- pepelnično
- pepelnizhno
Branja, inu evangeliumi (1777): ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi
- pepelnizhno
pepelničen pepelnina peperin peping Pepita Pepo per percajtu percuciebat percvingati Perčin Perdan pere Pere perec pereč Peregrines perel perennis peres peresce peresen Pereslav peresovec perešček pereti perfectio pergament peribit perica perierat periferičen periklas perilnica perilo perioda perioden periodičen periodisch perišče perje perjič perjiče Perko perlin perlmutterglanz perlovec perlstein permski pernat pernavslj pernica pernos pero Peroj perpetuum personne perspectiv perspektiv persuasisse peršona pertransibit Peru perujski Perun perunov perut perutnica perutnina perutninin perverse perviga. pervonj Perzej Perzija Perzijec perzijski pes pesa pesebno pesek pesem pesemski pesen peskast pesktanske pesme pesmica Pesnica pesnik pesniški pesniško pesništvo pest pester Pester pestič pestičen pestovati pestujoč peš pešak pešati peščen peščenec peščenka peščenjak pešec peška peškam Pešt peštanski pet Pet peta petalit petdeset petdesetkrat petdesetleten Peteani petek Petek petelin petelinček petelinov Peter Peterca Peterka petero peterotrakast Peters petersplatz peteršilj peteršiljev peti petica petič Petik petina petinka petit petite Petja petje petkrat petlati petler petlerski petnajst petnajsti petočlen petploskoven petr. petred Petro petrofaktologija Petrograd petrografičen petrografično petrolej petrov petsto petvrh pevati pevcati pevcer pevec pevka pevovodja pevski pezdek pezdir pezdirje Pfalz pfanne pflanze pflanzenfaser pflanzenschleim pfuj pfund ph. phallus pharmakolith phascolotherium phenakistoskop philosophiæ phoenicurus pholas phonolith phosphorescenz
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi |
| Stelja in gnoj (1875): | v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Rudečkasta kraljičnja L. Rothgestreifte Sommer-Reintette. 423. Rudeči kentan Z.Rother, kentischer Peping. 424. Mali cvetlin, ali brabančan Z. Kleiner Brabanter Belleleur. 425. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Auvergne. 517. Menonin Z. Menonisten-Reinette. 518. Flanderčan Z. Grauer, landrischer Peping. 519. Cimetnik Z. * Zimmet-Reinette. 520. Sizek Z. * Zitzen-Reinette. 521. Dišeči |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Z. * Kästliche von Kiew. 355. Beli kentan Z. Weisser, kentischer Peping. 356. Sinopan Z. Gelber von Sinope. 357. Počivan L. Feyerabends |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kurzstiel. 439. Multec Z. Multhaupt's Carmin-Reinette. 440. Tirolec Z. Tyroler Peping. 441. Sladki pepinek Z. Susser Pepings-Reinette. 442. Barcelonček Z. * Barceloner |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 453. Stajnec Z. Stein's rother Winterpeping. 454. Knajtec Z. Kneigth's Peping. 455. Fuks Z. Fox Reinette. 456. Združnik Z. Knackreinette. 457. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Lidejnkton Z. Leadington's grauer Peping. 513. Parkavec Z. * Parkers grauer Peping. 514. Zgodnji diščcek J. Fruher, engl. Gewurzpeping. 515. Portugeški kožuh |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Holandski cvetlin Z. Rother, hollandischer Beloleur. 432. Ribston Z. * Flibston's Peping. 433. Pompelj Z. Pomphili'as rother Reinette. 434. Čopek Z. Englische |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 511. Spitaljček Z. * Engl. Spitals-Reinette. 512. Lidejnkton Z. Leadington's grauer Peping. 513. Parkavec Z. * Parkers grauer Peping. 514. Zgodnji diščcek J. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Mihov stric Z. Oheim Michael's Reinette. 359. Ingestrin L. Gelber Peping von Ingestric. 361. Jurski vojvoda Z. Herzog von York. 365. |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | zdaj zaslúžilé, da bi se sežigale na grmadi,« meni gospá Pepita; »in ž njimi taki možje. « — V tem, ko je Pepita |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | osebico mojo. Dejal mi je, da sem krasna Pepita, ljubezniva Pepita ... « »Pepita! « vskliknem in v spomin mi stopijo davno pretekli dnevi |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | rodbini. A zdajci je bilo vsemu konec, strašen konec. « In Pepita si zakrije oči, iz katerih so se udirale solze. »Kaj |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | mojo. Dejal mi je, da sem krasna Pepita, ljubezniva Pepita ... « »Pepita! « vskliknem in v spomin mi stopijo davno pretekli dnevi, zelena |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | z malo osebico mojo. Dejal mi je, da sem krasna Pepita, ljubezniva Pepita ... « »Pepita! « vskliknem in v spomin mi stopijo davno |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | I. Pepita. Bilo je v poletnem času, ko sem v nekem mesteci |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | in se peljala však na svojo strán, jaz proti Ljubljani, Pepita v Gradec. Ali je šla, in kedaj je šla preko |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | recite, sem li zaslužila tako nesrečo in tako trpljenje. « In Pepita je začela pripovedovati: »Kmalu po tistem izletu, katerega sva se |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | ga nikdar ne bila videla, tega potuhnenca, hinavca, lažnjivca! « odvrne Pepita vsa srdita. »Vse bi mu odpustila, a da on mene |
| Gozdovnik (1898): | rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter |
| Gozdovnik (1898): | odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se |
| Gozdovnik (1898): | No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se |
| Gozdovnik (1898): | in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno |
| Gozdovnik (1898): | li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! « |
| Gozdovnik (1898): | »Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost |
| Gozdovnik (1898): | za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja |
| Gozdovnik (1898): | če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari |
| Gozdovnik (1898): | otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo |
| Gozdovnik (1898): | preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga |
| Gozdovnik (1898): | je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali |
| Divica Orleanska (1848): | Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir. |
| Sacrum promptuarium (1695): | etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia |
| Sacrum promptuarium (1695): | Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno |
| Revček Andrejček (1891): | neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poreſati. de terte ſame doli na semlo padejo) aku lih perzajtu v' Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vender prov neſori, inu ni drusiga, koker ena kisla pijazha. Perzajtu tergei, ſizer bode smersnilu. Sazaita pa nepolagej terd, (terte polagat |
| Sacrum promptuarium (1695): | zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati? |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | veš, da ti ne bo stvarice kože ranil. « »Motiš se Perčin! — mu reče mladeneč — res, da sim zamižal ali ne pred |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je sama neukrotenost. « »Ali kej druzega zasluži sužnji? « popraša zaničljivo Perčin. Zdaj je peršel jezdec do njih. Bil je ves drugač |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kraljevih besedi že tako razumeli, če bi ga jim tudi Perčin ne bil povedal. Če ravno so skušali razžalenje zakriti, se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bilo le groza viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so jenjali napadati — »vidil sim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vkup tiščali in na celem životu so se jeze tresli. Perčin je skonca celó po meč segel, ali oster pogled višega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | »Glej, Perčin, tamle gre sužnji naš Saksónec,« je vstavil zdaj Herbaska njega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ali ne pred tvojo sablo, ampak pred tvojim gerdim obrazom. « Perčin to slišati je kar obledel in zobmi zaškripal. Ni je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iztržila 74 gl. Dne 14. julija. Kupil sem od J. Perdana tukaj proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica |
| Pozhétki gramatike (1811): | podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve |
| Pozhétki gramatike (1811): | les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in |
| Fizika (1869): | 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z |
| Botanika (1875): | semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | imajo le malo romenklaſtih, nekoljko be‐ lih, ino nekaj rudezhih pereſiz, vender nam mozhno dopádejo. Verjemi, de ſe tudi tebi sholt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſredi vezh, po kraji je pa toljko nar shlahnejſhih pereſiz, kakor bi vſa roshiza le v' enim perji bila. Bilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila |
| Sveti večer (1866): | streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po vseh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k ognju perstavi in počasi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno prežganko, kteri je goveja župa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z |
| Zoologija (1875): | nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak |
| Gozdovnik (1898): | Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testa deni na dno putra, limonovih koleščikov, kos špeha, na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koščike zêlene, cikorije, skorconere, krompirja in kos gnjati na tanke pereščike zreži, čedno na taljar napravi, z v jesihu mehko kuhano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti morash meti namisi ano sveto martro noi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kar je sapiſanu Eccli 3. Qui amat periculum, in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eno inu dvaiſeti poſtavi taku: Capillus de capite veſtro non peribit. Oben laſs od vaſhe glave na bode sgublen. Saturei bodimo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo |
| Sacrum promptuarium (1695): | isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu kar ima |
| Zoologija (1875): | križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali |
| Zlata Vas (1848): | sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét krav je imel |
| Robinson mlajši (1849): | posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina |
| Pripovedke za mladino (1887): | domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni |
| Revček Andrejček (1891): | Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je |
| Revček Andrejček (1891): | kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za števec ulomku, čegar imenovalec ima toliko 9, kolikor ima perijoda številk, s toliko ničlami na desni, kolikor je pred perijodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk. Dokaz. Ako zaznamenuješ iskani navadni ulomek z x, ondaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch |
| Mineralogija in geognozija (1871): | popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | perijoda številk, s toliko ničlami na desni, kolikor je pred perijodo decimalk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad prvo in zadnjo njeno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za števec ulomku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk. Dokaz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druge odšteješ, dobiš 99x = 46, in odtod enačba. 3.) Mešano perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica za 2929 mark |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se je blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s prvo decimalko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinčeta ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride, iztrebiti, potem pa sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolikor se mu ljubi, vendar se mora škafu vode 2 periša moke in 2 žlici medu primešati. Če se potem, ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kuhinska sol, grenka sol, encian, kalmež, brinjeve jagode. Vzemi ali perišče pepela ne izluženega, ali 1 lot potašeljna, ali 2 lota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | govoru nije tako važno; govorimo samo rezno i serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več ali manje, to celo nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Mravlje pregnati) ni boljega pomočka — pravi nek kmetijsk časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike (Körbelkraut). Kamor to zeliše položiš, ti |
| Gozdovnik (1898): | se dene gori, in potlej stvar ne bo dosti pomenila. Perišče orégana, ki raste tukaj med grmičjem, stolčem med dvema kamenoma |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | petnajst minut kuhati. Jajčin ješprenj. Zmešaj dobro v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin s tremi celimi jajci, potem nali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo. Zeleni rezanci (nudelni) na župi. Operi čisto dve periši špinače, stolci jo drobno v možnarji, skoz ruto jo premi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Češminjeva zmerzlina. Deni v en maselc gorke vode dve periši zrelih jagod in en funt cukra, pusti okoli pet minut |
| Kuharske Bukve (1799): | Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž |
| Zoologija (1875): | ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kodar voda blato do njih zanaša. Kadar se pa nabira pirje z dreve's, je treba skerbeti, da se rast murb ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | červiče zdravše ohrani. Še le po šestem letu se dá pirje za klajo červičem rabiti, ko je drevje že kerpko. Najpripravniši |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim perjam ſe je sopet isdravila, kakor mi je ona ſama povedala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro oſòli, de kruh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih lepih in sdravih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de |
| Zoologija (1875): | to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo |
| Zoologija (1875): | in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo |
| Zeleni listi (1896): | Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh |
| Zeleni listi (1896): | zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v germovji in po drevesih, ki bi se bili v perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih |
| Botanika (1875): | glavnem peceljnu sedeči peceljčki drugega in tretjega reda spet nosijo pernate listke (pod. 99. in pod. 100., travniška rutica). Drugače sostavljen |
| Zoologija (1875): | ker privabijo množino ptičev. Nekatere imajo na glavi blizu ušes pernate čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala |
| Botanika (1875): | Sostavljeni listi so največkrat pérnati (gefiedert). Na pernatem listu stojé postranski njegovi listki ali drug |
| Botanika (1875): | imenovanimi mahali, ki so po robu prav mično narezljani, skorej pérnati in pred razvitjem po polževo vvihani. Na spodnjej strani nosijo |
| Zoologija (1875): | belo pasasta, in lovci si jo radi zatikajo za klobuke. Pernato kučmo na glavi lehko privzdigne. Šoja jé zrna, orehe in |
| Zoologija (1875): | imajo precej dolg, raven, na konci kljukasto zakrivljen kljun, redko pernato, tu in tam tudi golo glavo in vrat. Perutnice so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vas bode podavila, inu mene od vashega tlazhenja reshila. Ena pirneza. Kaj je tu? ſa enega je premalu: ſa tri prevezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat |
| Zoologija (1875): | obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa ravnaj kot z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa ravnaj kot z nadevanimi kolerabami. Višnjev ohrovt s kostanjem. Peresa od štoržev odberi, čisto operi, v vodi mehko skuhaj, dobro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos tako poškodovan, da se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je rumenila žito. Beli lotos je razprostiral svoja velika zelena peresa po jezeru, in ribe so se skrivale pod njegovo senco |
| Fizika (1869): | popolnoma prožen. Jako prožna telesa so dalje kavčuk (prožna smola), peresa in lasje, ribja kost, nektere lesenine in kovine, posebno jeklo |
| Zoologija (1875): | se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornjo obleko delajo krovna peresa, pod njimi in med njimi so pa še druga mehka |
| Zoologija (1875): | rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava, črno in belo pasasta |
| Zoologija (1875): | in med njimi so pa še druga mehka in volnata peresa, mah ali puh imenovana. Ptice, zlasti pa vodne, imajo mastno |
| Zeleni listi (1896): | uni otrok tako ubog, da si ne more pripraviti pisala, peresa, pisanke ali kake potrebne knjige, takoj mu je pomagala s |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tukej ena prizha, inu tukej ta druga — toku — ( Dene papir, peręſa ct. na miso) pojdi Anshe , poglej ſkusi okno, al ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | slęzhe, inu ſtole okoli poſtavi; na misi je tinta, papir, peręſa , inu en kup akt. ) Smeſhnava. Imate smiram doſti dęla, Budalo |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven deni eno zhebulo, v' katiro ſi nagelshbize nataknil, ene pereſa lorberja, en ſnopek peterſhila, krebulze, inu korenja. Ob ſtrani kose |
| Kuharske Bukve (1799): | perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri |
| Kuharske Bukve (1799): | vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader ſo namaſhene. Potlej jeh |
| Kuharske Bukve (1799): | vina, je dobro mlęko, inu takrat ſe en rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | deni notri ſolí, ſhtupe, nsgelnoveh shbiz, muſkat oręha, dva lorbarjova peręſa, enmalo jęſiha; inu puſti vręti, de ſe mehko ſhuha |
| Kuharske Bukve (1799): | ako je pregoſto, perlì vina; v' tim omakaj lępe shalbelnove peręſa, inu zri na maſli lępô rumeno. — Nameſti vina, je dobro |
| Blagomir puščavnik (1853): | biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho |
| Zoologija (1875): | podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje |
| Genovefa (1841): | je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno |
| Zlata Vas (1850): | vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski |
| Zlatorog (1886): | Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez |
| Genovefa (1841): | Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh |
| Zlata Vas (1848): | prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo |
| Fizika (1869): | nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen |
| Zoologija (1875): | školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obdariti, oče! Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Kdor bi mar žaloval, Dokler je mlad! Tukaj poglejte me, Pera zavihane Černega škarjovca Kak mi stojé! Kdor jih želi imet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče |
| Sacrum promptuarium (1695): | negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji |
| Fizika (1869): | grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina |
| Robinson mlajši (1849): | ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s |
| Sacrum promptuarium (1695): | Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa |
| Ta male katechismus (1768): | S. Duh. Kratku nekar. Temuzh Buh Ozha je ena druga Pershona, koker Buh Syn, inu Buh Syn ena druga, koker S. |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj posebnega ima uſſaka Pershona boſhja? I. De Buh Ozha je sam od sebe, inu |
| Ta male katechismus (1768): | lubeſnivshega ſmislit, koker Buh. Je Buh Ozha lih rajmno taista pershona, katira je Buh Syn, inu Buh S. Duh. Kratku nekar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhenska pershona mogla skus moje pisanje eno virjetno prizho ſturiti, be rada |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dny namęnjenu; daj meni tèdaj tvojo volo ſposnati, Zhe ta perſhona, katęro meni volio, ny po tvoji boshji voli, zhe leta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęra njima mankata. Satęga volo moj ſyn, kadar je ta perſhona, katęro tebi ponujajo, ali katęro bi ti rad vsęl, ene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi 3. parshone pelam jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin |
| Ta male katechismus (1768): | Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh |
| Ta male katechismus (1768): | Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje |
| Ta male katechismus (1768): | en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja |
| Sacrum promptuarium (1695): | proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga |
| Ta male katechismus (1768): | Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je |
| Ta male katechismus (1768): | Inu v' JEſusa Kristusa Syna njega edinega? Nam pokaſhe todrugo Pershono v' S. Trojizi namrezh: JEſusa Kristusa tega po boſhji naturi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Pred taiſtem, katire sivo glavo ima, uſtani gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh, ſakaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia |
| Kemija (1869): | solitar, nahaja se v velikej množini v državah Čili in Peru. Iz njega se dela solitarna kislina, solitar, in tudi za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Sedmograškem gaje nekoliko. Izhodna Indija pa, južna Amerika (Brasilija, Peru, Chili, Kalifornija) in Ural so bogati kraji radi te kovine |
| Botanika (1875): | izmed kterih naj omenim le kopalovo smolo (od ,,Hymenaea”) in peruanski balsam od ,,Toluifera”). Zadnjič niso, da bi so pozabile tako |
| Zoologija (1875): | Babja vera 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina 160. Balsam peruanski 160. Banana 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea 123. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele so prazne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se mu je odgovorilo po njegovi |
| Fizika (1869): | 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in |
| Divica Orleanska (1848): | je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost |
| Genovefa (1841): | briſat. „Ha! ” je rékel, „hotel bi, de bi kônj imel perote, kakor tiſti, ki ſim ga nékdej, nevém shé kjé, isobrasheniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grosno savséli, ki ſo ga pervizh sagledali. Shivot ima ſivkaſt, perote pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi |
| Divica Orleanska (1848): | bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja |
| Oče naš (1854): | in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pél, zdaj molil |
| Oče naš (1885): | in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pel, zdaj molil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malo migljá. Ko ſe sazhnó ſporozhati, jih je tréba sa peruti na popir ali pa na platno preneſti in jih kazih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svojo glavo v njeno naročje in ona je gladila njegove peruti; celi dan sta bila skup. Proti večeru so se vrnili |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | le nekoliko ur so dremali. Elizo so prebudili udarci labudjih peruti, ki so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremenjeni |
| Valenštajn (1866): | mi je tacega glasú, Da odpodim zlovoljnega duhá, Ki fofota peruti črnimi Krog moje glave. Vojvodica. Vzemi citre, Tekla. Naj čuje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | peruti jo nosite. Z drevesa sname prepasnieo in jeznega obličja odleti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | divjih prepadov. ” „Pa še berv je poderta,” oglasi se Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez prepad. ” „Kaj, peruti? ” zakliče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez prepad. ” „Kaj, peruti? ” zakliče Ema in oko se ji svetli. „Zdajci mi pride |
| Trtna uš (1881): | para primeroma velikih perutij ali kril. V mirnem stanji pokrivajo peruti telo kakor streha; telo samo je pa podobno telesu nimfinemu |
| Trtna uš (1881): | nimfinemu. Vrhu tega opazujemo na krilatej uši tam, kder se peruti držijo telesa, nekoliko temnejšo barvo; oči so pa nà zunaj |
| Genovefa (1841): | holj hladno prihaja, pride ſtara ptíza in ſe s rasproſtrênimi perotami na-nje vléshe, de ſo gorko pokríti, in de jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varh museuma, goſpod Frajer ga je umétno nagatil. S rastegnjenimi perotami 9 zhevljev in 6 zol miri; viſok je pa 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je manjſhi od nje, ona pa je debeljſhi in s peruti malokdaj in malo migljá. Ko ſe sazhnó ſporozhati, jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drujih shelj, kakor porozhiti in pomnoshiti ſe. On sazhne s peruti foſlati, in je manjſhi od nje, ona pa je debeljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje |
| Zoologija (1875): | in je lep ptič golobove velikosti; glava, prsi in kónci perutnic so črni, hrbet je temnozelen in se sveti kovinsko, na |
| Zoologija (1875): | hrbtu je črn, na trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih severnega morja, zlasti |
| Zoologija (1875): | perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in |
| Trtna uš (1881): | Ameriki novo zvrst ali pleme ovega merčesa, ki nima nikoli perutnic ter živi na trsovih listkih. Toda v Evropi so do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je |
| Zoologija (1875): | z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec ima spredaj na, trebuhu rjasto |
| Zoologija (1875): | brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava, črno in belo pasasta, in lovci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prez polna in nìt je treba smerej preſlavljati. ” 7) „Per perutnizah bi ne bilo treba sarés, kér hitreji bi bila nit |
| Zoologija (1875): | ustvarjenim kljunom. Na južni poluti prebivajo pingvini z jako kratkimi perutnicami brez letavnih peres in z jako kratkimi, daleč zadaj vsajenimi |
| Zoologija (1875): | ptiča, kajti je do 4 črevlje dolg in z razpetimi perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in perutnice |
| Zoologija (1875): | pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg z razpetimi perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci perutnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne |
| Zoologija (1875): | v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse |
| Zoologija (1875): | Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava, rep in perutnice so črne. |
| Zoologija (1875): | perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in perutnice so bele. Na glavi in tudi pod kljunom ima, kakor |
| Zoologija (1875): | Razen tega opažamo na ptiči štiri ude, prednja dva so perutnice, zadnja dva pa noge, nadalje večidel trd jezik, brezzobe rožene |
| Zoologija (1875): | redko pernato, tu in tam tudi golo glavo in vrat. Perutnice so dolge, zato letajo izvrstno ter se vzdignejo v tako |
| Zoologija (1875): | dolga, po večem je rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je prav per rokah in pred ozhmi, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſediozhih, tudi na shiváli majhinoſt al velikoſt. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô na vezh |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſmętani. III. Kuhane, parjene, ſękane jedi od meſa inu peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko |
| Kuharske Bukve (1799): | ako ozheſh. III. Kuhane, Dinſtane, Nadęvane jedí od meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje jętra, ſerza inu shelodze drobno rasſękaj |
| Kuharske Bukve (1799): | polivka ſe da al k' pezhenim, al kuhanim jedęm od peretnine, al h' obarjenem ſhukam, inu drugem ribam. 45. Polivanje od |
| Kuharske Bukve (1799): | jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor kapun; ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le ta nadęvka ali filla |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta: kuhaj peretníno v' lonzi na zhiſti vodi; potle bres vſe tę shupe |
| Kuharske Bukve (1799): | v' lonzi na zhiſti vodi; potle bres vſe tę shupe peretníno ſamo deni v' koso, perlì ſmętane, kar ſe vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s solato. Drobljiva torta |
| Sacrum promptuarium (1695): | kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji |
| Astronomija (1869): | dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imenujejo, so prišle še le ob času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se |
| Rudninoslovje (1867): | smrdí po smoli. Nahaja se sosebno v severnej Ameriki, v Perziji, v Modeni i na Bavarskem, a kamena smola največ pri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | g. = 3; brezličen, loma trskastega, zelenkast, najde se v Kini, Perziji, v Egiptu, Neuseelandu. Iz njega delajo orodje, orožje, umetne stvari |
| Botanika (1875): | takej smrti, da je moral trobelikov sok piti. Nektere v Perziji rastoče kobulnice imajo v sebi mlečke, ki so na zraku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz |
| Zlata Vas (1848): | vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so |
| Tine in Jerica (1852): | vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila, ako jo pes lizati ne more, je treba gnoj, ki se izceja, z |
| Pozhétki gramatike (1811): | la souris, mazhek jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta ino ſe ljudſtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ták gre velikánu naproti. Filiſhzhan ga saſramuje rekozh: „˛Sim mar peſ, de prideſh ſ' palizo nad-me? Pa le pridi! “ David odgovori |
| Genovefa (1841): | ſhel naprej, drugi s mêzhem pa sa-njó in velik kodraſt peſ jih je ſprémljal. Zhes dolgo ſo priſhli do velikih shelésnih |
| Genovefa (1841): | ſta jo ſpremljala in koſhuta je sa njimi, kakor krotâk peſ ſkakljala. Vitesov in groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj |
| Genovefa (1841): | déte drasbeji biti, Bóg mi odpuſti móje gréhe, kakor tvoj peſ? Kunez, ne bódi vunder takó neuſmiljen ne! ” „Saj niſim,” je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snêſe jajze mu na tla, In v kashe ga pobrati. ” Peſ laja ino giblje rep: „Bres ſkerbi snaſh saſpati. Pozhivaj mirno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi zdelo, ko bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa toliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide |
| Najdenček (1860): | gospa, njegova žlahtna gospodinja, je umerla in njeni nasledniki so pséta kot nepotrebno stvar iz grada zapodili. — Ko sim šel iz |
| Najdenček (1860): | besedice več. Ljubil sim svojega Kastorja tako, kakor ona svojega pséta. — |
| Genovefa (1841): | de bi svijazbo ſposnàl. Pa, jéli, têshko ti dé , ſvôjiga pſa umoriti. Pomiſli lé, Kunez! ali bi ti ne iméla naſha |
| Genovefa (1841): | smiraj v tem gójsdu oſtati Golu pa poneſêva ozhi tvôjiga pſâ. Obljubim, huda véſt mu ne bode pripuſtíla, jih bolj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa |
| Robinson mlajši (1849): | delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso |
| Stric Tomaž (1853): | zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom kratek čas delali |
| Biblia (1584): | lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi |
| Robinson mlajši (1849): | diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za njim, de bi si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal |
| Stric Tomaž (1853): | sim bil večkrat tako lačen, da bi se bil s psmi rad za nage kosti ruval; in vender nisim, ako sim |
| Najdenček (1860): | zimi še več terpeti kakor po léti. Za ovcami in psmi sim naj bolj ljubil konje, |
| Genovefa (1841): | je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera |
| Čas je zlato (1864): | zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se pa za to le malo zmeni. »Le |
| Zlata Vas (1848): | ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam |
| Čas je zlato (1864): | meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil de si priden, bom ....... no bomo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in |
| Robinson mlajši (1849): | jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni zapaziti: je vnetje prišlo iz znotrajnih vzrokov. Očesno pri psu, ki težavne dela pogosto opravlja, pride od truda, in v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sili, da se je napije. Dostikrat pride steklina, kedar se psu brani po plemenu iti, ali kedar se pes pri plemenu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od truda, in v tem primerleju se daje srednje velikemu psu dvakrat na dan, vsakikrat pol lota glauberjove soli na vodi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se da majhnemu, dvojni del srednjemu in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok bolj diši, se pridene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali trikrat na dan, vsakikrat 1 ali dva . XI. |
| Najdenček (1860): | bilo pri sercu. V smertnim strahu sim bil. Svojemu zvestemu psu nisim mogel pomagati, ko sim padel, sim si tudi desno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi ga vzamete. Eavno tako je, kakor bi bogatin iztergal psu iz gobca kos divjačine, ktero vloviti se je pes péhal |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | privleče pred lovca. Lovec prime zajca za ušesi in reče psu: ,, Pusti ga, pust’! “ Pes zajca izpusti, a lovec ga vtakne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Kakor rudeča je pa tudi bela pésa, ki se burgunska pésa (Burgunderrübe) imenuje, za rejo živine neizrečeno dobra. Pésno séme ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vrednost zadobila , de so se je kmetovavci prav pridno poprijeli. Pésa ni le za živinsko kermo neizrečeno dobra in tečna , temuč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vse premalo obrajtanim sadežem se šteje pésa ali róna (Runkelrübe). Pésa je po mnogih deželah v poslednjih létih tako vrednost zadobila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | takim koristnim , pri nas vse premalo obrajtanim sadežem se šteje pésa ali róna (Runkelrübe). Pésa je po mnogih deželah v poslednjih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. *) Pésa ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo, se pa tudi v vsaki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zavolj težke zemlje krompír dobro ne obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V pešéni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posušijo, dajo dobro kermo za zimo. Stolčeni krompir, korenje, repa, pesa in rona so redivna piča za koze. Po mestih, kjer |
| Botanika (1875): | prvo leto, tedaj vsakega petega leta: Prvo leto: Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje leto: Detelja |
| Zoologija (1875): | Pelodka 108. Penicillium glaucum 107. Perenespora infestans 114. Perunika 126. Pesa 133. Peteršilj 150. Peteršilj pasji 151. Petoprstnik 156. Petroselinum 150. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača , péso v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debélo za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z rezanci in perutninno drobnjavo. Meso s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gnjatjo. Telečja obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pesa). Pridni kmetovavec Okel je skušal v različni daljavi saditi peso za živino in sicer od 30 do 12 pavcov saksebi |
| Ta male katechismus (1768): | tega Oblastnika ſlobnusti se le smejal, je njega ſapovedal na peſo obesit, inu is ſhelesnemi grebenami perse restergat. Natu je on |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni ſklędizi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | peſębej drobno rasſękaj, inu rumenake poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi |
| Kuharske Bukve (1799): | kruhni pezhi, de ſe olupit puſtí; rapunzel ſe ſkuha, ozhędi; pęſo inu rapunzel sręshi na koleſza, oſóli s' ojlam inu jęſiham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſejane o mlaji. O mlaji naj ſeje repo, korenje, kapuſ, peſo, kolarabe, in vezh takih séliſh, vender preſajati jih nikoli ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo, krompir, péſo vezhkrat prebiraj , kar je gnjiliga pridno odberi in saversi, kar |
| Roza Jelodvorska (1855): | bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela |
| Stelja in gnoj (1875): | kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek |
| Stelja in gnoj (1875): | pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so |
| Stelja in gnoj (1875): | od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in |
| Zoologija (1875): | polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih |
| Stelja in gnoj (1875): | katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam |
| Stelja in gnoj (1875): | Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo |
| Stelja in gnoj (1875): | gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba |
| Stelja in gnoj (1875): | kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša z drugo steljo, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo |
| Rudninoslovje (1867): | iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pred mladim per zhiſtim vręmeni odlomiti, v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim, al velkim Travnu 3. ali 4. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o moj dobrotlivi Isvelizhar, je ſturila kakôr ene zhèrke na pęſki, ta pèrvi vętèr jih je saglihai, inu sbriſsal, inu ny |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista Peiſem. Od tega hiudiga, Kadirga se mormo varvati. 1. Kar je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sedemnaista Peiſem. h'Gloria in Excelsis. 1. Zhast Bogu na viſokusti, Myr |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole, kai lubesen stry! Koku |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te, No |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te dve Sapovedi te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K''dir ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum |
| Sacrum promptuarium (1695): | de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj |
| Deborah (1883): | in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se |
| Revček Andrejček (1891): | zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu |
| Revček Andrejček (1891): | Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če |
| Gozdovnik (1898): | od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo |
| Robinson mlajši (1849): | iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino |
| Ferdinand (1884): | v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše ginjene; K' si prijetne pogledla Tak pogosto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše ginjene; K' si prijetne pogledla Tak pogosto mi kazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | III. V srédo 8. Kozoperska. 1845. List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo |
| Robinson mlajši (1849): | ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' pomenu: perpovedba, perpovdováti. 5. Champ sa: polje, Chant sa: péſen 6. Faim sa: lákota Fin sa: konez. To opomnimo, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor v' beſediturban, turſhka kapa, prudent, rasumen, divin, boshji, chansn, péſen, parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugizh natiſnjen. Kdo bi pevza ne hvalil, zhe bere le peſim od ſvete Margarete, ſtran 77: „˛Se s ſvojim sheninam ſklenila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih kaj prejéti; Njih peſim nam je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A. P. Peſim „Njega dni,” je sa novize pripravna in ſe bode pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popravljenzo'' ſo ſe Oni vſim bravzam koj prav perkupili; obljubljeno peſim s veſeljem prizhakujemo. ― Goſp. J. Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Hymno dicto exierunt in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in montem olivarum. Marci 14. Kader ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot! |
| Zlata Vas (1850): | so bile lepe pesmice za take priložnosti, za ktere starih pesem niso iméli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih plemenih in v vsih narečjih nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pesmi in to med svetimi in med posvetnimi; pa več pesim sim slišal ali bral, ljubeznivši so se mi zdeli naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode večidel so zložene, kakor je ravno šega med učenimi, pesme zlagati. Sadaj se jim zdi lepo jedno, sadaj drugo. Kadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sirotek. (Poleg česke ljudske pesme). Vmladih dneh zgubilo Dete mater milo. Začne odrašati, Misli: kjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se |
| Zlata Vas (1850): | Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per petji na |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se |
| Revček Andrejček (1891): | godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda |
| Ferdinand (1884): | je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Zlatorog (1886): | bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na prodaj ſo per bukvarju Lerharju sa 20 krajzarjev. Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Diſkalzeatam ſe isnanim 1773, piſhem nékaj krajnſkiga inu sakroshim nekitere peſme *), med katirmi je od sadovoljniga Krajnza komaj enmalo branja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri J. Rezerju v Ljubljani v létu 1806 pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če |
| Ferdinand (1884): | so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Blagomir puščavnik” po nemški knjigi „Beatushöhle. ” Napevi k 50 šolskim pesmam, ktere so že tudi natisnjene, se ravno litografirajo. Sedaj pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | načelu: „Castis omnia casta” — nečemo dolžiti, da je mati tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj vse take bi mi obsodili brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | hočemo reči, da izraz in njih obleka nista srečna. Med pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | se pevska Vila stran obrne. Rekli smo, da so med pesmimi našega pesnika nektere, ki nas po svojem izrazu opominjajo nepesniške |
| Zlata Vas (1850): | stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice |
| Kuharske Bukve (1799): | jęſiham polì, smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni |
| Kuharske Bukve (1799): | Viſhnova torta. 139. Torta bres jajz. 140. Grahova torta. 141. Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana |
| Kuharske Bukve (1799): | puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi pozhaſi. 141. Peſna torta. Narpręd naredi puterteſtó. Potle ſkuhaj nakerhlane lepo rudęzhe pęſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | is bele ſktęrke. 133. Popezkenki, ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin |
| Kuharske Bukve (1799): | 133. Popezkenki, ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | reče: „Oče nebeški, kaj si je to? To je perva pésmica, ki se jé je Karl na klavir brénkati, in ki |
| Zlata Vas (1850): | pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice za take priložnosti, za ktere starih pesem niso iméli. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender |
| Oče naš (1854): | svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki |
| Sveti večer (1866): | tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal, ampak otroka naj |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pa prišlo po ravno opravljenih biljah za rajnega slavnega ogerskega pesnika Kisfaludy-a v veliki cerkvi kakih 100 študentov pred protestantiško šolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | v stolni cerkvi ob obhajanji stoletnice na slavo narodnega horvaškega pesnika Andreja Kačića-Miošića v Zagrebu 13. dec. 1860.**) Gospoda! to leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | Vila stran obrne. Rekli smo, da so med pesmimi našega pesnika nektere, ki nas po svojem izrazu opominjajo nepesniške ljubezni, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | unanji obliki, ampak tudi po duhu. Pa ravno, ker presojamo pesnika, za kterega mislimo, da so ga Rojenice navdahnile s pravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | dopadale. To je gotovo najboljši dokaz, da so delo pravega pesnika, kteremu je Bog lepi dar podelil, pesmi peti iz srca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović bo popisal celo potovanje. — Francozka vlada misli rajnemu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Toda niti globoko misleči filozofi niti fantazije polni pesniki nam niso mogli podati dostojnih razlogov, koji bi se nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. d. Od vsih teh pesmenikov bo naša kniga nekoliko pesem obderžala, in naberavec je zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga kniževstva, večidel v rokopisih ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugi mesec v ilirskim pravopisu: „Slavjanska Antologia” iz rokopisov dubrovniških pesmenikov z pristavkam narodnih pesem na svetlobo dana. ” „V temu izboru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da ga smemo po pravici šteti v versto pravih národnih pesnikov, kteremu ne stopa kurji pot na čêlo, kadar Pegaza jezdari |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in prišla sem do spoznanja, da je vse govorjenje naših pesnikov in modrijancev o breztelesnih bitjih prazno; zgolj sanjarije so. Ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še kaj ostalo? kako duševno, prosto bitje? ” „Že eden vaših pesnikov pravi : non omnis mo- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | In spet je donel vesel ropot od vseh krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | ter po napredku našega jezika uravnana. Pa tudi ta hvala pesniku po pravici gré, da je pogodil národni način pesniški, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | odobriti (privatno Preširnovo življenje in narodnopravno njegovo mišljenje pustite slavnemu pesniku na ljubo pri miru! ), tako živo moremo hvaliti Zamikov današnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsaka besedica po volji; te molitvice so pesmam podobne, so pesničko zložene, kakor tista nemška Mesiada Klopstokova, ne sme se vsaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo imenujejo, zlati Oče Naš, in čudil se bodeš, kako pesničko se popisuje v nji Kristusovo terplenje. Pobaraj po molitvi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče |
| Zlatorog (1886): | obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan |
| Gozdovnik (1898): | Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je |
| Gozdovnik (1898): | skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mo mogozhe blisu priti. Kader zhlovek męni, de ga v' peſtęh imá, ſe mo na enkrat smusne, Matizh. (na ſtran. ) Svit |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | doli. ) SEDMI NASTOP. Tulpenheim ſam. Deklé ! ſkorej boſh v' mojih peſteh — Ob oſmih ſim jęj ohlubil priti Sdej je vshę ſkorej |
| Kuharske Bukve (1799): | na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in deni eno četert ure pred obedjo v velikosti otročje pesti lepo okroglo narejene cmoke v vrelo župo ali vodo. Žemljevi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2 lota medú. Ta zmes tolaži prisad |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake 4 pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena deneš, in potem ta zakljiček |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Lete moke se vzame po velikosti psa ena ali več pesti, in se z vrelo vodo v sok zmeša. Kdor more |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan tri dristlje, ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamilc s tremi maselci vrele vode; čez nekoliko časa poparino |
| Gozdovnik (1898): | drži prav veliko nanj, odkar ga je bil osvobodil iz pesti razbojnikov. Pa kdo sta ta dva, gospoda travane? « »To sta |
| Gozdovnik (1898): | Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel. To je bilo tretje, kar je |
| Gozdovnik (1898): | kterim ste mi ušli? « Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi roki, videč, da Pepo karabinec |
| Kuharske Bukve (1799): | dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga |
| Zeleni listi (1896): | prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na miſo odſgor doli s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ko is hishe vongresh, bosh vonder poprej na miſo s' peſtjo goriudarel, ked un, katir s' taboj stave, inu v' hishi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | če jo hočeš! ” je strašno začel kleti; svojo babo s pestmi nabijati in vpiti: „De bi te hudič živo vzel! ” — Pavliha |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pri tem si puli ubožec lase, in divje bije s pestmi po lastni glavi. |
| Kemija (1869): | dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec, ki daje posebno lep mramor. Vsi se pa strinjajo |
| Zlatorog (1886): | mu. Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo |
| Rudninoslovje (1867): | stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo |
| Zlatorog (1886): | ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva |
| Zlatorog (1886): | dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na |
| Rudninoslovje (1867): | raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Rusija provela svojo armado skozi Rumunijo. — Bankine zadeve po poročilu „Pester Lloyda” (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarska ministra Tisza in |
| Botanika (1875): | pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega |
| Botanika (1875): | tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale |
| Botanika (1875): | koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa od |
| Botanika (1875): | Linné-ove sostave, ker imajo cvete, kterih prašnice so soraščene s pestičem. Šesterodelni cveti vzbudé pazljivost in občudovanje opazovalčevo deloma se svojimi |
| Botanika (1875): | drug za drugim, stojé prašniki in cvetna ogrinjala res pod pestičem vsak na svojem mestu, in pravi se o njih, da |
| Botanika (1875): | Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi |
| Botanika (1875): | soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma |
| Botanika (1875): | pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena |
| Botanika (1875): | plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora |
| Botanika (1875): | paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérni predáli |
| Botanika (1875): | pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih Praproti Mahovi Alge Glive Umetna sostava |
| Botanika (1875): | niti in vratovi soraščeni 1.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na enem deble 2.: Obojni cveti in prašnični in |
| Botanika (1875): | Cveti prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z |
| Botanika (1875): | drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi deli. 14. |
| Botanika (1875): | cveti na enem deble 2.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični |
| Genovefa (1841): | prav radi iméli, kuſhevali te bodo, v narózhje jemali in péſtovali, te na ſerze pritiſkali m te ſvojiga ſinú imenovali, te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat peſtovali, inu potle hvalili, kader ſim pridno v ſholo hodil. Devét |
| Sveti večer (1866): | logarja. Stari mož je doživel veselja, da je mogel vnuke pestovati, in stara logarica se je pomladila, ko je krog sebe |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | veselje mi je to, z mehovi celi dan vlačiti se, pestovati in snažiti jih, poslušati njih vpitje in čuvati njih početje |
| Sveti večer (1866): | na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš |
| Genovefa (1841): | ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi, de začnè dremati. Ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali |
| Gozdovnik (1898): | malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske |
| Genovefa (1841): | vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vsakteri torej lahko spozna, da nemočirni travniki in suhi spašniki pešajo in ob vso ceno pridejo, če se drevje po njih |
| Blagomir puščavnik (1853): | nezmožna, da mi pri nar manjšem delu roke in noge pešajo. ” Smehljaje ji pravi Blagomir: ”Blaga gospa! kmalo kmalo bote boljši |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit in peščen apnenec; zlasti ob cestah rastejo čversto, od kodar voda blato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | par besed govoriti. Znano je, da murba ljubi suh, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zatišji, ali premokrotne, ali pa scer puste. Če so zlo peščene in kremenine, je treba nar prej pregledati, kako globoko da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enako v živež za rastline stopiti. Kolikrat je treba gnojiti? Peščene in kremenine njive se morajo večkrat gnojiti, ker hitrejši gnoj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za žita popolnoma dobra, in za sušo manj mara od peščene in apnene njive. Tako s peskom dobro zrahljano njivo ljubi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | parstjo, postane zlo dobra. Apnena njiva je bolj sprijeta od peščene, pa vender manj od ilovne, tako, da se dá suha |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njiv, travnikov in vinogradov. 1. Slabe njive so: ali zlo peščene in kremenine, zlo ilovne, ali v zatišji, ali premokrotne, ali |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | dežele, ako ravno sem ter tje nekoliko gorate ali tudi peščene, so vendar najrodovitnejše in žlahtnih naravnih pridelkov najbogatejše na vsem |
| Žalost in veselje (1870): | bujne cvetice so kinčale gredice, med kterimi so se vile peščene stezice. Tudi na polje jih je peljal ter jim razkazoval |
| Viženčar (1881): | padel je od veje do veje na tla tik roba peščene drče. Vesel plane lovec kvišku, hiti brez skrbi za njim |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ročája, ne da bi bili prišli do ilovice ali do peščéne zemlje. Vélike straže so stale navadno tudi v gozdu ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bo leča bolj koristila, ali pa sirek, tudi na zlo peščenem. Za krompir ilovčen in moker svet ne veljá; apničen, peščen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hribih, proti solncu, ali od solnca; ter ali na škalovitem, peščenem, plitvem; ali pa na dobelem, ilovnatem svetu; ali pa na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na solnčnem kraji, in gorkega in malo mokrega vremena. V peščenem svetu stori le v mokrem letu. Mavec (Gips) se ji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | so ozki kraji prav nepotrebni. Vidil sim njive na zlo peščenem polju, ki imajo, ne vem zakaj, komaj tri brazde, nektere |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prazne izgovore opustili, in vedili pripraviti svet za-nj. Zadnjič v peščenem ali slabem svetu, ali v kamnitem kraji se dá s |
| Žalost in veselje (1870): | oni otok," pravi Jaka, poznam ga po raztresenih hribih in peščenem obrežji; tam-le na severnej strani sta zginila. —" Ustavili so ladijo |
| Žalost in veselje (1870): | pa z gostimi gozdi. Majhina reka se je vila po peščenem produ ter se stekala v morje. — Jaka zapové jadra zadergniti |
| Očetov greh (1894): | maši, na očeta, na mater, na zapuščeni dom tam na peščenem kompoljskem hribu — in potem mu hite misli zopet k nji |
| Očetov greh (1894): | stebre, tiči še nekoliko detelje in nekaj snopov lanu, v peščenem bregu se pase pet ovac, in mati Jerica, sedaj Kačonka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez |
| Botanika (1875): | ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se spomladi gostejši od boba na kakšin kraj v rahlo, peščeno, prejšnje leto pognojeno njivo, in zori mesca velicega serpana. Zernje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kili in Perú. Ta koristni sad hoče imeti dobro, bolj peščeno in apnéno zemljo in malo ilovce, toliko, da vlago ohrani |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dober med malo dobre parsti, ker bi bilo potlej preveč peščeno na verhu in v majhni suši nevlažno, in zemlja nevezljiva |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dajo, pa tudi veliko opraviti dá in hoče dobro, bolj peščeno njivo imeti, na kteri bi rèž lepa rastla; 3. tabaka |
| Žalost in veselje (1870): | odkoder sta prej prišla. Ko pridejo zopet blizo morja na peščeno plan, obernili so se proti zahodu, in kakor bi jih |
| Viženčar (1881): | prešine, ko zapazita ob prepadu, kjer je ležal klobuk, odrušeno peščeno zemljo, kakor da bi bil kdo stopil tja in bi |
| Luteranci (1883): | z obema rokama si je zakrila obraz ter omahnula na peščeno stezo. A Knafelj jo planot kvišku in dvignol v solzah |
| Cyclamen (1883): | odprla malo okence; gorak južen veter je pihal čez gredice. Peščeno pot proti gradu pa je obseval mesec, tako da je |
| 4000 (1891): | in tudi ne obsojenci katerim je nastopiti trdo pot v peščeno Saharo. To so mladeniči na potu k mesečnemu naboru, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén- |
| Mineralogija in geognozija (1871): | manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca, kakor pri nas v Idriji. Večidel pa dobivamo živo srebro |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato tudi živčeva zrna vtrošena. Molassa in macigno sta kremenčeva peščenca zlepljena po oglokislem apnencu. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima peščeno, glinasto lepilo z razkosanim porfirom, gnajsom, granitom, tinjčevim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rabijo pri pokrivanji stréh. Zemlja, ki se dela iz sprhnelega peščenca, je skoraj najmanj rodovitna, ker mu kalija, natrona skoraj popolnoma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah |
| Mineralogija in geognozija (1871): | taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka |
| Kemija (1869): | je, kakor opeka (ziegelroth). Rdeča okra, rdeča kreda in rdeči peščenjak so zardeli od železnega okisa. Hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, nahaja |
| Botanika (1875): | iz česa da je zemlja sostavljena. Čisti apnenec in čisti peščenjak bi tedaj, ko bi se razzebel in razpadel, dajal zemljo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so takošne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſorte sęliſha sa kuho ſejati, Dine, Buzhe, Kumare, de ſo peſhke, 2.al 3. Leta ſtare, ſaditi, kader shę sa, |
| Genovefa (1841): | pokásal, Ti ſi naklonil, de je morde kaka ptizhiza buzhne peſhké v to puſhavo sa- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali klaftro semlje je doſti 600 sern. Po tem ſe peſhke prav plitvo , komej po pavzi globoko s grabljami ali s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne ſejati , in pa v poſebno gredizo. Hruſhkove in jabelzhne peſhke ſe ne ſmejo smeſhane ſejati, kjer jabelka navadno pol hitreji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga na tiſti kraj, kamur peſhke ſejati miſliſh po pedi na debelo rasſtelji, in ga globoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od srejenja ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe morajo redko ſejati. Na en ſeshen ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené in de ne posebejo, kir mras slo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe morajo redko ſejati. Na en ſeshen ali klaftro semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | naj se učí v češkem in nemškem jeziku. Ogersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | cesarja. Vladni listi še molčé o sklepih njegovih; al iz Pešta se telegrafuje „Novi Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski časniki hudo govoré proti tej postavi, češ, da zboru preveč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | deputaciji vabijo, da kot poslanec se vsede v državni zbor Peštanski. Najhuji sovražnik Avstrije in Slovanov in zagrizeni protivnik Rusije v |
| Biblia (1584): | jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je |
| Biblia (1584): | polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko |
| Stric Tomaž (1853): | kakor sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z |
| Zoologija (1875): | okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo |
| Robinson mlajši (1849): | jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga |
| Astronomija (1869): | kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in mleka perdaj. Krompirjevi štrukli. Mešaj eno unčo putra s petimi jajci do rahliga, perdeni en maselc smetene, soli in nekoliko |
| Oče naš (1854): | in peti dan Septembra so Francozje zopet prijeli, najpervo s petimi, potem s sedmimi barkami. Pa na terdno oporo so zadeli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil in te na pet ali šest decimalk. Logaritmi s petimi decimalkami zadostujejo pri navadnih praktičnih računih po polnem. S pomočjo |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije |
| Fizika (1869): | 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt |
| Divica Orleanska (1848): | te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci |
| Tihotapec (1855): | vse poravnano, le urno hodiva, ker zalezovalci so nama za petami! Čez Savo se prepeljeta in po potih, ki so dalječ |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | Laškega pregnan kraljič: ker so mu pa preganjavci bili za petami, da ni mogel sebo odnesti vsega premoženja, je vzidal velik |
| Nemški valpet (1867): | muha. Kadar smo tlako delali, stal je nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, katero je v |
| Žalost in veselje (1870): | tudi mahali s klobuki in robci. Sovražniki so bili za petami, kaj je bilo storiti? — Obadva poskačeta v morje ter plavata |
| Žalost in veselje (1870): | lehko nadjal", posmehlja se Lavrencij, "bila ti je že za petami, danes zvečer bi te bili odpeljali k tolovaju Tiun-Linu". Poln |
| Razne dela (1870): | Gledal Trojance ti boš, njih vodnike, njih pomagače, Brusiti s petami prah, bežati v ograde Trojanske, Proste prepušati vam brodovja i |
| Luteranci (1883): | skupaj, saj nam je ta prokleti mestni sodec Kramar za petami, kakor bi mu gorelo za hrbtom. Baš včeraj je dal |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | ali za nekaj minut mi je ta strah zopet za petami. A kako jej zdaj uiti? — Počakati jo ter va-njo ustreliti |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | za menój. Jaz v dir in tek, pošast pa za petami. In bila bi me skoro pobrala, kar se spomnim, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | satiravzam leſá, in hoſtnim tatovam naj bi ſe bolj na péte ſtopílo. — Tudi ta in druga kuhinjſka, ki s tako lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | proda, in ni dvomiti, de bi mu v vsim za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati |
| Blagomir puščavnik (1853): | vre kupama tje, od koder se boben sliši. Tudi on pete pobrusi in zdaj stoji pred klicajem, ki svojo palico kviško |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ožulenje nog. Na terdih, štorastih, kamnitih, zmerznjenih cestah se dostikrat pete tako ožulijo, da se vnamejo, oteko, boleti začnejo in, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ne upa natisniti, ker tiskarska postava jim stopa ojstro na pete. Časnik „Univers,” ki se je edini vzdignil zoper ta spis |
| Maria Stuart (1861): | z vami! Kaj se pripenjate, ko hudi duh, Na moje pete! Še poznam vas ne! Z morivci nemam nič opraviti. Mortimer |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | trenil, je bil mir med njima. Pavliha pa je vzdignil peté, de bi mu ne bilo treba okna plačati. — 40. Povést |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | precej v našem mestu krepost več veljave imela, ko vi pete odnesete. Ali zapovedani vam še enkrat: zapustite mojo hišo, če |
| Zoologija (1875): | črevlje in poltretji črevelj visok, rep mu zmerom visi do pete. Dlake je rumenkasto sive tu in tam nekoliko črne namešane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na Dunaji se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. |
| Zlata Vas (1848): | tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev nar lépši konj, ako bi ravno |
| Zlata Vas (1848): | krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam |
| Divica Orleanska (1848): | lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de |
| Zlata Vas (1848): | mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga |
| Robinson mlajši (1849): | ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se zopet po gozdih. Sicer pa je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, enmalo bęliga vina, ſok od ene lemone, inu pętdeſęt auſtrig, vſe v' eno koso na sherjavzo, kader to vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | malo bęliga vina, tri resíne lemonoviga ſoka, ſtolzheniga muſkatzvęta, inu pętdeſęt is lupine potęgneneh auſtrig, sadnizh deni notri, kar ſe od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Karmel mi ſpravi vſe Israelze, pa tudi unih ſhtiriſto ino petdeſet Balovih prerokov. “ Ahab je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svojo moč prišli, de so ravno v narboljših, komej per petdesetih letih bili. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se je po poti v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar lępſhi ſtaroſti per try inu trydeſsetih lęjtih, na en Pętik, ob deveti uri, med tavshent bolezhinami, inu britkoſtjami. Ta sdaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zerkvi pred ſvętim Sakramentam, uno uro gxrem bolnike objiſkat: vſaki pętik ſe poſtim, tolikajn dam almoshne: Jeſt niſim ne en lakomnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues 8 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash zheshzhana |
| Ta male katechismus (1768): | inu druge ſapovedane postne dneve derſhati, koker lih tudi oh petkeh, inu sebbotah od meſſene jedy se ſderſhati. IV. Ti imash |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shtir Qvatre, inu druge sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh inu Sabbotah od meſne jedy ſe ſdershati. 4. Uſsaku lejtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie |
| Robinson mlajši (1849): | pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko |
| Robinson mlajši (1849): | prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti |
| Robinson mlajši (1849): | vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés |
| Robinson mlajši (1849): | vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta |
| Robinson mlajši (1849): | „Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo |
| Robinson mlajši (1849): | da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu |
| Robinson mlajši (1849): | te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu |
| Robinson mlajši (1849): | pak je to tako dobro šlo, kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima |
| Robinson mlajši (1849): | to bil davno zavaral. A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki |
| Robinson mlajši (1849): | na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom |
| Robinson mlajši (1849): | ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest |
| Robinson mlajši (1849): | ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v |
| Robinson mlajši (1849): | se mu zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako |
| Robinson mlajši (1849): | šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil |
| Robinson mlajši (1849): | Ino je li takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel, ino ži- |
| Robinson mlajši (1849): | lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati. Med tem se |
| Robinson mlajši (1849): | to res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko res |
| Robinson mlajši (1849): | le to more biti,“ si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga Goſpuda, katiro je on h' nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | resnizo jes tebi povem, sdei v' leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv inu je rekuv: Reſnizhnu, reſnizhnu jeſt tebi povęm Peter! petelen nabo nezoj poprej sapejl, predn ti mene trikrat satajiſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reſnizo jeſt tebi povęm, nezoj v' leti nozhi predn bo petelen dvakrat sapejl, boſh ti mene trikrat satajil. Petrus pak je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in |
| Zoologija (1875): | je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo in enkrat za |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mraza ni več bati. Lov. Ta mesec se razun divjih petelinov, le škodljiva zverina naj pokončá, volcjé, lesice i. t. d. |
| Gojko Knafeljc (1899): | Stopal je dalje po ulici počasnih, umerjenih korakov, poslušajoč petje petelinov, ki so se oglašali skoro pri sleherni hiši. Ko je |
| Pripovedke za mladino (1887): | razposajena postala, z eno besedo, peš nočeta iti domu, in petelinček mora napraviti majhen voziček iz orehovih lupinj. Ko je gotov |
| Pripovedke za mladino (1887): | milost in se da rada za kazen v voz vpreči. Petelinček se vsede na sedalo ter kočijaži, in hajdi! se udero |
| Pripovedke za mladino (1887): | hajdi! se udero v dir, da se ogenj kreše, in petelinček v enomer spodbuja: „Hej, racka, hej, teci kar moreš! ” |
| Pripovedke za mladino (1887): | 8. Potepuhi. Petelinček pravi putki: „Sedaj je tisti čas, navadno orehi dozorujejo: pojdiva |
| Pripovedke za mladino (1887): | rekoč: „Zdaj se pa le vprezi! ” „Kaj pa še,” odgovori petelinček, „rajše grem peš domu, kakor da se dam opreči: ne |
| Od pluga do krone (1891): | ako ga dobí na pravem kraji in o pravem času. Petelinov Janez tisto popóldne ni razpečal vsega apna, kar ma je |
| Od pluga do krone (1891): | Med vsemi se najbolje odlikuje po svoji spretnosti in neustrašnosti Petelinov Janez iz Podpeči, ki nocoj izjemno ni šel domóv, temveč |
| Od pluga do krone (1891): | trdni óni-le križi. Nihče bi jim ne bil kos, nego Petelinov Janez iz Podpeči, kateri je prej tukaj delal in vlačil |
| Od pluga do krone (1891): | mize v kotu že več pivcev nižje vrste, med njimi Petelinov Janez in jetniški paznik iz Tranče. Govorica v družbi se |
| Od pluga do krone (1891): | Nikdar več! » Veha odide. Anica sede k mizi v kotu. Petelinov ji napije in zajedno vpraša: «Kaj pa je dobil? » «Nič |
| Od pluga do krone (1891): | Ljubljanici nastavljali svoje dioptre in zapisavali razlike v nadmorski površnim. Petelinov Janez iz Podpeči je pa kar brez ovinkov zabavljal temu |
| Od pluga do krone (1891): | zelene Ljubljanice. X. Velikanski trud, po katerem se je odlikoval Petelinov Janez pri požaru, ni ostal brez nasledkov. Kakor je bil |
| Od pluga do krone (1891): | lepo upihal, da niti sledú ni pustil za sabo,» pravi Petelinov Janez biriču. «Kaj bode ptič, prav nič ne, takó se |
| Od pluga do krone (1891): | dekletu napil, «kaj praviš, ali sem poštenjak ali ne, jaz Petelinov Janez iz Podpeči? » «Kaj pa da, Janez, ves od nog |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari |
| Biblia (1584): | k'nym: Vy pak, kaj pravite, gdu ſim jeſt? Simon Peter je odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga |
| Biblia (1584): | je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi tebi povem: Ti ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred |
| Ferdinand (1884): | REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je |
| Biblia (1584): | govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD, Aku ſi |
| Biblia (1584): | inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je |
| Biblia (1584): | Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho |
| Biblia (1584): | ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou |
| Biblia (1584): | grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku bote med ſabo lubesen imeli. Rezhe k' njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni |
| Tine in Jerica (1852): | jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo |
| Rudninoslovje (1867): | i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje |
| Ferdinand (1884): | večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz |
| Ferdinand (1884): | konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Apoſtelni od Chriſtuſa sbeshymo, de savolo nasamire eniga zhloveka s' Petram Chriſtuſa sataymo, inu od naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pademo, de v tiſtimu na vmerjemo, temuzh de s'ſvetim Petram tiſtiga milu objokamo, spokorimo, mu per tebi supet v' gnado |
| Ferdinand (1884): | Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pershli v' en vert, katirimu je ime Gethsemani. Et aſſumit Petrum, & Jacobum, & Joannem, & cœpit pavere. Inu je h' ſebi vseu Petra |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu bo dobru sa nas vekumei. Et converſius Dominus reſpexit Petrum. Et recordatus eſt Petrus verbi Domini. Luc. 22. Inu ta |
| Biblia (1584): | On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bil, ti bo tudi pót do njega še kaj znana. « Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost |
| Fizika (1869): | ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe |
| Ferdinand (1884): | moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar |
| Od pluga do krone (1891): | se jima pridružita tudi Jurij in Micika. Razgovor pričnè stari Peterca z materjo, rekoč: «Lenka, ali si se tudi ti kvišku |
| Od pluga do krone (1891): | vsaj zdrav, takó je pa silen križ. » «Lenka,» vzpne se Peterca, «če me vse ne moti, moram ti res reči, da |
| Od pluga do krone (1891): | čist kakor kristal, kozarec, hleb domačega kruha in zopet odide. Peterca odmaší sodček in natoči poln bokal granatastordečega dolenjca, katerega je |
| Od pluga do krone (1891): | kaj si bodeš pa izgovorila za kót? » vpraša skoro nató Peterca. «Moj Bog kaj bi si izgovarjala. ' Moj kót je že |
| Od pluga do krone (1891): | ne osmodiva preveč. Ko se Jaka povrne s sodčkom, pravi Peterca: «Micika, saj imate kàj posode pri hiši, prinesi prinesi kak |
| Od pluga do krone (1891): | se mu je začudil in ga je silno zvedavo pogledal: «Peterca, kaj boš s tohkanj vinom? » «I kaj drugega, izpili ga |
| Od pluga do krone (1891): | sedela v hiši pri peči. «Hváljen,» zagodrnjá med durimi stari Peterca, čokast možiček, in prepusti kljuko Jaki, ki mu je takoj |
| Od pluga do krone (1891): | mizi, pred vsakega po jedne; jeden nož je dobil stari Peterca z opazko: «Oča, Vi, ki ste najstarejši, razrežite jih,» drugega |
| Od pluga do krone (1891): | tohkanj vinom? » «I kaj drugega, izpili ga bomo,» dejal je Peterca na kratko in odšel. Tudi Vehovčeva Micika je bila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice sin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp. Peterka pravijo, de že več let tako ravnajo in de jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa |
| Gozdovnik (1898): | Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v |
| Zoologija (1875): | trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene, Petershel, Pęſso, inu Retkov, v'debello, peſhnato, vender mozhno semlo ſejati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred al |
| Botanika (1875): | tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni |
| Botanika (1875): | se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj. |
| Kuharske Bukve (1799): | sa pomàkanje. 258. Vkuhani peterſhíl, ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi ſok ſkusi ruto; timzhaſi namozhi bęliga kruha v' jęſihi |
| Kuharske Bukve (1799): | je sa vſe shlaht meſenine dobra sa pomàkanje. 258. Vkuhani peterſhíl, ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi ſok ſkusi ruto |
| Kuharske Bukve (1799): | 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali sôſ. 258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali |
| Kuharske Bukve (1799): | koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov |
| Kuharske Bukve (1799): | daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z |
| Botanika (1875): | tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj. |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih |
| Kuharske Bukve (1799): | kruh, katiri je na maſli ozvert, v' ſklędo djati. 257. Peterſhìlova polivka, ali sôſ. Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig. 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali sôſ. 258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zeleno - kar je vse na rezance (nudelne) zrezano - materno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami, zeleno, materno dišico (timijanam), čebulo, lorberjevim perjem, nekterimi dišečimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čista; med tem pa duši (dinstaj) kopuna s špeham, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zêleno in jajčnicami (trifel) v vinu do mehkiga, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah |
| Sacrum promptuarium (1695): | je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | In tako so ravnali s tretjo, in peto steklenico. Iz pete steklenice so dajali po 5 kapljic dva-, tri- ali štirikrat |
| Rudninoslovje (1867): | stopinje železni žrebelj, četrte stopinje jeklena ost. Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá |
| Zoologija (1875): | s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema |
| Ta male katechismus (1768): | potem pokopan bil. Iſaj. 53. Matth. 27. Kaj pak ta pete: doli je shl pred pekl? Sapopade v' sebi skrivnust tega |
| Ta male katechismus (1768): | inu ura hla taistega prejeti, prositi po ſanikernem naſamuditi. TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mleko kakih 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Prejšni. Vitez prihiti. Karol. Kaj je? Vitez. Čez Marno |
| Divica Orleanska (1848): | nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj |
| Zoologija (1875): | drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta. |
| Zoologija (1875): | zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je |
| Ferdinand (1884): | je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za |
| Sacrum promptuarium (1695): | ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkusti je bila nje dusha |
| Oče naš (1854): | je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odperte za njo; In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim |
| Oče naš (1885): | je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se |
| Stric Tomaž (1853): | nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo pela. Ko vas dobro prebičajo in našeškajo, bote še mogli v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | povedal, ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune |
| Zlatorog (1886): | prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri |
| Zlata Vas (1848): | so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó iz pivnice |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je mogel. Jonata |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti |
| Sveti večer (1866): | kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni poprei h' pokuri sbudiu, koker de |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Svet, ſvet, ſvet, tak mormo mi Vſelei Bogu na zhast peiti, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške |
| Zlata Vas (1850): | mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili so, to |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je |
| Ferdinand (1884): | skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Maria Stuart (1861): | to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa |
| Ta male katechismus (1768): | uſſellej. Folk. Rezh Ave Maria s' serzam, 'nu s' ustmy, poj Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu tirja on mene jutri spet, inu toku pojutrejshnemu spet. Poj njemu, ali ſhviſhgaj: ponujaj njemu ſlate, ali krone, ſa use |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bo vzeta Ta prošnja gor v nebu. (dvakrat. ) Sanktus. 1. Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod, Z angeljci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo |
| Viljem Tell (1862): | zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu |
| Revček Andrejček (1891): | lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé |
| Revček Andrejček (1891): | odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti |
| Genovefa (1841): | ſo serna pobirali. „Glej,” je rekla, „ti ptizhki tako lépo pojejo. ” Fantizhek je od veſêlja poſkakoval. „Oj ljube, ljube, lépe ſtvarize |
| Genovefa (1841): | tako prijetno pôje? Navſakim drevéſzu in germizhu ſtotéri ſladkî glaſovi pojejo. Vidíti zhem vunder, kaj je tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih po zeli desheli: viſhji hvaliti jih ne moremo. Miſlimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glaſno vſak poſebej glaſi, ampak ſhe veliko prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spustiš, ne dobiš plačila; ako jih obderžiš, ti še več pojejo in še veči škodo boš imel. Ker si tedaj ni |
| Zlatorog (1886): | V valih grgrájo vrtínci glasnó, Pôjejo pesem otóžno, bridkó; S čelom razbitim vrh vodâ Pripláva mrtev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa |
| Deborah (1883): | sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v |
| Genovefa (1841): | ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in péti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſmerti reiſhi naſs, Nemu ſe vſa zhast nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista Peiſem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | hvale konza ni Ne na Neibi, ne na ſveiti. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. 2. Hvalen bodi ſaki zhaſs |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v slavo in čast kralja vseh kraljev, kakor mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je |
| Revček Andrejček (1891): | Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža |
| Gozdovnik (1898): | vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | serce bolí, kader toliko ptujiga blaga vidim in se lepih petic opomnim, ktere tukaj v resnici pod kapam ležé. Kadar so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravná, zdaj tega zdaj uniga zdravilstva se poprime — le zovoljo petic v taciga omahlovca naj nebeška strela trejši, ne de bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gre, ktere večidel le kmetje pokupijo, in za-nje svoje lepe petice potrosijo. Kakó bi ne bili sedajni časi slabeji od starih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čbelicam obilno medu in voska podari, za ktere čbelarji lepe petice vzamejo. Ajdova setev tudi kmetovavca pridnost uri in razodeva. Večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za kmeta,” ktere si zdej vsaki kmetovavec lahko za eno petico kupi, *) ne bom od tega tukej nadalje govoril, in samó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5. Ker je pa x/5 za 52 manjši |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razlika, t. j. 4/5 iskanega števila 52, potem je njega petina 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego njega 5kratnik |
| Zoologija (1875): | telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah |
| Zoologija (1875): | vzeti, da od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je torej ta razlika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | od leta 1860 . . . „ 82.25 „ „ „ 1860 petink. „ 83.— „ „ „ 1839 . . . „ 90.— „ „ „ 1839 petink. „ 100.— 4% narodni od leta 1854 „ 85.50 Dohodkine oblig. iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Deržavni zajemi z lotrijami Zajem od leta 1860 . . . „ 82.25 „ „ „ 1860 petink. „ 83.— „ „ „ 1839 . . . „ 90.— „ „ „ 1839 petink. „ 100.— 4% narodni od leta |
| Pozhétki gramatike (1811): | rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik |
| Pozhétki gramatike (1811): | bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud |
| Pozhétki gramatike (1811): | rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | obdani, pa tudi občudovani od radovednih Poljakov. Moja malenkost se petja ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa tudi preveč |
| Genovefa (1841): | pomozh dodéli, de vaji veſêlje ne premaga. Na méſti shaloſtniga pétja sapojimo veſélo: „Goſpod, mi Têbe hvalimo! ” Sakaj Genovefa shivi — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | versti pesem rodilo, kakor nam najstarij Juri Daržic izgled ljubavniga petja daje, v kteri versti se Zlataric jako izvišuje; ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nizkim produ Se vzdviguje cerkvica, Zraste v tempelj svet Gospódu, Petja poln groméčiga. Ki se v božjo čast izhaja , V hvalo |
| Blagomir puščavnik (1853): | vas pripravljeno. Pojte noter, da se odpočijete, in akoravno vašega petja preplačati ne morem, vam hočem vendar po domače postreči. ” Ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenski, isto tako zdravice i pesmi, ktere se zapoju. Brez petja ni slovenske svečanosti. Zdravice znaju najlepše Horvati i Serblji. Najlepše |
| Zoologija (1875): | dela, da so ptiči najglasnejše živali. Oni jedini imajo dar petja. Njihova kri ima 37 do 50° C. toplote, je toraj |
| Ferdinand (1884): | grof Alfonz podaril grad? Kaj tacega ste mu storili? Vašega petja in godbe vam ni tako drago plačal. Služili ste mu |
| Genovefa (1841): | obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga |
| Genovefa (1841): | rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male |
| Divica Orleanska (1848): | žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo in enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave |
| Viljem Tell (1862): | zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka |
| Ferdinand (1884): | učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó |
| Zoologija (1875): | lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci |
| Ferdinand (1884): | izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da |
| Ferdinand (1884): | zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se mu je v |
| Ferdinand (1884): | je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka, nego da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje |
| Sacrum promptuarium (1695): | veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham |
| Sacrum promptuarium (1695): | eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj |
| Sacrum promptuarium (1695): | to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je |
| Sacrum promptuarium (1695): | shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan |
| Sacrum promptuarium (1695): | volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne vé, de sim jez |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela bi iti domú. Ko je pa kraljica videla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje |
| Pozhétki gramatike (1811): | onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So tudi druge ſhtevilne imena, ktire imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od mlatve odrajtujejo; imenovani gosp.Philapisch pa Seidelnovo maſhino le sa petnajſti vagan od pridelka v najèm daje, kar je kmetovavzam prav |
| Zoologija (1875): | na stopalih delé se hrošči na pet podrazredov, namreč: a. Petočleni (Pentamera) na vseh nogah po pet členov. b. Raznočleni (Heteromera |
| Zoologija (1875): | dobro razlikujejo. Njihova velikost meri se po milimetrih (mm.). a. Petočleni; Pentamera. l. Pleme brzcev (Carabina). Brzci imajo nitkaste ali ščetinaste |
| Rudninoslovje (1867): | oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | viſho se tudi prasha: Kajſen Svetnik ima narvezh brad? S. Pętr. ima 3. eno svojo, inu dve nanjegoveh kluzhah. Latir is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zimpral, pokora osnanujemo, ali vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.) On shuga ludęm, de imajo od ſvojih hudoby |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel |
| Robinson mlajši (1849): | zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | dobrega mesa govejega, svinjskega in koštrunovega velja v Moskvi in Petrogradu 10 kopékov (64 kop. je toliko kot 60 kr. Srebra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | par sto členov je imelo s še manjšim podkomitetom v Petrogradu. Oficijalno to društvo ni bilo priznano, vlada ga je le |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod so razširjeni in kolikor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | kraje, kterega je pa komaj tretji del iz franklinške petrolejne. Petrolej pošilja se iz Amerike surov, to je, tak, kakoršen se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | kovačem prepuščati vsega. Petrolejna v Franklinu. Ker se današnji uan petrolej tako zeló razširja, da se že zeló nahaja na kmetih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | v Ameriki, kteri je nedavno vzbudil splošni obhod tega kraja. Petrolej ali kam no olje ni nova stvar, nahaja se skor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | odpeljale ste železnici atlantiška in velikozapadna blizo pol milijona sodov petroleja v dalnje kraje, kterega je pa komaj tretji del iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | dobro, da spregovorimo se neko besedico o njem. Najplodnejši izvirek petroleja je v Franklinu v Ameriki, kteri je nedavno vzbudil splošni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | stransko železnico nedavno naredili samo zavoljo tega obrtništva. Trštvo s petrolejem donaša veliko dobička, najmanj 25 odstotkov ali procentov. Da se |
| Trtna uš (1881): | vsled rigolanja vzrahljano zemljo med prekapanjem dobro polivamo z gnojnico, petrolejem, močno soljeno vodo, lugom, žajfnico, sploh z razjednimi tekočinami, to |
| Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati slabo čutili in njih bolezin je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada |
| Ferdinand (1884): | se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je storil, kar so mu mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne |
| Ferdinand (1884): | moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pregoſte vęje, letę od ſpodej gori prozh odshagat, ſhibe sa pevzat v' ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred mladim per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred al po novem Meſzi ſadíti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker ena sagojsda obresati, inu nar to raejn |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa ſhkodo terpi. V temu Meſzu je dobru vinske terte pevzat, kader sazhno ſe ſovſiti: pa ſe toku ſtri, ſe more |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10 al 12. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu bol polnu je blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al velkim Travnu 3. ali 4. dni po novim Meſzi pęvzati. Vſe ſorte shvadim Jajza sa valiti podloshiti. V ſtarim Meſzi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al zhreshlam ſtupati, toku jih pomori. Derves ne vezh preſajati, Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | simo. Mlade derveſsa s' vodo salivat na vezher, de ſe pevzerje ne dotekne. Od vinskih tert perje obirati, ſuſhiti, je sa |
| Zoologija (1875): | sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | s tako oliko, kakoršno imajo prav stari korporali pri vojacih, pevce vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da je pesmica pohujšljiva |
| Zoologija (1875): | svojim neugodno krokajočim glasom nemajo dosti pravice šteti biti med pevce, sposobni so pa posnemati človeški glas in izgovarjati besede. Večidel |
| Zoologija (1875): | ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | bilo treba dvoje kosov, „Domovini” in (Zajc-ev) „V boj. ” „Slavčevih” pevcev iz vse naše dežele je bilo 120. Težišče vse slavnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | l. nahajam jaz v tem, da zamorejo Slovenci toliko izurjenih pevcev skup spraviti (Lahi nimajo na kmetih skor nobenega) in drugič |
| Divica Orleanska (1848): | ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In |
| Zoologija (1875): | k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce |
| Zoologija (1875): | pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v |
| Zoologija (1875): | živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki |
| Zoologija (1875): | v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi se bili v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v narozhju kashe in oterpnjeno ſerzé déla, kako ſe nedolshni pevzi na naſhih vertih lové in ob, shivljenje ſpravljajo. — O de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miſli pa ljubi moj ſoſed, de ti bodo nedolshni vertni pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg ozhiſtili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések |
| Divica Orleanska (1848): | Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj |
| Divica Orleanska (1848): | preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si več let obeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero |
| Zoologija (1875): | potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné |
| Ferdinand (1884): | Peter z grofom ali Peter ni bil več stari, veseli pevec. Bil je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil |
| Ferdinand (1884): | pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da |
| Ferdinand (1884): | izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu odkritosrčno, v čem bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave |
| Zoologija (1875): | L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus). |
| Zoologija (1875): | so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za |
| Zoologija (1875): | in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | plesati. Temu pa ni hotel po njegovem brizganji plesati več pevovodja, in ker „beseda” se je hotela imeti, peti se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | hotela imeti, peti se je moralo, moral se je toraj pevovodja imeti, in dobil se je, kakor se je mogel ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano in občeslovansko čitavnico; pevska družba se tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pa vmeša človeška slabost, pohotnost, sebičnost, hinavščina, — od tega se pevska Vila stran obrne. Rekli smo, da so med pesmimi našega |
| Zoologija (1875): | ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | za kterega mislimo, da so ga Rojenice navdahnile s pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | glasovi v našem gledišči, in prvikrat, da se je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat (lani: šlo je za dobrotne namene) je |
| Botanika (1875): | pozneje z rujavim trosom napolnjena, raste pogostoma po pašnikih; veliki pezdek ali krvnica (Lycoperdon), ki za glavo velika zraste; gomoljika (Trüffel |
| Botanika (1875): | Izmed sem spadajočih strženatih gliv so imenitne: navadna pihalka ali pezdek (Bovista), jajčasta, bela, pozneje z rujavim trosom napolnjena, raste pogostoma |
| Zoologija (1875): | 133. Peteršilj 150. Peteršilj pasji 151. Petoprstnik 156. Petroselinum 150. Pezdek 114. Phalaris canariensis 122. Phaseolus 157. Philadelphus 161. Phleum pratense |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej gledej, de ſpraviſh pesdir is ozheſa tvojiga brata. Na veliki Prasnik S. Reshniga Teleſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti k'tvojimu bratu rezhi: puſti brat, de tebi ta pesdir s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in konoplá ſpod terlize vſtlati, poſebno pa po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi |
| Stelja in gnoj (1875): | 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. |
| Stelja in gnoj (1875): | Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. |
| Fizika (1869): | Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni |
| Fizika (1869): | 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje |
| Kemija (1869): | njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi |
| Kemija (1869): | jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma |
| Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo ne zmeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo ne zmeni, privrženci |
| Fizika (1869): | daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik |
| Zoologija (1875): | repu pa bel z valovitimi črnimi črticami. Tudi navadni fazan (Ph. colchicus), pod. 131. je Azijanec. Rjav je, zraven se pa |
| Zoologija (1875): | Druge bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus), kučmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S strahovitimi okli oboroženi mrož |
| Zoologija (1875): | doma. Zlati fazan (Phasianus pictus), pod. 130, in sreberni fazan (Ph. nycthemerus) vvedena sta iz Kine v Evropo, držé ju v |
| Zoologija (1875): | Druge bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus), kučmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S strahovitimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še ni, samo čeljusti nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem. |
| Fizika (1869): | Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus |
| Zoologija (1875): | L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor |
| Zoologija (1875): | v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša |
| Fizika (1869): | Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescen z svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa |