, kar nje bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj premoshenja oſtalo. Onadva ſta imela doſti otrók, in' ſta morla ſama na tenkim shiveti. Dedek ſo miſlili, de ſe bo |
| Zlata Vas (1848): | pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de so mogle pomagati. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi |
| Zlata Vas (1848): | Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno |
| Astronomija (1869): | bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas |
| Deborah (1883): | Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali paziti, da se otroci ž njim ne spečajo, da se |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú |
| Zlata Vas (1848): | ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim |
| Stric Tomaž (1853): | bilo, da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati |
| Botanika (1875): | korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem. Ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr. 2.) Blago, katero se je za 725 gl. kupilo, moralo se je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo |
| Genovefa (1841): | vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči |
| Blagomir puščavnik (1853): | bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši |
| Viljem Tell (1862): | Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek |
| Valenštajn (1866): | slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno |
| Valenštajn (1866): | po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši prinesla, bi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na |
| Sacrum promptuarium (1695): | mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne le za eno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leto, ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem |
| Fizika (1869): | Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ |
| Kemija (1869): | razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato |
| Astronomija (1869): | solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer |
| Botanika (1875): | Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno |
| Zeleni listi (1896): | Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nikar koker jes ozhem, temuzh koker ti ozheſh. Taku ſe mormo mi, aku ozhmo otrozi Boshji biti, v' to volo Boshjo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Bog vei, kai je nam dobru, inu nikar mi. Saturei mormo mi vſelei s' Chriſtuſam rezh: Non ſicut ego volo. Nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapopadena v'tih Boshjih sapovedah, tiſti Chriſtuſa prou sposna. Saturei mormo h' Chriſtuſa klizat, koker je h nemu klizou ſveti Auguſtin |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'tim ſveitam? aku ozhmo Chriſtuſa sa naſhiga krala imeti, mormo tiſtu, kar je on lubiu, lubit. Mi mormo nega s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nikar koker jes ozhem, ampak koker ti ozheſh. Koku ſe mormo mi otrozi Boshji imenuvati, kyr naſho volo s' Boshjo na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſylo naſhih revusdanih pozhutku. Zhes enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K''dir ſe sizer greha varje, Dobru be |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſem. Ena druga h'Sanctus. 1. Svet, ſvet, ſvet, tak mormo mi Vſelei Bogu na zhast peiti, |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bovi gore praſtaulali? Bueg je ta venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rotenje: kaker shitro ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | flisam inu is andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta shebranje je 6 molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na 3 kraje h' pruomi bogu h' zheſti k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobra per ribah ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro |
| Oče naš (1854): | njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na |
| Maria Stuart (1861): | mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči |
| Revček Andrejček (1891): | ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj |
| Revček Andrejček (1891): | lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati |
| Revček Andrejček (1891): | tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa |
| Genovefa (1841): | V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe |
| Kuharske Bukve (1799): | je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 |
| Revček Andrejček (1891): | bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | do 12 ponozhi se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se |
| Genovefa (1841): | pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa takrat ne, kadar je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod |
| Čas je zlato (1864): | vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti |
| Deborah (1883): | jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani |
| Gozdovnik (1898): | Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo |
| Blagomir puščavnik (1853): | ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela |
| Blagomir puščavnik (1853): | sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih |
| Gozdovnik (1898): | odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj |
| Rudninoslovje (1867): | v Mijasku v Sibiriji , v Puratu v vzhodnjej Indiji i moravskej Rozni. Kristalizovani tinjec se dobiva na Slovenskem pri Prévalah na |
| Rudninoslovje (1867): | v norveškem Modumu, v bavarskem Hörlbergu, na otoku EIbi, v moravskej Rozni i pri Sterzingu v Tirolih. Na Slovenskem se lep |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj |
| Zlatorog (1886): | zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà |
| Zlatorog (1886): | prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se |
| Gozdovnik (1898): | Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih |
| Genovefa (1841): | ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in |
| Genovefa (1841): | in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ” |
| Zlata Vas (1848): | je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus |
| Ta male katechismus (1768): | prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa |
| Genovefa (1841): | v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kar so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri svoji véri povém |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in to so imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne bo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy, je more biti vezh duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki naſhe duſhe |
| Kemija (1869): | ima v sebi 3 odstotke kinina. Morfin, C34H19NO6 + 2HO, tudi morfijum imenovan, dela se iz opijuma, ki dá do 12 odstotkov |
| Kemija (1869): | Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. |
| Kemija (1869): | napravi temnoplavo barvo. V zdravilstvu rabi se sosebno ocetno kisli morfin. |
| Kemija (1869): | 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. |
| Kemija (1869): | 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni |
| Kemija (1869): | 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. |
| Kemija (1869): | gold. Nektera kininska skorja ima v sebi 3 odstotke kinina. Morfin, C34H19NO6 + 2HO, tudi morfijum imenovan, dela se iz opijuma, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivčevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler iz Schafhausna, mož, ki |
| Viljem Tell (1862): | seje grozne hudobije? Staufaher. Še grozniša je, če povém imé Morivčevo, umoril ga njegov Bratranec je, vojvoda Ivan Švábski. Melhtal. Kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je spuntal in vzdignil zoper najboljšega in najne pod morivčevo roko, ampak za zasluženo kazen; in kako bi vi imenovali |
| Gozdovnik (1898): | slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu |
| Divica Orleanska (1848): | vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad |
| Viljem Tell (1862): | pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pri spominu na njega, ki je odpustil na križu svojim morivcem in molil zanje, hočem poskusiti, da ti z njegovo pomočjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi je šla vsa četa, ktera sama je |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu |
| Genovefa (1841): | hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dopernešen umor naj se kaznuje s smertjo ne samo na morivcu, ampak tudi na tistem, ki bi ga bil naročil, ali |
| Maria Stuart (1861): | mi pričanje! Zakaj Mi milost in pravico kratite? Ki ju morivcu ne odbijate? Povedal mi je Talbot, moj poprejšnji Čuvaj, da |
| Maria Stuart (1861): | Aubespine. Milord, premislite — Burleigh. Dobili potni list so pri morivcu, Ki ga je podpisala vaša roka. Kent. Je to mogoče |
| Ferdinand (1884): | postava! Kaj? Vi se predrznete misliti, da podam svojo roko morivcu v zakon! Ne, ne, na veke ne! Ako bi bili |
| Gozdovnik (1898): | moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je |
| Viljem Tell (1862): | Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel |
| Genovefa (1841): | kerví; sakáj nedolshna kri klizhe v nebó sa maſhevanje, in morivez ne najde nik|er vezh miru. ” „Jes nizh ne ſtorim |
| Genovefa (1841): | kervjo vrudézhil in tvoj duh ſe grosí, kér ſe tvoj morívez tvôjimu mirnimu pokopaliſhu blisha! O verni, verni ſe, svelizhani duh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa ni vedela, ali je njegovo plameče oko, ali svitlo morilno jeklo. V tem trenutku je čutila, kakor bi bila velika |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je ni videl. Zgodilo se je, kakor se je bal: morilno bodalo je zadelo kost in ranilo njeno odejo; tako se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | naj pride potem, kar hoče, vreči na Peharčka, mu izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino |
| Maria Stuart (1861): | Talbot. Zakaj ne? Njena prošnja je pravična. Burleigh. Morivka vražja se ne sme ozreti Kraljici v neoskrunjeno obličje, Ker |
| Maria Stuart (1861): | Potegnite brane! Mortimer. Kaj se zgodilo je? Paulet. Kje je morivka? Verzite v ječo mi jo najtemnejo! Mortimer. Kaj je? Povejte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na |
| Maria Stuart (1861): | srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasbojnikama je is Pilatove hiſhe na ravnoſt ſkosi meſto na moríſhe peljan. Ker je is ſlaboſti pod tesho krisha peſhati sazhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Okoli devete ure pred poldnem ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na goro kalvárijo ali mertvaſhkih glav. Ondi je ſtal on |
| Genovefa (1841): | de she ſaj pridete po-me. Le peljite me tje na moríſhe. Rad grém! ” je rekel in vſtal: „Nedolshno mater in nedolshno |
| Maria Stuart (1861): | mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici namenjena moritev. Ohranil Bog je trikrat tvojo glavo, Dans te je skoraj |
| Viljem Tell (1862): | drugo lov loví, sedé Na robu divje poti misli na Moritev, vzeti če sovražniku Življenje. — In sedaj tud misli le Na |
| Valenštajn (1866): | Cesarjeva? Njegova čista volja? Izglede imamo, da je po všeči Moritev, a kaznujejo morilca. Butlar. Cesarsko pismo pravi: Živ al mrtev |
| Ferdinand (1884): | zagledajo neko podobo na steni, kar obledi. Podoba je predstavljala moritev nedolžnih otročičev v Betlehemu. Pogled na nekega vojaka, ki je |
| Valenštajn (1866): | Trenotij mi je še odmerjenih. (Odide. ) Gordon. O groze i moritve hiša! (Sel pride i prinese pismo. ) Gordon (mu stopi naproti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako zaslužno delo storiti, če je starca odvernil od kervave moritve in mu nasvetoval drugačno, nekervavo pa gotovo pot — pot zvijačine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. — |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlópji jih je bilo vſe shivo. — ˛Straſhna kuga je shivino moríla. Zherni mehurji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | „Al èna ſkèrb me je moríla védno, De tí med njími ſi, ki Bóg jih zhèrti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtoriſh, zhe mehkotne ſémena in seliſha, ktére bi ſlana ſhe morila, le h konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te |
| Divica Orleanska (1848): | Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim |
| Botanika (1875): | jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prozh. 5. Inu kadar ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča |
| Fizika (1869): | res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji |
| Botanika (1875): | pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano |
| Zlatorog (1886): | pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó |
| Tiun - Lin (1891): | sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob |
| Robinson mlajši (1849): | brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa |
| Astronomija (1869): | ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſonze resvetlila? ali bode ena maihina kapla vode tu zelu murje mokru ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' greham obloshena veſt je. koker tu od vetru napihnenu murje, glih koker tiſtu ſvoje valove vsdiguje, inu je nozh, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi, s'katiro ſe vſſe ſorte ribe lovę. Katiro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi |
| Fizika (1869): | nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri 90° C. Tam se tedaj v |
| Fizika (1869): | ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in |
| Fizika (1869): | manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré |
| Zoologija (1875): | majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav |
| Zoologija (1875): | severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na |
| Biblia (1584): | od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi ſejdel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in |
| Robinson mlajši (1849): | po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino |
| Robinson mlajši (1849): | so ga pak vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi |
| Fizika (1869): | pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti |
| Gozdovnik (1898): | Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega |
| Biblia (1584): | ſhàl po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena |
| Biblia (1584): | pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tistem, ki bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa so kako drugači, bolj izdalje k |
| Zoologija (1875): | belo in rjavo lisasto. Teleban (Urita troile); potapka (Mergulus) in Mormon (Mormon fratercula) z jako čudno ustvarjenim kljunom. Na južni poluti |
| Žalost in veselje (1870): | in kaj misli o tem. Jaka je bil preveč iznajden mornar, da ne bi bil popolnoma poterdil Aleševega sklepa. Koj so |
| Žalost in veselje (1870): | še dečko, služil jo na ladiji mojega očeta kot prost mornar, potem pa se je toliko izučil, da je postal kermar |
| Žalost in veselje (1870): | jim je spodletelo, na ladiji je bil poveljnik star, izkušen mornar — Jaka. Nakrat so se razperšile vse džunke na razne kraje |
| Milko Vogrin (1883): | On mi odnese vesla in vrvi z ladijo vred, in mornar je brez moči! “ „Nerazumljiva se mi dozdeva Vaša prilika,“ odgovori |
| Milko Vogrin (1883): | ni mu pomoči od nobene strani. Jaz bi klical kakor mornar, ki vidi ladijo potapljati se, in prosil pomoči, a ne |
| Pogreb na morju (1894): | bil je, kakor velimo mi, zlata duša, in mornar, oj mornar, veruj mi in moji veri, takega ne najdeš z lepa |
| Pogreb na morju (1894): | ti hvaležneje pripoznaval, ako z njim ravnaš človeški, kakor je mornar. Zato je bilo veselje videli, kako točno je šlo delo |
| Pogreb na morju (1894): | se poslové od svojega ljubljenca. Ležal je v kapitánovi čumnati. Mornar za mornarjem se je spoštljivo bližal mrtvaškemu odru, klobuk držeč |
| Dve svatbi (1895): | zopet se vrača vanjo. Lovec hodi vedno rajši med pečine, mornar na morje, in celo vojak se privadi boja. Zakaj bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja po neznanih morjih vodi, da se ima nje luči zahvaliti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vsem, kar se tiče njegovega dela, razloči rudarja od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in |
| Tiun - Lin (1891): | Hinko, stari Jaka, naša dva krmarja, jaz in še dva mornarja. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | severu (cesar Franc Jožefova dežela), nikakor ne smemo pozabiti pogumnega mornarja Weyprehta in njegovega naslednika Frithjofa Nansen-a, katera pri težavnem potovanju |
| Kemija (1869): | nepokvarjena. Ta način je izumel Appert; po njem je mogoče mornarjem in sploh ljudém jedila za zimo frišna ohraniti. Appertov način |
| Mineralogija in geognozija (1871): | priklonjeno hoditi ali pa plezati. Pri svojem poklicu ima za mornarjem zraven težáv prestati tudi največ nevarnosti. So rudniki, v kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že |
| Tiun - Lin (1891): | se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož |
| Tiun - Lin (1891): | da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij |
| Tiun - Lin (1891): | je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu |
| Tiun - Lin (1891): | tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so gotovo mislili, da pridemo še za časa v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. mést damo, kakor smo ga v popisu nekiga austrijanskiga mornarskiga zdravnika brali, kteri je ni davnej, to je 25. Rožnicveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajih ni bil, smo se nazaj vernili. ” Tako glasi list mornarskiga zdravnika, kteriga so gotovo naši bravci zvestó brali. Sledni si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in krepkejše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino |
| Kemija (1869): | rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. |
| Botanika (1875): | pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh |
| Zoologija (1875): | druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec |
| Zoologija (1875): | debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214 |
| Zoologija (1875): | plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na |
| Botanika (1875): | kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 |
| Zlatorog (1886): | Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem |
| Tiun - Lin (1891): | drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje |
| Astronomija (1869): | reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega |
| Zoologija (1875): | Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami |
| Zoologija (1875): | so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so |
| Zoologija (1875): | Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so |
| Tiun - Lin (1891): | potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem |
| Tiun - Lin (1891): | bilo to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan |
| Astronomija (1869): | v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler |
| Astronomija (1869): | kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši |
| Kemija (1869): | Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo |
| Astronomija (1869): | mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga |
| Zoologija (1875): | in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta |
| Tiun - Lin (1891): | ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho |
| Tiun - Lin (1891): | jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil |
| Tiun - Lin (1891): | Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk |
| Tiun - Lin (1891): | je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je |
| Fizika (1869): | Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Rudninoslovje (1867): | kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober |
| Zoologija (1875): | kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je |
| Divica Orleanska (1848): | pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 |
| Valenštajn (1866): | nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes |
| Genovefa (1841): | trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes-nj nizh niſo vosili. Poſlédnja povodinj je pa ſhe oſtanke moſta vsela. Savoljo téga ſo mogli te tri leta sazheti, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po 20 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is ljubljane. (Veliko obhajílo v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popiſhejo: „To „nedelo ſo v zerkvi ſ. Marie Divize pred moſtam s . „velikim veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | bil, sovražnika prek perve struge Donave zaverniti in mu potem mostove podreti. Vredivši vojsko za na boj, prileti Karel, kakor sivi |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | hoče kervavi boj že drugi dan ponoviti. Toraj je ukazal mostove nenehoma popravljati in vso vojsko francozko na to stran odpraviti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | plačila odškodovanja zemljišč; potlej birnje, vkladanje za srenjske potrebe, za mostove, za cerkve, za šole, za mežnarje, za duhovne i. t. |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | mlinov na ladijah« po vodi spustili, ki so zdaj sovražniku mostove podirali. Pomogla je tudi velika voda po skopnelem snegu, prinašaje |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | čevljev visok, peni, mesca junia menda po široci soteski teče, mostove pobere, in tako delj časa tukaj ne more dalje iti |
| Kupčija in obrtnija (1872): | poslopja, za ladje in čolne, pri željeznicah, v rudokopjih, za mostove, za studenčene cevi itd. Izmed obrtnikov izdelujejo leseno robo: mizarji |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | bodo delali, popravljali in vzdržavali mestne trdnjave, ozidje, stolpe in mostóve na svoje troške. Ker je bilo avstrijskim vladarjem mnogo do |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | na tihotapce, na nakupovanje lesa, potrebnega za razne zgradbe, zlasti mostove. Odstotkov za posojenih 20.000 gld. in za onih 9077 gld. |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | privilegije, da je mogel z njihovimi dohodki vzdrževati mestno ozidje, mostove, vodnjake, mogel plačevati magistratsko osebje, ravno tako mu je dala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in se obilo stekajo od vsih strani v tolažbo povodnjencam, mostovi se popravljajo, poderte pohištva se zidajo, zavali se razmetujejo — ali |
| Roza Jelodvorska (1855): | da sim ven prišla, so bile vrata zapahnjene in viseči mostovi k zidu potegnjeni. Kaj mi je začeti? — Grad mojiga očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | so mostovi! kako strgana je cesta in ozka, koliko težkih voz se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa nobenega ni na daleč. Jutri naj pride, komur se |
| Ferdinand (1884): | voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu. |
| Zlatorog (1886): | gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo |
| Zlatorog (1886): | kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška. |
| Zlatorog (1886): | Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je komiſijſkimu ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in lepo je ſliſhati, de ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſokoſti, kakor de bi v lufti viſil. Tode sidanje tega moſtú je bilo ſlabo israjtano; sakaj s ſtraſhnim gromenjem je 12. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Savoljo téga ſo mogli te tri leta sazheti, ſe sopet moſtú poſlushiti, ki je v grabnu zhes Kokro narejen. Koliko pa |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | že res zopet začeli se bati, da se jim bo mostovína vzela, in to pot se niso bali zastonj. Druga točka |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | turških trgovcev, ko bi prišli skozi Ljubljano, ne sme zahtevati mostovína, razven, če bi pripeljali orijentalsko blago in ga dali voziti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vspela v prvi polovici 17. stoletja. Sicer pa je izraz mostovína le po nekoliko pravi, kajti te pristojbine se niso pobirale |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | delati, huda predla za denar. Sicer se je zvala ta mostovína: podvojna mostovina, vendar se v istini ni plačevalo od tovorov |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je videlo da Ljubljančanom samim ni do tega, da se mostovína vestno plačuje in ker so bili ravno oní tisti, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | dolgo ni hotelo biti, in se je vkljub temu smela mostovina v Ljubljani terjati le po novi, ne pa po stari |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in severu že v srednjem veku zelo živahno, dajala je mostovína deželnim knezom velik dobiček. Ljubljančanje so se trudili že tisti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Mostnina (Brückenpfennig). Jedna največjih dobrot za mestno blagajnico je bila mostovína. Mostovíno po mestih in trgih pobirali so že od nekdaj |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ljubljanske mostovine, ne da bi mu meščanje zato kàj plačali. Mostovína je bila precej visoka. Leta 1561. terjali so Ljubljančanje od |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vedno nove teže; troški, katere je moralo mesto plačevati iz mostovine, rasli so od leta do leta. Leta 1745. obesili so |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in prigovarjal, naj višja oblast vendar premisli, da ne more mostovíne prevzeti nihče, ki ne bi imel z njenim pobiranjem več |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | njihovi podložniki. Sicer pa privoščim Ljubljančanom prav rad, da pobirajo mostovine od tujih trgovcev. Ker so dobili Ljubljančanje ta privilegij proti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | temu, da jih je mesto oprostilo za vse večne čase mostovíne. Pa že kacih deset let zatem so se plemiči kesali |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | tudi to pot ni trajalo dolgo. Na dohodke iz te mostovíne je nakladala cesarska vlada vedno nove teže; troški, katere je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | da bi storil potrebne korake in nam pridobil oproščenje te mostovine. « — Človek bi mislil, da je to le hudobno natolcevanje, a |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | leta 1732, do 25. dné novembra leta 1736. zaradi odpravljene mostovíne 9077 gld. 15 kr. izgube. Kako velike dohodke je nosila |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ne smeli pobirati več, kakor se je to godilo doslej, mostovíne od blaga, ampak le od konja, naj le-tá nosi že |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | transito"; zato naj se odpravijo vse kameralne in tudi druge mostovíne in cestnine, naj imajo potem že katero ime koli hočejo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | najemnik vsak teden ali vsaj vsak mesec. Jednaka usoda, kakor mostovíno, zadela je tudi skladišče in vago. Ker so hoteli višji |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Skladíšče in mestna vaga. (Die Niederlage und Stadtwage). Razven z mostovíno, ki je bila pač najizdatnejši vir vseh mestnih dohodkov, vrnili |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kesali, da so to storili. Ljubljančanje so terjali od njih mostovíno, kakor od vsacega druzega. Plemiči so se sicer pritožili, ali |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | oblast s tem, da je zahtevala od magistrata, naj dá mostovíno v najem, kajti s tem bi se utegnili dohodki povišati |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | imenitni cesarski svoboščini, spregledal je cesar leta 1682. tudi plemičem mostovino ter jih oprostil, kar bi se bilo moralo sicer že |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | svoje blago proti Trstu. Mestni biriči so zahtevali od njih mostovíno in ker je ti plačati niso hoteli, vzeli so jim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Leta 1432. oddal je avstrijski vojvoda Ljubljančanom ne le ljubljansko mostovíno ampak tudi óno v Godoviči za 800 funtov vinarjev (800 |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | leta 1677 vicedom mestne očete, naj položé račun, kako porabljajo mostovíno, odgovorili so, da tega ne morejo, kajti denar se je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Brückenpfennig). Jedna največjih dobrot za mestno blagajnico je bila mostovína. Mostovíno po mestih in trgih pobirali so že od nekdaj dežélni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dijogen ni čutil nič nevarnega in je hotel ravno pokazati mostovž do cerkve, ko se sin oglasi: „Oče! jaz mislim, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bile visoke steklene duri, skoz ktere se je prišlo na mostovž zunaj ob zidu. Mesec je tako milo in prijazno svetil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobo, da jo naša dva prijatelja kar naravnost ven na mostovž kreneta. Bila je krasna noč, kakoršne so le samo na |
| Valenštajn (1866): | Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih |
| Tiun - Lin (1891): | naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik |
| Valenštajn (1866): | Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mošancgarji v žolci. Mošancgarje olupi, z vinam, vodo, eno teršico sladke skorje, limonovimi olupki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jabelčno vkuhanje. Lepe mošancgarje olupi, na štiri kerhlje zreži, v vodi mehko skuhaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z jesiham in oljem poli. Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | steklenice deni in na hladnim spravi. Mošancgarjev sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav merzel, ga v steklenice deni in na hladnim spravi. Mošancgarjev sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na |
| Kemija (1869): | C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke |
| Kemija (1869): | hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska |
| Kemija (1869): | Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je |
| Kemija (1869): | v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 |
| Kemija (1869): | večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in |
| Kemija (1869): | predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem |
| Kemija (1869): | v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da |
| Kemija (1869): | razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in |
| Zoologija (1875): | hrošč z zlatozelenimi pokrovkami; Pod. 174. Pod. 175. Pod. 174. Moškatnik; Calosoma sycophanta. — Pod. 175. Poljski brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka |
| Zoologija (1875): | coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast hrošč z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nekimi leti z namenom, da bi se v tem društvu moška mladina po telovadbi in primernih veselicah lepega vedenja in zdrave |
| Zoologija (1875): | 1 kilogram v eni sekundi vzdigne 1 meter visoko. Delavna moška moč računa se na 9 mk, konjska pa na 75 |
| Zoologija (1875): | to jako menja, in le povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3660 kubičnih centimetrov zraka, ženska pa 3/10 manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je kaj visok za ta leta, lepo zrasen in nekako moške postave. Čelo mu je visoko in razodeva bister um. Nosi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to vero v človeku, kterega je imela za vzor vsakoršne moške kreposti; zato se ni čudila, če je sedaj našla ravno |
| Ta male katechismus (1768): | ſakon? Je en ſakrament, skus katirega dve neſakonske Kristianske Pershone, moshkega, inu ſhenskega spola (ke se, koker more biti, uſameta, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | farovshko kuharzo, inu med enem vavpetam? Kuharza je ſhenskega, vavpet moshkega spola. Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se |
| Pozhétki gramatike (1811): | raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le |
| Krivica za krivico (1859): | viharja ki je imel nad njega priti. V razjasnjenje Paratikinovega moškega sklepa, zakaj ni prodal za dnarje skrivnosti svojega hudodelstva, ktero |
| Ljubljanske slike (1879): | je gosposkega stanú in od mladih nog že navajena od moškega spola slišati le sladke besede, misli, da je uradna pisarnica |
| Obljubljena (1881): | gozd. Komaj jo zakrije zelenje njenim tovaršicam, zagleda pred seboj moškega sejmovalca. Bil je Valentin. Zatorej pospeši korake in ko doide |
| Milko Vogrin (1883): | namreč vedel, da se nedolžne deklice s prva zelo bojijo moškega spola. In ako se kdo nežnej gospici približuje, kaže se |
| Milko Vogrin (1883): | misel odobruje, a vendar pristavlja, da se ne spodobi brez moškega spremstva hoditi kam dalje in obiskavati bližnje kopeli. Zatorej ne |
| Postillion d'amour (1887): | proti Hakovu, dasitudi so ji odsvetovali, hoditi sámi, brez zanesljivega moškega varstva dalje. Brez slovesa je odšla za ranega jutra, na |
| Od pluga do krone (1891): | ujemala tak6 lepo? Cesarica ženska vzvišenih mislij, velikanskega duha in moškega mišljenja, njen ,Francelj' pa dobra duša brez primere, kateri ji |
| Moja hoja na Triglav (1897): | med samima ženskama. Gospodična je z odločnostjo, kakršna bi dičila moškega junaka, izrekla, da gre in pojde na Triglav, poudarjajoč celo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bogovi grški in rimski; kako so bistro gledali na lepoto moškega in ženskega spola in takisto na lepoto zemeljskih pokrajin, ki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | merjasci zlepšali in požlahnili. Po dobri reji se majhno pleme možkega spola z večim enake natore ženskega spola polepša in veči |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | to je, nar čverstejsih za pleme, ter enako število kokonov možkega in ženskega spola. Možkega spola so krajši, na sredi prešipnjeni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je duša panja. b) Zakaj so troti? Troti so čbele možkega spola, kterih edino opravilo je: matico plemeniti. Matica izležena, pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prah dajo, in černice, ki imajo zarodno seme, une so možkega, te ženskega spola: in ko so černice seme naredile, se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | škodo gospodarju. Bolji so za vpitanje rezane živali od nerezanih možkega in ženskega spola, posebno svinje; ker rezane živali dajo ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | so dozdaj povedanim enake: 1. Če se polepšanega plemena žival možkega spola plemeni z živaljo ženskega spola perve nežlahne kerví, se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za pleme, ter enako število kokonov možkega in ženskega spola. Možkega spola so krajši, na sredi prešipnjeni; ženskega spola pa malo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | majhno drevó. Konoplje so dvojega spola, to je, ene so možkega, ene ženskega spola, vsak sebi razločene; so namreč belice, ki |
| Ljubljanske slike (1879): | cerkvi jo je, kakor sploh ženski spol, videti večkrat ko možkega. Če je res pobožna, stori to spodobno in v navadni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se sad za- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakú ima ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami moſhkiga ſpola bęjshati; ali ti ſi neſpommſh, kaku s'veſselam ſi |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | vidijo. Pa praviga Čerkeza sim že od dalječ spoznal na moškim zaderžanji. Černe oči so se vselej tamno in sovražno izpod |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | prilogu zadnje dve čerki (pri ženskem in srednjem spolu, pri moškim samo ena); potem se pa dela sostava iz priloga in |
| Ljubljanske slike (1879): | mlado, lepo, zapeljivo bitje, ki je zmožno mlademu in staremu moškemu svetu glavo zmešati. Ali ta misel je napačna, kakor ona |
| Ljubljanske slike (1879): | da „stara gospodična“ ne more biti prijazna ne ženskemu ne moškemu, ne mlademu ne staremu svetu; zato se njena ljubezen od |
| Milko Vogrin (1883): | Žensko srce potrebuje zaslombe, ako se ima boriti proti neljubemu moškemu bitju, ln ta zaslomba je ljubezen, ki jo goji srce |
| Milko Vogrin (1883): | smatral je ta spol celó ničevim in slabim, kot igračo moškemu svetu! A vse to ni dandanes več čudo onemu, ki |
| 4000 (1891): | pri mesečnih naborih prav pridno asentirale zase, seveda na škodo moškemu spolu, v kolikor se je udeleževal naborov! « Po teh pojasnilih |
| Kotanjska elita (1898): | je bilo sploh vse njeno vedenje v kratkem podobno bolj moškemu, negoli ženskemu. Traven pa ni imel nikdar graje proti svoji |
| Kvišku (1899): | z menoj — torej, kaj sem hotela! Sovraštvo sem prisegla vsemu moškemu svetu in bila vesela, da smo šli z Dunaja, kraja |
| Pozhétki gramatike (1811): | roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | majhno ceno zavzeli, ko so v razstavi imenovane čevlje ogledovali. — Možki kožuh iz žlahtnih kóž in labudji naročnik (šticelj) J. Nušaka |
| Pozhétki gramatike (1811): | la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' |
| Ljubljanske slike (1879): | je razlita po vsem njenem bitji, oko se pred silnim moškim očesom deviško poobesi, rudečica oblije njeno čisto lice pred vsako |
| Ljubljanske slike (1879): | vsak večer poklada račun in oddaja podnevi nabrani denar. Z moškim svojim osobstvom je kratkih besedi, z ženskim pa včasih bolj |
| Ljubljanske slike (1879): | odgovornosti, čeravno včasih prav rad pokaže svojo c. k. veljavnost. Moškim uradnikom je pa ravno tako napoti, kakor nepovoljna občinstvu, oboje |
| Ljubljanske slike (1879): | njo spusti v pogovor. Še bolj ko v družbi med moškim svetom pokažejo gospodične svoje lepe lastnosti, kadar so same med |
| Milko Vogrin (1883): | v sebi ono žensko krepost, ki vlada in gospoduje nad moškim bitjem. Robert si je jel zdaj v Olgi domišljati ženski |
| Najgotovejša dota (1892): | zdrava, mlada ženska tudi izvrševati isto delo,« méni Jože z moškim glasom. »Na polju in v vinogradu vzamem itak pomagača, kedar |
| Gospa s pristave (1894): | tudi v večjo družbo in seveda tudi v dotiko z moškim svetom. Izprva je cenila vsakega moškega po zaslugah, kakoršne so |
| Roman starega samca (1895): | misli,« oglasi se sedaj v moji bližini debel glas z moškim poudarkom; »le kdor vedno misli na smrt, stori srečno, blaženo |
| Dušne borbe (1896): | dejala nevoljna, »če boš tako ponižno in plaho postopala z moškim svetom, se ne omožiš nikoli. V tvoj obraz se svoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo |
| Pozhétki gramatike (1811): | au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de |
| Gozdovnik (1898): | konča. To vam govori vaš Pepo Spač. « »Ali nam zastavljate možko besedo, da ne bodete pobegnili, ako vas oprostimo vezi? « vpraša |
| Svetinova Metka (1868): | z manoj. Pojdi, sirotišče ubogo, pojdi okrog od ženske do moškega in od moškega do ženske, ter pripoveduj, kaj ti je |
| Svetinova Metka (1868): | sirotišče ubogo, pojdi okrog od ženske do moškega in od moškega do ženske, ter pripoveduj, kaj ti je! Molčé te bodo |
| Vesela vožnja (1889): | je bil naselil dohtar Konec, kadar gre za obiranje kakega moškega, solidaren kakor malokje, bilo bi to kolikor tóliko v kvaro |
| Zádruga (1890): | cvetko, pripela slabo prišiti trak, ali pa začela kakšen pomenek. Moškega še ni bilo nobenega blizu. V tem pridejo zádrugarji vsi |
| Na krivih potih (1893): | slišala praviti, na črnogorsko mejo. Skratka, sedaj ni bilo drugega moškega domá, kakor stari čuvaj, ki je pazil nate in sploh |
| Gospa s pristave (1894): | tudi v dotiko z moškim svetom. Izprva je cenila vsakega moškega po zaslugah, kakoršne so ji popisovali; polagoma jih je jela |
| Prve hiše (1896): | žensko, če jo le hoče, ženska pa ne tako lahko moškega: toda jaz izkušam, da ženske ni tako lahko najti. Primerne |
| Materino srce (1896): | ženske? Tega ne pojmim! Jaz se gotovo ne bi radi moškega! Takega ni na svetu! « »Ali, poslušaj me! — Saj te ... jaz |
| Vzgoja (1899): | če bo hotela; toliko moči ima že ženska do zaljubljenega moškega. « Javorica pa ni odgovorila; gledala je v tla. Isti dan |
| Povodni mož (1855): | je mislila se verniti, kar se po vertu doli koraci možkega zaslišijo, postoji še malo, in pred njo je stal ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de naſs Bog obari; po vſi ſili ſo otli enga moſhkiga per gnadlivi Goſpę najti, vrata ſo otli gorivręzhi, ſtęno ras |
| Arov in Zman (1850): | Ženski spol," pravi Arov, "je pri vas res vsmiljenja vreden. Moškemu in ženski ja um dan. Pa le moski ga sine |
| Lepi Tonček (1895): | ji pride hipoma na misel. Kakor bi trenil, iztrga roko moškemu, zasuče se in steče z neverjetno naglico po kolovozu nazaj |
| Dušne borbe (1896): | saj je vedela, da s svojimi mrtvimi nikoli ne presune moškemu srca, nikoli ne bo mogla govoriti sladke, skrivnostne govorice hrepenenja |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu |
| Stric Tomaž (1853): | bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Revček Andrejček (1891): | očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | molzica ali molznik (v Švajci in v Tirolah molzejo večidel možki) z obéma rokama vime mane, de se vodeno in mastno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kakor izdajavec zasledovati in umoriti. Ob času vojske mora vsaki možki svoje orožje uzeti in nad sovražnika svoje domovine in morivca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je 10.500 črevljev dolga. Rovi so večidel tako visoke, da možki lahko pokonci hodi v njih, dostikrat pa so nizke, da |
| Oče naš (1885): | „Kako zahvalim Boga, da ste tù“, je začel možki s prijetnim glasom: „Dolgo, prav dolgo vas ni bilo domu |
| Zlatorog (1886): | Ko pa vender vkrešem ogenj »In zapálim svečo svojo, »Tákrat možki že je zginil, »Vrt pa bil je prazen, tih. »Lehno |
| Zlatorog (1886): | Špela, Nocój pa mirno tàm na klópici Poslúša, kaj se možki menijo. Opravek njen prevzel je stari Jaka, Ki gori ovce |
| Gozdovnik (1898): | nismo bili v nevarnosti. « Ko so bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | on. Baron. (hitru) Ne ti, ne on ? Tedej je en moſhki ? Goſpa. En otrok, Baron. Kdu? Goſpa. Nigdar ga ne ſmęjm |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe okoli oberne, inu męni Goſpó vidit. ) Moja shena! en moſhki per nję na kolęnih i — Ha! de bi jeſt sdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 3.175, na Štajerskem 2.286, na Kranjskem pa 437, namreč 225 moških in 212 ženskih. Lastni zavodi za gluhonemce so povsod v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | le konečna posledica neizmernega vživanja alkohola. Največ odstotkov norcev, osobito moških — na Spod. Avstrijskem 40% — pripada žganjarjem. V zavod »Charite« v |
| Stric Tomaž (1853): | zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v |
| Kuharske Bukve (1799): | ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh |
| Svetinova Metka (1868): | bi ne bil tega storil. Pa kaj to mari vam moškim! Kar vam pride na misel, pa mora biti; me ženske |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | ženskim bolj spodobi »kuhinjske knjige« spisovati ali celó prevajati nego moškim. In tako je še mnogo potreb tudi na našem bornem |
| Ljubljanske slike (1879): | ni nazaj dobil. Ako bi se bila kača spustila z moškim, z Adamom, v politično barantijo, bi bila najbrže ona opekla |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se je od nekdaj, čudno vendar, da se ni oddajala moškim, ampak štirim ženskim v najem. Valvasor je o. tem slabo |
| Testament (1887): | se, žéni in sedaj se hoče odkupiti,« je menil Klander moškim in jel točiti. »Res je, res -— toda tako poceni nam |
| Cigani (1890): | so gosti in črni ter visé v kodrastih kitah tudi moškim črez ramena. Vrat jim je vedno gol, roke so jim |
| Roman starega samca (1895): | veselim. « — Jaz sem osupnil. Takšna gorečnost in iskrenost z neznanim moškim! Ni se mi zdelo naravno. Skušam ji roke odtegniti, poklonim |
| Materino srce (1896): | obraza nekaj resnega, strogega, hladnega, nekaj, kar je zelo ugajalo moškim, ženskim pa silno mrzelo. Zares prekrasne so bile njene temnosive |
| Moja hoja na Triglav (1897): | to hojo, ako bi bila ženskam tako prilična, kakor je moškim. " "Prav zato hočem iti na Triglav! Ne pustim vam ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de, aku nabo od gnade Boſhje poterden, inu se moshku naſaderſhy, zel lohka pade. Jeſt moj Syn! nisem bla v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | neshl, koker poterpeſhlivoſt, aku se bosh ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe bo tebi sladku gratalu, aku ti tu is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem jejnala te sluſhbe mojemu Synu skaſati, inu sem uſſe moshku, inu poterpeſhlivu ſanezhuvalla de be le mogla njega koker tega |
| Stric Tomaž (1853): | nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj |
| Čas je zlato (1864): | nekoliko huduje, ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ti bom dal in svoje lastno orožje. Mladenič! nosi se možko, in glej, da mi boš veselje napravil! ” — „Res, da mi |
| Najdenček (1860): | moje veselje in hvalil me je, ker sim se tako možko nosil. Bernard, ki je imel zdaj lepe dni, ker sim |
| Oče naš (1885): | ubijalci in požigalci. “ Ménart se je zahvalil, kakor jak možak. Možko in prijazno je rekel častnik, da ne potrebuje nobene zahvale |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim |
| Zlata Vas (1848): | hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jagnje že 6 tednov staro, se mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih, kajti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali rinko okrog vratu denejo. — Indiani delajo is téh mehurjev moſhnje sa denarje. — ˛She ene pravlize od tega ptizha moramo opomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tukaj imate eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu |
| Zoologija (1875): | so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu |
| Gozdovnik (1898): | palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht. Gobe, nei bodo kar sa ene ozhe- |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe goſt ſturì, kar je prav. 293. Drugazhi. V' pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi |
| Kuharske Bukve (1799): | nabrati, inu poſuſhíti, de jih boſh jeſen imel, inu v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | po navadi, ali bolje razvadi, okoli vehe ovijajo. Ravnanje z moštom za črno vino je od onega za belo vino nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tako tudi v kmetske sobe. (Dal. prih.) Kako ravnati z moštom in vinom, da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojemu gospodarstvu? — Kako ravnati z moštom in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak |
| Kuharske Bukve (1799): | lot ſtolzheniga senofa, kir ſe je popręd 24 ur v' moſhti namakal, al pa v' vinu; permęſhaj nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | sdę. Diſhavno vino ſe nareja od vertneh diſhav al v' moſhti, al na ſtarim vini. Vsami en ſodez vina, sęle povęshi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | tako malo nam dopada plašljiva, po tleh ležeča poezija brez moštva in višega vzleta. Na vprašanje: čemu emo na svetu, in |
| Tiun - Lin (1891): | motril gledalce. Zapazil je v ozadji več mornarjev izmed svojega moštva, ki so do sedaj pazljivo gledali metež, v ospredji velikega |
| Tiun - Lin (1891): | otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni |
| Tiun - Lin (1891): | je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno |
| Robinson mlajši (1849): | vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega |
| Robinson mlajši (1849): | nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito |
| Robinson mlajši (1849): | sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino |
| Robinson mlajši (1849): | predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | si je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra do večera móta. Prešlà je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja navada v slabo zemljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 7, 8, 10 ali 12 kokonov sa eno nit vkup motati. Od kolikor kokonov ſi sazhel, po toliko jih smirej sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od dobrih odbrati in ſlabe poſebej, dobre pa ſpet poſebej motati ali ſnovati. |
| Zoologija (1875): | prebavljanjem. Dokler namreč traje prebava, nahajamo v teh cevčicah belkast, moten sok, ki se naposled iz vseh posameznih cevi zbira v |
| Valenštajn (1866): | se ob njem. Le čujte! Po gostii, ko odpré Jim motni vinski duh srce, zapre Oči, potakne se jim drugo pismo |
| Lohengrin (1898): | me ogniti, Naj me objame smrti tma — Da moje bede motni žar Ne pride k tebi v dom nikdár! Elza (ganena |
| Blagomir puščavnik (1853): | Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje |
| Gozdovnik (1898): | trohice ne znado in da nihče v pokoju ni bil moten ne z glasom no z nenavadnim šumom. Malega Fabija je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih |
| Astronomija (1869): | je triumpf zvezdoslovja. — Le Verrier je že davno našel neko motenje v teku Urana, in je iz tega sklepal, da mora |
| Astronomija (1869): | v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz nerednosti v premikovanji, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne |
| Robinson mlajši (1849): | Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav plitvo , komej po pavzi globoko s grabljami ali s matiko v semljo sagrebejo. Ali pa kar je ſhe boljſhi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vlazhenju ruſhovno, ali druge debélſhi koſze, ktere je ſizer s matiko raskopavati ali tolzhi treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jamice vsadé, ki so bile z drevesam ali pa z matíko skopane. — Mi oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo |
| Ta male katechismus (1768): | vednu mote; ni mogozhe ſhivet. Zhes dusho se meſſú pouſdiguje vednu, 'jo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Gorje tebi! aku ſuperna vola tvojega duha mote, inu pomankanje tega pernesenja tvoje dushe uſſega dobrega ſasluſhenja praſno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | furma podobo boſhjo. En ojstre, sivne, nadleſhne, inu vekavne zhlovek mote pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih |
| Divica Orleanska (1848): | gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša |
| Lohengrin (1898): | Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne bo treba nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost povedal, de več |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo |
| In vendar —! (1878): | videti ponižanega, da bi zdihoval kakor pastir v idilah? Pa motila se bode, prav gotovo motila! Sanje so bile in kakor |
| Ljubljanske slike (1879): | in če pozneje ni vse po njenem računu, se ni motila ona, ampak drugih slaba politika. Kedar se jej pa zgodi |
| Prvi sneg (1886): | še dolgo se bo rada spominjala, kako je ves večer motila izbirčno gospôdo. Take in podobne misli so se rodile Mirku |
| Na krivih potih (1893): | mraku nista mogla zapaziti ničesar, nista vedela, sta se li motila, ali pa morda res kdo prihaja. Nebo to noč ni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | bila zeló vesela, da se je nadležnega Mušiča iznebila, toda motila se je, ako je mislila, da je Mušič nanjo pozabil |
| Strte peruti (1894): | da bode še vedno prejemala pisma v kratek čas, toda motila se je. Danica in samo Danica je mogla storiti to-le |
| Strte peruti (1894): | je, da gremo v čoln skoro po obedu. Nisem se motila. Bilo je lepše in bolje, nego sem si mislila in |
| Gospa s pristave (1894): | Vendar je neljuba stvar segla tudi v njeno samoto in motila njen mir. Več nego leto dnij je bilo že preteklo |
| Trojka (1897): | sklepal je, da se takoj ta večer pokori Radivojevemu naročilu; motila ga je le navzočnost baronova. »Gospod baron,« dejala je Irma |
| Zlata Vas (1850): | Pa motili so se ljudjé. Zakaj v ti lepi vasi je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če trdimo, da enkrat zakurjena peč ves zrak, kolikor ga |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nisem bal, niti se nisem nadejal, da bi me vi motili v tem poslu. Svet je tako nevéren, da še otrók |
| Najdenček (1860): | je bila razpokana, griči so overali jezdarjenje. Pa nič ni motilo Kastorja. Preskočil je vsako régo, varno je tekel čez griče |
| Gozdovnik (1898): | z delom obloženi. To pa teh dveh roparjev nikakor ni motilo, ali prav majhno. Korakala sta polagoma in polna uverjenja, kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno |
| Blagomir puščavnik (1853): | rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi |
| Zeleni listi (1896): | ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja |
| Gozdovnik (1898): | se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek štajarsk odbornik prvi že pred nekimi leti priporočal Matici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | da se kjekod na Štajarskem govorí: možjani. Ne tujimo, ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ker vender veš, da ti ne bo stvarice kože ranil. « »Motiš se Perčin! — mu reče mladeneč — res, da sim zamižal ali |
| Maria Stuart (1861): | tu ni duhovnika, Ni cerkve in ne rešnega telesa. — Lej, motiš se. Tu je duhovnik božji, Tu je v telesu rešnem |
| Viljem Tell (1862): | Sovražnik je cesarju, izdajavec! Tell (zgrabi ga). Jaz izdajavec! Reselman. Motiš se, prijatel! Ni izdajavec, to je vrli Tell, Pravičen človek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je odmajala in jej odgovorila pa ne žalostna: „Ti se motiš, ljuba moja! Bog mi je dal ta presrečni dan doživeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in |
| Robinson mlajši (1849): | potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino |
| Valenštajn (1866): | nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | Zatorej izpreminjajo toke z veliko napetostjo —, ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in skupine svetilnic —, v toke primerno manjše napetosti, ki jih |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | električna delujoča sila) se porablja nekaj za to, da goni motorje za malo obrt, nekaj pa za napajanje električnih svetilnic po |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | manjše napetosti, ki jih smejo potem brez nevarnosti napeljati v motorje in skupine |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | velike napetosti stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | delovršbo namenjeni motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni za to, da bi sprejemali jakonapete |
| Revček Andrejček (1891): | sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim |
| Lohengrin (1898): | Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah |
| Viljem Tell (1862): | Atinghausen (dólgo ga z očmi motri). Da ne bi tako! Vmrlo domovini Je tvoje srce. Uli |
| Gozdovnik (1898): | ženica leže, od govorjenja utrujena, ter zapre oči. Mladenič jo motri z ljubeznjivim pogledom, v očeh pa so mu stale velike |
| Gozdovnik (1898): | konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči zaprivši |
| Gozdovnik (1898): | svoje puške. Diaz stopi malo nazaj ter na videz neudeležljiv motri okolico. Prav mu je bilo, ali moritelj dobi kroglo ali |
| Robinson mlajši (1849): | ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega |
| Gozdovnik (1898): | da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor |
| Gozdovnik (1898): | jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh |
| Astronomija (1869): | solnca in zemlje v tej zvezdi ne drži kak telesen motvoz, marveč prirodne sile na posebni način sodelujoče. Sila, ktera veže |
| Gozdovnik (1898): | frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz. Oprava mu je bila visoko izpodvihana, da so se videli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, se motozi iz kože izpulijo. |
| Zoologija (1875): | koče. *) Nekateri rabijo tudi natlačene uharice ter jih gibljejo z motozi. Lepo pisana je pegasta sova (St. flammea), a žalostni glas |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta. |
| Robinson mlajši (1849): | Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker je |
| Zoologija (1875): | na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se |
| Rudninoslovje (1867): | platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec |
| Revček Andrejček (1891): | zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog, 31. Molasse, 130, 76. Mondstein gl. Adular. Moraene, 152. Mozek, kameni, Steinmark, 43. Mrož, Robbe. Muldenartig, kadunjasto. Muschelig, školjkast. N. |
| Zoologija (1875): | se v mrtvi živali strdi in daje tako imenovani kitov mozek. Razen tega dobiva se od glavača tudi ribje salo in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri |
| Zoologija (1875): | porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha, kateri poln nezhiſtoſti noter do musga ſvojih koſty ſe hvali s' ſvojim oſtudnim, gèrdim djanjam, ne |
| Kuharske Bukve (1799): | potle smęſhaj s' sgoraj popiſanmi rezhmi; perdeni sraven nękaj govejiga musga na koſze sręsaniga; eno unzho preſejaniga zukra, inu drobno sresaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | To is ohrovtovih glav isręsano preshmi; dalej vsmi en malo musga; vſe to drobno vkup rasręshi, oſoli, perdeni tri kuhalnize kiſle |
| Kuharske Bukve (1799): | Oſoli molprat ali ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka |
| Kuharske Bukve (1799): | 5) Ras-ſekaj en malo mersle telęzhje pezhenke, kapar, inu govejiga musga; to deni v' koso, perversi en koſzhik maſla, eno pęſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje. Mozgovo kuhanje. Pečeni svinjski herbet s solato. Torta iz cukreniga kruha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata |
| Botanika (1875): | kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo |
| Biblia (1584): | polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede |
| Sacrum promptuarium (1695): | habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved |
| Stric Tomaž (1853): | ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo najde |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva bila mož in žena. Potem mi je |
| Oče naš (1885): | če domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci |
| Gozdovnik (1898): | Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli |
| Gozdovnik (1898): | delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj |
| Divica Orleanska (1848): | bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od |
| Sacrum promptuarium (1695): | vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren |
| Sacrum promptuarium (1695): | katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu pride, mu pravi vſe te lashi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní |
| Genovefa (1841): | Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala |
| Genovefa (1841): | ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala, ſta kmalo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de |
| Tine in Jerica (1852): | ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in |
| Oče naš (1854): | čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v |
| Oče naš (1885): | krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſſma na Damashkovſke Synagoge proſſuv: de, aku bi on katire moshę , ali shenę na lete poti neſhuv , bi nyh svesane perpellov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hlapzov, inu berizhov po nedolshne, po pravizhne, dobrotlive inu ſvęte moshę poſhila, tęiſte kakor te nar vęzhi hudodęlnike pred kryvizhne ſodnike |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu vy shenę ſpoſhtujte vaſhe moshę, inu bodite njim podloshne, kakôr je Zęrku Chriſtuſu podloshna. Leta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal bogabojezhe ſvete moshé, kterim ſe je reklo preroki. Ti ſo vrédni de ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duhovnu, ino ga proſi, de mu ſpiſano pravízo da vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' Jesuſa vérujejo, svesane v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga ſhotora, pod dreveſam v' ſenzi. Kar sagleda tri ptuje moshe priti. Naproti jim gre, ſe jim nisko perklóne, ino rezhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je |
| Valenštajn (1866): | on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom |
| Gozdovnik (1898): | ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel |
| Divica Orleanska (1848): | matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mladini se n.pr. opazuje fanatizem in strast po svobodi, pri možeh slavoljubje in vladoljubje, pri starčkih lakomnost in skopost. Prava omika |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | o nekdanjih tužnih razmerah v Švediji in o onih 20 možeh, ki so leta 1865. pisali občinskemu predstojništvu: »Nravnost in blagostanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | treba, de , kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po |
| Genovefa (1841): | zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da ven in noter letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se |
| Valenštajn (1866): | glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past |
| Zlatorog (1886): | je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih |
| Gozdovnik (1898): | Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da boda nashe shiulenje dougo natu bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu |
| Genovefa (1841): | dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro |
| Genovefa (1841): | vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu |
| Valenštajn (1866): | Glejte! Naroda nemškega nadloge hude V srce me režejo. Vi možije Ste nizki le, a nizke nejmate Menitve, vrednejši od drugih |
| Valenštajn (1866): | Kaj hoče vedno v družbi tej? Zanj nej. Naj bodo možije zaslužni, vredni, On je premlad, v tej družbi brez veljave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se |
| Robinson mlajši (1849): | moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo |
| Viljem Tell (1862): | mi desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona |
| Gozdovnik (1898): | bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila |
| Gozdovnik (1898): | da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako gerdo ſo she pred vami delali ſ' preroki, s' moshmí ſhe tako modrimi ino ſvetimi. “ Ljubi moji! povsemímo ſhe enkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is rok mojiga brata, kteri mi gré ſ' ſhtiri ſto moshmi napróti. Ne saſlushim ſizer tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nasaj, ino mu rekó, de mu Esav ſ' ſhtiri ſto moshmi naproti gré. Jakop ſe uſtraſhi, ino slo ſe bojí. Tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora drushba |
| Gozdovnik (1898): | je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | smóta sgodila. Bog pa vſigamogozhni vam daj miloſt sadobiti per moshi, de vam da nasaj sapertiga brata ino tudi mojiga ljubiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je |
| Sacrum promptuarium (1695): | na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga |
| Genovefa (1841): | Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji |
| Genovefa (1841): | Genovefa je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja |
| Robinson mlajši (1849): | mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska |
| Divica Orleanska (1848): | žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati |
| Blagomir puščavnik (1853): | v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem |
| Blagomir puščavnik (1853): | že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso |
| Gozdovnik (1898): | da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati |
| Genovefa (1841): | in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji |
| Divica Orleanska (1848): | Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober |
| Marjetica (1877): | deklice v veselem pogovoru, za njimi žene in babice, potem možakarji in sivolasi dedje. Vse je lepo zvrstjeno. Zdajci potrka oče |
| Marjetica (1877): | in si semtertje samega veselja vtrnila solzo. Tudi ženice in možakarji, ki so v mlin vozili in nosili, opazili so, da |
| Viženčar (1881): | iz ust Vzame in pravi: "Do tukaj in ne dalje, možakarji! Če je kaj begunske divjačine v gorah, tukaj bode, kje |
| Luteranci (1883): | oni bi ne bili več za jed potém, trdili so možakarji, kajti obležal bi jim bil črni Luter v želodci in |
| Luteranci (1883): | spremljali skrivaje Knaflja na Britof. Prepričali so se potém ti možakarji oblegajoč hišo, kjer je obhajal svojega pobitega prijatelja kaplan Knafelj |
| Luteranci (1883): | gozd v naznanjeno zavetje. Najmanj eno uro hodili so nató možakarji z ujetnikom po gozdnem potu. Stoprav na višini za gozdom |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | ako pustimo Preklezna tam spati, kjer je spal druge noči. — Možakarji so bili veščaki v svojem nočnem obrtu, in sod, v |
| Luteranci (1883): | višino na koles med zemljo in nebom. " Molčé so poslušali možakarji te besede, in marsikteremu so utripalo trepalnice, kakor da bi |
| Zvezdana (1883): | je odpadlo, nikdar nisem čul o njej in tudi vaški možakarji je ne poznajo. Tako se mi pa vendar dozdeva, da |
| Zlata Vas (1848): | t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moric. verjemi mi, moj oče so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim |
| Lohengrin (1898): | je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica |
| Robinson mlajši (1849): | nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem |
| Maria Stuart (1861): | grešne poželjivosti. Skrivnosti zagrinjalo vergli ste Od sebe; derzna zloba moževa Je zmagala boječnost vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled |
| Maria Stuart (1861): | vesten človek. Marija. Le tacega sem ga poznala — ali Pobožnost moževa preskusi se le V nevarnosti. Strašila ga je teza, Da |
| Maria Stuart (1861): | Kenedi. Unelo serd je v persih vam kervavo Razžaljenje in moževa prevzetnost; Ljubezen vaša dvignila ga je Iz temne nižnosti, ko |
| Sosedov sin (1868): | ti, kaj je pokorščina! " Mati Smrekarica se je zbala te moževe jeze, hitro prijela hčer, kakor v svojo zaslombo, pod pázuho |
| Pomladanski vetrovi (1881): | srčno mu stiska roko, ko jo sladko prešine osrečevalni spomin moževe rešitve ter pristavi: »Ali marsikaka videzno šibka rastlina je utrdila |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | raja. Breznos in Rokomavsar sta Preklezna stlačila na ploh, na moževe, hudiču zapisane kosti položila debelo hrastovo desko, na to desko |
| Arabela (1885): | svojej veri. Vaša mati, nesrečnica, pa je zblaznela potem vsled moževe in otroje izgube. Čisto naravno! Tudi jaz bi v enakem |
| Domačija nad vse! (1889): | znoj s čela. Za hip ga je bila obšla slabost. Moževe strupene besede so prodrle kakor meč v njegovo občutno srce |
| Zmota in povrat (1892): | mogel vsemu kaj. Mene je vest pekla, da sem kriva moževe smrti. »Zakaj mu nisi branila? « govorilo mi je nekaj v |
| Jarem pregrehe (1895): | je godilo. Toda njene misli so bile vse drugačne kakor moževe. Takoj drugi dan je pripovedovala nočne dogodke svoji sosedi, ki |
| Usoda ka-li (1895): | oh, to je grozen mož, in — njegova žena — hoteč prikrivati moževe napake, gre za njim in se sili občevati z ono |
| Slučaji usode (1897): | ljubezen jo je v tem trenotju bolj presunila nego možnost moževe smrti. Če se je tudi zgroževala že same misli, da |
| Slučaji usode (1897): | zgodbo z moževim strijcem. — Vi imate bogatega strijca, ki nosi moževe imé in ki biva ne daleč od tod, pa umirate |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko limonoviga soka in masla in potem zopet eno lego možgan. Tako dalje ravnaj, dokler kej imaš, potem na žerjavco postavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke djalo, iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih |
| Kuharske Bukve (1799): | Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe |
| Kuharske Bukve (1799): | pojde zhepína na dvoje, inu de na vſaki bode polovíza mushgàn leshala; sloshi v' ſklędo tę tri koſze, to je ſpodne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše pameti, vzemite komu možgane, pa bo taki blodež ali pa top in slaboumen. Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmalo se je protín (Gicht) na pljuča, poslednjič pa na možgane vergel ter življenje moža končal, ki so bili visoke častí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko za na mizo napravljaš. Volovski možgani z ostrigami. Volovske možgane, dobro v vodi namočene, v ruto zaveži in v slani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverti telečji možgani. Deni telečje možgane za več ur v merzlo vodo, zreži jih potem na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bili ti možje enemu svojih vertoglavcov glavo razparali, in njegove možgane ogledovali, se bi bili svoje zmote koj prepričali. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolomaz, in strupena tako, da kamor se navali, ali v možgane pljuča, serce, umori živino večidel na nagloma, ko bi trenil |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Skrbi, da možgane mu Razgreješ, da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | me vzame, če bi mu ne dal nekoliko svinca v možgane, da bi več pameti potem imel! " "Za božjo voljo, Peharček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Gehirn, moždani, das kleine Gehirn, moždanci) prej razumeli: možgani, nego možjani. Da večina res govori: možgani, svedoči to, da stari slovarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | da tudi Miklošičev stari slovar nič ne vé o obliki: možjani, nego navaja za novoslovensko poleg moždžani (kar utegne biti kje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bi se smelo sklepati, da se kjekod na Štajarskem govorí: možjani. Ne tujimo, ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Murko ima v slovenskem delu možgani in na drugem mestu: možjani, ali v nemškem delu vé tudi on samo o možganih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | organi so vsi občutni živci vkupno, kateri so vezani z možjani. Občutne živce razdraživajo različna opravila v življenji; zategadelj prihajajo duši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | možjani, ali v nemškem delu vé tudi on samo o možganih. Iz tega bi se smelo sklepati, da se kjekod na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerdo vjedati, in celó bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik |
| Zoologija (1875): | ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače |
| Zoologija (1875): | podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečja obistna pečenka s solato. Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik nad rošem pečen. Višnjevo |
| Zoologija (1875): | Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in |
| Zoologija (1875): | tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti |
| Zlatorog (1886): | vej Prav gibčno in okrétno. Po svoje žvižga miš glasnó, Možíčka, snaži si bradó In rije po korénih. A gori, kjer |
| Zlatorog (1886): | divjáčini v posmeh! »Pred mano pase koza brez skrbí se, »Možíčka zajec smelo mi pred nosom, »Lisják lagôtno šeta pred menój |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | lepem miru sta tri leta živela, in Rezi ni bila možitev več v čisli, dokler ni dacar odtegnil njeno serce od |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | bi tudi meni ne smela prav po volji biti Rezina možitev. Nisem ti še spomnil, pa večkrat sem že mislil, kako |
| Ljubljanske slike (1879): | življenju, ko so že hčere toliko odrastle, da so za možitev in mladi svet začne smukati se okolo njih. Nazadnje so |
| Pomladanski vetrovi (1881): | da me še poznate. Vem, da imate dve hčerki za možitev. Eno bi rad v zakon vzel, zato sem k Vam |
| Kmetska smrt (1890): | saj je imel tudi hčer, ki je bila že za možitev. Stari je hotel še sam delati in skrbeti, dokler je |
| 4000 (1891): | v našem mestu so se uvedli nabôri za ženitev in možitev, in to zato, da se je vprav zatrla tista grozna |
| Pegam in Lambergar (1891): | je menila, da, predno leto ne mine, ni misliti na možitev, in mu rahlo očitala brezozirnost njegovo. A on se ni |
| Slučaji usode (1897): | v zaslugo, ne pa v krivdo. Ali ni bila ta možitev njej primerna, bodisi po stanu, bodisi po izobrazbi snubača, da |
| Trojka (1897): | tako se odtegovati svetu, zlasti če ima kdo dekleta za možitev, to ne gre, to je smešno. Milica ne bi bila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | grem v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti v' Lublano ? koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dvę ure ſim sa tabo lasil. Oh ! ti ſe boſh moshila , inu jeſt — jeſt grem v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | doli jiti. Al na tako visho ſe ſùpet ne boni moshila — Goſpa. Tiho! kaj bi pak bio , ke bi jeſt ſama |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki |
| Zlata Vas (1850): | imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno sręsane rakove vrato/ ve v' moshnar; ſtolzi vſe v' moshnarji, oſoli, inu smęſhaj s' ſhęſt shlizami kiſle ſmętane. Pomashi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe vkup deni v' koso, sraven eno kepo ſroviga maſla |
| Kuharske Bukve (1799): | inu en rumenák, tari ali ribaj v' rozhni ſtopi ali moshnarji prav dobro; potle vlì na zvetno moko na dílo; ſturi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpinazhe, jo odzędi, s' merslo vodo polì, oshmi, inu v' moshnarji ſtolzi; dalaj jo deni v' eno koso poſębej, sraven drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je |
| Robinson mlajši (1849): | korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa vodi moč vzgoje vedno dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gospoduje vsem stvarém, to je njegov pametno misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja človeškega razvitka je |
| Zlatorog (1886): | čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mogel, da bi Elizi ne vpadlo srce. Bilo je še mračno, še le čez eno uro je vzhajalo solnce, ednajst bratov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla |
| Tiun - Lin (1891): | Krmar krene nato proti Makau. Mračilo se je že, pa vender še ni bilo teko temno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zahajalo je v rajski krasoti, in kmalu pričelo se je mračiti. Razgled nazaj tje na Jakin bil bi pa kakemu slikarju |
| Ferdinand (1884): | svojej previdnosti, da morata konja prestati. « Pričelo se je vže mračiti. Sluga je ravno prižigal v prednej sobi svetilnico, da jo |
| Gozdovnik (1898): | in zaradi tega se ni mogel iznebiti neke skrivne bojazni. Mračiti se je pričelo. Rdeči oblaki so na zapadu kazali še |
| Gozdovnik (1898): | poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost ponosnega moža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v dnevi in u noči Zemlja mat' za nje budí. — Mračnost zato, — če se zmislim Merzle zime — me obgrè, Ktera zemljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | planjava V petji ne razgrinja. Ak' na prosto polje pridem, Mračnost me obhaja, Ko v brezlistnim drevji veter Merzel se spremljaja |
| Gozdovnik (1898): | prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim, iz temnikaste barve jutranje mračnosti. Med prepade okroglo nakopičenih gorskih velikanov se je počasno vsiljevala |
| Gozdovnik (1898): | Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika |
| Genovefa (1841): | dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal. Urno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pridnega detela verno ogleduje, kako skerbno dela od zorje do mraka, kako svoje mlade ljubi, in je vedno vesel in dobre |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | plavajo po višini. Na zemlji pa se vse veseli prijaznega mraka in tihe noči. Glasno petje odmeva po polji, ker končano |
| Razne dela (1870): | šantal. Tak so gostili se ti cel dan do večerniga mraka, Manjkalo volje jim ni, ne hrane, ne pitja, ne časa |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | baroninja" do večera v veliki družbi, se pa to do mraka ne bo zgodilo. O mraku bo sin „baron", kakor je |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | vznemirja, valovi se premetavajo in neizmerne trope rac komaj čakajo mraka, da se povzdignejo in letijo proti severu v mirnejša močvirja |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Nepoznat kragulj mi kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne. Mislil sem, da bodo te bolečine nehale. Skušal |
| Beatin dnevnik (1887): | povsodi me je spremljevala ona. »Od zore do mraka, od mraka do dné,« pravi Preširen in jaz se drznem temu stihu |
| Testament (1887): | poroko mnogo posla. Tudi Metka je morala od zore do mraka pomagati pri izdelovanju in pripravljanju raznih stvari, katerih je bilo |
| Beatin dnevnik (1887): | vedno in povsodi me je spremljevala ona. »Od zore do mraka, od mraka do dné,« pravi Preširen in jaz se drznem |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v |
| Gozdovnik (1898): | kako se bo že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim |
| Genovefa (1841): | S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji |
| Zoologija (1875): | ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa |
| Zoologija (1875): | Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno |
| Zoologija (1875): | ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
| Zoologija (1875): | žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine |
| Zoologija (1875): | služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko |
| Zoologija (1875): | potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pride, inu se laglej sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki ene pol ure potęm, ke je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rępi mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ˛Svezhánu. Mravljiſhe o mokrim vreménu s lopato dobro pretolzi, de mravljinzi v njemu poginejo, tudi kertine rastréſi, in jamze potravnikih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti, ki ſo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je |
| Zoologija (1875): | pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo |
| Zoologija (1875): | brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko so |
| Kemija (1869): | aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov |
| Kemija (1869): | Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. |
| Kemija (1869): | 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. |
| Zoologija (1875): | mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno |
| Zoologija (1875): | nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Oče naš (1885): | Do smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo |
| Pripovedke za mladino (1887): | Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | te nive spraſhit, de jih mres prevsame, inu Spomlad ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku dolgu, dokler bodo odzvedlé, jim ne skodije ſlana, ne mres. Zheſhne ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 |
| Genovefa (1841): | vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito |
| Fizika (1869): | se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ona ſe nabo bala v' ſvoji hiſhi pred sneshnim mrasam: sakaj uſſi njeni domazhi ſo po dvojnu oblezhǝni. Sama ſebi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu dima pride, dershati, poprej bode neſle. Zhebęlle pred mrasam obvarvat. Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred mrasam je shiher, inu prov dobru perraſse. Nogradi ſe, morejo sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | velke povodni. Pruti S. Lucie smersne s' velikim snęgam, inu mrasam, katęri vezhkrat terpí noter do maliga Travna. Satorej ſe more |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuha inu lepa, inu smersne sa zajta, vender s'srednem mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vertih v dôbro pognojeno shivo perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga dokler je ſhe topló, de zhbele ſterd ſhe pred mrasam v ſvoje ſatje prenoſijo, ſizer bi ti poleg ſterdí od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | devajo v hlevce dobro s slamo nastlane, da se pred mrazom, vetrom in mokroto obvarjejo, in vedno morajo imeti čiste vode |
| Botanika (1875): | da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3. Stebelni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſizer pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu perpravla, toku terte pokrivati ſe ni treba preſïlit, vender ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi supet raſsejo. Mrauliſhe per mokrim mrasu s' lopato, ali s'enim kijam prov potouzi, toku jih |
| Genovefa (1841): | koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi ſo volkovi ſtraſhno po puſhavi rjuli |
| Genovefa (1841): | mersli vetrovi smiraj veliko va-njo nanaſhali. Ako ravno ſe je mrásu v obilni mah ſvôje poſtelje ſkrivala, ſe je vunder veſ |
| Genovefa (1841): | lét ſlábih jedi in terdiga shivljênja vajen bil, tudi v mrasu nizh ni bilo. Pa Genovefa, mehka vojvodſka hzhi, ki je |
| Genovefa (1841): | mi bo dôbro godilo. Tam ſe ne bom vezh v mrasu tréſla in ne bom vezh bolna. Tam ne bom vékomej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko oni v goſtivhizi (oſhtariji) pijanzhjejo, zele ure odsunej na mrasu, in — per prasnih parnjah ſtati puſté, tako de od shaloſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost |
| Pripovedke za mladino (1887): | mogel razumeti, kaj se to pravi. „Vedno govore: ,Mrazi me, mrazi me! ' mene nič ne mrazi: to je gotovo kaka umetnost |
| Pripovedke za mladino (1887): | človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me! ” Najmlajši pa je sedé v kotu poslušal in ni |
| Pripovedke za mladino (1887): | pravi. „Vedno govore: ,Mrazi me, mrazi me! ' mene nič ne mrazi: to je gotovo kaka umetnost, o kateri tudi nič ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter ga vpraša: „Sedaj morda vendar veš, kaj je to: mrazi me? ” „Ne,” odgovori mu, „kaj je to le pač? ” Moj |
| Pripovedke za mladino (1887): | vsem tem pa vendar le ne vem, kaj je to: mrazi me. ” |
| Pripovedke za mladino (1887): | in ni mogel razumeti, kaj se to pravi. „Vedno govore: ,Mrazi me, mrazi me! ' mene nič ne mrazi: to je gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili |
| Divica Orleanska (1848): | stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | materie s ſeboj prineſe, is ktere ſe bliſk naredi. Shabe, merzheſe, ersh, pſhenizo, péſek, kamenje in druge rezhi deshuje, kadar vihar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ali bi ne bila grosna kriviza naſ takó, kakor une merzheſe imenovati, ktéri vam le ſhkodo délajo in zlo nizh dobizhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | apnom pobeliti, pomaga, da mah pogine in še kar je merčesa v skorji, se pokonča in drevó se pomladí, in je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kepni; poleti je v tacih krajih muh, brenceljnov in druzega merčesa, da je joj za ljudi in živíno; žabe regljajo, da |
| Živali popotnice (1860): | pa v više doline, kjer merzle sape razkajajo oblake silnega merčesa. Komaj pa se približuje jesen, se začne sedlonu tožiti po |
| Živali popotnice (1860): | na zapad proti reki Oktralsk, kamor pridejo srede avgusta. Tega merčesa je toliko, da je časih en trôp po dve uri |
| Živali popotnice (1860): | po sadnem in gozdnem drevju zalege kebrov in druzega škodljivega merčesa. Ob vodah se spreletuje lepo pisani vodomec, poseda černi kôs |
| Slovenske večernice (1865): | ali nizkega stanú, ki bi ne nosil v sebi tega merčesa. Iz Afrike so jo sužni zamorci zanesli v Javo in |
| Slovenske večernice (1865): | gosenice, pajki, polži, raki i. t. d. niso brez tega merčesa. Ni ga skor mesta v človeškem truplu, kamor bi ti |
| Razne dela (1870): | Požar zelen, rudeč in siv, Zakrije drevje, gojzd in log, Merčesa vsake sorte živ. Zdaj grom peklenske pse zaščuje, Na jezere |
| Razne dela (1870): | bil pred malo časa, Dal ni čuti merve glasa, Dom merčesa, grilov, kač, Glejte, zdaj je vse drugač. Krasno mesto tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pridejo od merčesev, ki žlezne kožice glodajo. Ako je mnogo merčesev, se kožice kmalo vnamejo in snetjave postanejo, zatorej živinče pogine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kmalo pride smert, ki ga bolečin reši. Bolečine pridejo od merčesev, ki žlezne kožice glodajo. Ako je mnogo merčesev, se kožice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pomozhke naſvetovati, s kterimi bote gotovo ſvoje drevje poshreſhnih merzheſov obvarovali. Le dobro poſluſhajte : Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbno sadélaj in samáshi, ſizer ſe moli, zhervi in drusih merzheſov vezh v njih saléshe, ktéri ſe nemorejo lahko odpraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno |
| Fizika (1869): | Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. |
| Botanika (1875): | narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je |
| Botanika (1875): | vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod |
| Botanika (1875): | slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v |
| Botanika (1875): | v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako |
| Kemija (1869): | ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride kaka vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | malo giblje. Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zi ali pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne |
| Zoologija (1875): | Morchella esculenta 114. Morus 132. Mošusova zél 143. Motovilec 137. Mreža povodna 110. Muholovka 146. Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | z betom tlači. ) Na drugo majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | napaki bi se menda dalo pomagati tako, da bi prišla mreža precej na veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | vina, črnina se napravlja drugače. Naj tukaj še pristavim, da mreža, na kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pomagati tako, da bi prišla mreža precej na veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana v leseni okvir, na katerem |
| Sacrum promptuarium (1695): | pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki |
| Maria Stuart (1861): | moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje |
| Biblia (1584): | inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé |
| Robinson mlajši (1849): | tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Toku je le , kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt |
| Robinson mlajši (1849): | je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti |
| Robinson mlajši (1849): | čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je |
| Valenštajn (1866): | bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko |
| Fizika (1869): | po priliki taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno kožo, zavolj tega |
| Botanika (1875): | se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi pikaste in mrežaste in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed |
| Zoologija (1875): | ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi |
| Botanika (1875): | s prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast in z mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih |
| Zoologija (1875): | Mrežokrilci; Tenčicarice; Neuroptera. Te žuželke odlikujejo se s štirimi velicimi, mrežastimi krili. Pri nekaterih so vsa krila enaka v velikosti in |
| Zoologija (1875): | se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na |
| Botanika (1875): | več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na |
| Genovefa (1841): | pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh |
| Fizika (1869): | ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se |
| Fizika (1869): | vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta |
| Fizika (1869): | ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti |
| Zoologija (1875): | satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki |
| Ivan Slavelj (1876): | cvelo okoli tebe tisoč pisanih cvetov in po njih je mrgolelo tisoč drobnih živalic. Ti pa si raztegnil ude, položil si |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | skalo in zažvižgala na kljuko. Čez nekoliko trenutkov je vse mrgolelo polhov; zajcev, kljunačev. Truda ni bilo ž njimi nič, divjačina |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | molele so še višje gore. Nad Štreklovci je ptičev vse mrgolelo. Peli in žvižgali so liščki, kosi, kalini, konopljenke in še |
| Zvezdana (1883): | se je mala crkvica, zidala se je učilnica; vse je mrgolelo, hitelo, da se spolnjujejo točno povelja sivolasega župana. Saj je |
| Luteranci (1883): | krčmarja ta luterška svojeglavnost, da mu je kar po hrbtu mrgolelo, vzlasti ker je bil pivec slaboten, majhen možiček, kterega bi |
| Prvi sneg (1886): | zlasti književnikov in slušateljev visokih šol, danes pa je vse mrgolelo delavcev, obrtnikov, vojakov in Bog si ga vedi kakih ljudij |
| Posavčeva češnja (1887): | je Posavčev Jakob na Ljubljanskem gradu stal na straži, je mrgolelo po mrzlem zraku vse polno sneženih zvezdic. In te so |
| Vanda (1888): | je bilo na drugi stráni pred kazino. Tu je kar mrgolelo nižjih in višjih částnikov v belih prazničnih suknjah. Ponosni so |
| Lisjakova hči (1892): | mu hlinila najzvestejšo zakonsko družico. Po vsem listu je kar mrgolelo sladkih in presladkih besed. Pisala mu je, kakó lepo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | spremení. V zraku, v vôdi in na suhim Tisuc bitij mergolí, Skerbno v dnevi in u noči Zemlja mat' za nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi bila le ena streha čez vse potegnjena: vse mergolí od višnjevih ali rudečih marel! V starih časih je Krajnc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči |
| Revček Andrejček (1891): | ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj |
| Zoologija (1875): | se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez |
| Zoologija (1875): | 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in se nahaja pogostoma |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (prav hud). Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si |
| Astronomija (1869): | ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času |
| Astronomija (1869): | za nas 6 palcev. L. 1899. 8. junija, prav majhen mrk. Zemeljski najbliži sosed je Mart, — ker se približa do 7 |
| Astronomija (1869): | kraje komaj 1 palec. L. 1887. 19. avgusta dopoldne polni mrk za Magdeburg, Berlin, Moskovo itd., za naše kraje 10 ½ |
| Astronomija (1869): | junija popoldne, komaj viden. L. 1896. 9. avgusta dopoldne, polni mrk, za nas 6 palcev. L. 1899. 8. junija, prav majhen |
| Astronomija (1869): | kraje 10 ½ palca. L. 1890. 17. junija dopoldne, obročasti mrk za Afriko, Perzijo in Indijo, bode tudi v naših krajih |
| Astronomija (1869): | Mrk, délen, partiale Finsternis,298. — obročast, ringförmige. — poln, totale Finsternis, 298. |
| Astronomija (1869): | bode v naših krajih vidni. Letos 22. decembra popoldne, polni mrk v Španiji, Afriki in v Carigradu. — Za naše kraje bode |
| Astronomija (1869): | Pod. 59. Pod. 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo |
| Astronomija (1869): | ne moremo videti. V 19. stoletji pričakujemo še sledečih solnčnih mrkov, ki bode v naših krajih vidni. Letos 22. decembra popoldne |
| Astronomija (1869): | v svojem letu 4400 luninih, in skoro ravno toliko solnčnih mrkov. Njegove lune imajo v preméru po vrsti 529, 475, 676 |
| Valenštajn (1866): | strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič |
| Gozdovnik (1898): | proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Traunu, iNu ta perVa 2. tedna tega velkiga Travna Sonze merkne, toku bo vina doſti, inu dobru, pa shita malu, kir |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu en Comet bil. Jeſén |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé, toku bo malu serna, inu dragota. Aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès živí! še živí ne samo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval |
| Genovefa (1841): | ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in |
| Ferdinand (1884): | celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji |
| Ferdinand (1884): | lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe |
| Valenštajn (1866): | mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata |
| Zlatorog (1886): | Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſtárſhov véra bla tak drága. Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze Po njivah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stari ludje ne„pomnio, de bi kdaj poleti tako malo merlizhov „per naſ bilo, kakor letaſ. Deſlih je vrozhina na nag |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih |
| Oče naš (1885): | a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal, kakor |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "In če sem jim služil le v njihove namene! " mrmra, navdan od skrivne slutnje. "Če so me morda imeli v |
| Gozdovnik (1898): | se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pozdravlja i ozdravlja lepo po slovensko, nego da bi gerdo mermral, kakor se ne redko sliši: No, košamster diener! No, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje, da si izbereva najpripravniše. ” Rabirij je sicer malo nejevoljno mermral pa ni bilo drugače; peljal ju je skoz neko okroglo |
| Bore mladost (1862): | se je na dno ladje in med vročimi solzami je mrmral molitev proti nebu. Prosil je Boga, naj k sebi vzame |
| Pomladanski vetrovi (1881): | poprej. „Tukaj menda ne bodo tako kmalu zasledili moje orožnice," mrmral je sam pri sebi, „če imajo tudi dobre nosove. Kedar |
| Kmetska smrt (1890): | več? « dejala je mati še enkrat. »Dosti bode imel plačevanja! « mrmral je Planjavec. »Kje bode jemal? « »To je moje plačilo! Beračit |
| Kmetska smrt (1890): | deje Češek, »je li kaj dolga? « »Saj ve vsakdo zanj! « mrmral je bolnik. »Cerkvi je tristo goldinarjev pa Juretovemu Pavlu za |
| Iz arhiva (1890): | se ni skril voz za ovinkom, majal z glavo in mrmral: »Kakó to rase, kakó to rase! Kakor konôplja! Včeraj je |
| Svatba na Selih (1894): | na vreme kakor danes. Oziral se je skozi okna in mrmral polglasno: »Saj ne pridejo pónjo! Saj ne morejo priti po |
| Kotanjska elita (1898): | je pristopil k oknu, bobnal s prsti po šipah in mrmral: »Res izboren človek, samo škoda, da je tako tako —neumen |
| Kotanjska elita (1898): | je smejalo, samo Traven je zrl resno pred sebe in mrmral: »Neverjetno, neverjetno! « »Hm,« nadaljuje sodnik mirno, »med tem ko je |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | tam. Cucelj pa je nadaljeval svoje delo ob potoku in mrmral samemu sebi: »Srečen si, srečen sedaj ob Matijcevi strani, toda |
| Cvet in sad (1877): | košek z polomljenim locánjem, in na palico opiraje se nevoljno mrmrala mej zobe, ter zlezla z višine na stezo doli. Tu |
| Roka in srce (1883): | svojim dohodom. S pozdravi od nas vseh Tvoja Valerija. Hm, mrmrala je Leonora z glavo majaje; Melita, najmlajša hči, in ona |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | smrtjo. Vida se ni več zavedela. Le nekaj besed je mrmrala v zadnjih svojih vzdihljejih, a nató na veke mirno zaspala |
| Gostačeva hči (1891): | mladeniču ni mogla biti kos. Nevoljno je stresala glavo in mrmrala sama s seboj. »Poroka bo! Prav gotovo bo poroka, čeprav |
| Strte peruti (1894): | dokaj večji in prijetnejši. Skoro pa je zopet tožila in mrmrala, saj je bila daleč od mesta in v vasi ni |
| Prve hiše (1896): | če kdo starih ljudij ne spoštuje. « »E, staro godrnjalo sitno«, mrmrala je mlada Grebenka po tihem, potem pa zavrnila staro: »Veste |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | z drevja. »Vrag te tresi, bezgovina! « je sama s sabo mrmrala sključena perica ter si popravljala ruto na glavi, da bi |
| Najmlajši mojster (1896): | pri pol odprtih vratih gledala za odhajajočim mladim mojstrom ter mrmrala: »Oh,kako je lep! Pet ulic bi šla zanj pomest |
| Gojko Knafeljc (1899): | mizo, se je vrnila v kuhinjo. »Oh, spodobi se«, je mrmrala med zobmi, »kaj se spodobi? … Spodobi se, da ga na |
| Pripovedke za mladino (1887): | tiči za uzdo, ter ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja |
| Pripovedke za mladino (1887): | Drugo jutro pa, ko ne morejo otroka najti, začno ljudje mrmrati, češ, kraljica jé človeško meso in je svoje lastno dete |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 76. Mondstein gl. Adular. Moraene, 152. Mozek, kameni, Steinmark, 43. Mrož, Robbe. Muldenartig, kadunjasto. Muschelig, školjkast. N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. |
| Zoologija (1875): | Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S strahovitimi okli oboroženi mrož (Trichechus rosmarus) je 18 do 20 črevljev dolg in 1500 |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg |
| Zeleni listi (1896): | in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne krajcarja več«. »Oh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih konj |
| Divica Orleanska (1848): | našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride |
| Divica Orleanska (1848): | od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kapitana poklizal , inu ga je upraſhal, aku bi reſs bil mertuv. Inu kader je on od njega bil sveduv, je perpuſtuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | telu. Pilatush pak ſe je sazhuduv, zhe bi on she mertuv bil. Inu je tega Kapitana poklizal , inu ga je upraſhal |
| Ferdinand (1884): | Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane |
| Revček Andrejček (1891): | po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode |
| Gozdovnik (1898): | da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je |
| Gozdovnik (1898): | soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je |
| Lohengrin (1898): | zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar |
| Genovefa (1841): | Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila. |
| Divica Orleanska (1848): | je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé |
| Maria Stuart (1861): | roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | izbe je stala odprta truga in v njej je ležala mrtva žena: bila je lepa in še mlada. Čez in čez |
| Valenštajn (1866): | nečejo. Poglejte, ranjena je. Butlar. Moje roke Nej treba. Gordon. Mrtva sta krivičnika, Pravici se je zadostilo! Naj Vtolaži njeno jezo |
| Valenštajn (1866): | Da smo podrli ga na tla. Gordon (groza ga sproleti). Mrtva sta! Butlar. Zgodilo se je — Ali šel je spat? Gordon |
| Fizika (1869): | seboj „in nam s tisočerimi prikaznimi; pazljivemu „ni nikjer ne mrtva, ne nema — ” priporočam Tebi: „Knjigo prirode”. |
| Botanika (1875): | Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga |
| Pripovedke za mladino (1887): | vestno opazuje in naenkrat vidi kako obledi in se kakor mrtva na tla zgrudi. Hitro priskoči, vzdigne jo, nese v njeno |
| Pripovedke za mladino (1887): | bo mlada kraljica plesala, obledela bo naenkrat in se kakor mrtva zgrudila na tla: če jo kdo tedaj ne bo hitro |
| Gozdovnik (1898): | kočo. « »In vaša mati? kje je pa ta? »Je tudi mrtva; pred nekoliko dnevi je bil njen pogreb. « »Vaš oča, pravite |
| Gozdovnik (1898): | mu niso zdela nič kaj človeška, ali saj ne popolnoma mrtva. Zato se Apač smelo s celim telesom premakne ter nastavi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti, bodi mertu , al shiu , Sna to pomozh dobiti, Kar je en dobriga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu padzami sasnaminval, je priſhal vùſs obnemagan, inu na pol mèrtu gori na verh letiga mèrtvaſhkiga hriba, inu tam ſe mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu dobre vole biti. Sàkaj letá mój ſyn je bil mèrtú, inu je supet oshivel, inu on je bil sgublén, inu |
| Biblia (1584): | pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél |
| Revček Andrejček (1891): | Ne izpustim te pa ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen |
| Gozdovnik (1898): | neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas prosim skues tvoje pra |
| Stric Tomaž (1853): | pa vender zgoditi imelo, da bi me vjeli, me pa mertvega mislite. — Toda še nekaj imam vas prositi. Ker mi je |
| Stric Tomaž (1853): | po njem ni nikomur nič mar, ker ga že vsi mertvega mislijo. “ „Kaj pa vaš znam na roci, Juri? “ „To je |
| Blagomir puščavnik (1853): | sred kapelice je podoba žalostne matere Marie, ki je svojega mertvega sina v naročje sprejela. Vitezinja pade na kolena pred njo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Od strele se le tisto odreže, kar je izcepljenega in mertvega; kotne zagojzde se ne smejo odrezovati ali izrezovati, sicer noga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinče pogine. Da je tako, se lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | v jezho vergli, is ktere ni priſhel, preden ſo ga mertvega ven neſli. Ali hudobni Golo ſhe ni bil s tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga |
| Oče naš (1885): | moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel |
| Gozdovnik (1898): | na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo |
| Rudninoslovje (1867): | v Modeni i na Bavarskem, a kamena smola največ pri mrtvem morji, v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i |
| Ferdinand (1884): | Alfonz jej resno zavrne: »Molči vže jedenkrat o mrtvem dečku ter misli raje na svoje otroke! Pomisli vendar, kolika |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so |
| Biblia (1584): | Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi |
| Robinson mlajši (1849): | imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Hlapec. Oče umirajo! Micka. Moj oče? Janko. Po njih je! Mrtvi so! Micka. Kaj si ti, Janko? Proč! Poberi se mi |
| Zoologija (1875): | v kateri se nahaja neko tekočno olje, ki se v mrtvi živali strdi in daje tako imenovani kitov mozek. Razen tega |
| Gozdovnik (1898): | šotor, kjer ti trije sedejo. »Kako je z odpravo? « »Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel. « »Santa Madonna! « klikne don |
| Gozdovnik (1898): | In vendar ga poznam! O to je čudo, sveto čudo! Mrtvi se oživljajo. « »Santa Laureta! Vi me strašite! Je-li bil mrtev |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito zgoreli, ali pa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | med tem na kraj kratkega boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v gozdu. Urno napravite |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vojaki zastonj zasledovali otroke. Sklenil je z besedami: „Morda so mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi |
| Ta male katechismus (1768): | Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet |
| Ta male katechismus (1768): | je shl pred pekl, na trete dan je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v' nebesa; sedy na desnizi Boga |
| Ta male katechismus (1768): | pred pekl? Sapopade v' sebi skrivnust tega goriustajanja Kristusovega od mertveh, katire je is dusho pred peki doIishl te stare Ozhake |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus ſvetiga Duha Bogu offrov) bo pozhiſtela naſho vęſt od mertveh del, de bi ſlushili temu shivęzhimu Bogu? inu satu je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki si zdaj pri meni, Ti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mi boš dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali |
| Tiun - Lin (1891): | po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od prevelike vode obvary, inu vſim virnim kershenikam shivim , inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dei, de shivim, no mertvim vſelei h'pomozhi bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturil: Barabbas je ludęm shivlenje jemal, Jęsus ga je tim mèrtvim ſpęt dal! Na kogá bó vèrſtá priſhla? Ah Chriſtjani! Judje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi priti jim veleti. Smert, natura |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pojemale. Kar se je vzdignil v postelji in s strašnim, mertvim pogledom je stermel kakor na koga pred seboj, pa razdivjano |
| Blagomir puščavnik (1853): | po sveti šegi zemlji izrpčil. Groza me spreleti, med toliko mertvimi okrog tavati. Dosti jih je tukaj sklenilo. Med druzimi vidim |
| Blagomir puščavnik (1853): | ki v miru, kterega ji svet ni mogel dati, med mertvimi počiva. Reci mojim košicam, naj v miru počivajo in moji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tistih krajev, ki so sedaj čez in čez pognojeni z mertvimi. — Iz Pariza se sliši, da je knez Ghika poslal pismo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bo nič več oboljšalo, ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | negnuſnu mèrtvu truplu, per katęrimu sa volo ſmrada obedèn oſtati ne moré |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moji verni, pręjden govoriti nęhamo, na to ràsmeſsarjenu, inu krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu na njih proſtoſt zhakale, to merslu mertvu truplu pak je na galgah tiga krisha viſsęlu k' enimu |
| Zoologija (1875): | skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske |
| Oče naš (1885): | jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel. |
| Blagomir puščavnik (1853): | zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Blez de ne veš! — K čemu so pa žeblji od mertvaške truge? Saj mertvim . daj mir in ne ognusi njih kostí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nikdar ne zgreši, temuč serčno zvoni, in z žebljami od mertvaške truge strelja; in nobeden naše vasi ne pomni, kdaj bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veliku mish Rib. Jih bode obilnu sadoſti. Bolęsni. Jeſęn bodo mertvaſhke, inu hizhne merselze, inu vſe ſorte nevarne bolęsni. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katere ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag, vratne bolezhine, inu |
| Ferdinand (1884): | Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | smertna kosa tudi ondi zadela in 8. junija 1519 na mertvaški oder razpela. Pokopali so ga v stolni cerkvi, v kapeli |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | meni, in položi mi jo na čelo, ledena je bila. Mertvaški pot mi je šinil v obraz, pa nisem se mogel |
| Domen (1864): | resnobno prikimaje. V tem hipu pa je bil Domen zapazil mertvaški oder in o groza in strah! svojo staro, malospoštovano in |
| Domen (1864): | v vasi, v njegovi hiši napravi zadnja čast umeril ženi. Mertvaški ogleda, gospod Kerševán, pride drugo jutro pogledat merliča in pravi |
| Razne dela (1870): | in podlago, kjer je ležal, Polagoma pogrezne se v globino; Mertvaški pert, široko krog razprostren, Zakriva nem pokopa tamno žrelo. Na |
| Razne dela (1870): | zadne vrata se odprejo, v cerkvi se vidi katafalk ali mertvaški oder, na temu truga černo pokrita, krog in krog plameči |
| Razne dela (1870): | Ne vidi zlih pestí grozíje, Ne sliši kletve strašne njih, Mertvaški senj ob glavi vije Mu pust oblak dozdevkov zlih. Razjasniti |
| Razne dela (1870): | Doveršeno vse to, gospod, bo urnih rok, Ker nerazdjan stoji mertvaški oder še V spomin prežalostniga obhajila tam, Potaknula merliških par |
| Mlinar in njegova hči (1867): | in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę po judovsku Golgata, po iatinsku Calvaria, inu po ſlavensku Mertvashkeh glav méſtu. Inu v'tem, kader ſo ony njega vonkej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bli perſhli na meſtu, katiru ſe rezhe Calvaria, tu je : Mertvashkeh glav meſtu, ſo njemu dali vinu s'myrro, inu s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na goro kalvárijo ali mertvaſhkih glav. Ondi je ſtal on, jagnje boshje. Vina, s' grenko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu med ljudmi naſhel, kakor od snaminj v priliki, od mertvaſhkih par, od méſza in njegovih krajzov in ſprememb, od ſhkratelnov |
| Viljem Tell (1862): | ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali |
| Gozdovnik (1898): | glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vodnik uzhenik laſhkiga jesika in ſlovſtva, dokler ga je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur in mertúd (božji žlak) končá bolezin; včasih pa divjačinost terpí 2 ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sparjene vode, v kteri se rastlinske korenine počasi skisajo. Taka merva je terda, pusta, in po gnjili vodi smerdí. Konji jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in planine naj se do s. Jakoba odložé. Ko se merva v senice vozi, naj se dobro, žlahno senó posebej; kislo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vsaj 1 lot vsaki dan, ki vsaki živali silno hasne. Merva in rezanca ostanete pa vendar zmirej poglavitna klaja in drugo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zguba. Na planinah, kjer se ne dá lahko kositi in merva domú spravljati; ali pa se to ne splača, so take |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pripravniši za klepanje kôs. 4. Kako je mervo hraniti? Vsa merva, bodi senó ali otava, bodi dobro posušena, in naj se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi kaj dilj ali slame na dnu, vse eno vleče merva tudi pod streho nekaj vlage iz tal, da nekaj spodnje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in škodovala. 3. Kdaj je prav travnike kositi? Da bo merva dobra, in da bo perva košnja senó — ne slama, ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hlevu, in se jim trikrat na dan klaja dá, zdrava merva, slama, véje, repni skrožki ali korenstvo; velikim nar manj 4 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ter potlej mervo. Če bi se primerilo, da bi se merva ne dala na travniku do dobrega posušiti, svetjejo eni tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še zlo zanemarjene, vendar je v deželi zdaj veliko več merve memo nekdaj; so tedaj gotovo ne le pomnožene, ampak tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pitajo, to nej popaſlejo. Pręvidi ſe s' ſlamo, inu s' mervo sa to, inu perhodnu lętu, sakaj sa tema dvęma lętama |
| Kuharske Bukve (1799): | notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu en droblanz v' moki povalaniga ſroviga |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zlo meršavi. Ovce od take klaje zbolé in poginejo. Tako mervo je na močirjih že težko posušiti in iz travnikov izpravljati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se po stermih bregih in po dolinah, in pozimi jedó mervo, slamo, zelstvo in korenstvo, nar raji pa žito. Sol tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in malo slame nar prej za dno nametati, ter potlej mervo. Če bi se primerilo, da bi se merva ne dala |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | travniku do dobrega posušiti, svetjejo eni tako ne dosti suho mervo v senici tako skladati, da poredoma ena lega merve, ena |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali plevél po sterniših, ali suhe senožeti, zeleno in suho mervo, tudi mlado potergano in ali sirovo ali posušeno listje in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jih hočemo popraviti, grabne narediti, in tako sparjeno, s kislo mervo okisano vodo odpeljati, da se osuše. Takim travnikom je drenaža |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri konji in posebno žrebeta drisko dobijo, ktera jih |
| Botanika (1875): | množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže |
| Zlata Vas (1850): | so rajši postopali, stradali in beračili, kakor si z delam mervico kruha zaslužiti hotli. Bilo jih je clo nekaj, ki so |
| Stric Tomaž (1853): | terma zapeljala. Včasih bi ga bil še lahko tudi kako mervico zvernil in si gerlo pomazal. Vender ni še prepozno, še |
| Čas je zlato (1864): | muh. Naj bo tri tavžent! « »Pet tavžent gospod! Za kako mervico ne izdam svojega gospoda. « »Pet tavžent! « zaupije ostrašeni bogatin. »Za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške |
| Ferdinand (1884): | kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji mu še |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na |
| Genovefa (1841): | ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa vonder še v sebi imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To |
| Biblia (1584): | kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne |
| Genovefa (1841): | lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati |
| Genovefa (1841): | dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi |
| Fizika (1869): | vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo |
| Kuharske Bukve (1799): | peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti |
| Zoologija (1875): | zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is gorkejih deshelá v merslejſhi kraje. Lanéno ſeme pa is merslejſhiga kraja v toplejſhiga perneſeno, poſébno dobro donéſe. 4. Ne kupuj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na debelji semljo ſejal. Kupi tedaj dobro ſeme s puſtejſhiga, merslejſhiga kraja, kot je per tebi doma ; kadar ſeme v toplejſhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga |
| Najdenček (1860): | visoko ležéča v Evropi, v kteri ljudjé prebivajo. V pustim, merzlim in nerodovitnim kraju si je tukaj keršanska ljubezin svoj naj |
| Najdenček (1860): | opihljati ki je na perju spal, je taval zdaj v merzlim deževnim jesénskim vremenu, on, ki je vsak dan kofè in |
| Genovefa (1841): | germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga koj, ko ga is pinje vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete in na tanjko očedite, de ne bo kaplice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilo v nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je |
| Kemija (1869): | večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn |
| Fizika (1869): | kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Zimske misli. Od polnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | res, pa je tudi to res, de turšica tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer |
| Stelja in gnoj (1875): | prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki |
| Stelja in gnoj (1875): | torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na |
| Zoologija (1875): | vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo |
| Kuharske Bukve (1799): | med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani |
| Genovefa (1841): | vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Şétov. Se more per zaitu ſejati, kir sa zaita bo merslu sa volo velkiga deshvaina, more vſse pod Brasdo vſejánu biti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri globoku miſlijo, podſaboj. Zelu Letu v' kupej useti. Je merslu, inu mokru; aku lih je ob gvishnih zhaſih ſuhu, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'shivlenji. Zelu Létu v'kup vsetu. Je vezhkrat bol merslu, inu mokru, koker ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode en malu bolſhi do ſrede tega Meſza, potem prov merslu noter do 4 dneva tega Shuſza, potem velki vetrovi do |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de, zke ternule, inu zhesmine ſo polne, bode sa naprej merslu lętu. PERLOSHENJE H' VEZHNI PRATIKI. Gvishni, nuzni Mitelni pred Kugo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je vender vezhkrat deshevni, satorej je vſelej enu merslu inu neprijętrJû lętu. Spomlad. Je vſsá ſuha, inu do velkiga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vę, kai sa ena vreme perhodni letu bode, nasierzh, al merslu, al gorku, al ſuhu, al mokru ? koku dougu Spomlad, koku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu na njih proſtoſt zhakale, to merslu mertvu truplu pak je na galgah tiga krisha viſsęlu k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ból ojſtra beſsędiza, ena majhina ſhala, ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali ne sadoſti priasnu posdravlenje, vſe letó te reshali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp. Peterka pravijo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se napnejo, med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa do časa skerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi okoli 2000 , na |
| Robinson mlajši (1849): | bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno |
| Maria Stuart (1861): | ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in kar je neugodno. Poželenje se neposrednje tiče bodočnosti, a mrzost zdanjosti in šele posrednje bodočnosti. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popolni jasnosti, t.j. da se privede ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se pretvori v teženje ali protiteženje, — v poželenje ali odurjavanje (mrzost). Poželenje si moremo torej razlagati kot neko upiranje ali protivljenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se mu protivi. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koncu svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere |
| Ferdinand (1884): | obrazih; kajti njegova nevesta je ležala na mrtvaškem odru. Huda mrzlica jej je nenadoma pretrgala nit upapolnega življenja. Še jedenkrat hoče |
| Ferdinand (1884): | hitro bije; zdi se mi, da vas hoče napasti huda mrzlica! Povejte vendar, kaj vam je? »Oj, prav nič, gospod zdravnik |
| Gozdovnik (1898): | se prisad ne pritisne, ko ta oreganska zel, in tudi mrzlica vas ne bo nič tresla. No. zdaj vam je na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jih bode obilnu sadoſti. Bolęsni. Jeſęn bodo mertvaſhke, inu hizhne merselze, inu vſe ſorte nevarne bolęsni. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kir ta Meſez shę en malu moker je, inu rade merselze ſe sazhnó, toku ſe more shę gorku dershati, inu od |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag, vratne bolezhine, inu druge |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | konzu pojde, ſe bodo sazhelle bollesni: bodeine, snotreine bulle, vrozhinſke merselze, velikukrat tudi boshji shlag, na jetreh, glave boleti, krish boleti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino ga próſi, de bi ji |
| Ferdinand (1884): | zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila |
| Ferdinand (1884): | zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo bly en oigen pershgali na ſredi dvoriſha, sakai je merslu bilu, inu ſo ſe greli: Peter je pa tudi per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hitru ſnęg, po tem velki Nalivi ta 20 dan prezej merslu, inu oblazhnu do ſrede Svizhana supet merslu do 25 supet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'em Meſzi sazhné merslu perhajat, inu ta zhlovek ſe ſkus pot nezhiſti, toku ni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | trava, inu roshe ſe bodo posnu vidit dalle. Po Lęti. Męrslu, vednu deshevnu, inu sato nerodovitna, vender maliga Serpana je vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkus inu ſkus deshovna. Sima. Od sazhetka nekatere dni prov merslu, inu veliku snęga, h' konzu dobra bres snęga, vender veliku |
| Zlata Vas (1848): | in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m |
| Zeleni listi (1896): | Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu |
| Zeleni listi (1896): | ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan je nisem videl«. Tako toži Vladko očetu |
| Zeleni listi (1896): | imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj |
| Zeleni listi (1896): | v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?« |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Proti vhodu pogleda in veselo pozdravi že dolgo pričakovanega. II. Mučencev sin. Priserčen deček priskakljá veselega obraza, in komaj ga dobro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zmeraj,” končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci pa nas s svojimi zgledi pripeljejo gori k Njemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tudi ni vedelo njegovo serce, da bodo njegovo ime med mučence vpisali in da bo njegova z žarki obdana podoba visela |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavetji živeti morali, da se preskerbé jetniki in odkupijo trupla mučencev. Izvolili so tudi za vsak okraj biležnika ali notarja, kteremu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | katakombe in druge kraje, kjer se razmotava povest, in sv. mučenci so naslikani v svojem djanji, govorjenji in mišljenji po njih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njem popisane so nravno visoko visoko izobražene, po nekoliko sv. mučenci — pravi vzori človeštva. Zató je segalo in še sega po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci pa nas s svojimi zgledi pripeljejo gori k Njemu. Kri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. |
| Zoologija (1875): | povodna 110. Muholovka 146. Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142. Mučenica 161. Munec 123. Murba 132. Musa 127. Muskardino 114. Muscari |
| Revček Andrejček (1891): | bodi! Andrejček (žalostno). Če boš tega črnega zlodeja žena, bodeš mučenica, kakor je ni v nobeni pratiki! Franica. Andrejček, le priden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jih je še pri tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Skerbelo ga je le, da bi nihče ne prišel do mučeniške krone. Soba, v kteri so imeli vjete priperte, bila je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem želel, da se ti tudi ne en list tvoje mučeniške krone ne pomaže, sklenil sem toliko časa krotiti lastne želje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | bival med narodom ob morji in je za vero umrl mučeniške smrti. A. B. Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nikostrat, Coe in drugi. Kromacij, kterega Bog ni odločil za mučeniško krono,*) skril se je za nekaj časa v bližnjem Fabíolinem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res, kar sem slišal? Angeljci v nebesih vama že pletó mučeniško krono, vi dva pa jima velita: le pustite delo, le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa |
| Stric Tomaž (1853): | sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. |
| Oče naš (1885): | cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nakopičenega raznega orodja za mučenje. Torkvat se je vsega tega mučila zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, *) Ajdovska nebesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | milo plakala , Dine pod konja hitala. Tišila ¹) jo je svekarva ²) : Muči ³) , premuči, snasica! Tako so z mano delali, Vendar sem dobra |
| Maria Stuart (1861): | Po nobeni ceni ne! To ravno, to je, kar kraljico muči In ji po noči sladko spanje krati. V očéh ji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nekem, česar v tistem hipu nima. Tako hrepeni oni, kogar muči domobol, da bi se vrnil, bolnik si želi zdravja, ujetnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in |
| Na stricovem domu (1860): | ostro posvarili, takrat sem jim obljubil, da nikoli nobene živali mučil ne bom. Danes sem se bil spet spozabil in sem |
| Žalost in veselje (1870): | in ta je pregovoril terdoserčneža toliko, da me ni več mučil, temuč mi izročil v varstvo vse zamorske ženske, da jim |
| Pomladanski vetrovi (1881): | vsako kapljico svoje srčne krvi daroval, njo sem žalil, grozovitim mučil do smrti. Ni mi mogoče se pri njej opravičiti in |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | Sam? In zakaj? ″ „Tisti nesrečni glavobol, ki ga je tolikokrat mučil že v dijaških letih, postal je hujši in hujši. Odvzel |
| Domačija nad vse! (1889): | je tudi s svojo nemirno ljubeznijo in skrbjo nehoté bolj mučil, kakor pa razveseljeval. Bila mu je torej hvaležna že za |
| Domačija nad vse! (1889): | uživata obadva le sad semena, ktero sta vsak posebej vsejala. Mučil se je noč in dan z mislijo, kako bi izpodrinil |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ležé lažje opravi svojo molitev. A tudi tako ni šlo. Mučil se je še nekoliko čaša, a sredi tega bojevanja z |
| Roman starega samca (1895): | tolažbo sem opiral svoje nadeje. Časih me je pa vendar mučil dvom, je-li nje srce še svobodno. Ona, tako lepa, tako |
| Kvišku (1899): | boji zanj, če je v rokah moža, ki je tako mučil ubogo mater otrokovo. Ni mu verjela, da mu prihaja to |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njim. Vest ga je tedaj noč in dan pekla ino mučila. Tako greh človeka ob pokoj in vse veselo življenje perpravi |
| Viljem Tell (1862): | morem! O, povejte! ali ga Nevolja na-me v smrti ni mučila? |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res pravico govoriš. Zadnje poletje, ko tebe ni bilo tù, mučila me je nevarna nalezljiva merzlica. Druge sužnje so z bičem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ,, Kako strogi sodnik ste! Ko vas je še mučila vročica, sem se čudil besedam: „Zdaj mi pravi zopet Bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi |
| Križ na poti (1891): | To noč Hugon ni našel pokoja; nemirne sanje so ga mučile. Drugo jutro stopi bled k prijatelju. Prav dobro vidi le-tá |
| Lisjakova hči (1892): | pri ogerskem zidu. Trdo sem zaspal, ali skoro so me mučile grozne sanje. Ahnenfels se mi je prikazal v krvi in |
| Lisjakova hči (1892): | po sili zamižal in nekoliko zadremal. Ali sedaj so ga mučile grozne sanje, da od samega strahu skoro ni mogel dihati |
| Gospa s pristave (1894): | vesela, odkar je odšel Leopold na vojsko. Skrbi so jo mučile po dnevu in hude sanje ji niso dale pokoja po |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vest mirovala. Če se je včasi črez dan nekoliko raztresel, mučile so ga tem hujše sanje po noči. In če se |
| Lepi Tonček (1895): | je in nadlegovat z vprašanji. Oh, kakšne sanje so jo mučile po noči! Grdi in zarastli moški so jo lovili in |
| Zunaj (1896): | gorje. Nocoj dolgo ni mogel zaspati. Proti jutru so ga mučile divje zmetene sanje. Stal je sredi pokopališča. Skozi prozorne redi |
| Prve hiše (1896): | Dolgo so mu plesale zoprne misli po glavi in ga mučile. Rad bi bil zaspal, toda ni mogel; prisiljen je bil |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | doli v temni kuhinji in tesni sobi. Gotovo pa niso mučile ni nje, ni njega pomisleki, ki so izraženi v teh-le |
| Stric Tomaž (1853): | skorej poroka. Vsih občutkov, ki so Klarovo sicer dobro serce mučili, drugemu občutiti ni mogoče. Več dni ni bil za nobeno |
| Stric Tomaž (1853): | pokorna. — Mene pa so bili z nogami teptali, zmerjali in mučili, da bi bil še terdi kamen usmiljenje imeti mogel. Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali notarja, kteremu je bila skerb, da zapiše, kako so mučili tega ali unega spoznovavca v njegovem okraji in drugo, kar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | le žuga, da bomo mi drugi tega otroka do smerti mučili, in stavim, da se mu ne prigodi nič žalega, morda |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mučeniki trpeti za Jezusa Kristusa, kako so jih trpinčili, sežigali, mučili, mesarili in pohabljali. Vse muke, katere je le izumila paganska |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih |
| Ferdinand (1884): | da bi vedel za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi |
| Blagomir puščavnik (1853): | krasno in lepo, odgovori vitez, samo vi, dragi moj! me mučite čedalje bolj, ker mi celo nič ne razodenete, kar veste |
| Maria Stuart (1861): | počnem naj s tem pisanjem! Elizabeta. Povedala sem vam, ne mučite Me dalje. Davison. Ti si mi povedala? Celó nič nisi |
| Stric Tomaž (1853): | se mu neverjetno zdi, zato pa tudi priseže, ga neusmiljeno mučiti, ako mu vse od kraja ne razodene. „Sambo! Kimbo! “, zavpije |
| Gozdovnik (1898): | iti, zgrabil ga odzad ter ga porušil. »Kteri pes more mučiti Sokoljeoko? Učil bo Apače jezditi tjakaj v deželo duhov! « Potez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bile križem zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor |
| Valenštajn (1866): | Grofinja (se smeje). Kakó pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem |
| Revček Andrejček (1891): | se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas |
| Revček Andrejček (1891): | povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z |
| Lohengrin (1898): | moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani ga! Elza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Nesramen pes, me boš mudil? Ha, de bi vampu tvojih krav Sam krog in krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novim nadoméſti, de ſé ne boſh takrat s takim delam mudil, kader délo pride. — Şlabji klajo sdej polagaj, bolji pa sa |
| Valenštajn (1866): | časa od daleč molčé opazoval sina, približa se mu nekoliko). Mudil si dolgo se, moj sin. Maks (se naglo obrne, zmočen |
| Zoologija (1875): | prostorčeka na zemeljski površini, na katerem ne bi, časih vsaj, mudil se kakov žužek. Akoravno so njihove ličinke skrite po razpokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko |
| Maria Stuart (1861): | Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | z dobro postrežbo, se veselemu občinstvu ni nič kaj domu mudilo do zgodnjega jutra. (V čitalnici) bodo sledeče predpustne veselice: 10. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | post festum” v vrsto poslancev. Zakaj se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je kazal, kakor de bi ne imel časa dolgo se muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti |
| Viljem Tell (1862): | Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem življenji vganjal. Pa kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil ſhe bolj veſél, kér ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili. Če jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi |
| Fizika (1869): | do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi |
| Zlatorog (1886): | bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče |
| Zoologija (1875): | Muscida), ki so več ali manj podobne naši znani hišni muhi, so po številu največe pleme dvokrilcev. Goveji obad (Tabanus bovinus |
| Zoologija (1875): | ali bodulja (Stomoxys calcitrans) je vsa podobna naši navadni hišni muhi, prikaže se stopram konec poletja in zbada in nadleguje ljudi |
| Gozdovnik (1898): | Je-li to ime šakala ali zajca? Je-li se tako veli muhi ali črvu, ki ga tica pozoblje? Apaški sinovi ga še |
| Gozdovnik (1898): | »Je-li ga imaš na muhi? « »In pa še kako! « »To pa le po njem. « Dva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki sedí sredi svoje mreže in po dolgi lakoti zagleda muho v njegovi zanjki zapleteno — pripravljen zdaj in zdaj jo zvezati |
| Zoologija (1875): | je še zapomniti: mrtvaško muho (Sarcophaga mortuorum) okoli mrtvecev, mrhojedo muho (Musca cadaverina) na mrhovini; zola (Scatophaga stercoraria) na govnu. Konec |
| Zoologija (1875): | cerasi) pa v črešnjah. Nadalje si je še zapomniti: mrtvaško muho (Sarcophaga mortuorum) okoli mrtvecev, mrhojedo muho (Musca cadaverina) na mrhovini |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | požrešna lastovka gospodičini v žalost. Potem je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je z odločnostjo in satanskim pogledom zerl neslutnega logarja in muho konci cevi. Še dva koraka, še jednega, in logar je |
| Gozdovnik (1898): | Pepo, »Da,« odgovori Fabij, »tako lepo bi ga bilo na muho vzeti, pa mu zrna pod kožo zapoditi, ko bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak drugem v' njeh revsheni pomagalla. Moja jęd je bla muja ſa tugent, inu moje pytie je blu veſſelle nad mojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje serze ena sveta misl preuſeti, dokler taku dellu, inu muja je narshlajshe ſa nebeshku plazhilu. Tvoj zhas dobru reſdejlè, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu o Chriſtiani! v'timu more biti naſha ſkerb, inu muja, de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snamo biti, resmehzhani pa na mormo biti, inu je vſa muja, inu beſeda sabſtoin, aku Bog ſvojo mozh na perloshi. Reslozhena |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa dôbil. Vſa ta druga moja muja |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | v’ nebu hojenjo, inu se pousot v’ te lubeſne ſlo muja, ’nu trude: jamra, ’nu klaguje, troshta, ’nu veselli, s’ eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na nezhemerno zhaſt, sè ſhe uſſe ſgubil, inu ſabſtojn se mujal. Nezh ni bel perprostega , koker od ludy ſhelleti pohvallen biti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ta mladi Joshe ſturil, ſe je vednu sa ſvoje pobolſhanje mujal, ter je vſakdan ravnu toku na modroſti gorijmal, koker na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojem pozhutkam perpuſty, kar poſhellę, iuu njim ſadoſtisturiti se uſſo mujo perſadene, kjer skus njeh silo nabo k' dobri pameti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade polna, inu ſa samu tu sem se jeſt uſſo mujo perſadella, de be po taiſte ſhivella. Zela Sveta Trojiza je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Syn reſodeti. Pridte k'meni uſſi, katiri ſte s'mujo, inu s'teshavam oblosheni, inu jeſt vam bom odloshuv. Usemite |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred eno tako hudobo obvaruvati, ſi bôm jeſt danàs vſo mujo persadel, vam to oſtudnoſt inu ſhkodlivoſt letę pregręhe prav pred |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtanovitnu. Kolikukrat ſi ſlushabniki tiga myrú, vaſhi duhovni paſtirji vſo mujo sabſtójn pèrloshę, de bi vaſs s'vaſhim bratam ſpravili; vaſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vezh krajih tiga kerſhanſtva pred ozhy poſtavlati sazhné, poshęgnaj naſho mujo, katęro ſi bómo sa vólo tęga pèrloshili, inu ſturi, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti Fajmaſhter v'letęj Fari, inu kar ti s'veliko mujo letę Farmane vuzhiſh, poſvezhujeſh, ſvariſh, sdaj. ozhitnu, sdaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enimu drugimu ſhe bol shaloſtnimu poględu obèrnem. Pilatus ſi vſo mujo pèrloshy, de bi naſhiga Odreſhenika ſovrashnikam is rôk ſtèrgal, ali |
| Divica Orleanska (1848): | gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni |
| Ferdinand (1884): | vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel |
| Ferdinand (1884): | v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti |
| Blagomir puščavnik (1853): | o ne pustite dalje nesrečnega v tej strašnej negotovosti in muki, govorite. Vse vse mi pevejte, tudi nar manjše reči. Od |
| Valenštajn (1866): | Kaj je to, Sestričina! Tekla (grofinii). Prizanesite! Peti — Zdaj v muki tej, ka dušo trga mi — Zdaj peti njemu, ki v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel videti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | mil. 832.214, koz 2 mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli 100.000. Perutnine mnogoverstnih plemén pa je čez 60 milionov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | več ovác, za temi goved, prešičev, kónj, koz, oslov in mul, in sicer v sledeči razmeri: ovác je 27 mil. 197.239 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Drugo jutro je stala na vse zgodaj pred Kromacijevim poslopjem mula za Torkvata pripravljena in na nji mala culica z vsem |
| Gozdovnik (1898): | pristavi. Eden sedi na konju, eden na muli. Konj in mula sta bila izmed najlepših izbir svoje vrste. Konj s svojim |
| Gozdovnik (1898): | boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani |
| Gozdovnik (1898): | trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu |
| Gozdovnik (1898): | da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je |
| Gozdovnik (1898): | nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal |
| Gozdovnik (1898): | hlače z debelimi zlatimi gumbi, ozko se ledji prijemajoče. Na muli jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski |
| Gozdovnik (1898): | jezdita naravnost proti pristavi. Eden sedi na konju, eden na muli. Konj in mula sta bila izmed najlepših izbir svoje vrste |
| Oče naš (1854): | po nji s glasnim šumenjem. K njemu je gnal duhovnik mulo. Pot je bila zdaj med germojem in pečevjem tako vozka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blizo taki, kakor očetovi, ki zrè za svojim sinom zapravljivcem. Mulo so mu najeli le do vélike ceste, ker je bilo |
| Oče naš (1885): | slišal. Pelji poprej, ljubi moj Teodor, v hlev to dobro mulo, ki me je tako varno do tukaj peljala, potem pa |
| Gozdovnik (1898): | svojimi prostranimi prsmi, dejal bi, da je težko presegal krivoskoko mulo nežnih nog, lepih okroglih strani in svetlega križa. Na konju |
| Stric Tomaž (1853): | gotovo bolje zanj skerbel, kakor bi bila pa ti zamogla. “ Mulatinja umolkne in glavo pobesi. Grozna žalost se je polasti, glasno |
| Stric Tomaž (1853): | na parobrodu znamnje k odhodu. Vsi se vračajo nazaj; tudi mulatinja, ki je zastonj svojega moža po zaznamvanih krajih iskala, pride |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi te muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh, ſad, dine, kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kvaſs sa kruh prov mozhnu ſoliti, de kruh ne plesnuje. Murke v'jeſsihi, v' viſhnovim perji, s'janesovimi verſhízhmi sa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode v kotliči male časa vreti pusti, deni dva funta murb vanj in jih per slabim ognji tako dolgo kuhaj, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Se ravno tako napravi, kakor tudi iz rudečiga grozdiča in murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone na enim funtu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na moknate jedi deneš. Murbni sok z jesiham. Sok stolčenih murb skozi ruto pretlači, kuhaj na en polič soka en funt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | nabira pirje z dreve's, je treba skerbeti, da se rast murb ne zatira ali clo ne zaduši, ampak da drevje vedno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | svilorejo pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi, ki dajajo hrano svilnim gosencam. Prostora za nje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na zasajo murb, da mu dajo potrebne klaje za červiče, o kteri hočem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | červiče, o kteri hočem par besed govoriti. Znano je, da murba ljubi suh, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dva do tri pavce konec mesca sušca prirezati. Bodi si murba cepljena ali pa divjak, na tem je malo ležeče. Cepljenka |
| Zoologija (1875): | Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142. Mučenica 161. Munec 123. Murba 132. Musa 127. Muskardino 114. Muscari 125. Muškat 149. Muškatovec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga, ko se dobro pohladi, s sadjem vred v steklenico. Murbe. En funt cukra in pol maselca vode v kotliči male |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo prebodi, ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok s kakima dvema limonovima lupinama gosto in pohlajeniga na murbe deni, čez dva ali tri dni sok spet odcedi, zavri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognji tako dolgo kuhaj, dokler se dobro ne zmeče; potem murbe iz njega vzemi, v steklenico deni, vkuhaj sok s kakima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako uasajene murbe na soseskinem svetu bi mogle sčasoma vse srenjske ali občinske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet ni všeč. Murbe se sadijo plitvo, toliko da so korenine zakrite. Pervih pet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | potov po dva do treh čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | venskih deželah mogoče, ker murbe, v pripravni svet sajene, čversto rastejo, svilodi (židni červiči) se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | klajo červičem rabiti, ko je drevje že kerpko. Najpripravniši svet murbe saditi so obpotnine. Potov je povsod brez števila; koliko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | težko, ker to se da le djansko dobro naučiti. Učenci murvo- in sviloreje dobivajo ta nauk na vertu kmetijske družbe, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | obujenjem ljubezni do sviloreje zagotovila. Naj veči zasluge za pospeh murvo- in sviloreje na Krajnskem si nabera naša kmetijska družba, ktera |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok lahko v pečenje ali pa na moknate jedi deneš. Murbni sok z jesiham. Sok stolčenih murb skozi ruto pretlači, kuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi čedno pertneno ruto precedi in merzliga v steklenice nadevaj. Murbni sok. Zlo zrele černe murbe zmečkaj in potem skozi ruto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih |
| Mahmud (1870): | vse, kar nam je sveto in drago. Naše hčere skruni Muzulman in naše sinove prodaje v sužnost. To je tedaj naša |
| Mahmud (1870): | zalotence peljejo v divan pred sultana, tu je obrežejo, kajti Muzulman se ne dogovarja z ne obrezanimi zalotenci. S temi so |
| Mahmud (1870): | prihodnjega razkošja. Zakaj bi se pa tudi ne, vsaj je Muzulman in Muzulman ni kamenén. To je Mahmud, ljubljenec bosniške paše |
| Mahmud (1870): | pozdravijo, ker vodnik jim je Mahmud, hraber vojak in pravoveren Muzulman. Danilo se je. — Rodi se lepo, čisto jutro. Mahmud jezdi |
| Mahmud (1870): | se drzne tje notri! Pravovernik ga sme ubiti in vsak Muzulman mu daje prav, kajti harem je na Turškem sveta reč |
| Mahmud (1870): | preveč, kar ravnajo neverci z ljudmi, čutil je, da je Muzulman grozovit in sirov. Kesa se, da je bil on ravno |
| Mahmud (1870): | bil na vrhuncu vse sreče in časti, ktero more doseči Muzulman. Od tù se ni dalo več naprej, ampak samo nazaj |
| Mahmud (1870): | Zakaj bi se pa tudi ne, vsaj je Muzulman in Muzulman ni kamenén. To je Mahmud, ljubljenec bosniške paše. |
| Mahmud (1870): | sultan, da mu daje svojo hčer Zafo za ženo. Pravoveren Muzulman se ne sme ustavljati padišahovi ponudbi, kajti padišah je namestnik |
| Mahmud (1870): | pa tudi naši pradedje, da tako ne gre, da zahajajo Muzulmani plenit v deželo. Zbrali so se tedaj in udarjali v |
| Mahmud (1870): | svoje trume; pa kristijanska vojska je take majhena, da se Muzulmani ž njo norčujejo in poprašuje Hasana, koliko janičarjev bo napadlo |
| Mahmud (1870): | Vihič,« vpraša jokaje se deklica. »Da, to smo mi pravoverni Muzulmani,« dejal je Mahmud in udaril z roko po hadžaru, da |
| Mahmud (1870): | srce device. Polumesci se bliščé na mošejah, hišah meškega proroka, Muzulmani pa vstajajo in se obračajo moleči proti jugovzhodu, kjer stoji |
| Mahmud (1870): | in tamo se morda hitro ne dobi, česar se potrebuje. Muzulmani so postavili šotore, zanétili ognje, razpostavili straže, konje privezali h |
| Mahmud (1870): | spodbode konje in se zapraši proti mestu. Ali so to Muzulmani, da se tako veselé polumesca? Ne! to niso Muzulmani, ampak |
| Mahmud (1870): | so pa zadavili sirovi Muzulmani. * * * V Sarajevem je velik hrup. Muzulmani hité iz hiš na ulice, kristijani se pa zapirajo va-nje |
| Mahmud (1870): | da se jim dobro ne bo godilo, kajti gotovo spusté Muzulmani jezo nad njimi, vsaj so vže vendar nekaj nevercev pobili |
| Mahmud (1870): | nam je domovina. Žen in otrok nimamo, oskrunili so je Muzulmani. Osameli smo. Zasedimo konje, uskočimo v Dalmacijo! Ako gredό neverci |
| Mahmud (1870): | Čulo se je vpitje starčekov, otrok in žen, pa ljutemu Muzulmani se vse to ne smili, on seka na desno in |
| Genovefa (1841): | sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »Me imamo nevesto zanj! « oglasé se mušice. Sto človeških korakov od tod sedi na bodičevem grmu mala |
| Zoologija (1875): | Ameriki na žitu dela veliko škodo. Ličinke tako zvane Tomaževe mušice (Sciara Thomae) združe se časih na tisoče v dolgi kači |
| Zoologija (1875): | nad vodo, a po vodi drsi hitro kakor strela drsavec, mušice in komarji pa plešó in rojé po zraku. Takisto čuden |
| Zoologija (1875): | Simulia) so jako majhne, samo 2 do 3 mm. dolge mušice, ki so neznansko silne in nadležne. Posebno napadajo živino, jej |
| Zlatorog (1886): | Po logu hrastje stari Otresajo listjé, V poldánskem solnčnem žari Mušíce krog brné. In tisoč brstij cvête, Odpira cvet se vsak |
| Kuharske Bukve (1799): | selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne |
| Kuharske Bukve (1799): | Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori |
| Kuharske Bukve (1799): | na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka |
| Botanika (1875): | vse gobe poprek, ki rastó po gozdih, in da je mušnica oblizek Kirgizov. Ni ga gotovega znamenja, po kterem bi se |
| Zoologija (1875): | Musa 127. Muskardino 114. Muscari 125. Muškat 149. Muškatovec 132. Mušnica 114. Mycelium 113. Myosotis 143. Myrrhe 151. Myrica 131. Myristica |
| Botanika (1875): | deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica |
| Genovefa (1841): | ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke |
| Sacrum promptuarium (1695): | da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe |
| Biblia (1584): | je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je osdravil, takú, de je govóril, inu |
| Revček Andrejček (1891): | ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj |
| Genovefa (1841): | povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako |
| Genovefa (1841): | neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga |
| Genovefa (1841): | je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje |
| Biblia (1584): | priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge |
| Biblia (1584): | ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi |
| Biblia (1584): | on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga sa Ljubljanſko muséum sa 10 goldinarjev kupili in varh museuma, goſpod Frajer ga je umétno nagatil. S rastegnjenimi perotami 9 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſvetlóbo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha musêuma v Lubljani. — Deſiravno imamo od krajnſke deshele she vezh dobrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svete podobe, ki jih je J. Vodè, varh baron Erbergoviga muzeuma v Dobi, iz nekiga prav drobniga in lesketečiga peska umetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnske dežele, ki ga je H e n. Frajer, varh muzeuma v Ljubljani, v razstavo dal, je vse hvale vreden, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v posode nastrežejo in pijó. VAmeriki je sladki javor, kterega muzga dá sladkor, ki se pokuhuje in pokuhuje, dokler se na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | listne. Če je takrat toplo in tiho vreme, da se muzga po vsem drevesu za kožo lahko zadosti spari in k |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se zleseni in drevo razganja in debeli. Kadar je vsa muzga sterdena, in seme dozor- jeno, pade listje z drevesa, drevó |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | več strani škodje; a) taka veja oslabi, ker sok ali muzga je ondi vstavljena in v zraku in solncu posušena, rana |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mu véje začetka kresnika vkrivé ali pa prevežejo, da je muzga malo zaderžana, in da v les preveč ne žene, ampak |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ožig ali palež. Zmerzljina. Drevó malokdaj pozimi zmerzne, ker je muzga takrat že terda, ampak ali pozno v jeseni ali pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dile in za prodaj sekajo smreke, jeli mesca rožnika, kadar muzga stojí. Scer pa je nar boljši vsak les pozimi pred |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | koži černo ali kakor ožgano postane in koža odstopi, in muzga iz njega solzí, ki se kakor smola sterdi in grampe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | če mu je preveč gnojno, če blizo kake gnojnice stojí; muzga namreč preobilno žene, lesne žilice se zagoste in muzga se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | posebno v polovici, se začenja lesovje že malo buditi in muzgo po malem dobivati; naj se tedej les ta mesec za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pozimi. Staro drevó ima od leta do leta manj živo muzgo, ravno kakor star človek kri, ki mu sobel življenja še |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Cepijo se lahko dalje od druzih sadnjih dreves, ker pozneje muzgo dobé, in se vsako mnogo cepljenje tudi po vejah rado |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa ne veljá, ker tertnim korenincam škodje in v terti muzgo ali sok skazí, kakor pri drugem drevji. Nekteri gnojenje tert |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ogel se vsak čas séka, pa je tudi boljši pred muzgo, posebno če se ima tak les obrasti. Smreke, jelovke in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | stojí. Scer pa je nar boljši vsak les pozimi pred muzgo sekati, in ga ni puščati, da bi preveč zastaral. Tukaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali cvetje in mladike. V jeseni zmerzne, kadar drevó še muzgo ima in hud mraz posebno po deževnem vremenu, ko je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se obrezujejo pred muzgo, in vse take dela so pred muzgo boljši. Samo za kurjavo in za ogel se vsak čas |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drugem drevji, na cvetcah i. t. d. Ta merčes pije muzgo iz perja in mladik, takó da se perje zvije, mladike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do |
| Viljem Tell (1862): | Sovražnikovo, ki me hoče streti. (Od daleč se čuje vesela muzika, ki se bliža. ) |
| Viljem Tell (1862): | je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasí. ) |
| Viljem Tell (1862): | Berta, on objema kmete, ona objame Hedvigo. Vsi molčé, le muzika se glasí z griča. Ko utihne, stopi Berta v sredo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Ali kralj ga ni poslušal, veleval je, naj se oglasi muzika, naj se vrsté najslastnejša jedi in najljubeznivše deklice naj plešejo |
| Valenštajn (1866): | hvala Nebesom, ka mi razodevajo, Kak se je iznebim. (Vojaška muzika se zopet oglasi. Dvorano vedno bolj vojaci polne. Zagledavši Butlarja |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de |
| Genovefa (1841): | blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili |
| Valenštajn (1866): | prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz Šneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali tudi gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen |
| Zoologija (1875): | parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in n imeti, zato mora število a tudi vse faktorje produkta mn |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a |
| Sacrum promptuarium (1695): | ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 |
| Fizika (1869): | tiste mere, ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé |
| Fizika (1869): | imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor |
| Fizika (1869): | toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo |
| Botanika (1875): | z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku v Brnu 726 gl. K. Bregarju tukaj 535 gl. |
| Astronomija (1869): | S'. Toraj imenujemo tudi vse te skoz polutnik potegnjene kroge n.pr. PDP' in PD' P' klónove kroge. Iz tega se razvidi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenec neobčutljiv in tvornost vzgojnega sredstva se oslabí. Kadar izhajaš n.pr. s svetom, ne rabi povelja, in kadar moreš poučiti, ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenja se razvija prirodi primerno iz teka reprodukcije. Ako je n.pr. otrok večkrat zaznaval, da so telesa, ko se jim je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mnoge ljudi tudi podnebje in doba življenja. Pri mladini se n.pr. opazuje fanatizem in strast po svobodi, pri možeh slavoljubje in |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | jakonapeti tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi v nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi |
| Sveti večer (1866): | videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka |
| Rudninoslovje (1867): | snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta |
| Fizika (1869): | nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus |
| Divica Orleanska (1848): | Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji |
| Čas je zlato (1864): | vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velika, da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri |
| Gozdovnik (1898): | velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si |
| Stric Tomaž (1853): | se za vse to govorenje ni nič zmenil, marveč skrivaj nabaše samokres, ter ga na Jurja sproži, rekoč: „Vsaj dobimo za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jasli potrese, in zvečer se seno ali slama za lojtro nabaše. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govoriti začel; le iti ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je v malo dneh |
| Spletke (1894): | že predolgo sedel, da bi bil lahko že pol malhe naberačil, toda kar je treba storiti, mora biti tudi narejeno. Toliko |
| Gozdovnik (1898): | saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na |
| Gozdovnik (1898): | svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Večer sneží, prihodno leto hmelj dobro dogodi. — S. Zahvala. Nabero želiš, ki so jo nam unidan gosp. Ja- Domača povest |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | persi okrepčuje, se tu obilno razprostira in čbelice marljivo med naberaje šumljajo, da je veselje. Veselje je v tacih krajih biti |