- naticella
Mineralogija in geognozija (1871): škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost
naticell natihem natihoma nationalbank natirlih natis natiskalnica natiskavec natiskovalec natiskovanje natisniti natisnjen natlačiti nato natočiti natora natoren natoroznanstvo natorstvo natovoriti natovorjen natresti natreti natrgati natrij natrijev natrium natrkan natrobiti natron natronglas natronov natrositi natur natura naturgeschichte naturgesetz naturkraft naturlehre natürlich naturoznanski naturwissenschaft na_tvoj natvora naučiti nauk naukaz Naum naunzne navada navaden navaditi navadno navajati navajen naval navalis navaliti navalivši navasti navdahniti navdajati navdan navdati navdihnjenje navdušen navdušeno navdušenost navdušenje navduševati navedba naveden na_vekomaj naveličati navenčno na_ves naveseliti navesti navezan navezniti navidez navidezen navidljivost navijati navim naviti navkreber navleči navod navodilo na_vogal navoziti navpičen navpičnica navpičnik navpično navpik navprek Navratil navratilov navreti navrtan navrtati navsezadnje navsezgodaj navspred navzad navzdol navzeti navzetnost navzgor navzkriž navzkrižen navzkriž_misel navzlic navznotraj navzoč navzočnost navzven nazadnje nazaj nazajdržanje nazaj_povrniti nazaj_vrniti Nazarečan nazarenski nazarenus Nazaret nazdravljati na_zemlja Nazidovec nazivati naznanilo naznaniti naznanivši naznanjati naznanje na_znanje naznanjen naznanjevati nazobčan nazoč nazor nazoren nazunaj nažeti nb. ne ne. neapeljski ne_bati ne_bati_se neben nebenaxe nebenmond nebenoder nebensonne nebes nebesa nebesen nebeski nebeščan nebeški nebina nebistven nebiten ne_biti nebnica nebo nebog nebozec nebrojen Nebukadnezar nec ne_cagati ne_cviblati neč. nečast nečastiti nečaščen nečeden nečimrn nečimrnost nečist nečisto nečistost nečloveški nečloveško nečto nečuten nedaleč
| Mineralogija in geognozija (1871): | škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv |
| Robinson mlajši (1849): | serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe |
| Viljem Tell (1862): | tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo |
| Gozdovnik (1898): | jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prid za-njo, ako si dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem |
| Pozhétki gramatike (1811): | flamme, plamén, enflamme, príſad, manne, mána, Jasques, Jaka Jakob; greffe, natiſ, pezhatt, je pousse, potiſkam, tiſhim; grace, miloſt, espace, proſtor, escadre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glav horvaſhkih in okrog 5o ſhtajerſkih. Sméſ. (Is deshele sa natiſ poſlano. ) (Hvala, komu hvala gre. ) Niſo ſame Kraſhovke, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to tudi naſhim naſlednikam sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | d. Tri delavze potrebuje, eden goni veliko koló, drugi sa natiſ perpravljene pole pipirja v njo vloshuje, tretji jih pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſnil — Goſp. Zh.. Vezhji del Njih prineſkov pride szhaſama v natiſ. — Goſp. Ivanu M. is Şhtajerja: Njih dela nam dopadejo. — Goſp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni kaj več od lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imena napovedati in plazhilo poſlati, de ſe bomo sanaprej pri natiſu po tem ravnati vedli. V liſtu Nr. 25 in 26 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi pri natiſu bukev; nar vezhi koriſt pa je ta, de tako v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtori ta nova maſhina v dvéh urah. Ona vſe per natiſu potrébne opravila ſama dela; tiſkarſko zhernilo ſi ſama pripravlja, zherke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo vſelej ta sadna. “ Urno, kaj je noviga? (Perva hitra natiſkavniza (Schnellpresse) v LjubIjani) je 26. Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo to tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi bravzi radi svedili, kje in kdaj ſo perve hitre natiſkavnize jeli napravljati, jim ob kratkim to le povémo: Némzam gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. Blasniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhloveſhka umetnoſt samore! Kar ſta samogla dva zhloveka s navadno natiſkavnizo zeli dan ſtoriti, tó ſtori ta nova maſhina v dvéh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is Ştutgarda ſta v Londonu, poglavitnimu meſtu Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | premenil v „pismo katoličana”, in v tej podobi so ga natisnili nekteri časniki. Najhuje govori škof v tem pismu zoper milošnjo |
| Oče naš (1885): | kakor da bi ga tukaj od besede do besede ne natisnili. Bratje! Ljubi, zvesti, stari tovariši! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkasa — in kaj je bolji, pozhaſno ali naglo obogatenje? ”bomo natiſnili, pred ko bo mogozhe. ˛Se perporozhimo sa prihodno — g. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) ˛Shéſto nedeljo. Per kmetiji potrebno orodje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bere v liſtu, kteriga je vzhrednik téh noviz prejel. Natiſnili ſmo ga, ker bi deshela sidanje pokasati iméla, od kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo ob ſvojim zhaſu s radoſtjo natiſnili in ſe jim sa prihodno perporozhimo. ―Goſp. K. proſimo kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koſtjak” sa Novize niſo. — Goſp. V. Dober ſvèt shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo ! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni dopadil nizh. Goſpod vrednik je zhes to prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga bodo vender saj večidel vsi brali, de bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proſili, de bi nam pripuſtil, jo tudi v naſhih Novizah natiſniti. Prav rad nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa-nje ogláſil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pevez goſpod Dr. Preſhérin ſpiſal in v létu 1836 dal natiſniti. Zhe je ravno prav veliko Şlavljanam snana, jih je vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takim niſmo sabraniti mogli, is Prema poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani v létu 1806 pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto, to je 1807 je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jesik govori. Niſmo pa hotli dosdaj nobeniga téh hvalnih piſm natiſniti, ker bi nam kdo lahko ſamolaſtno hvalo ozhital. Pred nekim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali. Zéna „Noviz“ oſtane per ſtarim, ako jim bodemo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam je shal. ― Goſp. Marouſhniku: S Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa — nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervim , kteri je bil v kratkim zhaſu she v drugizh natiſnjen. Kdo bi pevza ne hvalil, zhe bere le peſim od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gaje tudi prijatlam piſmenſtva osnanil, in pervi liſt she natiſnjen v róke podal: tóde kmalo potém ſe je sopet vojſka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile. Med temi na novo zbranimi, ki do zdej niso natisnjene, jih je devet po nar več pobožnih in sosebno mitologiških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo okoli 90, od kterih gotovo polovina nikdar poprej niso natisnjene bile. Med temi na novo zbranimi, ki do zdej niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvezdogleda veljala, kér so vse pratike za prihodno leto že natisnjene! Kmalo pa so drugi pratikarji zmoto Prajsa znajdili, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere so bile v pervimu in drugimu tečaju naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere so bile v pervimu in drugimu tečaju naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Parsko v natis (leta 1542). Preden so bile imenitne bukve natisnjene, pa zboli 70letni starček tako, da mesca maja 1543 sklene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Beatushöhle. ” Napevi k 50 šolskim pesmam, ktere so že tudi natisnjene, se ravno litografirajo. Sedaj pride: „Povestnica goriške nadškofije” v natis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perviga pol leta, in ktere bodo prihodno leto v novizah natiſnjene. Tudi bodemo takrat sagláven ali predimkov liſt (Titelblatt) in lep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vloshuje, tretji jih pa v enimu lipu na eni ſtrani natiſnjene, is nje prejemlje. — Kér bodo gotovo naſhi bravzi radi svedili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | za božjo službo namenjenim, ali sicer z djanjem , govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skoraj v vse evropejske jezike prestavljeno in že po večkrat natisnjeno. Saj pa tudi človek vse v njem najde, kar katoličane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | gosp. profesor Marn, da je to potem, ko je bilo natisnjeno ali še le bode v „Učit. Tovaršu”, v posebni knjižici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | riſanih kamnitih ploſh, to je 64, sa eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mogozhe natiſnila. — Goſp. Notarju: „Perporozhevanje zhebelarſtva” bode ob ſvojim zhaſu natiſnjeno. — Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite jo s takim veſéljem, s kakorſhnim Vam jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dájete. Če je dovelj te sare, naj se v kad natlači in osolí, in z vodo nalije, da se skisa in |
| Vetrogončič (1860): | muh svoje gospe. On se tedaj tudi uleže za brinje, natlači lulo in jo zapali. Kdo bravcov zdaj ne previdi, kako |
| Sosedov sin (1868): | al' svoje, Al' pa še oboje itd. Štefan navije uro, natlači pipo tobaka, zažge jo s trščico na leščerbi, ki nad |
| Sosedov sin (1868): | podpre, ogleduje muhe, ki po mizi plešejo, in počasno pipo natlači, potem tabak nažge in kacih pet krat iz ust puhne |
| Sosedov sin (1868): | tobaka iz žepa ter mu ga ponudi z voza: „ná, natlači! " Štefanu se malo čudno zdi, da je Smrekar denes tako |
| Marjetica (1877): | je danes posebno rahločutnega srca, Marjetico in si kar veselja natlači novo pipo. "Saj sem vesela, oče, prav vesela. In zakaj |
| Marjetica (1877): | priložnosti mu je pomolil svoj tobačni mehur in dejal: "Na, natlači eno ali pa dve! " In on kaj je hotel? Pokazati |
| Marjetica (1877): | Izgovorivši, poda Srakar raz zapečka svoj tobačni mehur, meneč: "Na, natlači zdaj eno luknjo mojega, ker uže vasuješ pri nas in |
| Luteranci (1883): | Le dobro se ogrej prijatelj in v črevlje ovsene slame natlači; kajti še nocój moraš v imenu naše stvari storiti dolg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima |
| Robinson mlajši (1849): | Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù |
| Tiun - Lin (1891): | Krmar krene nato proti Makau. Mračilo se je že, pa vender še ni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej |
| Blagomir puščavnik (1853): | pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci |
| Blagomir puščavnik (1853): | razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to |
| Gozdovnik (1898): | vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k |
| Gozdovnik (1898): | brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev |
| Gozdovnik (1898): | piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in |
| Biblia (1584): | Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes |
| Biblia (1584): | Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo |
| Biblia (1584): | Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu |
| Biblia (1584): | nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni |
| Ta male katechismus (1768): | trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezha sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so |
| Ferdinand (1884): | Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je vinu samu na sebi, ali is vodo ſmejshanu? tok natozhi vinu v' en glash is enem dolgem gerlam, koker so |
| Kuharske Bukve (1799): | rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize ali flaſhe, inu na ſonze poſtavi. Kader ſe |
| Luteranci (1883): | sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil za lov na luterance? " "Deset, milostljivi sodnik," odgovori boječe in |
| Gospod Janez (1884): | obeda. Vsi trije so seli k mizi in baron je natočil prišlecema do vrha vina v velika kozarca. »Dobro došli! « dejal |
| Testament (1887): | leta,« je ponavljal oni, držeč in tresoč njeno rjavo desnico. Natočil je polno kupo belega Štajerca in nazdravil Tomažu in hčerki |
| Dva adjunkta (1888): | do izhoda. Tudi klobuk je pomeknil pred sé in hitro natočil ostanek vina v kozarec; a izpiti ga ni mogel več |
| Od pluga do krone (1891): | ostati. Vrli naš Joca je bil tudi tej kmalu kos. Natočil mi je čašico pelinovega sokú, katerega sem moral izpiti v |
| Prve hiše (1896): | pri igri«, menil je nič kaj vesel Greben ter si natočil kozarec vina. »Okno odpri, če ne se bomo še zadušili |
| V krvi (1896): | so duškoma svoje kupice; urednik »Narodnega prijatelja« jih je zopet natočil, in znova je počilo nekaj buteljk, čakajočih v ledu svoje |
| Gojko Knafeljc (1899): | je odvedel po temnih stopnicah v hladno klet ter mu natočil »od zida«. Hlastno ga je zvrnil Gojko zaporedoma tri čase |
| Gojko Knafeljc (1899): | Gojko pozno iz »hotela«, je potegnil iz omare steklenico žganja, natočil ter zvrnil zaporedoma nekoliko čašic. Ves omamljen, a nekoliko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj pa je Elmov ogenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli |
| Gozdovnik (1898): | toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſi pod ribo djal, take ſtvari tudi po verh nję natręſi, pokri, puſti en zhaſ na sherjavzi duſhíti; potle en pitni |
| Kuharske Bukve (1799): | jih v' tanke podolgaſte ręsine, s' lemono obribaniga zukra, gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dopade; ljubi Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza |
| Genovefa (1841): | to ſo rudézhe jagode. ” Pozhepnila je in nekolíko naj lépſhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokuſi êno! ” ſantizhek jih |
| Genovefa (1841): | ſhe ſi jih natergaj, kolikor jih móreſh. ” Toliko ſi jih naterga, de jih s ſvôjima majhnima rokama ni mogel objeti. Genovefa |
| Pripovedke za mladino (1887): | zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako |
| Genovefa (1841): | ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel |
| Kemija (1869): | aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz krijolita, je |
| Kemija (1869): | Nasičen, gesattiget. Natrijum, Natrium, 406. Natriumoxyd, natrijumov okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron |
| Fizika (1869): | po kačje, Schlangenrohr; 117. Chemie, Kemija. Chlorcalcium, kalcijumov klorec. Chlornatrium, natrijumov klorec. Cifrenica, Zifferblatt. Cohäsion, zveznost. |
| Kemija (1869): | Natrijumov klorec (Klornatrijum), NaCl, je bolj znan pod svojim navadnim imenom |
| Kemija (1869): | kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Amonijakov gal. = NH3O.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Gliničini |
| Kemija (1869): | pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne |
| Kemija (1869): | dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se |
| Kemija (1869): | Nasičen, gesattiget. Natrijum, Natrium, 406. Natriumoxyd, natrijumov okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures |
| Astronomija (1869): | tacih tvarin, kakoršne nahajamo na zemlji, namreč sosebno kalium in natrium. 54 Pot, ktero preteče zemlja okrog solnca, je pakrog (elipsa |
| Tiun - Lin (1891): | v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika |
| Kemija (1869): | sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem |
| Kemija (1869): | dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela |
| Kemija (1869): | Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd |
| Kemija (1869): | Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht |
| Genovefa (1841): | jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki |
| Robinson mlajši (1849): | gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen |
| Fizika (1869): | Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne |
| Fizika (1869): | 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft |
| Pozhétki gramatike (1811): | ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo |
| Divica Orleanska (1848): | skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon (jo prime za rôko. ) Bi ne hotli Se spokoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar |
| Divica Orleanska (1848): | ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel |
| Ta male katechismus (1768): | Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | prisadno pljučnico kónj. Popisali smo v poslednjih listih lanjskih Novíc natoro in lastnosti kevžeha (Kehlsucht) pri konjih; povedali smo tudi, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro še ne poznamo popolnoma. Leta bolezin napravi v truplu po |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo |
| Fizika (1869): | 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila |
| Fizika (1869): | Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9. |
| Fizika (1869): | 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9. |
| Fizika (1869): | Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako |
| Fizika (1869): | natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti omedleva inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri barti natvoje Svetv oblihje padov jas se saklenam noter vro kri katero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi an |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | otroke, da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi nauče nemščine, kolikor je mogoče. ” To zopet ni res, ker z |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa, ki ga za otroke potrošim, da se kaj koristnega naučé, je glavnica, od katere v svojej starosti obresti pričakujem. „Kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim obljubil deklizi, ktera ſe nar hitrejſhi in nar lepſhi nauzhi preſti, ji zheſki kolovrat vſvojiti in druge v novizah po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne veljá: vſaka prediza ſe v enim dnevu tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih pa maIo obrajta in sapravlja ; Kar ſe pa fantizh nauzhí, To mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje |
| Zlata Vas (1848): | svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki |
| Robinson mlajši (1849): | po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | od Tomsa, ki se našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo |
| Zoologija (1875): | dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet |
| Zeleni listi (1896): | Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam |
| Gozdovnik (1898): | presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enim takim tovarſham, on te bó to hudu navuzhil, on bó tvoje ſerzę ſkasil, on te povlejzhe ſabo v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | On te bó s'ſvojim govorjenjam, inu s'ſvojim exempelnam navuzhil, tę nar bol ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati, tvoje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hvalen, o Goſpod inu mój Bóg, kateri ſi moje rokę navuzhil, kakú ſe imajo bojvati, inu moje perſte kaku ſe imajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijátela Mihaleka, ki dobro brati sna, naj tudi mene navuzhi. Navuzhil me je zherke isrèkati, ino jih slágati. Mali abezednik, v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek kakiga rokodelſtva navuzhil; pa kaj, de niſo imeli sazhém ga v' uk dati |
| Divica Orleanska (1848): | bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhy kaldove vofruvalli. Tu sem se jeſt od mojega Syna navuzhila, de so taiſti uſſellej zhaſty uredni, katiri so na Moyſesovi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pregajshlalà, inu opravlala? Hvali ſe Ię, de ſi tvojo hzhęr navuzhila, kakú ima ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lepú gori sredila, inu njo vſe lępe navuke tę vęre navuzhila. Kaku rad bi bil tudi jeſt tvoje navke ſliſhal, katęre |
| Zlata Vas (1848): | umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim |
| Robinson mlajši (1849): | pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu |
| Ta male katechismus (1768): | be se laglej nieh krivo viro k' pogublenju svojeh dush nauzhili; inu vi be othli v' dobremu ſanikerni ostati? sami sebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſamirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le samu v' eni zherki: druge v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih she sna brati, ki ſo ſe is molitevnih bukviz nauzhili; vemo, de je ſkorej ni hiſhe na kmetih, kjér nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſhe ne snajo, ſe bodo kmalo eden od drujiga nauzhili. Ob simſkim zhaſu, ali kadar ni kaj opraviti, naj berejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres de bi ſe savedili, kdaj ali kako ſo ſe nauzhili. In to toliko loshej, ker ſmo preprizhani, de ſe vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojiga neuſmiljenja, kteriga ſo ſe vezhdel she od ſvojih ſtarſhev nauzhili, in morebiti she v nar mlajſhih letih ſami s kebrovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres truda vſe ſlavjanſke, v tem pravopiſu piſane bukve brati nauzhili in bodo nam hvaleshni, de ſmo jim perloslmoſt dali, sopet |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se more kako pismo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta male Officium, Roſhenkranz, inu Litanie S. Joſhefa moliti se navuzhiti, skus tu njega proshno, pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati. Devet Shtukov. Katire je Benedict ta XIII. Rimski |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa taiſte, katiri ſe otte Krajnsku brati navuzhiti. ABCDEFGHIK LMNOPQRSTU VWXYJZ. abcdefghiklmnop qrstuvwxyjz. ABCDEFGHIKLMNO PQRSTUVWXYJZ. abcdefghiklmnopqr ſstuvwxyjz. ſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha beſede skladati, inu brati ſe navuzhiti. v' i mę ni Bo ga O zhe † ta, i |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | brati snati, aku ſe ozheſh tę bukve brati, inu saſtopit navuzhiti. O! je on sa vękal: tok ozhem tedaj seſs mogozhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal |
| Roza Jelodvorska (1855): | govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico |
| Čas je zlato (1864): | s kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj |
| Zoologija (1875): | je lovil in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska |
| Kuharske Bukve (1799): | Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' |
| Kuharske Bukve (1799): | 241. Rępo hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | 127. Navk, kako ſe potrebúje model inu poſoda sa Torte inu sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je |
| Zlata Vas (1848): | Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od ſvetiga Obhayla, od ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu na prizho sapovdi, inu poſtavo tega ſhivlenja, inu navuka dajav. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taki najdejo, katęri ſhe ne snajo tih pèrvih, ſhtukov kerſhanſkiga navuka, inu ſe ne ſramujejo ſamy ſposnati, de ſo letę rezhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ te nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo |
| Stric Tomaž (1853): | mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | so mi že toliko dobrih naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veči prid se bo pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! — Starši in drugi ljudje so mi že toliko dobrih naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je takih lakomnikov, inu vohernikov! Ali bódo ohy od letih navukov kaj omezheni? Obedèn: sató kęr ſi ne domiſlio, de my |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danàs perloshnoſt od neſręzhe tihiſtih ludy govoriti, katęri tih potrębnih navukov sa njih isvelizhanje ne snajo, tudi ne ſkerbę, de bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Luk. 18. Ti Jogri Chriſtuſovi, katęri po danaſhnim Evangęlji njegovih navukov niſo saſtopili, dadó meni danàs perloshnoſt od neſręzhe tihiſtih ludy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba |
| Fizika (1869): | Pod. 120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono |
| Zoologija (1875): | nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ne sme čez 200 milionov goldinarjev pomnožiti; 2) cesarski naukaz od 28. junija 1849, da se Dunajska banka ne sme |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga poglavarstva iz Kamnika od 29. aprila t. |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | njega. « »Govoril je kakor bi mu bil brat jednomàt,« pristavi Naum; vsi drugi pak so zaklicali zdravje vojvodi knezu Svetopolku, ki |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | z Morano ali po novi šegi kristijanski, kakor hočejo Slavomir, Naum, Ozor in drugi taki, ki so kristjanskemu bogovi posvečeni. Da |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | našega svetega otca in učitelja, Svetopolk nas reši! « obrne se Naum k drugim Slovenom, kar jih je bilo navzočnih. In dasiravno |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | morem mu odpustiti, bratu Svetopolku, Bog me pomiluj! « Pa tudi Naum, Metodov učenec, gledal je tako srdito izpod čela Zemižizna, da |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | po krivem obsojali našega svetega otca in učitelja Metoda! « zavpije Naum jezen Zemižiznu. »Ne tajim, bili smo tam, a zdaj sem |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | je vaš sveti učitelj na to. « »Metod! « vsklikneta Slavomir in Naum ob jednem. »Da, on je Svetopolku razjasnil, kje smo in |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | vérovati, ali óni, ki so okoli Slavomira, trdé takisto. Svečenik Naum pripoveda, da ga je pri Nemcih sam videl sedečega v |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | vzraste velik pomočnik in družabnik pri delu v vinogradu Gospodnjem. « Naum pak, učenec in pomočnik, pripognil je najprej glavo v potrjenje |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | da li ni kakova prevara. « »Tega ti ne umeješ«, odgovori Naum. »Mi ki poznamo umeteljnost pisanja, spoznamo ti to, kar je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva, je vunder res, de dostikrat živína od tega |
| Zlata Vas (1848): | so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli |
| Zlata Vas (1848): | pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha |
| Robinson mlajši (1849): | zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki |
| Zlata Vas (1848): | nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada le |
| Ta male katechismus (1768): | polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri |
| Ta male katechismus (1768): | morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna |
| Ta male katechismus (1768): | resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste |
| Zoologija (1875): | masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé |
| Zlata Vas (1848): | k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi. Zatorej še enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | današnji ne more in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri |
| Zoologija (1875): | lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi. |
| Ferdinand (1884): | ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi |
| Ta male katechismus (1768): | svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje |
| Ta male katechismus (1768): | kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma' |
| Zoologija (1875): | trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 |
| Oče naš (1885): | ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano |
| Kemija (1869): | Cena je ultramarinu tako padla, da se zdaj rabi, kakor najnavadniša barva za mazanje in izdelovanje tapet, dočim se je poprej |
| Zoologija (1875): | Pontia brassicae) in glogov belin (P. crataegi), zadnja dva sta najnavadniša in ob enem najškodljiviša metulja, prvi na kapusu in drugi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 fizike smo rekli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne |
| Čas je zlato (1864): | kdo ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po druzih pogodbah miru storili. Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 |
| Fizika (1869): | pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari |
| Zoologija (1875): | imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se |
| Zoologija (1875): | topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda |
| Zoologija (1875): | je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je |
| Fizika (1869): | za eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav |
| Zoologija (1875): | pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja |
| Rudninoslovje (1867): | Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5 |
| Rudninoslovje (1867): | črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale |
| Kemija (1869): | ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi |
| Fizika (1869): | se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor |
| Kemija (1869): | Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj |
| Rudninoslovje (1867): | Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej |
| Fizika (1869): | v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spodobno pokopano; opat Bertrand je imel černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | konca meseca svečana s „korespondenz-kartami” ali pa tudi že zdaj navadnimi nakazovavnimi pismi, če se pošlje, se vé, ob enem naročnina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | cerkvenega pokopa skoraj gotovo kak liberalni pisač v „Tagblattu” z navadnimi lažmí oglasil, zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je, de jo le tako postavi, de ga bravci |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja |
| Zoologija (1875): | sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne |
| Zlata Vas (1848): | le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s tem zadovoljen. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | hozhe perhitévati, sazhne per snanih rezhéh, ktirih ſe otrozi hitro navádio: is tih jim potlej kashe druge nesnane; in tako pridejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni |
| Tine in Jerica (1852): | otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še |
| Roza Jelodvorska (1855): | koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ampak tavshent drugih pregręh jih vy ſkusi vaſh malopriden exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu jih to drugu hudu, tó je: klętu, inu preklinuvanje navadite. Ali ne ſamu leto pregręho, ampak tavshent drugih pregręh jih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života |
| Rudninoslovje (1867): | bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino |
| Stelja in gnoj (1875): | 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. |
| Botanika (1875): | praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali proda |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90 %. Ako se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | v gledišče vabil, ima zdaj dolgo razpravo o njem in navaja vzroke, zakaj da se ga niso meščani udeležili (kajti tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Miklošičev stari slovar nič ne vé o obliki: možjani, nego navaja za novoslovensko poleg moždžani (kar utegne biti kje na Ogerskem |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in |
| Zoologija (1875): | živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v |
| Zoologija (1875): | priroda sama ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bog ve kako, po svetu godi. Verh tega pa še navajena nisim brez njega biti, ki mi je bil edina tolažba |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa po drugi poti domov. Le luč ugasni, vsaj sva navajena stopnic in kraja. " "Kam pa boš šel tako pozno v |
| Gozdovnik (1898): | opreznemu biti, in kaj lahko je bilo misliti, da sta navajena ustavljati se tudi precejšnji premoči brez strahu in trepeta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že |
| Astronomija (1869): | ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj |
| Gozdovnik (1898): | je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs Kriſtvs |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi bilo res, kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | žertev? Taka mati je bila pobožna Lucina — taka misel je navdajala njeno serce, ko je mežé pred sinom sedela in molila |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | raznih mislij. Kedo bi popisal Tonetova čutila, ki so ga navdajala, ko so ga logar in dva mlinska hlapca tirali v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je |
| Ferdinand (1884): | natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſo diſhavo po glavi. Diſhave lepi duh je vſo hiſho navdal. To je ſtorila is zhaſtí, hvaleshnoſti ino gorezhe ljubesni do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prid se bo pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na vſo mozh persadeval ſvoje ljudſtvo bogabojézhe ino ſrezhno ſtoriti. Navdáti je shelel Israelze ſ' poboshnimi obzhutljeji ino ſ' pravim ſvetim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal |
| Blagomir puščavnik (1853): | mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in iskren zagovornik vzajemnosti slovanske so |
| Revček Andrejček (1891): | Le zaupaj mi tako zvesto, kakor te jaz ljubim. Pavel (navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta |
| Divica Orleanska (1848): | prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moji hiši in draga mi tovaršica. ” Veselja poskoči Cecilija in navdušena objame Siro: „Dobro, izverstno! Kako srečna boš zdaj, ljuba Sira |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh straní. Konec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | upanje — in vendar je res, kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bral! Mati! polna je bila tvojih naukov, tvojih izgledov. Moja navdušenost bi me bila kmalo izdala; med govorom mi je ušla |
| Občno vzgojeslovje (1887): | afekti: neizmerno veselje, zamaknenje, zanos, gnjus (stud), strmenje, oduševljenje ali navdušenost, ganenje ali genotje, srd (nevolja, jad), sram, kes, srčnost, objest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | najslavnejših epizod carovanja Aleksandra I. — Prebivalci Petrograda so z nepopisljivim navdušenjem sprejeli svojega ljubljenega cara Osvoboditelja. Z ranega jutra so bili |
| Deborah (1883): | V kraljestvo staro izraelski rod? (Svitel dan svane. ) Ruben (svetim navdušenjem). |
| Lohengrin (1898): | ostro uprši na Lohengrina) Kralj, možje in žene. (v največjem navdušenju) Zbor žena. (Miroslav se zgrudi brez zavesti Ortrudi pred noge |
| Lohengrin (1898): | sebi te. (Hitro se vrne v komnato Ortruda v divjem navdušenju plane po koncu. ) Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | se narod k luči vodi, blaži, za resnico, pravico, krepost navdušuje. Kar se tiče pesmi ljubovnega zapopadka, to so neke vmes |
| Sveti večer (1866): | izgled dali, kako imamo za sirote skerbeti. Verlo delo druge navdušuje, kakor sveča druge zažiga. Pustite torej to reč. Kedar dela |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vrhunec svojega razvitka; mladenič začenja snovati vzvišene ideje in idejale, navdušuje se za velike in plemenite težnje. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek. |
| Astronomija (1869): | tukaj določimo najimenitnejše v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére. 16 Razkazek mér. V §. 7. fizikalnega oddelka smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | naprosi, pri ministerstvu notranjih oprav delati na to, da določbe navedene postave, katere že večidel v državah Evropejskih veljavo imajo, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski |
| Fizika (1869): | bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni tok. Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična |
| Fizika (1869): | tem tudi v njem vzbudil električni tok, kteri se imenuje navêdeni (indukovani) tok. To vzbujanje elektrike z navodom (z indukcijo) nas |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | credit« zaznamenovan. Najprej se zapišejo v dnevnik terjatve in dolgovi, navedeni v inventuri. V pojasnilo služi naj naslednji primer: |
| Trtna uš (1881): | Zraven navedenih zvrstij trtne uši zasledili so v Ameriki novo zvrst ali |
| Trtna uš (1881): | ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu prikazni, ki so podobne onim, katere |
| Kemija (1869): | II. Alkoholi in njihove prestvorine. Alkohole imenujemo v §. 142 navedeno vrsto sorodnih spojin, ktere se vse dajo zaznamovati s splošno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in obistje in pozná najtajniše misli predsednikove, živa priča je navedeno očitanje. Tega mu ne moremo bolje dokazati, nego s tem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stopiti noi skues teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI |
| Zlato pa sir (1860): | domišljij dajejo toliko podob, in po noči se oko ne naveliča gledati skalovja, ktero se mu je zdelo po dnevu toliko |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | kamenje za njimi in tudi kruhove drobtine; ko se tega naveliča, začne čoln zibati; to mu daje pravo veselje. Čoln se |
| Bore mladost (1862): | je zibala z ladjo vred pred očmi. Oko se komaj naveliča gledati, kako gore rastejo in padajo, kako se z oblaki |
| Dragojila (1864): | predmet, kterega njegove misli vare in predelavajo. Domišljija se ne naveliča, vsak trenutek novih podob vstvarjati, pa v otožnost ga vselej |
| Žalost in veselje (1870): | svojih tovaršev, fazana pa le ni mogel dobiti. Slednjič se naveliča preganjati ga ter se hoče verniti. Klicati jame tovarše, pa |
| Mahmud (1870): | šepeta z njim in poljublja ga, kedar se pa tega naveliča, prinese ga Mahmudu, kaže mu ga, nazadnje se sladko nasmeje |
| Ljubljanske slike (1879): | sprehajati in po gostilnicah ter kavarnah klatiti se vendar človek naveliča, če je še pri takih močeh, da vse to more |
| Šaljivi Slovenec (1884): | vsakokrat pravi kmet: »Višje, višje! « Naposled se kmet neplodnega ugajanja naveliča ter reče prav čemerno: »No, štruklji so, štruklji, te bova |
| Usoda ka-li (1895): | od nje; mož, kateremu se je udala, se je kmalu naveliča, in kaj ji ostane potem? Hčer, moža in spoštovanje ljudij |
| Zlato pa sir (1860): | Ko je druga ura tekla, sem se pa že verlo naveličal skalnega sedeža, in ker nisem od nikodar čul lajanja lovskih |
| Zlato pa sir (1860): | uznojil ali užejal; da bi se pa samo branja ne naveličal, ti ne morem obljubiti. — Hipoma te postavim na Grintoljico, planino |
| Nemški valpet (1867): | ker za zimo pride. Ko bi bila vedno le pomlad, naveličal bi se je človek. Naša vas je tlako in desetino |
| Luteranci (1883): | mu zaznamovali hrbtišče in kamor je priletela pest in batina. Naveličal se je napósled Knafelj nehvaležnega hoja. Globoko užaljen sklene za |
| Prvi sneg (1886): | je ustvarjen za svet in tudi Mirko se je napósled naveličal svojega samovánja. Ko se je nekega večera ob navadni uri |
| Sama svoja (1895): | Tako so živeli ločeni vsaki za-se. Profesor se je končno naveličal moledovati hčerko, in upajoč, da se sčasom nesloga poravna sama |
| Dušne borbe (1896): | ujemali s proračuni, in ker se je bil njegov oče naveličal dopolnjevati od svoje mesečne plače primanjkljaje, je romal k eskomptni |
| Stari dolg (1897): | dan ter pomnožil podedovano imovino. Letos pravi, da se je naveličal gospodarskega bremena, in oni dan je pri sodišču vse izročil |
| Slučaji usode (1897): | glas svoje nepozabne matere. In tega glasù ni se nikoli naveličal, in ta glas je odmeval v njegovi duši vedno tako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron Nalétel ſe je tih lępih punz tukej okoli vshę navelizhal; on bi ſe sdej rad lepu doma dershal; almeniſh, per |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidit? je na meni vèrſta ? — Si ſe gnadlive Goſpę vshę navelizhal ? Tonzhek. Oh , Neshka ! nikar me ne ſpomni; nję lepota je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je imęl en zhaſs s' njo opravit, pak ſe je navelizhal; sdej ji jeſt bol dopádem. Baron. (hitru) Bòl do — — (ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti praviſh, shéna ? Goſpa. Lubi moſh , vſakdánje lubęsni ſi ſe navelizhal ; ſaj dones boſh mogel ſposnati , de moja lubęsen pruti tebi |
| Zeleni listi (1896): | njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k |
| Arov in Zman (1850): | zdi, zakaj okoljšine so resnične; da so se Turki oblege naveličali, je bil ogotovo, ker je njih narava le za berzen |
| Jerica (1859): | voziti? Kako bi me pogledovali? Kako kmalo bi se me naveličali in se kesali, in kaj bi jaz reva na to |
| Žalost in veselje (1870): | po godu to človeško bivališče, ker so se že nekoliko naveličali dolzega potovanja vedno po gozdih, ter so že zeló želeli |
| Na Žerinjah (1876): | je uvel Gernau po tem, ko so se vsi uže naveličali občudovati krasno okolico, minola je hitro ura za uro. Baronica |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Nič drugega, nego da so se drugod ti gospodje že naveličali in hišne gospodarje že popolnoma obrali. Zvedeli so, da imamo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | tega vsem še posebej njih trud, ker so se nekteri naveličali ter hoteli oditi. Denar je metal med nje ter se |
| Grajski pisár (1889): | bilo mnogo drugače! Ženski z Visokega sta se pa vendar naveličali gledanja; posedli sta na konja in odjahali iz vasi. Vitez |
| Zmota in povrat (1892): | Ljudje, ki so se bili zbrali ter prišli po blagoslov, naveličali so se že, ko je preteklo kake tri četrti ure |
| Jarem pregrehe (1895): | so spoštovali njeno družino. Možje pri Krajcu so se že naveličali čakanja. Mladi ženin pravi Čadniku: »Oče, ali greva? Saj ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta druiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv Shegneise mene navsah krajah skves Boga † ozheta inv sina † noi S. † Dvha Amen |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pride 1313 in na Nemško 80 milijonov. Izmed najboljih okamnin navedemo: Debla preslic, Calamites cannaeformis, pod. 113; od praproti Sigillaria, pod. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jo že popisano v prvem delu mineralogije; toraj tù samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno, pristavši mu paragraf, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sebi kalijum, spada v red silikatov. Izmed druzih kalijevih soli navedemo: Solitar, ki kristalizuje v rombiških stebričkih, navadno pa ga najdemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leska. Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama |
| Astronomija (1869): | 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomehkuži. V šoli pa vidi, da je v mnogih rečeh navezan na lastno moč, katero mu je porabiti. S tem pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podpirati in voditi, nego človeka. Prav za prav je človek navezan na prirodno vzgojo. Da je vzgoja potrebna, to priznavajo vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade |
| Tine in Jerica (1852): | skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela |
| Astronomija (1869): | v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje |
| Astronomija (1869): | nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi |
| Astronomija (1869): | premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi |
| Gozdovnik (1898): | papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola |
| Ta male katechismus (1768): | so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ta pinja shene, ko ima zelo kolo, in ſe navíja, kaKor ura; pa tudi prav naglo in zhiſto ſe vmede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia |
| Fizika (1869): | okrog sebe vrtilna, je pa stvar tako-le: Ako se zmet navije, mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti zmeti |
| Fizika (1869): | 212 Ako se prav dolg, sè svilo opreden bakren drat navije na vreteno, in potem obvije z debelejim bakrenim dratom, skoz |
| Valenštajn (1866): | tebi je vedno bil? Krčmarica. Slepar! Kako me grdó je navil. Več nej ga. Obral me je, pa je utékel, Pustivši |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da naj se uči. Le čakaj, ti bom že uro navil, samo pred oči mi pridi! « »Prijatelj, pusti to; s tem |
| Divica Orleanska (1848): | rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam |
| Fizika (1869): | hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno |
| Deborah (1883): | ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in debel kos govejiga mesa dobro s popram potresi in navleci s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njih potegni in kolešček špeha za njo deni, potem jih navleci in pralno s putram polivaje speci. Zdej nekoliko ostrig, limonoviga |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo (boeuf royale. ) Vsami en koſ govejiga pratnatiga meſa, ga navlęzi to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | goveje meſo na hladno ſapo; potle ga tolzi v' mehko, navlezi ga ſpeham prav goſto. Potle s' moko potręſi, pezi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami en |
| Kuharske Bukve (1799): | 40. Divja raza s' polivko od ſardel. Divja raza ſe navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle |
| Kuharske Bukve (1799): | petelin v' polivki. Divji petelin oſkuben, oſnashen, inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji |
| Fizika (1869): | vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi je srokami utam dime ukupa sue kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. |
| Fizika (1869): | 136. Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa, Klappe. , navpičen. Luft, zrak. Luftbild, zračni prividek. Luftdicht, neprodušen. Luftdruck, zračni tlak |
| Fizika (1869): | 50.) na dve sili: na silo ac, ktera dela kakor navpičen tisek na AB, in na silo cb, ktera je umérjena |
| Rudninoslovje (1867): | pa vse gredo vštrit druge stranske osi, a konca zapirata navpična romboida e vštrit prve stranske osi. Dve i dve sokladni |
| Fizika (1869): | neposredno podpreti; ali podprto je vselej, dokler iz njega spuščena navpična črta gre notri podlage, s ktero se telo tál dotika |
| Rudninoslovje (1867): | omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z |
| Astronomija (1869): | leži v ravni tega papirja, obzor pa in polutnik in navpični krogi stojé iz te ravni, kar se pa v podobi |
| Astronomija (1869): | Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér. Verbindungslinie, zvezna črta, 244. Viertel (Mondes |
| Astronomija (1869): | geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. Navpik, (navpično), senkrecht, 233. Nebelfleck, meglénica, 320. |
| Rudninoslovje (1867): | ob stranéh 6 sokladnih navpičnih ploskev a, i 6 ravnih navpičnih robov, od zgoraj i od zdolaj je pa pokrita ali |
| Rudninoslovje (1867): | prizma (sl.36) (Gleichkantiges sechsseitiges Prisma) ima ob stranéh 6 sokladnih navpičnih ploskev a, i 6 ravnih navpičnih robov, od zgoraj i |
| Astronomija (1869): | Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne rabi nikoli v § |
| Astronomija (1869): | lahko umevno resnico pa porabimo sedaj ne le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav. |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 71 sta spet otopljena robova cc sl. 63 z navpičnima ploskvama vštrit prve stranske osi, zgoraj i zdolaj je pa |
| Rudninoslovje (1867): | bb i b'b' celi, robovi cc so pa otopljeni z navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno |
| Rudninoslovje (1867): | sta oba para robov otopljena, namreč robova bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi, robova cc pa z |
| Rudninoslovje (1867): | Sl. 67 kaže prizmo, kterej sta roba cc otopljena z navpičnima ploskvama s vštrit prve stranske osi; a pokrita je ta |
| Rudninoslovje (1867): | f iz sl. 63) , kterej sta robova cc otopljena z navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno |
| Rudninoslovje (1867): | stranske osi, i onda je na konceh pokrita z dvema navpičnima ploskvama d vštrit daljše stranske osi (sl 53). sl. 53. |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama r vštrit druge stranske osi, robova cc pa z navpičnima ploskvama l vštrit stranske osi. Pokrita je z negativno hemiortoti |
| Rudninoslovje (1867): | 66 so robovi cc sl. 63 — pločaste oblike— otopljeni s navpičnima ploskvama s vštrit prve stranske osi. sl. 66. sl. 67. |
| Rudninoslovje (1867): | 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je |
| Fizika (1869): | bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi pa |
| Astronomija (1869): | AB. Če raste zdaj kot A, mora tudi rasti ta navpičnica, ktero imenujemu tangento (dotičnico) kota A. Kakor se iz tega |
| Astronomija (1869): | bo), Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér. Verbindungslinie, zvezna črta, 244. Viertel |
| Astronomija (1869): | Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. Navpik, (navpično), senkrecht, 233. Nebelfleck, meglénica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja |
| Rudninoslovje (1867): | drugo na drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja |
| Fizika (1869): | ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki |
| Rudninoslovje (1867): | pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej |
| Rudninoslovje (1867): | pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno |
| Rudninoslovje (1867): | osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le |
| Fizika (1869): | med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker |
| Fizika (1869): | Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so vse osi različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popolnoma preudariti; ko sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se |
| Robinson mlajši (1849): | tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela |
| Čas je zlato (1864): | Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno |
| Oče naš (1885): | Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da |
| Zoologija (1875): | na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molézhi semljo preresujejo. De je pa ta brana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kterih je mogozhe, ſe „ſhe zlo v kréber in navsdol peljati. Na vſe kraje „nesmérjenih deshel ſo shelésne zéſte, po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa vlomil si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver |
| Zoologija (1875): | iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni |
| Grajski pisár (1889): | ali prav takrat je prihitela po stopnicah s prvega nadstropja nizdol mlada gosposka ženska. Bila je to, tako je mislil Jošt |
| Grajski pisár (1889): | položila grofica Suzana bele svoje prste. Lezel je po stopnicah nizdol, ali megla se je vlekla ž njim. V nji se |
| Na krivih potih (1893): | in zveneči glas, ki se kaj dobro zlaga z žuborenjem nizdol črez izprano kamenje hiteče vodice. »I, kje pa tiči danes |
| Pogreb na morju (1894): | jamboru je visel kos razcapanega švedskega prapora. Bil je obrnjen nizdol, kar pomenja mornarjem, da je dotična ladija v nevarnosti. Pozabil |
| Kemija (1869): | bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Fizika (1869): | ali kakor se reče, da je od nje odvisna njegova navzetnost za toploto. Učinki raznega goriva. Zdi se nam djanske vrednosti |
| Fizika (1869): | toplota. Wärme specifische, primerna toplota. Wärme strahlende, žareča toplota. Wärmecapacität, navzetnost za toplota. Warmeleiter, prevodnik toplote. Wärmestrahl, toplotni trak. Wärmetheorie, mechanische |
| Zoologija (1875): | Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa Pavliha bolj natanko v oči pogleda, vidi, de kerčmarica naskriž gleda; zato ji je rekel: „Kam pa glédate, žena; vi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zato ji je rekel: „Kam pa glédate, žena; vi pa naskriž gledate! ” „Oh, de bi te zlodi! ” ga ozmerja kerčmarica. „Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni kje kaj pomankljiviga; ne sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj prav ne gre. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je prav dobro sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko ne prime, ſe mora obteshiti |
| Zoologija (1875): | znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi |
| Na Žerinjah (1876): | v njem. " Družba je pozorna postala, in celo grofinja je navzlic migrêni vstala sè svojega sedeža. Voz, ki je bil v |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | Blätter″, kakor da bi on bil sedel risarju. Bil je navzlic uboštvu in dasi je mogel svoj kruh ves čas sam |
| Agitator (1885): | korakal gradu, tem počasneje je stopal. Ta mož je bil navzlic svojim tridesetim letom kakor dvajsetletni mladenič, ki se zarudi, ako |
| Vanda (1888): | so se stari prednjiki njeni z Nemškega preselili na Kranjsko. Navzlic temu zdaj ne bi marala, ko bi ji soprog bil |
| Vanda (1888): | o domačem njegovem razmérji. Poravnalo se je staro sovraštvo, ali navzlic vsem nezgodam se le ni kesala, da je drugemu dala |
| Kmetska smrt (1890): | se bodem ali pa bodem utonil! « dejal je časih, toda navzlic temu je vendar mirno in ravnodušno hodil čez brv ali |
| Iz sodnih aktov (1891): | sem moral večinoma svoj kruh s poučevanjem drugih glav. Toda navzlic temu, da so mi slabo plačevali pouk, prihranil sem vender |
| Na krivih potih (1893): | da se je pogumno borila zoper skušnjavo, in da je navzlic vsem zvijačam grajščakovim ohranila svojo dekliško čast. O da bi |
| Gospa s pristave (1894): | občevati z Milanom, drugič so jih zadrževali lastni opravki. A navzlic težavam so preiskovalni sodniki dognali, da se je umor zvršil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča |
| Kemija (1869): | razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte |
| Trtna uš (1881): | dolžni, kedar zapazijo znamenja, katera po znanih skušnjah kažejo na navzočnost trtne uši v njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku |
| Gozdovnik (1898): | Estevan de Arečiza za Kučilom, dasi je tolikanj potrebna naša navzočnost v taboru od divjakov obdanem? « »Hm. O tem imam tudi |
| Zoologija (1875): | tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v strast. A tacega poželenja ne vodi razumnost. Delovanje hotenja navzven se kaže v dejanji in v činu. Kjer ni tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na dušo, po drugi strani pa je orodje dušnemu delovanju navzven. Kolike važnosti je živčevje za razvitek psihične delavnosti in sposobnosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more |
| Zlata Vas (1848): | tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo |
| Zlata Vas (1848): | bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa tako |
| Stric Tomaž (1853): | v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel |
| Stric Tomaž (1853): | vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še |
| Stric Tomaž (1853): | somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati |
| Blagomir puščavnik (1853): | da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je šlo tudi po njegovi smerti vse narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse res ne bilo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni |
| Fizika (1869): | tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna |
| Botanika (1875): | se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku hotla, prozh s'tabo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi |
| Genovefa (1841): | njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto |
| Genovefa (1841): | O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara |
| Divica Orleanska (1848): | Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je čas; Naprej! ta glas po vsih krajih gré, Nazaj! pri nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se |
| Čas je zlato (1864): | bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka |
| Valenštajn (1866): | strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje |
| Ta male katechismus (1768): | dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy |
| Ta male katechismus (1768): | njegovi hishi kerstil, inu ſupet sam od sebe v' jezho naſaj se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | padejo, inu so ſhe skorej uſſo muzh ſgubili, k' sprebernenju naſaj se verniti, odunad pak je uſſa njeh nadluga, de so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se is rok aluzhal. Tvoj ſgovar, de nise |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enkrat is uſt ushla, v se namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | unete obras, al zhes en majhenu oppeshajo, inu se vernejo naſaj. Njeh nastanovitnoſt preobeme tu serze, inu kar so hvalle urednu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bosh slavnu premagal, inu koker en premaguvauz is wojvalisha naſaj se podal. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pak je zel sam v' vashi vasi; al vonder usem naſaj je. Al jeſt ſnam she vezh, ked krush- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | spred, inu ſad; al ſôb se ti skorej vezhdejl le naſaj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker ti pravesh: pruti tebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' Lotaryi. On grę zhern v' toplize; pride pak erdezh naſaj. En kuhan rak. Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle mene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni bel revn, inu slab moje dete |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe po eni drugi poti supet v' ſvojo deshello |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak pokoja nanajde, tok on prave: jeſt ſe ozhem ſupet nasajverniti v' mojo hiſho, od kod ſin jeſt vonkejſhov. Inu kader |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moshje Israelzi ino ví vſi Jerusalemſki prebivavzi, poſluſhajte me! Jesuſa Nazarezhana, kteriga ſte vidili zhuda ino snamnja delati, Jesuſa, kteriga ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſh, kar ſe je te dni v' njem sgodilo? Jesuſa Nazarezhana ſo krishali, ki ſmo upanje va-nj itoieli, ino danſ je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú iſhete shiviga per mertvih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh supet upraſhal: Koga vi iſhete? Ony ſo djali: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je odgovoruv: jeſt ſim vam povędal, de ſim jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym rekuv: koga vi iſhete? ony ſo njemu odgovorili: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je k' nym rekuv: jeſt ſim. Je pak ſtal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga krisha ràspęto podobo? Leta je ta podoba tigaiſtiga Jęsuſa Nazarenſkiga, katęriga niſo ſamy Judje, ampak tudi vy, satajili, inu isdali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tedej je tudi goriſhov Joshef is Galilęe, s'tega mejſta Nazareth v'Judęo v'Davidovu mejſtu, katirimu je imę Bethlehem: satu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu on je s' njima doliſhov , inu je perſhov v' Nazareth, inu je biu njima podloshen. Inu njegova Mate je uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda daperneſli, ſo ſe supet v' Galilęo v' ſvoje mejſtu Nazareth vernili. Tu Dete pak je raſlu, inu je mozhnu perhajalu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozha Bveg † sin Bveg † S. Duh Amen. O Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an Kral tah judov? inu potam se shebrajo S. Joaneass |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 17. Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej |
| Valenštajn (1866): | prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi skues ta obvaſtna Boga kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano |
| Viljem Tell (1862): | Nazidovec. Da, bratje smo po srcu in po krvi. Vsi (v |
| Gozdovnik (1898): | a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz |
| Zeleni listi (1896): | ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali |
| Stric Tomaž (1853): | ne odgovori; kar svoje pisma nezapečatene nazaj dobi, s kratkim naznanilom od sorodnika, da naj se nikar več na njo ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | toliko dolgo, da pride iz Jutrovega nek ptujec z veselim naznanilom. ” Naslednjo nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí kanton so 18. dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v Studenim za odbornike te poddružnice. Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga dopisnika kmetijske družbe za Idríjski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako se |
| Gozdovnik (1898): | pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Schafe. Pogovori vredništva. Gosp. Podgrivarskimu: Radi bi po Vaši prošnji naznanili kako s živino ravnati, kteri se je v kakošnim delu |
| Botanika (1875): | 5 Naj bo za zdaj dovolj, da smo v obče naznanili, v čem da se rastline razločujejo kakor posebne prirodnine od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne |
| Gozdovnik (1898): | uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zaredé v mnogoverstnih delih trupla; treba je tedaj, da nam naznanite, kje je bil kamen? — Dalje prosimo možé po deželi, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v Fr: Ker je treba o Vaši zadevi obširnišega odgovora, naznanite nam kmali, kako se ima adres napraviti, da Vam pride |
| Roza Jelodvorska (1855): | zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki |
| Astronomija (1869): | in PD' P' klónove kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno |
| Astronomija (1869): | odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preživel Oroncij v svetem življenji in pokori; potlej pa je naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zato so se začeli kujati. „Isonzo”, ki je poprej koncert naznanjal in meščane v gledišče vabil, ima zdaj dolgo razpravo o |
| Mahmud (1870): | veselja pijano in možnarji so po bližnjih holmcih občno veselje naznanjali s svojim pokom. Tudi kostanjeviški opat oče Atanazij pride zmagovalcem |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | deca in sivi starčki. Tamo so tožili svetniku svoje gorje, naznanjali mu svoje prošnje, žebrali njemu na čast svoje goreče molitve |
| Luteranci (1883): | zalezovali po svojih skrivnih poslancih bolj imenitne krivoverce ter jih naznanjali višjej duhovskej in deželskej gosposki, in pa da so ustanavljali |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | smo si drug druzemu dopisavali, nadaljujé dijaško prijateljstvo ter si naznanjali svoje ne ravno imenitne dogodke. Ni še minulo leto, ko |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vojakov se je večkrat pretrgala. Ako bi trobárji nam ne naznanjali v jednomér s svojim signalom, takozvanim »Kirchenruf« (počasi) prave poti |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | dôbi pogostoma potikal Omer-beg. Večkrat tudi so nam turški ovaduhi naznanjali slučajno stanišče Omer-begovo. Takrat smo se vedno požurili, kakor smo |
| Vaški pohajač (1893): | gore, jutranje nebo se je jasnilo in rmenilo, zvonovi so naznanjali mlado jutro. Takrat se pred Campljevo krčmo v Pusti Dragi |
| Gospa s pristave (1894): | ter pogledati, kaj dela njen Leopold. Tihi, globoki vzdihi so naznanjali, da trpi močno. Kancelar vstane in se pokloni; tudi vojvodinja |
| Gospa s pristave (1894): | na stolpu; dolgi, zategnjeni glasovi, razlegajoči se po gorskih vrhovih, naznanjali so nenavadne goste. Bilo je pozdravov brez konca, kakor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | da bi znal stan njegov postati nevaren. Dne 30. decembra naznanjalo se je še, da je veliko boljši; novega leta dan |
| Gozdovnik (1898): | Kratek, bliskovit pogled zadene govornika iz Črnotičevih oči, Antilopi naznanjalo, da ga je Črnotič razumel. Antilopa je hotel ko porok |
| Gozdovnik (1898): | krivi! « Dolgo trpeče tulenje, vzdigujoče se po obeh obrežjih, je naznanjalo, da so vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | quod Turcae jam sunt in procinctu progressus facturi. « (Dragi brate, naznanjam ti, da so Bosnjaci že pripravljeni prodreti. — Čudno je, da |
| Zvezdana (1883): | zagrené že prve ure. Torej ne čudite se, če vam naznanjam, da sem se namenil zopet oditi iz rojstnega kraja, kjer |
| Luteranci (1883): | ni drugače, da je dal dušek kamenu na prsih, menéč: "Naznanjam vam, prijatelji, da pokladam nocoj čast vašega načelnika, ktero ste |
| Roka in srce (1883): | pismo novega poroča! Raztrgala je zavitek ter čita: Draga Leonora! Naznanjam ti, da je moja Melita postala danes nevesta z marquisom |
| Šaljivi Slovenec (1884): | 14.) Ker zdaj po leti moj opravek, odmetavanje snega, zastane, naznanjam, da se bom do zime pečal z izdiranjem in zdravljenjem |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | ne imate za tako naivnega, da bi verjel tému izgovoru. Naznanjam Vam tedaj, da pride jutri sodnik sam, zaslišavat priče pod |
| Lepi Tonček (1895): | sam, ki je glasno zaklical: »Za danes smo končali pokoro. Naznanjam vam, da bo naš prihodnji shod v nedeljo na Cikavi |
| Stari dolg (1897): | prejel stari Prašnik to-le pismo: Ljubi oče! Potrtega srca Vam naznanjam, da smo včeraj zakopali mojo ljubljeno mater. Na smrtni postelji |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Blagorodni gospod! Jaz sem sel, poslan iz Šenčurja, in vam naznanjam, da se je sinoči podila velika turška jata nanagloma čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de pred sginejo in de osmina vezh ſape dobi. K. Nasnanje. Travne in vertne ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri navadni mlatvi. Zeſarſka grajſhina v Vösendorfu bliso Dunaja je nasnanje dala, de ſo pri pervi ſkuſhnji v letu 1839 s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe bodo kakſhne oſépenze na njih sapasili, naj od njih nasnanje dajo, sató, de ſe své, zhe ſo prave kosé ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga duha, inu mozhy. Namrezh ta beſeda tædere, stoshiti, ozhe nasnaine dati, koker debi ſe bilu naſhimu Odreſheniku stoshilu sa nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' ſmertjo rineina terdnu gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes teshave, zhes dauke, zhes novize, inu druge rezhy sadoſti nasnaine da, de ſo naſhe ſerze delezh od Boshje vole prozh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus leto ſvojo nar vezhi shaloſt nam je Syn Boshji nasnaine dau, de nikar od veſelia, nikar od pleſſa, inu skakeina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stermite clo do bel'ga dné, Kjer vsáka mermrajočí dalje gre. Naznanje. Unidan ſim nekaj čeških kolovratov iz Českiga dobil, ktere po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, od 1. Prosenca do 15. Svečana 1845 obertniskimu vodstvu naznanje dati: kaj de bo poslal in napovedati, kakosne visokosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati |
| Ta male katechismus (1768): | skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo |
| Ta male katechismus (1768): | Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš; scavnica gre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se najde pravi vzrok. Raztegnenja zvezkov sicer nobena oteklina ne naznanuje, vendar se na zvitem členu večja gorkota zapazi. Šantava noga |
| Fizika (1869): | in dežja. Ker pa tlakomér take premembe že mnogo poprej naznanuje, preden se pokažejo oblaki in dež, zato je on v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem |
| Zoologija (1875): | 2. Pleme pilašev (Serricornia) ima pilaste (kakor žaga nazobčane) tipalnice, ličinke živé v rastlinah in so škodljive. Pokalica (Elater |
| Zoologija (1875): | glavi imajo gosenice na obéh stranéh več pikčastih oči, močne nazobčane čeljusti, hranijo se skoro samimi rastlinskimi tvarinami in so jako |
| Kemija (1869): | Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno |
| In vendar —! (1878): | dotiko — da bi se takoj ne govorilo o ženitvi? ! Moje nazore o ženstvu poznaš in ni ti treba praviti, da nisem |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | tega izrednega moža, treba da se oziramo na njegove politične nazore in na zgodovinske razmere tedanje Italije. Še dandanes vidimo pri |
| Ljubljanske slike (1879): | o tem se pogovarja v družbi, in kmalo ima take nazore, toliko vé o človeškem življenji, da človek kar strmí, če |
| Milko Vogrin (1883): | v svojem obnašanji proti njemu kazala drugo mišljenje in plemenitejše nazore. Ko so se teden pozneje Konarski in dr. Vogrin zahvaljevali |
| Milko Vogrin (1883): | pa pečal z gospodarstvom. 'Zatorej itua pa tudi celo druge nazore o njem, kakor pa mi, ki se vedno z njim |
| Milko Vogrin (1883): | do njega, ali ker bi bila z njim gojila enake nazore, temveč iz malomarnosti, ktero je kazala pri njegovem besedovanji. Ni |
| Milko Vogrin (1883): | prijatelj, „imajo na Dunaji o Tebi in Tvojem delovanji krive nazore. Ali bogme, takih predsodkov je težko, včasih celó nemogoče do |
| Vanda (1888): | neke »stanovske« jeze, kadar je nje mož jel nove prevratne nazore razlagati nji, ki je bila tolikanj ponosna na nemško svojo |
| Strte peruti (1894): | katere smo ji morali pošiljati od vseh stranij. Vem, kakove nazore je imela Danica o učiteljskem stanu. Oduševljena je bila zanj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za duševni razvitek, ni treba dokazovati Koliko veljavo bi imeli nazori, izkušnje, ako bi na tem potu dobljene predstave ne ostajale |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora sam delovati ali trpeti; to pa storí, da se nazori, pridobljeni v domači hiši, pretvorijo v globoko ukoreninjene in s |
| Gozdovnik (1898): | Baraha, Oročej. Onima bodi naša nakana skrivna. Če odrinemo, preden nazori, smo drevi že v taborišču. « »Pred nočjo se nam Indijanov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v tej dobi zavisen pred vsem od pomnožitve in popolnosti nazorov; delovanje domišljije se pokazuje sosebno v igri. To vzgojno stopinjo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se ne nahaja v čutnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi bilo, ko bi hoteli gojenca vzgojiti v smislu krivih nazorov, kateri se nahajajo kot jednostranski izrastki na vsakem kulturnem stališči |
| Gozdovnik (1898): | so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in |
| Robinson mlajši (1849): | je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo |
| Robinson mlajši (1849): | se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | t. d. Tudi je vse sadje ali požlahnjeno ali pa nepožlahnjeno požlahnjeno. Požlahnjeno imenujemo tisto, ktero je svojo pervo divjo natoro |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje |
| Tiun - Lin (1891): | nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno |
| Zlata Vas (1848): | župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo |
| Zlata Vas (1848): | ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati |
| Viljem Tell (1862): | Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš |
| Zeleni listi (1896): | zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da |
| Gozdovnik (1898): | Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre |
| Gozdovnik (1898): | treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blu vshę dobru — al jeſt ſe bojim — Nęshka. Nizh ſe neboj. Matizheh je glava! le njega bogej. (vſi gredo. ) DRUGI AKT |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheku. ) Gviſhnu je ſmrękarzhina toshba. Matizh. (k' Nęshki. ) Nizh ſe neboj. Baron. (bere. ) ”Maria Smrekarza Beſchlüſ”ſerinn zu Schwammburg contra N. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Bratèz , ſej pak jutri supet pridemo — Ansh. Nizh naj ſe neboję; ſej jim bo vshę damu ſvetilu — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ) Jemenes ! posna me , — kaj bo ? Shternf. Nikar naj ſe neboje — mi bodo le tudi shenitnu piſmu gori poſtavili — s' Goſpod |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe naboymo, natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu hudobe, koker debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei shaluvati na neha naſh nar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi uſſi laſsji vaſhe glave ſo preshteti. Nekar ſe tedej nabojte. Vi ſte veliku vezh , koker veliku grabzov. Jeſt pak vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtrehah oſnanuvalu. Jeſt pak vam povęm mojim perjatlam: nekar ſe nabojte pred temiſtimi, katiri telu morę, inu po tem nimajo nezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je odgovóril, inu je djal: Goſpód, aku |
| Biblia (1584): | ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli |
| Biblia (1584): | kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu |
| Biblia (1584): | sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD |
| Biblia (1584): | kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti |
| Sacrum promptuarium (1695): | skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan |
| Sacrum promptuarium (1695): | po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe |
| Astronomija (1869): | razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega |
| Astronomija (1869): | da bodo enkrat sozvedja, ki so še sedaj na severnej nebnej polobli, na južnej in nasprotno. |
| Astronomija (1869): | važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika edini |
| Mineralogija in geognozija (1871): | plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer |
| Fizika (1869): | Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po tem, kaka in kolika |
| Fizika (1869): | 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo |
| Tine in Jerica (1852): | vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla |
| Robinson mlajši (1849): | bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | neisha venzhniga shiviga Boga nabes noi samle kateri je use stvaren inu stuerou kateri use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim oanbeshzhi ozha stvarnik nabes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena |
| Biblia (1584): | ſo hotéli od njega iméti, de bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite |
| Ta male katechismus (1768): | dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu |
| Roza Jelodvorska (1855): | in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | more vse? Vse to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj |
| Maria Stuart (1861): | ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive |
| Valenštajn (1866): | most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge |
| Genovefa (1841): | molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup |
| Divica Orleanska (1848): | rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nam jih pa pošilja, da bi nam z njimi v nebesa pomagal. |
| Revček Andrejček (1891): | Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom |
| Pozhétki gramatike (1811): | ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel |
| Genovefa (1841): | bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu, On more v'yze prit', No tamkei pleihan bit' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Od trupla bau lozhiti Temuzh hiteu veſeu h'Bogu v'Nebeſe priti Bog ga bo h'sebi vseu. 4. O JESUS |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | duhu mormo biti, Taku je JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pili. 4. Pusti ta ofer ô Gospod! h'Tebi v'Nebeſe priti, Inu pred vſim hudim pouſod Naſs obvarvane biti. Tvoju |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti On vſe svoje stvary, No na neha deliti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tisto vſelei, No kader pride ſmertni zhaſs, h Tebi v'Nebeſe vsemi naſs. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Debi svetu vſelei shiveli, Tak Bog ozhe , no sapovei, Sa Nebeſe mi skerb imeli O Bog ! h'temu nam gnado dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'britkusti Naſhe smerti gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti, Inu tamkei veſeliti Se per tebi vekumei. Ta shestnaista |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je zhlovek sa nas postou. 3. Diviza, kir je |
| Sacrum promptuarium (1695): | da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu potroshtaſh, inu naſhe duſhe v' Nebeſse vsameſh. Amen. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teshava; ampak prau moliti, tu je: miſli, inu ſerze v' Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat |
| Ta male katechismus (1768): | ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na veſt, ſe na gleda na duſho, ſena gleda na Nebeſſe, ſe na gleda na peku, ſe na gleda na Boga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga pravizhniga Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu, debi ti timu naſhimu nafletnimu, inu ſmerdlivimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Savpije en ſveti Prerok Jeremias cap. 2. Odrevenite zhes tu Nebeſſe, inu ſe sazhudite. Ali ſhe vezh ſe imamo mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu koker en nar shlahniſhi shaz Nebeſs, inu semle v' nebeſſe na preneſſete? Lnbesnive duſhe! kai pa mi delamo? kie roke |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snali prau shiveti, bomo tudi savupali ſrezhnu vmreti, inu v' Nebeſſe priti. Amen. De oratione Chriſti ad Patrem. Od Chriſtuſove molitve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | umerl, inu s'tabo, is MArio, inu Jeſusam se v'nebesah veselili na vezhne zhase. Amen. Tu, inu uſſe bodi k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke sem toiſto v' ſhivlenju toku lubila, inu v'taiſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah, koker ti modri tega svejta, katiri drugazhi ſhivę, koker se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Petra, inu Majdaleno sanezhuvalla nisem; kedu vę, aku tebi v'nebesah naprejnapojdejo? 3. Naspametnuje uſſe poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanovitnoſte. 2. Resnizhnu moj Syn! nobena tugent nabo v'nebesah kronana, koker ta, katira se le sama, koker se more |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njegov rejnik, inu preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh proshnah ſtury, inu pervoly. Lih tu so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koku pametnu se ti sturil, bosh ti ſhe nekedej v' nebesah videl. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' nebesah taiſtega videl, katire Buh tega myru. Moj Syn! Hodi ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | O moj Syn! aku be ti videl njegov sedesh v'nebesah. O aku be ti njega zhes tolkajn Angelzov v' vezhni |
| Ta male katechismus (1768): | Ni pak ſdej nobedn s' dusho, inu teleſſam ſhe v' nebeseh? Kristus, inu D. Maria njega Mate. |
| Ta male katechismus (1768): | katiri so v' gmajni teh svetnikov, tu je: svetniki v' nebeseh, dushe v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo |
| Ta male katechismus (1768): | ſhe s' tega svejta shli, inu se al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s' zhasam shelej kjekej prishli bodo, ſdej pak |
| Ta male katechismus (1768): | molitva? Sedem, inu so letèe: Ozhe nashi! katire se v' nebeseh; I. Posvetzhenu bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam tvoje |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj pomenejo te perve beſſede: Ozhe nash! kir se v' nebeseh? Te beſſede so en ſazhetek, ali kratke predgovor te molitve |
| Ta male katechismus (1768): | nekol nabodo Boga gledali. Kaj imajo pak svetniki v' nebeseh? Uſſe, karkol njeh serze, inu um poſhelleti more. V' komu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſagvishnu krono vezhne zhaſty prejel, katiro je Buh taistem v' nebeseh perpravel, katiri se bodo na ſemli koker gre, inu more |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega. Lubi moj Syn! to tugent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, v nebesih in na zemlji! « In ta Bog je, kteri te hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, v nebesih in na zemlji! « In ta |
| Blagomir puščavnik (1853): | očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu |
| Ferdinand (1884): | sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega |
| Oče naš (1885): | Oče naš, kteri si v nebesih! „Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ga † Du ha A men. Ozhe, naſh: kir ſi. v'ne bęſ ſeh. po ſvet zhe nu. bo di. tvo je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ga † Du ha A men. Ozhe naſh: kir ſi. v'ne bęſ ſeh. po ſvet zhe nu. bo di. tvo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino |
| Genovefa (1841): | kor angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér |
| Genovefa (1841): | nikoli kaj hudiga ne ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem |
| Genovefa (1841): | matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebęſsa vsel. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebèſa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebèſsa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to voliko gnado Boga smiſam hvaliti, de ga bo v'nebeſsah smiram molil. Şkus zelu lętu ima ta zhlovek v'tem |
| Biblia (1584): | nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi tebi povem: Ti ſi Peter, inu na |
| Biblia (1584): | Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA |
| Sacrum promptuarium (1695): | uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob |
| Sacrum promptuarium (1695): | daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri je v' Nebęſsih. 18. Inu jeſt tebi povęm, de ſi ti Pętèr, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam gnadlivu, de bomo tebe popounima hvalili, inu lubili v' Nebeſſah. Amen. De Chriſti Triſtitia. Od Chriſtuſove Shaloſti. Hymno dicto exierunt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti boſh imeu sa tvoju premagaine enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi moſhne, katire ſe napoſtarajo, en ſhaz, salogo, katiri v' nebeſſah napermanka: kamer ſe tat naperblisha, inu kjer mol naisjeda. Sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krayleltvu: ampak katiri ſtury volo mojga Ozheta , katiri je v'nebeſſah , taiſti pojde noter v' nebeſhku krayleſtvu. Na oſmo Nedelo po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Ta male katechismus (1768): | povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne |
| Divica Orleanska (1848): | možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj |
| Oče naš (1885): | poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče nebeški! daj mi mojo mater nazaj! “ In z |
| Genovefa (1841): | pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę. Matizh. Koliku je ura ? Gaſhper. Edenajſt bo ; (ględa pruti nebęſsam. ) Mejſsez ſhe ni gori. Budalo. Sh — ſhé ga ni. Matizh. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kry tezhi, Ivo jo duſho pojęmati. Ozhe, savupie on, pruti Nebęſsam, Ozhe, ali sabſtójn: leta beſsęda ne bó sdaj ſèrzá tiga |
| Astronomija (1869): | in za sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik |
| Astronomija (1869): | s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Astronomija (1869): | časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno |
| Sacrum promptuarium (1695): | JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje velzhe griesche noi shpot s' zhaſtio pokrije? o ti nabeshka Kraliza Deviza Marija, jas tabe prosim skues tvoje lubs dietze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda |
| Zlata Vas (1848): | kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe |
| Genovefa (1841): | beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi |
| Divica Orleanska (1848): | boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake |
| Maria Stuart (1861): | se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Davida, Turn Slonokoſteni. Hiſha slata, Skrina myru, inu ſprave , Urata nebeſhke, Sgudna daniza, Sdravje tih bolnikov, Perwejſhalſhe vſih greſhnikov, Troſhtarza vſih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | damo. Kokar si od vekumei, Tak ostanesh vekumei. 2. Tebi nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Oſem inu trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei ta kershanski vuk' S'tvojo gnado ti o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali kakú malu je takih, katéri bi to ſvetlóſt njih Nebęſhke otrózhnoſti snali obdershati? Kaku malu jih je, de bi rekli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | varuval, on vaſs je v'vaſhi mladoſti s'mlękam tę nebęſhke modróſti pital: inu potle od debelóſti tę semle, inu od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſi doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri ſe v' Chriſtuſu najdęjo, de ſe zelú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubil, ino ta neprijasnoſt uzhenzov mu ni bila vſhezh. Poln nebeſhke prijasnoſti poklizhe otroke k' ſebi, uzhenzam pa rezhe: „Puſtite otrozhizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Modri svésdoglédzi vezh del menijo in pravijo, de vſe te nebeſhke krogle niſo ſamo naſ rasveſeljevati vſtvarjene , ampak de v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor ſo vſe nebéſhke luzhi, kterih je bres ſhtevila, okrogle, tako je tudi luna |
| Sacrum promptuarium (1695): | per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne gnado da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov |
| Ta male katechismus (1768): | nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi |
| Tiun - Lin (1891): | S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano |
| Pastirski list (1852): | ležalo, ino govori kerstjanom: nasledujte me u kralestvo očeta mojega nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila |
| Pastirski list (1852): | kako skrivnost božjo, ktera je doveršena, da postanemo otroci očeta nebeskoga. Tak vendar je vuzem najvekši med svetki, skoz kterih lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste otroci nebeškiga Očeta (Mat. 5, 44. 45.)“ tako zvesto spolni, tega mora |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | jel ljudi učiti, jim praviti, kako morajo po volji Tvojiga nebeškiga Očeta živeti. — Ljudje pa Ti niso hotli verjeti, niso hotli |
| Roza Jelodvorska (1855): | postali ž njim v veličastnih nebesih vekomaj bivati. Glej! sin nebeškiga očeta je celo svojo sveto rešnjo kri za nas na |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | véste, de se moram z rečmi pečáti, ki so mojiga nebéškiga Očeta? Simeon, stebernik, je v svojim 14. letu ko pastir |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima |
| Genovefa (1841): | dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa |
| Biblia (1584): | nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado |
| Sacrum promptuarium (1695): | sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tudi jaz hočem biti in tako se zopet vidiva v nebeškem kraljestvu. (Hoče svojo roko iz Jankovih izleči. ) Janko (jo trdno |
| Gozdovnik (1898): | s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na nebeškem svodu. Slaba luč, skozi platno mrleča, je kazala, da vodja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi |
| Biblia (1584): | kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak |
| Ta male katechismus (1768): | te sprave? Ke je Kristus na S. Kriſhu sam Ozhetu nebeshkemu ſa nasheh grehov volo gorivofral, inu ke se tudi skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh, katire mene, inu uſſe Svetnike bres prenehanja nasituje v'nebeshkemu ſvelizhanju. En mahi, mu pametim uſhivaj ta svejt, de tebe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu ſe je tudi obernou Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na smiſlimo na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu govoriu: Pater, non ſicut ego volo, ſed ſicut tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo volo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vode obvary, inu vſim virnim kershenikam shivim , inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tam njegóvo ſmèrtno shaloſt vidili, inu njegovo ſèrzhno molitu k'nebęſhkimu Ozhętu saſliſhali. Na trętjo Nedęlo bómo my naſhiga Odreſhenika pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino poboshnoſtjo je Marija pazh v' tempelj boshji ſtopila, ino nebeſhkimu Ozhetu njegoviga edíniga ˛Sina v' narozhji srozhevala, to ſe ne |
| Genovefa (1841): | pomaga, de bi k njemu, k pravſmu in edinimu ozhétu nebéſhkimu ſrézhno priſhli in njegovo oblizhje glédali! Ne posabi tudi kake |
| Biblia (1584): | GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs |
| Sacrum promptuarium (1695): | djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishe S. S. S. troize sedei prosim jas oh moi nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen katierega ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je v' svoji snagi uſſellej gorijemallu, dokler sem bla k' nebeshki zhaſti goriuſeta. 2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus enu shaloſtnu premiſliluvaine smalan, inu naſhu ime v' ti Nebeshki vezhnoſti sapiſſanu biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'zele mozhy. 3. Ko bomo mogli vmreti , Dei ta Nebeshki kruh Tedei vreidnn prejeti, Tak se nabo naſh Duh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' jutru goriuſtanete. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpod Bog, Ozha nebeshki! ſkus JEsusa Chriſtuſa tvojga lubiga Synu Goſpuda naſhiga sa vſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' jutru goriuſtane. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpog Bog, Ozha nebeshki! ſkus JEsusa Chriſtuſa tvoiga lubiga Synu Goſpuda naſhiga sav vſe |
| Divica Orleanska (1848): | na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska |
| Divica Orleanska (1848): | ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu |
| Divica Orleanska (1848): | vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de imamo nebeški mir. 2. Lepo je, de imamo eno vero svojih očetov |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to? To je perva pésmica, ki se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno stanovitin ostati, in vedno boljši biti zamogel. — O Bog, nebeški Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo |
| Deborah (1883): | slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | jim je prineslo mir božji v hišo in pa blagoslov nebeški. |
| Revček Andrejček (1891): | 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ena ſveta molitov, kader ſe svezher ſpat grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta |
| Genovefa (1841): | dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa |
| Genovefa (1841): | ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh, kakor oni |
| Genovefa (1841): | in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do |
| Biblia (1584): | pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci |
| Sacrum promptuarium (1695): | od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni |
| Divica Orleanska (1848): | zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski |
| Valenštajn (1866): | poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſu perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi, v'katiri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kerſhanſki Poſluſhavzi! Kdó je nar vezh notrajnih ſladkóſt, nar vezh nebęſhkih tróſhtov, veſsela ſvętiga Duha, masila gnade boshje, inu zhe ſmęm |
| Tine in Jerica (1852): | Jožek. Ali bi ne smel tudi jaz enkrat z nebeškim očetam govoriti? Mati. Bi, še clo ga moraš jedi prositi |
| Maria Stuart (1861): | vzderžal ni, Z močjo je stopil skoz zaperte vrata, Z nebeškim veličastvom v ječi stal: Tak stopil k meni je nebeški |
| Maria Stuart (1861): | ji roko, dvigni jo iz reve! Ko angel obsijan z nebeškim svitom Prikaži se ji v grobu temne ječe. Burleigh. Kraljica |
| Sveti večer (1866): | Bodi-si da je podoben živali, vendar je bolj soroden angeljem nebeškim. Res je, da v joku na svet pride, da mora |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Molitev po sv. obhajilu: Premišljuj nekoliko časa ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero v njegovo pričujočnost. Zahvali ga za |
| Biblia (1584): | sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati |
| Biblia (1584): | mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem |
| Ta male katechismus (1768): | sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal |
| Ta male katechismus (1768): | sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri zdravji in dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem |
| Roza Jelodvorska (1855): | do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo |
| Maria Stuart (1861): | noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki |
| Ferdinand (1884): | ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih bo shelélo va-nj priti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs |
| Biblia (1584): | drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel |
| Biblia (1584): | vſe kar je imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s' |
| Biblia (1584): | Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te |
| Biblia (1584): | on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi |
| Biblia (1584): | Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en |
| Biblia (1584): | je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na |
| Biblia (1584): | njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela |
| Sacrum promptuarium (1695): | put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od |
| Astronomija (1869): | 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen krog ZH'Z'HZ, je ta krog meridijan |
| Astronomija (1869): | poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla. |
| Astronomija (1869): | DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste na oblinih |
| Astronomija (1869): | kterim kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat pridruži tudi |
| Astronomija (1869): | čez 24 ur na tem istem kraji zopet videli. Na nebeskem globusu je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se |
| Astronomija (1869): | bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in |
| Astronomija (1869): | širokost kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej obli. 42 Nebeski globus. Do sedaj smo popisali in omenili precej veliko število |
| Astronomija (1869): | črte na nebu, in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3, 4, 6 |
| Botanika (1875): | Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik |
| Občno vzgojeslovje (1887): | primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one |
| Botanika (1875): | slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bit' nehali. Mé vošmo skupam še vošit', Al konca bilo nebi; Naj torej h krajcu sam perstav' Kar kdo še voši |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne bil hraneval? Da je nikoli nisem dobil, zdaj tudi nebi imel tako spačenega otroka na glavi. Ne, ne! Bila je |
| Ta male katechismus (1768): | ali aku be eden menil, de je kersten, inu be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le eno minuto, kader be Buh tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam sheleu tiſtiga sa naſhu isvelizheine piti, sizer bi ga nabiu na ſebe vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazhudit, sakaj, aku bi nabiu Chriſtus tiga ſturiu: habitaſſet in infemo anima mea. Govory David |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie |
| Sacrum promptuarium (1695): | krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be bla jeſt uſſe shaze tega svejta imella, be vonder nabla nekol na taiſte moje serze natveſila. Uſſe polahkanje moje dushe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj on pomaga ſlo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko, inu imenitno hvallo ene boſhje porodnize imeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mizam sem billa jeſt reshena, kar be se jeſt nekol nabla vędela, ne fnalla od njega proſſiti. Jeſt sé naspomnem, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu. Jeſt be nabla Mate Syna Boſhjega poſtalla, aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ravnu ſatu sem jeſt zel malu naperjatlov imella, katiri be nabli mene mogli terpeti. Uſſi, katire sem ogovorila, so se toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash |
| Biblia (1584): | tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal |
| Ta male katechismus (1768): | svejtu uwejſhati, ſhvot kashtegati be blu mogozhe, ke b' hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu she ni nezh godilu (ſvunej greha) kar bo Bogu nablu dapadlu. Buh ima svoje zile inu konze , katire zhlovek naſapopade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete inu ves sese dan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham da knabo an zbovak vedou o |
| Ta male katechismus (1768): | ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj |
| Ta male katechismus (1768): | nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je |
| Biblia (1584): | na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah |
| Biblia (1584): | Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj |
| Biblia (1584): | napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar |
| Biblia (1584): | Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | menili de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhje gnade bel k'nuzu sturè, de tvoje pogublenje strashnu nabode. Is enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu krayleſtu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oppravel. Kar je tebi od Boga ſa plazhilu perpravlenu, se nabode tebi na vekumej oduſellu, de be se le ſa en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi pomaga, kader se v' premishluvanju goriderſhish. 2. Nobedn dan nabode tebi prov od rok shl, zhe nabosh svojem dellam |
| Kratkozhasne uganke (1788): | s' tabo na enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grehu umerjesh, vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſemkej tvojo roko, ter poloshi njo v'mojo ſtran, inu nabodi navirn, temuzh virn. Thomash je odgovoruv, inu k'nym djav |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al sakati bel vpehniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi |
| Ta male katechismus (1768): | Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash |
| Biblia (1584): | leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga |
| Biblia (1584): | Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Rajmno prov pridejo meni dobre poshte od mojega Gospoda! Jeſt nabom tebe ſapuſtila, al Hodi ſa mano. XLII. POSTAVA. S. Joſhefa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Letu ſim vam v' pripoviſtah govoruv. Pride pak ura, de nabom vezh s' vami v' pripoviſtah govoruv, temuzh ozhitnu vam bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſh ti meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napoloshim, inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet njegovi Jogri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pred uſſimi zhaſſami ſim jeſt ſtvarjena, inu da perhodne vezhnoſti nabom nehala biti, inu v' timu ſvetimu prebivalſhu ſim jeſt pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſmo mi videli. On pak je k' nym rekuv: aku nabom v'njegoveh rokah prewodenje teh sheblov viduv, inu aku mojega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vojla poſlati, de ſe boſte od njeh naſitili, inu vaſs nabom vezh v'saſramotenje teh Ajdov dav: pravi ta uſſigamogozhni Goſpud |
| Sacrum promptuarium (1695): | hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu: je JEsus k'ſvojem Jogram djav: enu majhenu, inu naboſte mene videli: inu supet enu majhenu , inu boſte mene videli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je tu, de on k'nam pravi: enu majhenu , inu naboſte mene videli: inu supet enu majhenu, inu boſte mene videli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | namorete, imate prov; al takeh, katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres |
| Biblia (1584): | nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa |
| Biblia (1584): | Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj |
| Sacrum promptuarium (1695): | nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator |
| Sacrum promptuarium (1695): | obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati |
| Sacrum promptuarium (1695): | vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker druji aboutni mienejo: ani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posrezhi, shvo noi so vse pramagali: pamerkei moi Kriſtian dakshlehtomi knabosh te boshje gnade sanvzov: vboshiei gnadi noi kdoromi sepamorash nanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Zoologija (1875): | nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. |
| Biblia (1584): | dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi |
| Biblia (1584): | vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim |
| Genovefa (1841): | tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi derv |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Astronomija (1869): | polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi |
| Pozhétki gramatike (1811): | gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga |
| Genovefa (1841): | dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni |
| Genovefa (1841): | sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako |
| Blagomir puščavnik (1853): | besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih |
| Biblia (1584): | pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha |
| Ta male katechismus (1768): | Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja |
| Ta male katechismus (1768): | Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho |
| Genovefa (1841): | vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper |
| Divica Orleanska (1848): | njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je |
| Biblia (1584): | vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj |
| Biblia (1584): | inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu |
| Biblia (1584): | Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de skus Boshio mozh Vſe stvarjenu na sveiti, Inu na Nebi de ta luzh, Kadira dan resſveiti, Svesde, luna, no vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nàr bólſhi, ta nar bogatiſhi Ozhe na semli inu na Nębi vaſs je sdajzi po vaſhim rojſtvi v' narozhje tę nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu |
| Ta male katechismus (1768): | temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo |
| Roza Jelodvorska (1855): | kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču |
| Valenštajn (1866): | vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo |
| Sveti večer (1866): | straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo |
| Astronomija (1869): | le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah |
| Deborah (1883): | v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je |
| Ferdinand (1884): | vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Is go di. ſe. tvo ja. vo la. koker, na. ne bu. to ku. na. Sem li. Daj. nam. dans. naſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Is go di. ſe. tvo ja vo la. koker. na. ne bu. to ku. na. Sem li. Daj. nam. dans. naſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3) Sgodi, ſe, tvo ja, vó la, ko kèr, na, né bú, tó kú, na sem li. 4) Daj, nam, danás |
| Robinson mlajši (1849): | „Kaj to le zdaj delajo moji nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal |
| Robinson mlajši (1849): | poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino |
| Robinson mlajši (1849): | toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga |
| Robinson mlajši (1849): | ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle |
| Blagomir puščavnik (1853): | le vam k dobremu. Pojdite tedaj skupno hočeva krasnega z nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju |
| Astronomija (1869): | kegljiščno oblo. Kdo si more misliti neskončni prostor svetá z nebrojnimi telesi, ki se v njem premikujejo! Vendar pa moremo primerjati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vjetim Judam dati slate ino ſreberne poſode, ktere je bil Nabuhodonosor is tempeljna poropal. Tako je priſhlo veliko ljudſtva nasaj na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovih grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi Judovſkimu kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' Judovſko kraljeſtvo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | piſmu na drugi poſtavi taku piſou: Qui peccatum non fecit, nec inventus eſt dolus in ore ejus. Katiri ni nihdar, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Eccleſiaſticus cap. 31. Beatus vir, qui poſt aurum non abjit, nec ſperavit in pecunia, &' theſauris. Isvelizhanje tiſti, katiri ſe ni sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ligamen, honeſtas. Ætas, affinis, ſi clandeſtinus, & impos. Raptave ſit mulier, nec parti reddita tutæ. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | erroribus hinc inde ſcatentes. Nec enim ſat temporis operi impendere, nec ſupremam eidem, ut in Bibliorum versione, limam adhibere licuit; ſed |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ut ingenue ſatear, fatis incultos, & typi erroribus hinc inde ſcatentes. Nec enim ſat temporis operi impendere, nec ſupremam eidem, ut in |
| Sacrum promptuarium (1695): | klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih |
| Lohengrin (1898): | v propast! Miroslav. Oj vi, ki ste pahnili me v nečast! Božji vam sod se je z lažjó prevaril, Zèl vas |
| Lohengrin (1898): | Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite me v službi vaši sveti, Odpadnike pahnite vse v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari |
| Divica Orleanska (1848): | več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | seno iz močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo |
| Tiun - Lin (1891): | so na nekakšnem odru kazale plesalke svoje več ali menj nečedno skakanje, ondu so razgrajali kačji zagovarjalci in glumači, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzu veſſellil, zhe sé le enkrat te naunzne sodbe, inu nezhemerne bojezhnoſte teh ludy premagal. Ta nar porednejshe strah notshe nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mar, koker ſa mene samo, inu ſa mojega Synu. Na nezhemerne, praſne re- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de bom Tvoje in Tvoje |
| Roza Jelodvorska (1855): | te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila |
| Tine in Jerica (1852): | bi ne bil otrok po te poti v napuh in nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne razvadi |
| Deborah (1883): | vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro delo storiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en lep obras, inu s' temiſtem se noter da nezhemernoſte shtemash: ti imash dobre, terdne mozhy, inu te gubish ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezh naposhlushaj, kar poshtenoſti shkoduva, kar k'nezhemernoſte sluſhe, kar zbaſt, inu reſglas svojega bliſhnega preterga. Na okusi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira nezh drugega naſhnelly, koker tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza teh ludy draſhete, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri |
| Rudninoslovje (1867): | na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nazhiſti, inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu koslov kry, inu ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. |
| Biblia (1584): | Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel |
| Biblia (1584): | tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu |
| Biblia (1584): | katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe |
| Biblia (1584): | nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu ſo djali |
| Biblia (1584): | uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria |
| Biblia (1584): | inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene, inu katiri s'mano skupnaſpraula , ta reſſiple. Kader ta nazhiſte duh is zhloveka vonkejgre , tok on ſuhe kraje obhodi, inn |
| Biblia (1584): | poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Kadar bó pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sebi v izrejo ali podučevanje zaupano osebo zapelje, da tako nečisto delo stori ali terpi, in sovodstvo, ako je bila po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter se plača za vsacih 100 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode cukra, nečiste teže 1336 kg, tare 73 kg, po 39 ter plačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobička ima na leto? 13. Neko blago ima 430 kg nečiste teže ter velja 480 gl.; tare je 30 kg, provizije |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50 gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj se vsak pred njim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. take, pri katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo |
| Ta male katechismus (1768): | 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snaſheine shely zhes nas goſpodarit, inu naſh kral biti; ta nazhiſtoſt pravi: jes bom per vas kraluvala. His ego non ſerviam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? na sapelale. Nazhiſtoſt, preſhiſhtvu, vbijeine, vſtreleine, prebodeine, shkodlivi, inu kervavi shudi, nasveſlu zhesdavaine |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jesa tega zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli uſſo nazhiſtoſt, inu obilnoſt te hudobie, inu usemite gori to noter v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsętnoſt, jęso, lakomnoſt, nezhiſtoſt, katęre zhes mene goſpodario, inu vſmili ſe zhes mene, o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' ptujim blagam. Zhe je bogat, je on vùſs v'nezhiſtoſt pogrésen, on hódi od jutra do vezhera okroóg, inu ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomnik, ne en sapravleniz; mene ne lomi ne jesa, ne nézhiſtoſt, ne névoſhlivoſt. Zhe ſim na tę malopridne ludy hud, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h'tatvini, h' kupleinu vkradenih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poprej praveli, inu prizhuvalli. Sakaj Bog naſs ni poklizav k'nazhiſtoſti , ampak k'ſvetuſti v'Chriſtuſu JEsuſu naſhimu Goſpudu. Evangelium S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekar v'poshreſhnoſti, inu pyanoſti, nekar v'poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite Goſpuda JESUSA Chriſtuſa |
| Zlata Vas (1848): | vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shivel. 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shivel. 5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe |
| Zvestoba do smrti (1851): | In vendar ne najde druge rešitve za svojo milinko, kakor nečloveško smert. Torej sklene, da jej hoče sam merzlo jeklo u |
| Krivica za krivico (1859): | v družbi sirovih ljudi, in kterega serce je terdo, dostikrat nečloveško ravnanje zaterlo. Po posebnih naključbah je bil pa vendar v |
| Dragojila (1864): | kristjanov bode deležen, kteri po severni Afriki neusmiljenim Mohamedovim vernim nečloveško tlako delajo. Še hujše ga peče misel, do tjekaj prišedšemu |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | stavi! Njegova hudodelstva, npr. grozno klanje sinigalsko (l. 1502) in nečloveško ravnanje z namestnikom Ramirom d'Orco omenjevaje nikakor ne graja teh |
| Križ na poti (1891): | bi mu jo ovrgel, kaj li jaz! « »Ali to je nečloveško! Saj se mu niste prodali z dušo in telesom! « »Nevesta |
| Pogreb na morju (1894): | morske pene črez krov ter močile mornarje, ki so z nečloveško močjo porijali razpeta jadra ter jih pritrjevali k jamboru, da |
| Bore mladost (1862): | krotke, mile matere. Z zaničevanjem in strupenimi besedami jo je nečloveško pokopal v prezgodnjo jamo. In ti si, kakoršen je bil |
| Bore mladost (1862): | možema: „Potepena človeka! kdo vaju je podkupil, da me tako nečloveško dražita; poberita se iz mojega grada, daleč proč, da ne |
| Žalost in veselje (1870): | mravljišče, da je žalostno poginil, mojega najstaršega sina sta razmesarila nečloveško ter ga pustila na pekočem solncu velike muke terpeti. Vedno |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | za rubljenje kakega reveža. Ker je tako neusmiljeno, večkrat prav nečloveško ravnala s svojimi dolžniki, bi človek mislil, da je le |
| 4000 (1891): | pa so zakrivili ti vpreženci, da se morajo péhati takó nečloveško? « »Veliki hudodelci so! « mi odgovori profesor važno. »Zgolj zločinci so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | V kazinah, čitavnicah, glediših, v besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej domačej deželi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bi se spotikali i govoreč zapletali boječi se, da morebiti nečto prav ne rečemo. V pismu se mora pisati pravilno i |
| Divica Orleanska (1848): | Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je |
| Gozdovnik (1898): | Poprej je moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam |
| Robinson mlajši (1849): | eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi |
| Oče naš (1854): | in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vaša pratika v naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno |