Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: zastarele besede, Stran 18

▶ špiža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

jed; [sskj]

špiža

ſhpisha

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Tellu je Kruh te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje ſhpisha, reja, jenu shjulenje naſhe Duſhe, jenu je blu gorpoſtaulenu- Pr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jed ne diſhi. Gnoj je semlji in ſadu jed ali ſhpisha. V jeſeni pomladanſki ſetvi gnojiti, bi bilo ravno to , kakor

špižam
- ſpisham
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo,

špiže

shpishe
Sacrum promptuarium (1695): k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal

ſpishe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en

špiži
- ſpishi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more

špižo

shpisho

Branja, inu evangeliumi (1777):	je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi nym shpisho dav ob ſvojmu zhaſſu? bloger temuiſtimu hlapzu, katiriga, kader njegov
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tukei pa na belo visho Na Oltarju ſe sa shpisho Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	de on neh lubi prau, Se je nem sam sa shpisho dau. 4. Nega beſeda spremeni Ta Kruh v'telu, sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	4. Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu, Sa shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhastit shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ti , Terde serze omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dau. 4. Nega beſeda spremeni Ta Kruh v'telu, sa shpisho, Vinu v'to kry, vezh vinu ni Na zhudu pouno

ſhpisho
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku

▶ špižati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

hraniti; nemško-slovenski slovar

špiža
- ſpisha
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,

špižaj

shpishei

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu

špižal

shpishou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s'tvojo ſveto Reſhno Kriujo napoyu, ſi nega s
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebe pred to sadno vezhirjo s' ſvoim ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih

špižaš
- shpiſhash
  Ta male katechismus (1768): te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu

▶ špogljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

uporaben; kontekst

špogljivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré

▶ špot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramota; Pohlin, nemško-slovenski slovar

špot
- shpot
  Sacrum promptuarium (1695): netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti
- ſhpot
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt
špota
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po

špotom

shpotam

Sacrum promptuarium (1695):	de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu

ſhpotam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma

špotu

shpotu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is niſhemi koker ti, nekar naskushej, ſakaj ti bosh v'shpotu obſtal. Flisej se uſſe, katire v'ardrii videsh, v' myru
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	talenti, inu leſtnuſte naſvelizajo, ampak ferdamajo, aku se taiſti k'shpotu tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vola shpota tiga krisha, katiri je tiſti zhaſs taku v' shpotu biu, koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo

ſhpotu

Branja, inu evangeliumi (1777):	bi bil te mertve pokopuval. Mi ſmo naſhim ſoſedam k' ſhpotu poſtali; inu leti, katiri ſo okuli naſs, ſo zhes naſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prave vęre imęli, ony ſo mogli modriane tih nevęrnikov k'ſhpotu ſturiti, katęri ſo ſe sa vuzhenike inu Goſpóde zęliga ſvęjta

▶ špotljivo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

sramotno; Pohlin, nemško-slovenski slovar

špotljivo

shpotlivu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhy ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali, inu taku grosovitnu s peſtmi

▶ špotljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

sramota; nemško-slovenski slovar

špotljivost

shpotlivoſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti poterpeshlivi Jesvs Kriſtvs ti sin shiviga boga kai saso shpotlivoſt si ti same praterpov oh odpvſti mena teſte grieshe katere
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv

▶ špricalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

brizgalka; kontekst

špricalnice
- ſhprizovnize
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo

▶ šprih samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

drob; kontekst

šprihov
Robinson mlajši (1849): žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove

▶ šraj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vpitje; nemško-slovenski slovar

šraj
- shraj
  Sacrum promptuarium (1695): blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre

▶ šrajati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vpiti; nemško-slovenski slovar

šrajal
- ſhraial
  Sacrum promptuarium (1695): ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar
šrajati
- shraiat
  Sacrum promptuarium (1695): sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel

▶ šriban pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pisan; nemško-slovenski slovar

šriban
- shriban
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI

šribane

shribane

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah

▶ šribar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pisar; [sskj]

šribar

shribar

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	koker de bi ga komarji pikali — Jak. Ha — ha— inu Shribar? Ansh. Sedy na enim kameni, koker de bi pervęsan bil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	duli ne ſrezha. — Jak. ( Stole okoli mise pojlavla ) Tukej bo Shribar ſedel, — tukej jeſt, — tukej Anshe — tukej Mizka; — Ni prov, Mizka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo gori poſtavijo — Ansh. Inu le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ansh. Sa Norza vam ne bomo! oblubem, de ne! Goſpod Shribar, ony naj piſhejo, al bodo kopáni — Glash. Kaj jeſt kopan

šribarji
- shribarji
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader

▶ šribati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pisati; nemško-slovenski slovar

šribaj

shribei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON

shriebei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo? shriebei le te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gaklor videti inu storiti jemu da bo mogov sad perneſti shriebei ti to ſgvro na siemlo taku se

▶ štacjon samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

postaja; kontekst, SSKJ

štacjon

štacion

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske

▶ Štajer samostalnik, lastno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

štajerska; kontekst

Štajera
- Štajara
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta

Štajerja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih Janez Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz Stierl iz Štajerja v gornim Estrajhu v razstavo poslali, so sodnji možje prav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Herberta na Koroškim. 7. Gosp. Jos. Miterju (starejšimu), nožarju iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ljubljani, za svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner, pilar iz Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lastniku kamnotiskarije v Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v

Štajerju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je kdo moje svetovanje prijel. Ivan M. v malim Štajerju. Slovstvo. (Kolo). Vsaki domorodec z veseljem gleda, kako se duh

Štajeru

Štajaru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini

Štajeru

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno

▶ štalt samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

podoba; Pohlin To malo besedišče

štalt
- ſhtalt
  Biblia (1584): sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa

štalti

ſhtalti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſhiga telęſsa ględate, vaſho duſho pak v' tej nar gèrſhi ſhtalti puſtité, inu ne pomiſlite, de je ona ſtraſhnejſhi, kakôr ti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	liga ſvęjta v'ſhtalti eniga kriviga ali satosheniga napręj poſtavlen: drugizh, kęr bó on

štaltjo

shtavtjo

Ta male katechismus (1768):	kjer on nam rad da: * svojo kry, inu meſſú pod shtavtjo Kruha. O bodi itdr. XII. Vsem mashnekam tudi Buh dal
Ta male katechismus (1768):	se resnizhnu pod shtavtjo tega Kruha, inu vina koker prave Buh, inu zhlovek is
Ta male katechismus (1768):	inu v' vinu: duh, farba itdr. Je zele Kristus pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha? Zel, po boſhji, inu zhloveshki naturi

▶ štant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

v najem; [sskj]

štant

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prišle nektere začasne postave, kako se imajo lovi v najém (štant) dati, namreč najemšina mora nar manj 6 let terpeti; vsak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	zalagati, ako bi se vžitek perja vsako leto v najem (štant) dajal. Zdaj pa prevdarite, ljubi rojaki, ali ni ta moj

▶ štata samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

navada; Pleteršnik

štato
Kmetijske in rokodelske novice (1846): slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo

▶ štavta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

podoba; splet

štavto
- ſhtautio
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo

▶ štempelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolek; [sskj]

štempljev

ſhtempeljnov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zeſar vladar zeliga zeſarſtva poſtal. „ 4 „ je priſhel vkas novih ſhtempeljnov na dan. „ 3 „ ſe je kmetijſka drushba na Hrovaſhkim sazhela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga

▶ štepih samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodnjak; [sskj]

štepih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se

štepiha

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim ni dala pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati

štepihih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar
štepihu
- štepihi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): on za njim pade. Huda sapa, ki se je v štepihi

▶ štepihar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vodnjakar; kontekst, SSKJ

štepihar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze

▶ šterka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

škrob; Pohlin To malo besedišče

šterka
Kmetijske in rokodelske novice (1848): takóle: vzêmi žganja in vode toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in

šterke

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in krede. — Drugo lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih

▶ šterkovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mlečnozobec; kontekst

šterkovcem
- šterkovcam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica

▶ štetev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štetje; [sskj]

štetvi
- shtetvi
  Branja, inu evangeliumi (1777): MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je

▶ števenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

število; Pleteršnik

števenja

shteveina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dau, ta dar te zhudesha delat nemu dodeliu, inu bres shteveina veliku drugih dobrot skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar nuzneſhi, inu nar bulſhi. Ta zhloveshki spomin je bres shteveina veliku sgreſhitnoſti,

števenju

shteveinu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mogu. Kyr pa ta shaloſt zhes grehe more po timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa bi bilu, ko bi tudi mi bly v'timu shteveinu letih ſlepih judou, kyr v' drugih ludy ozheſsu to troho

▶ število-skriven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nanašajoč se na skrivna števila; kontekst

število-skrivnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči

▶ štibelec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

kamrica; kontekst

štibelcu

ſhtibelzu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi ti ne vędla? — (Tonzhek en ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory. ) Tonzhek ! odpri hitru
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Le sa me , zhe tvojo nedolshnoſt ſkasheſh. (govory prut ſhtibelzu. ) Nęshka , vùn pridi, jeſt ti sapovęjm.

▶ štiridesetdanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štiridesetdnevni; kontekst

štiridesetdanski
- ſhtirdeſetdanski
  Branja, inu evangeliumi (1777): inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati

▶ štirjaški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvadraten; [sskj]

štirjaški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker
štirjaških
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo

štirjaško

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega
Fizika (1869):	V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih

▶ štirkratsto števnik, besedni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

štiristo; kontekst

štirkartsto
- štirkratsto
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena

▶ štirovoglina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

štirikotnik; kontekst

štirovoglina

Fizika (1869):	se vvrstujejo zanimive prikazni nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana iz živo rdečega papirja na belo podlogo, in naj
Fizika (1869):	proti belemu zidu, pokaže se nam na njem enako velika štirovoglina, ali ta je zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe

▶ štokfiš samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

polenovka; nemško-slovenski slovar

štokfiš

ſtokfiſh

Kuharske Bukve (1799):	eno ſklędo s' maſlam, potręſi s' kruhovmi drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo
Kuharske Bukve (1799):	inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan kuhat dene na mersli vodì, kader
Kuharske Bukve (1799):	sraven, ſoli, inu ſtolzheniga muſkat zvęta; to ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi

▶ štrafa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

kazen; nemško-slovenski slovar

štrafa

ſhtrafa

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sa greham pride nepokoj ino ſtrah. 4. Kasen ali ſhtrafa perviga greha. Kmal na tó ſe glaſ boshji saſliſhi: „Adam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogla taziga hinavza ſhe goſpoſki srozhiti, de ga po saſlushenji ſhtrafa. 35. Drushba plazha tudi take pohiſhtva, ktere ſo savolj ognja

štrafo

Zlata Vas (1850):	prav, ga je že strah pred sramoto in kaznijo ali štrafo zopet oplasil. Vsako léto je bila ta postava celi srejni
Tine in Jerica (1852):	Nikdar ni bilo nobenimu otroku naloženo, za štrafo moliti ali se kaj učiti, de bi se jim ja

▶ štrafan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kaznovan; kontekst

štrafan
Tine in Jerica (1852): je pa kaj otrok tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost

▶ štrafati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kaznovati; nemško-slovenski slovar

štrafal
- štrafal
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel
- ſhtrafal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili

▶ štrafinga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kazen; nemško-slovenski slovar

štrafinga
- ſhtrafinga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel

štrafinge

shtrafenge

Ta male katechismus (1768):	odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se
Ta male katechismus (1768):	greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na

štrafingo

shtrafengo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer

ſhtrafingo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	isvelizhanje am grę. Vy ſte vezhkrat ſliſhali, de ſmo pod ſhtrafingo vezhniga pogublenja dolshny vſe ſhtuke naſhe vęre snati, inu vęjditi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dęlu pervizh, kakú nam je onu od Bogá naloshenu sa ſhtrafingo tiga gręha, my moremo tèdaj dęlati v' duhu tę pokore
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	druge ſvaril. Dva sakonſka ſta ſe Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje lashí, ktera je vſelej oſtudnoſt pred Goſpodam, ſta nagle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vbil. Drugi pravijo v luni je Kajn sa kasen ali ſhtrafingo, ki je ſvojiga brata Abelna umóril. Şhe vezh drugih vrash
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhkim ljudſtvam vrasha, de v luni je sa kásen ali ſhtrafingo tiſti mosh, kteri je ſhel v nedéljo v gojsd derva

▶ štrajfinga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

kazen; nemško-slovenski slovar

štrajfinge
- shtrajfinge
  Sacrum promptuarium (1695): ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu

▶ štranga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zaprežnica; SSKJ

štrange
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi

▶ štravba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vrsta peciva; Pohlin To malo besedišče

štravbe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči

▶ študent samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dijak; SSKJ

študent

ſhtudent

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	isdihne, „ko bi le mogel: ſhe doneſ bi hotel biti ſhtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhém. Dnarja ni. ” „Poſluſhaj le
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	le,” pravijo kralj; „bom poſkuſil, alj ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki
Življenja srečen pot (1837):	Ni na ſveti vezhiga neteka, kakor je ſpazhen dijak (ferderban ſhtudent), kedar ſe smoti. Ozhetu ino materi beraſhko palizo prineſe, bratam
Življenja srečen pot (1837):	pometal; nar vezhi vjima (ſhkoda) je sa shlahto ſpriden diak (ſhtudent). — ˛Savl, ſhe mlad, je bil v' ſvoji vuzhenoſti ſilo viſokih

▶ štuk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

del, člen; kontekst

štuk

shtek

Ta male katechismus (1768):	kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament? Je enu
Ta male katechismus (1768):	TA PERVE POGLAVITNE SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske
Ta male katechismus (1768):	ter nashe ſhivlenſe, inu dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn? Lubeſn je
Ta male katechismus (1768):	hla taistega prejeti, prositi po ſanikernem naſamuditi. TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete
Ta male katechismus (1768):	POGLAVITNE SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu

shtuk

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jeme bu sashribano venka usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tudei svo velko barti skushano. TA 70. KAPITL. Spet an shtuk sa use zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku

štukih

shtukeh

Ta male katechismus (1768):	Boga † Ozheta, inu † Synú, inu svetega † Duha, Amen. V' kajſeneh shtukeh se morejo Kristiani narpoprej poduzhiti? V teh pet: I. Od
Branja, inu evangeliumi (1777):	CHATECHISMUS, Ali Podvuzhenje eniga Kriſtiana v'narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na povęle vikshi duhovne Goſposke

štukov

shtukov

Ta male katechismus (1768):	treba bilu, spoſnati ſamogli. Jogr. dijan. 8. inu 19. Kolku shtukov je posebnu treba, vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet
Ta male katechismus (1768):	grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje svoje veste. II.
Ta male katechismus (1768):	12. Katire je ta prave ſapopadek te Vire, ali uſſeh shtukov, katiri se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh
Ta male katechismus (1768):	bosh vekumej greshil. PERSTAVK Kratkega sprashuvanja zhes teh pet poglavitneh shtukov ſa majhene otroke. Is pervega shtuka od Vire. Kaj se
Branja, inu evangeliumi (1777):	vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati. Devet Shtukov. Katire je Benedict ta XIII. Rimski Pap. v' Iejtu 1725.

▶ štuk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

top; kontekst

štuk
- shtuk
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an
- shtvk
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi
štuki
Robinson mlajši (1849): kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde

▶ šuj pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lev; Pleteršnik

šuj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje

▶ šuma samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozd; [sskj]

šumo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): bilo odvernilo domoljubno serce njegovo. Spoznavši, da je neumno v šumo (gojzd) derva nositi in v morje zlivati vodo, — da je

▶ šumen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glasen, hrupen; [sskj]

šumnem
Zlatorog (1886): dé in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar

▶ šurjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

svak; Pleteršnik

šurjak
Valenštajn (1866): Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general

▶ šus samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kanček; nemško-slovenski slovar

šus
- ſhuſs
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v'

▶ švarati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pritoževati; Pleteršnik

švarajo
- ſhvarajo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá

▶ Švedija samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

Švedska; kontekst

Švediji

Astronomija (1869):	dolgosti, in 60° severne širjave, in leži toraj v južnej Švediji. Veliko tanjše se pa še dá določiti lega mesta, če
Mineralogija in geognozija (1871):	v Tirolih (Grainer in Pfitsch). Ležišča te rude so v Švediji. in Norwegiji (Dannemora, Fahlun, Arendal).
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	učitelj bolj odrastlim otrokom pripoveduje o nekdanjih tužnih razmerah v Švediji in o onih 20 možeh, ki so leta 1865. pisali

▶ Švic samostalnik, lastno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

Švica; kontekst

Švic
Oče naš (1885): pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal
Švica
Viljem Tell (1862): v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati

Švicu

Oče naš (1854):	Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in
Viljem Tell (1862):	Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v
Viljem Tell (1862):	Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi

▶ švogrija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

svaštvo; kontekst

švogrija
- shvogria
  Branja, inu evangeliumi (1777): je tukej treba, de , kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov

▶ tačasen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takraten; [sskj]

tačasnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je

▶ tadel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

napaka, pomanjkljivost; nemško-slovenski slovar

tadla

Sacrum promptuarium (1695):	vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat
Sacrum promptuarium (1695):	njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe
Sacrum promptuarium (1695):	odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je
Sacrum promptuarium (1695):	v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga
Sacrum promptuarium (1695):	sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates
Sacrum promptuarium (1695):	pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim

tadlom
- tadlam
  Sacrum promptuarium (1695): takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je

▶ tadlati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

grajati; nemško-slovenski slovar

tadlati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	otrok inu s' hiſhnimi opravili vbya, nimajo veſsela ſvoje ſoſęde tadlati, inu ſe tudi ne męſhajo v' tę ręzhy, katęre jih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obóje vkupej, shugati, inu gladiti, proſsiti, inu pretiti, hvaliti, inu tadlati, inu ſvariti, kakôr zhaſs inu ſtan tęh rezhy naneſse. Kakôr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imaſh to djanje inu sadershanje drugih ludy oſhpęgati, vſe ſkusi tadlati, inu s'tvojim jesikam pregajshlati? Kęr ſe ti v' vſe

▶ taht samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stenj; nemško-slovenski slovar

taht
Biblia (1584): ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu
tahte
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V'

▶ tajinstveno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

skrivnostno; Pleteršnik

tajinstveno

Lohengrin (1898):	prihodnost záte ozrèm naj se! Elza (zgražajoč se) Nesreča? Ortruda (tajinstveno) Da ti je spoznati, Kak diven njega je značaj! Da
Lohengrin (1898):	groze zdrhti, trepetaje). O vedma divja ti! Kako me češ Tajinstveno iz nova premotiti! Ortruda (kažoča na palas, kjer je ugasnila

▶ tajl samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

del; nemško-slovenski slovar

tajl

tail

Branja, inu evangeliumi (1777):	3. Katiri nam ſkus tebe napovni naſho volo. Ta shaloſtni Tail. 1. Katiri je sa naſs kryvavi put putil. 2. Katiri
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de usake 7. let, zhe ne vſse , toku vender vezhi Tail ſe je glih snaiſhlu, to pa bres zvibla ſe more

tajl

Branja, inu evangeliumi (1777):	3. Katiri nam ſkus tebe visha naſHE dijanje. Ta zhaſti Tajl. 1. Katiri je od ſmerti uſtal. 2. Katiri je v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ta veſſeli Tajl. 1. Katiriga ſi ti Diviza ſpozhęla. 2. Katiriga ſi ti

▶ tajnocvetka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezcvetnica; [sskj]

tajnocvetk
- tajnocvetek
  Botanika (1875): iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j.
tajnocvetke
Botanika (1875): listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za

▶ tajnostno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

skrivnostno; Pleteršnik

tajnostno

Revček Andrejček (1891):	prišla? Šesti prizor. Jeklen. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pride od zatišja, tajnostno). Jeklen! Jeklen! Ujel sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj? Grešnik
Revček Andrejček (1891):	sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj? Grešnik. No mestnega postopača (tajnostno) Zvitoroga.

▶ takaj členek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tudi; Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine

takaj

Robinson mlajši (1849):	se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako
Robinson mlajši (1849):	lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji

ta kaj(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti

▶ takisto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prav tako; [sskj]

takisto

Zoologija (1875):	čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú
Zoologija (1875):	velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja
Zoologija (1875):	je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol
Tiun - Lin (1891):	bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič.

▶ tal samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

del; [sskj]

tale
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku

tali

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne rodovitnu lętu pomeni. Nerodovitnu lętu pomęni. Zhe ti 4. Tali tega lęta ſvojiga praviga zaita ne obdershijó, koker imajo biti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Rodovítnu Lętu pomęni. Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj pravi zait obdershijó. Kader ſnęg shitu v'

talu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de je ona po zelemu Kriſtianſtvu ſlaſti pak po temu talu svejta, katire se Evropa klizhe, zhaſt inu hvallo inu andoht
Branja, inu evangeliumi (1777):	potęm pak ſe skupej pomenita, de ozheta ſvojimu shivimu sakonskimu talu k' ſmerti pomagati. Ali tudi, kader ſe dve sakonske perſhone
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jeſen. V tem pervim talu bo veliku desha, inu sa zaita mras, kader pa bo

▶ taler samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krožnik; nemško-slovenski slovar

taler

Kratkozhasne uganke (1788):	ſapalena. XVI. She na eno drugo viſho. Uſami en zinaſt taler: deni sneg gori, ter njega is soljo ſmejshaj. Ta taler
Kratkozhasne uganke (1788):	eno trynogo, ali na en rosh nad ſherjavzo. Na ta taler poſtavi en drug taler (ſa mojo plat) s' toplo vodo
Kratkozhasne uganke (1788):	taler: deni sneg gori, ter njega is soljo ſmejshaj. Ta taler poſtavi na eno trynogo, ali na en rosh nad ſherjavzo
Kratkozhasne uganke (1788):	snegú is soljo ſmejshanega, kar je prov. Natu bo ſazhel taler na miſi toku permerſuvati, koker se bo snęg tajal. Kar
Kratkozhasne uganke (1788):	malu vode na miſo; tedej dêni en zinaſt okrôſhnek, ali taler gori: na taler deni snegú is soljo ſmejshanega, kar je
Kratkozhasne uganke (1788):	miſo; tedej dêni en zinaſt okrôſhnek, ali taler gori: na taler deni snegú is soljo ſmejshanega, kar je prov. Natu bo
Kratkozhasne uganke (1788):	en rosh nad ſherjavzo. Na ta taler poſtavi en drug taler (ſa mojo plat) s' toplo vodo. V' eni minuti se
Kuharske Bukve (1799):	herbet, vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi kosho na obęh krajih od gobza do uſhęſ, de

talerje
Robinson mlajši (1849): škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna

talerju

talerji

Kuharske Bukve (1799):	odlozhi od glave, ga van usdigni s' vilzami, inu na talerji prozh od mise daj. Ribje meſô pa rasręshi nazhęſ v'
Kuharske Bukve (1799):	med obęma peretnízama, inu tę ſo narbolſhi, tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd

▶ taljar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krožnik; kontekst

taljar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških

▶ tamošnji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tamkajšnji; [sskj]

tamošnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod Učko

▶ tanter prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

tja noter; kontekst

tanter

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh 3 barti: noi ti potuoimi stani se nosi inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	natu poshene te nagoverjene Kruh to giſt sad zhie je tanter shua apaje krava piknjana krava semora pa meſti usazham fiertelzi

▶ tečaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

letnik; kontekst

tečaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21.

tečaja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v

▶ tegniti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vleči; Pleteršnik

tegnila
- tegla
  Robinson mlajši (1849): tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to

▶ tehant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dekan; [sskj]

tehant
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v

▶ tehantija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dekanija; Pleteršnik

tehantije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo
tehantiji
- tehantii
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in

▶ tekaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toliko; kontekst

tekaj

tekai

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nedelo spuevedi noi kobhaili jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jutra je spet tekai notra al bosh popotriebi nuzou ta druje je ana rinzhza

▶ telesnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prostornina; [sskj]

telesnina

Fizika (1869):	telo. Körper flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel
Fizika (1869):	golot, kristal. Krystalllinse, leča kristalnica. Krystallisation, kristalovanje. Kubus, kocka. Kubikinhalt, telesnina, vsebina. Kubikmass, kockovna mera kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje
Astronomija (1869):	dalja, Poldistanz, 259. Tečajna visokost, Polhöhe, 259. Tehtnica, Wage, 271. Telesnina, Körperinhalt, Kubikinhalt, vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh, 233. Temida, 303.

telesnino
Fizika (1869): merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles.

▶ teletnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

maternica pri kravi; kontekst

teletnik

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pomaga. Pri kravah se vendar včasi primeri, da pri teletenju teletnik iz prohoda stopi. Tega je treba z mlačno vodo osnažiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	naj se postavi krava z zadnjima nogama višje. Porodne bolečine teletnik ali maternico včasi zopet vun potisnejo. Da se leto ne

▶ teloh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žnora iz žime; kontekst

teloh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti

▶ temčasi prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

takrat; kontekst

temčasi
Zlata Vas (1848): Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo imel

▶ temina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tema; [sskj]

temina
- tmina
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še
teminah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te
temine
- tmine
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda

temini

tmini

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč
Zlatorog (1886):	se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne

▶ temota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temačnost, tema; [sskj]

temota

Gozdovnik (1898):	pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu. Kanadčan potegne vrbovo deblo iz plava
Gozdovnik (1898):	večje daljave, ker so tega vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili
Gozdovnik (1898):	vsaki v svoje skrivališče. Dan je minul, bil je večer. Temota je vladala med drevesi, po obeh straneh obrobljajočimi porečje tako

temote

Zerkviza na skali (1855):	bukve in naſhel je v njih, kako je mogozhe duha temote is njegovega gorezhiga groba poklizati, in ſi ga ſushnjiga ſtoriti
Valenštajn (1866):	v milosti njegovej. (Gordonu. ) I vas potem se spomni, iz temote Potegne vas na luč, da se svetila Zvestoba vaša bode

temoti
- tamoti
  Oče naš (1854): in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer

temoto

tamoto

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	8. Petrovo pervo soznanjenje na póti. Že je zora tamoto noči pregnala in zlato sonce začelo izhajati, ko se je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Besedo, k' nam veselje, Neskončno srečo da. Tvoj nauk nam tamôto Duš naših razsvetli, In pameti slepôto Z resnico razjasni. Slep

temoto

Sveti večer (1866):	Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj začne stara mati tako besediti: „O Anton
Astronomija (1869):	pridruži tudi mesec, — in te s svojo lučjo razganjajo ponočno temóto. — Lok WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo
Botanika (1875):	postanejo nove vrsti žival in rastlin? Kakor daleč nazaj v temoto stare proteklosti segajo zgodovinski zaznamki in od kar se priroda

▶ temoten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temačen, temen; [sskj]

temoten
- temnoten
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in

▶ tempeljnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

denar za tempelj; kontekst

tempeljnine

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhudam najde v' ríbinih zheljuſtih denár, ino ga neſe pobirazhem tempeljníne. — Jesuſ je bil v' vſim pravizhen, ino ſe je tudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Petru perſtopi, ino mu rekó: „Ali vaſh uzhenik ne plazhuje tempeljníne, kali? “ Peter je djal: „Jo, jo! “ ino gre bersh Jesuſu

▶ tenčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

povrhnjica; Pleteršnik

tenčica

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	veje, ali solnčni žarki so igrali tam gori kot zlata tenčica. Zelenje je lepo dišalo a tice so se vsedale skor
Zoologija (1875):	o njih govorimo pozneje. Iz tkanine pa obstoji na pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali
Zoologija (1875):	od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo v žilicah zaprte tekočine

tenčice

Zoologija (1875):	v katero se je pozneje vsélo trdno apno. Razen kožne tenčice prevlečene so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so
Zoologija (1875):	To isto tudi vidiš, ako volovskemu sapniku odlupiš košček notranje tenčice. To migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat

tenčico

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ga Jožefu na roko natakne; obleče ga v drago belo tenčico, obesi mu zlato verigico ali ketnico okoli vratu, posadi ga
Kemija (1869):	govorimo o koži. Usnjar odpravi najpred s surove kože gornjo tenčico in dlako in očisti mezdro od tolšče. V ta namen
Kemija (1869):	oborina. Usnje. Živalska koža ima tri različne plasti, namreč 1. tenčico ali gornjo kožico (Epidermis), 2. usnjico ali usnjasto kožo (Lederhaut

▶ tesak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

meč; Pleteršnik

tesaki

Robinson mlajši (1849):

topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala

▶ teseralen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

kristalni sistem s horizontalno osnovno ploskvijo in tremi enolikimi osmi; kontekst

teseralni

Mineralogija in geognozija (1871):	stojé druga na drugi navpik. l. Vse osi so enolike: Teseralni sistem; ali tesularni regularni sistem. 2. Samo dve osi ste
Mineralogija in geognozija (1871):	proti drugi: Triklinski ali klinoromboidični sistem. Največ različnih podob ima teseralni sistem. V izgled hočemo našteti nekoliko važniših ter jim pristaviti

▶ tesularen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kockast; kontekst

tesularni
Rudninoslovje (1867): ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini

▶ tesularno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

kockasto; Pleteršnik

tesularno

Rudninoslovje (1867):	tž. = 1•9 .... 2•5). Najvažnejše vrste: 1. Analcim¹) kristalizuje tesularno (sl. 31), vštrit
Rudninoslovje (1867):	Navadna sol, tudi kaména ali kuhinjska sol (Steinsalz) imenovana, kristalizuje tesularno (sl. 14), vštrit hexaedrovih ploskev je popolnoma rázkolna, a lomna
Rudninoslovje (1867):	srebro. 5. Pirit 2) ali rumeni železnati kršec (Schwefelkies) kristalizuje tesularno (sl. 14, 24), vštrit heksaedrovih i oktaedrovih ploskev je časih
Rudninoslovje (1867):	3. Magnetit, magnetovec, magnetni železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66); vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen

▶ tetešentaj medmet(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prekleto; Pleteršnik

tetešentaj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù, vse

▶ tevtonski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nemški, germanski; [sskj]

tevtonske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek

▶ težina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teža; [sskj]

težina

Kemija (1869):	brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para
Kemija (1869):	oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten je

težino

Kemija (1869):	prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne
Zoologija (1875):	potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se voda

▶ tiček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ptič; [sskj]

tičkov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te

▶ tičjek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ptičji iztrebki; kontekst

tičjeka
Botanika (1875): dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad

▶ tigromorec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morilec tigrov; kontekst

tigromorec
- tigromorca
  Gozdovnik (1898): sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po

▶ tigromorilec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morilec tigrov; kontekst

tigromorilec
- tigromorec
  Gozdovnik (1898): je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel

▶ tihoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiho, natiho; [sskj]

tihoma

tihama
Branja, inu evangeliumi (1777): masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem

tihoma

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo
Gozdovnik (1898):	smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam

▶ tihota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tišina; [sskj]

tihota

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne
Blagomir puščavnik (1853):	iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo
Ferdinand (1884):	in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega.
Gozdovnik (1898):	končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti

tihoti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga
Valenštajn (1866):	Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse

▶ tihotapnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tihotapstvo; SSKJ

tihotapnost
Zlata Vas (1848): vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika

▶ tikoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tik; [sskj]

tikoma
- tikama
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna

▶ tinjčev pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sljudast; Pleteršnik

tinjčev

Mineralogija in geognozija (1871):

69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe

tinjčeve

Mineralogija in geognozija (1871):	porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna
Mineralogija in geognozija (1871):	konglomeratasti peščenec. Kakor stranske vmesnine se kremenčevemu zrnju včasi pridružijo tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali zelenjakova zrna. Po zadnjem dobi zelenkasto

▶ tinjec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

sljuda; Pleteršnik

tinjca

Mineralogija in geognozija (1871):	granatov in nekaj tinjca ; tinjčev kvarc, zmes iz kvarca in tinjca, večidel s kositarjevcem in arsenikovim kizom, živca malo ali nič
Mineralogija in geognozija (1871):	nekako zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec pa ne leži vzpóredno, zato tudi kamenje ni škrilastega
Mineralogija in geognozija (1871):	felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom nekoliko granatov in nekaj tinjca ; tinjčev kvarc, zmes iz kvarca in tinjca, večidel s kositarjevcem
Mineralogija in geognozija (1871):	n. pr. pri Auerbachu poleg pota v goro, je brez tinjca. Protogin, v Alpah, je zmes iz živca navadnega in, natronovega
Mineralogija in geognozija (1871):	zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65.
Mineralogija in geognozija (1871):	še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu.
Mineralogija in geognozija (1871):	in železnega lojevca, zatoraj zelenkast in, ako se potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta

tinjec

Rudninoslovje (1867):	tinjec se dobiva na Slovenskem pri Prévalah na Koroškem. — Prozorni tinjec, ki se v velikih pločah dobiva iz Sibirije, imenuje se
Rudninoslovje (1867):	a inače kot steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža ali
Mineralogija in geognozija (1871):	slučajne vmesnine so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat, epidot, magnetovec.
Mineralogija in geognozija (1871):	Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe je
Mineralogija in geognozija (1871):	zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec pa ne leži vzpóredno, zato tudi kamenje ni škrilastega zloga
Mineralogija in geognozija (1871):	zmes iz živca in roženca. Dostikrat pridruži se kvarc in tinjec, po tem se tudi roženčev granit smé imenovati. Jako značivni
Mineralogija in geognozija (1871):	potrebni k njeni sestavi, imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko pa mora biti
Mineralogija in geognozija (1871):	kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd po večem sivo barvan, večidel tinjec zadržeč, včasi ga ima celó toliko, da se smé škrilasti
Mineralogija in geognozija (1871):	površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje prehaja v trahit

▶ tir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sled, pot; Pleteršnik

tir

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora
Gozdovnik (1898):	poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec

tiru
Gozdovnik (1898): konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil.

▶ tiskarnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskarna; [sskj]

tiskarnica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da so se delničarji tudi s tem vabili, da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za Matico toraj bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	kar je v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vjemate v svoje lastne zanjke! „Ich kenne Dir Spiegelberg”! Matična tiskarnica je zoper njena pravila, se trdi dalje. — To še ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	so menda vreli iz same sebičnosti, češ, da bi Matična tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski tiskarnici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je tako z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da se akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	in nič druzega. Kje še je tako z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta

tiskarnice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali bode delničarjem narodne tiskarnice treba manj denarja? Ali je dopisnik pozabil to, kar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	marcija 1871., 1. št. 2071, Matici dala prošeno privoljenje lastne tiskarnice (glej „Novice” 1. 1. str. 181). — Gosp. dr. Costa naznani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vse to ni nič vredno — svetu pokaže, da brez „narodne tiskarnice” ni spasa za „vspešno slovstveno delovanje”. — Pri luči ogledano in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da po omenjenih načelih izdela popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	nasvetoval to-le: „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice” 1. 1. str. 60.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	1. 1. str. 198.) V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice A. Lésar bere poročilo, ki se je končalo s sledečim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako imenovane „narodne tiskarnice”, si je v 150. listu „Slov. Nar.” Matico, njeno delovanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	glasoval za to, da si Matica skrbí za privoljenje lastne tiskarnice, kmalu po dobljenem privoljenji najde pomislek, češ, da je zoper

tiskarnici

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vetrov, se bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji se natisuje druga knjiga noviga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	na ne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ogledano in po domače rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski tiskarnici na poti. Hinc illae lacrimae! Dopisnik „od Save” se najpred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Dopisniku „od Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako imenovane „narodne tiskarnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek štajarsk odbornik prvi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski tiskarnici. Toda vprašamo Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2

tiskarnico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Costa naznani odboru, da bi g. Blaznik rad prodal svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pravicami in s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	bilo privoljenje? Če je misel, da si Matica osnuje lastno tiskarnico, nepraktična, potem moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Blaznikom spustí v dogovor, in c) ali si napravi novo tiskarnico? Da se ta važna stvar resno prevdari, obveljá nasvet: naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si je osnovala lastno tiskarnico? Kako da tega njej še nikdo ni očital? Pa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	še nismo pri kraji. Povejte nam, g. dopisnik, le eno tiskarnico, ki ličnejše tiskanino daje med svet, kakor Blaznikova. Pokažite *
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico”. — Kako na tanko dopisnik preiskuje srca in obistje in pozná
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje? Če

▶ tistihmal prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

takrat; [sskj]

tistihmal

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo

tistih mal(združena oblika)
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je

tiſtihmal

Genovefa (1841):	Obá ſta bila zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih oblek od tiſtihmal ni bila ſlékla. V vojvodſkim gradu je bilo tako tiho
Genovefa (1841):	zhaſa, ko je koſhuta v pervizh v votlíno priſhla, do tiſtihmal, ko je dôbra svér od grofa preganjana tjékaj pribeshala. Grôf

▶ tiščalka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

norost pri konjih; kontekst

tiščalka

tišavka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života

tiščalko

tišavko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	§. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki

▶ tlačilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tlačilka; kontekst

tlačilo

Fizika (1869):

Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike

▶ tlakomer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

barometer; [sskj]

tlakomer

Fizika (1869):	svojo razpenjavost izgubé, pomanjša se s tim zračni tlak in tlakomér pade. Zgoščene vodne pare pokažejo se kmalu v podobi oblakov
Fizika (1869):	Kordiljêrskih in Andskih gorá. 105 Razun visokosti kraja delajo na tlakomér tudi drugi vzroki, ki mnogokrat kar na enkrat naredé premembe
Fizika (1869):	mrzlega, zrakú sè severjem ali sè severovzhodnjakom k nam, se tlakomér vzdigne, toplomér pa pade. Po zimi se ta zveza bolj
Fizika (1869):	Te premembe v tlakomérnej visini izgovoré se, da se reče: tlakomer gre k višku in tlakomér pada. Ako je n. pr.
Fizika (1869):	izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe, 151.
Fizika (1869):	zraku, svojo razpenjavost zračnemu tlaku, in napravi s tem, da tlakomér bolj visoko kaže.
Fizika (1869):	pokažejo se kmalu v podobi oblakov in dežja. Ker pa tlakomér take premembe že mnogo poprej naznanuje, preden se pokažejo oblaki
Fizika (1869):	zračnem tlaku in o vetrovih. V §. 103 spoznali smo tlakomér (barometer) kakor tisto orodje, s kterim se meri zračni tlak
Fizika (1869):	izgovoré se, da se reče: tlakomer gre k višku in tlakomér pada. Ako je n. pr. tlakomér kraj morja kazal 28

tlakomera

Fizika (1869):	je pa vprašanje, kaj je nad živim srebrom v cevi tlakoméra? Nič druzega, kakor popolnoma prazen prostor, kteri se po nájdecu
Fizika (1869):	spremljajo velike premembe v ravnotežji atmosfére, naznanja navadno močno padanje tlakoméra. Ako je v zraku mnogo vode v podobi pare, kar
Fizika (1869):	Prikazen viharjev je zatorej tudi vselej združena z močnim padanjem tlakoméra, in po tém že naprej napovedana.
Fizika (1869):	živo srebro morata biti popolnoma čista, in v praznem prostoru tlakoméra ne sme biti prav nič zraku, ker bi sicer ta
Fizika (1869):	zračne toke, in se zatorej navadno najpoprej napovedujejo s padanjem tlakoméra, potem z veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra. Ako

▶ tlesk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodni tlesk = žaba; kontekst

tleski
Pripovedke za mladino (1887): mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate

▶ tmina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

tema; kontekst

tmino

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ti bo dala plačilo hudobije. Pahnjen boš v naj večjo tmino, kjer je tulenje in škripanje zob. « Jirhar pa se na
Stric Tomaž (1853):	pri pokoji, potem odpre vrata, zbeži iz dvorišča v nočno tmino z drago butarco. Bila je še zima in precej mraz

▶ tobakera samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobačnica; [sskj]

tobakero
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i.

▶ točevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

padati toča; kontekst

točuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender

▶ točica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

babje pšeno; kontekst

točica
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in

▶ tolažilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolažba; [sskj]

tolažila
- tolashila
  Sveta grofinja Genofefa (1857): je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je

▶ tolikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikokrat; [sskj]

tolikrat

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stol in precedi jo; če pervič ni čista, se mora tolikrat ponoviti, dokler ni popolnama čista; med tem pa duši (dinstaj
Blagomir puščavnik (1853):	Kolikrat mi je že smert s svojo ostno koso žugala, tolikrat sim bil že na kraju groba — in vender še diham
Stric Tomaž (1853):	godila, po kterem se cela povest imenuje. Malokdo bo menda tolikrat nestanovitnost in nečimurnost sreče skusil, kot ravno on; toda z
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kesám vsiga, kar koli sim že hudiga doprinesel. — O! že tolikrát nisim mislil, kaj si Ti záme terpel, in zato sim
Oče naš (1854):	nevarnosti od nju odvračal, ktere je tisti derzni, brezpostavni čas tolikrat popotnikom naklonil. Srečno sta prišla v svojo domačijo in nista
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	na kupe: vse to me zaderžuje, da se ne morem tolikrat kakor bi rad spušati v dopisovanje, ki bi mi gotovo
Najdenček (1860):	ki si ga danes jedel, kakor tele? Kruh, ki te tolikrat nasiti, je bil z znojem vol in konj vsejan; kdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Česar je tolikrat v pobojih iskal, to je iztaknil”. Ubiti bil je namreč
Oče naš (1885):	Za svojega Gospoda hočem umréti in živeti,“ je rekel fantek. „Tolikrat sem si želel, da bi naš Gospod in Zveličar še

▶ tolščenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

steatit; Pleteršnik, SSKJ

tolščeniki

Rudninoslovje (1867):	navadnega i poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega lica, brez barve je njihova
Rudninoslovje (1867):	poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega lica, brez barve je njihova raza, svétijo

▶ tominec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sorta jabolka; splet

tomincev
- tomincov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več

▶ tomljač samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dreser; izvirnik

tomljača
Zoologija (1875): enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel

▶ tomljanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dresura; izvirnik

tomljanje
Zoologija (1875): lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s

▶ tomljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

preganjati; Pleteršnik

tomljajo

Zoologija (1875):	dnevi jih preganjajo tropi malih ptičev, zategadelj se sove tudi tomljajo in rabijo za lov, ker privabijo množino ptičev. Nekatere imajo
Zoologija (1875):	Afriki in južni Aziji živeči gepard (Felis jubata) ima grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris, Felis lynx. Nar. vel

▶ tomošek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

damast; Bezlaj: ESSJ 4

tomoška
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol

▶ top pridevnik, splošni, primernik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolj top; kontekst

topejšim
Rudninoslovje (1867): itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže

▶ topir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

netopir; Pleteršnik

topir

Kratkozhasne uganke (1788):	ked pajka sovraſhe; torej se le ponozhi bres pregajnanja perkaſujem. Topir, ali pirpogazheza. Jeſt sem szer le ena ſelske. Ti mene
Kratkozhasne uganke (1788):	Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy

▶ toplinski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

temperaturen; [sskj]

toplinskih

Fizika (1869):	se imenujejo moussoni (musóni) in ki se narejajo zavolj posebnih toplinskih razmér velikanske Azijanske suhe zemlje. Od aprila do oktobra vleče
Fizika (1869):	veči, zdaj manji. Od kod pridejo ti razločki? Večidel od toplinskih prememb, ki se godé visoko v zraku. In res so

▶ topoglav pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neumen, omejen; [sskj]

topoglavega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš

▶ topor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sekira; Pleteršnik

topori

Robinson mlajši (1849):

pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa

▶ topovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

topovska kovina; nemško-slovenski slovar

topovina
Kemija (1869): Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma

▶ torbaček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

majhna torbica; Pleteršnik

torbaček
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na

▶ tovorič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

cvetni prah, ki ga čebela nosi na zadnjih nogah; kontekst

tovoriči

tovorizhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno s ſvojimi preſlabimi ozhmi vſelej viditi ne samoremo. Vſi tovorizhi, ktere zhebéle okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je nam snano , ſo is koſtanja in nar vezhi

▶ trabant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalen spremljevalec, somišljenik, privrženec; [sskj]

trabanti

Maria Stuart (1861):	morete! Leicester (postoji, naenkrat mirno). Storim! (Odpre vrata in zavpije. ) Trabanti! noter! (Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega
Astronomija (1869):	ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake prikazni, kot
Mineralogija in geognozija (1871):	svoje osi vrté v tisti kraj kakor solnce, samo Uranovi trabanti ne.
Mineralogija in geognozija (1871):	to trganje v malem vsled hitrejega vrtenja in nastali so trabanti ali meseci; pri Saturnu celó vidimo odločivše se obode ohranjene
Mineralogija in geognozija (1871):	opira se posebno na to, da se vsi planeti in trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje osi vrté

▶ tragantov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

grahovčev; nemško-slovenski slovar

tragantova

Kemija (1869):	Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik
Kemija (1869):	463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito

▶ trahtar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lijak; splet

trahtar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn

▶ trančarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

čvekanje; Bezlaj: ESSJ 4

trančariji
- trančarii
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.

▶ travana samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

savana; splet

travan
Gozdovnik (1898): v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse

travane

Gozdovnik (1898):	ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni
Gozdovnik (1898):	ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju
Gozdovnik (1898):	se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav
Gozdovnik (1898):	slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi

travani

Gozdovnik (1898):	Oprostite, sennor,« ugovarja Tiburcio, to bi se reklo tukaj v travani ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja
Gozdovnik (1898):	življenje. « »Sennor, rečeno vam je že bilo, da vojvoda v travani nič ne velja. V tem trenotku vi niste drugega ko

▶ travanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

savanski; splet

travanska
Gozdovnik (1898): hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li

travanski

Gozdovnik (1898):	bi bil vedel, kdo ste, ne bi se bil protivil travanski soditvi, ker vem, da »knezi gozdov in vladarji travan« imajo
Gozdovnik (1898):	Medijanski in vojvoda Medinski, ta je mrtev; umrl je po travanski soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof

▶ trdina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnjava; Pleteršnik

trdino
- terdino
  Robinson mlajši (1849): Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete

▶ trdoba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdost; [sskj]

trdobo

terdobo

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude

▶ treba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebljenje; Pleteršnik, SSKJ

trebi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo

▶ trebati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrebovati; [sskj]

treba

trebuje

Pozhétki gramatike (1811):	veuille, mouvant, que je meuve: fallant, trebajózh, qu'il ſaille, de trébuje ali de je tréba. Per zheterti vpregi: buvant, piózh, que
Pozhétki gramatike (1811):	Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo

trebalo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader
Robinson mlajši (1849):	drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu
Viljem Tell (1862):	ti. Tell. Ne daj Bog, da pomoči Mi ne bi trebalo! (Vzame lok i tul. ) Hedviga. Kaj z lokom hočes? Domá
Valenštajn (1866):	Maks. Vojvóda! Denes nase me zavračaš. Do tega dneva trebalo mi nej Potí iskati. Hodil slepo sem Za taboj. Da
Valenštajn (1866):	prisodila, Naj bi ga kar ječa pokorila. Bila je nova, trébalo je jo krstiti, Ime od prvega prebivalca dobiti, I kakó
Astronomija (1869):	let trdili, da zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi.
Botanika (1875):	Českem popredlo 85.509 centov surovega bombaža (pavole), za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga leta bombaževo prejo v 48
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računu. § 146. Dostikrat se plačajo brezobrestne vsote, katere bi trebalo drugo za drugo ob določenih rokih (Termine) plačati, vse kar

trebvalo

Pozhétki gramatike (1811):	bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo
Pozhétki gramatike (1811):	trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je
Pozhétki gramatike (1811):	trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo
Pozhétki gramatike (1811):	tréba je, trebujo Nedoverſhen. il falloit, treba je bilo, je trébvalo Pretekli dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il
Pozhétki gramatike (1811):	Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de
Pozhétki gramatike (1811):	je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo
Pozhétki gramatike (1811):	Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il

trebamo

Gozdovnik (1898):	In, ali nisem rekel, da ne prihaja od konja? Čemu trebamo tu vaše španske kljusine? Star je 600 let, mogoče tudi
Gozdovnik (1898):	»Kučilo? Morilec, ki ga trebamo? Je-li si ga prav videl? Tega moramo imeti! Ti pojdi

▶ trenotje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

trenutek; Pleteršnik

trenotju

Brata (1888):	upiral, ali nič takega. Malone povšeči mu je v tem trenotju brat: tako je prav: zdravniku ni odločen čas za počitek
Roman starega samca (1895):	mati. Jaz zadržujem sapo. Kakor rad bi bil v tem trenotju s Hortenzijo govoril, tako neljuba mi je bila pričujočnost njene
Roman starega samca (1895):	da je ona zame izgubljena, in to ravno v tistem trenotju, ko sem za gotovo upal, da jo pridobim! — V gradu
Roman starega samca (1895):	ponos in samosvestnost, so se držale čemerno, da nisem v trenotju mogel določiti, ali zadušujejo skrivno bol, ali hudo jezo, ali
Roman starega samca (1895):	je čakala. Postal sem trezen, miren, podjeten; pozabil sem v trenotju sebe, Hortenzijo, ves svet. Mislil sem samo na svojo dolžnost
Roman starega samca (1895):	da je zdrav in čvrst skozi in skozi. « V tem trenotju, kakor da bi hotelo potrditi moje besede, začne dete neusmiljeno
Roman starega samca (1895):	biser, sodeč jo po nje duševnih in telesnih lastnostih. V trenotju je pravo zadela; kakó dostojno je bilo nje obnašanje, kakó
Dušne borbe (1896):	glasom, temna rdečica pa mu oblije moško lice. V tem trenotju stopi Feodora v sobo, da postreže s črno kavo. Profesor
Slučaji usode (1897):	še enkrat obrniti se do strijca, katerega je v tem trenotju smatrala za edino rešilno bilko, po katero naj bi segla

▶ trenta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vrsta žemlje; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

trente
Sacrum promptuarium (1695): gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni

▶ trepeč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trepetajoč; kontekst

trepeče
- trepezhe
  Genovefa (1841): pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto
trepečega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to
trepeči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji

trepečim

Blagomir puščavnik (1853):	tolažile, gotovo bi bil že pod zemljo. ”Kako? vpraša s trepečim glasom Milko, ali morete ime nesrečnega viteza imenovati? ” ”Jaz se
Blagomir puščavnik (1853):	mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza! ” ponavlja Milko s trepečim glasom, obledi in joka. ”Kaj je to ? sokolar! vi jokate

trepetajočim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil

▶ treska samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

košček; [sskj]

tresko

treſko

Kuharske Bukve (1799):	kuhat s' vodo na proſtori v' męſingaſtim kotlizhi; Perdeni eno treſko ſladke ſkorie, inu od lemone lup; ſkuhaj v' mehko, preshmi
Kuharske Bukve (1799):	polizh jęſiha kuhaj poſębej pol ure; tudi deni notri eno treſko ſladke ſkorie; pęni, kader ni vezh pęn, poloshi notri marelze
Kuharske Bukve (1799):	ruto, deni ſpęt v' kotlizh, inu eno ręzh zukra, eno treſko ſladke ſkorie, lupka od lemón, ſhe enzhaſ kuhaj; ohladi v'

▶ treslica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mrzlica; [sskj]

treslica

treslika

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tako dolgo rabi, dokler vnetje ni nehalo. Kedar pa vroča treslika odjenja, vzemi arniknega zeliša s cvetjem vred, ga v štupo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi znamnji, vendar pes ne kašlja. Trebuh je terd

treslice
- treslike
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.

▶ tresljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

plašnost; Pleteršnik

tresljivost
- treſlivoſte
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo

▶ tresnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolezen ovac, ki jo prenaša obad; kontekst

tresnica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po sopenju v čelne votline pridejo in se tukaj izležejo. Tresnica se skorej sleherno leto spomlad in po leti pri mladih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mora živinče, ki to bolezin ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika

▶ trešica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trohica; kontekst

trešico

treſhizo

Kuharske Bukve (1799):	na proſtori; tudi deni sraven ene lemone lupek, inu eno treſhízo ſladke ſkorie; kuhaj de ſe kuhajo, inu kakor mozhnik sagoſtę
Kuharske Bukve (1799):	frakel kuhane vode od zherneh zhęſhen, lup od lemone, eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to vkup ſhe enkrat savrè. — V'

▶ tretjegorje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

terciarno gorovje; Pleteršnik

tretjegorje

Mineralogija in geognozija (1871):

najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo

▶ trhljeneč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

trohneč; kontekst

trhljenečih
Botanika (1875): Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in

▶ trias samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trias; SSKJ

trias

Mineralogija in geognozija (1871):	leta 1853 ) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias*; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na
Mineralogija in geognozija (1871):	apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori
Mineralogija in geognozija (1871):	skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta
Mineralogija in geognozija (1871):	Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v
Mineralogija in geognozija (1871):	Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini.
Mineralogija in geognozija (1871):	drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso

▶ tribati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

početi; nemško-slovenski slovar

tribati

Branja, inu evangeliumi (1777):	5. Ti nimaſh uwijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſti tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe govoriti
Abecedika ali Plateltof (1789):	5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe govoriti
Abecedika ali Plateltof (1789):	5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe govoriti

▶ trod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kresilna goba; kontekst

trod

Botanika (1875):	postaneta ,,plava”), če ju stisnemo ali pretrgamo. Kresilna goba ali trod (Polyporus fomentarius) raste po bukvah in po hrastih; iz nje
Botanika (1875):	ploščo. Rodovi pravih gob so: Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka

▶ troha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo majhna količina, malo, nekoliko; [sskj]

trohe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh
troho
Robinson mlajši (1849): večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred

▶ trojak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

binkošti; Pleteršnik

trojakih

trojacih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kolikor bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je

trojazih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhes ſlabe ſomnje godernjajo. Ta ſomenj, ki ſe je v Trojazih perzhel, je bil pa v reſnizi ſlab. Le malo ljudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi krompir; potém, kadar ſe ſlane vezh bati ni, to

▶ tromba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trobenta; [sskj]

trombe
Valenštajn (1866): starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj

▶ troska samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tros; Pleteršnik

troske
Botanika (1875): preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji

▶ trošica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trohica; [sskj]

trošico

trešico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štirih limon in perdeni ga z limonovim sokam in eno trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k hudi žerjavci, žverkljaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomazani ponvi rumeno - rujavkasto. Za župo kuhaj mleko z eno trešico sladke skorje in z nekoliko cukram, vmešaj jo z jajci

trošico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa neotrebljeni ostanejo, skuhaj jih s štirimi poliči vode, s trošico sladke skorje in z lupino ene limone prav mehko, potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumenjaki razžverkaj, lupino ene limone na cukru ostergaj, pa eno trošico sladke skorje in eno unčo očišeniga cukra perdeni in na

▶ troštar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tolažnik; SSKJ

troštar

troshtar

Ta male katechismus (1768):	Buh Syn en Odreshenik tega svejta: Buh S. Duh en troshtar teh brumneh pravovirneh Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim jeſt k'vam govoruv, dokler ſim per vaſs biv. Troshtar pak Sveti Duh, katirega bo Ozha v'mojemu imęnu poſlov

troſhtar

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tàmmó is vaſhe pameti preshene. Troſhtar ſvęti Duh prebivaj notri v' vaſs, inu vaſs s' ſvojo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	in nomine meo, ille docebit vos omnia. Joan. 14. Ta Troſhtar pak S. Duh, katęriga bó Ozhe v' mojim imeni poſlal

troštarja
- troshtarja
  Ta male katechismus (1768): velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega
- troſhtarja
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes

▶ trpečnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

strast; Pohlin To malo besedišče

trpečnosti
- terpezhnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je

▶ trtinje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

trsje; kontekst

trtinje
- tertinje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa

▶ trtje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinograd; [sskj]

trtje

tertje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in — vse tertje je preč; prav lepo je kazalo, zdaj pa je tako

trtju
- tertji
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla

▶ trtvinščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vino; kontekst

trtvinščino

tertvinſhino

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ

▶ trud samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrujenost; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

truda
Sacrum promptuarium (1695): kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli

▶ trunk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

merica; nemško-slovenski slovar, kontekst

trunk
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu

▶ tružica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škatla, skrinja; Pleteršnik

tružica

trushiza

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa

tružico
- trushizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader

▶ tržinar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kramar; Pleteršnik

tržinar

Deborah (1883):	znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec
Deborah (1883):	prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel

▶ tuber samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gomolj; Pleteršnik

tuber
Botanika (1875): ki izvirajo na spodnej plati čebulnega krožca b. 3. Gomolj (tuber) se naredi, če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih snovi

▶ tugent samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krepost; nemško-slovenski slovar

tugent

tugant

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridi pridi pridi inu pernesi mene te jemluane dnarje skues tugant vsah angelou noi erz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to vero tvojah shpanov inu tvojah firshtov noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja nasgruntamo mivoſt pridi pridi pridi

tugent
Ta male katechismus (1768): je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje

tugenti
- tugente
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu
tugentmi
- tugentame
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'

▶ tugovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalovati, tožiti; [sskj]

tugovati

Roza Jelodvorska (1855):	serce je po materni smerti že mirnejši postalo, more zopet tugovati, ko svojiga očeta ranjeniga vidi. Vse mogoče si je prizadevala
Sveta grofinja Genofefa (1857):	is puſhave v grad perſhla in ſe s vſakim poprijasnila, tugovati sazhela, ko je Genofefa umerla bila. Şhe zeló sa pogrebam

▶ tuha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grafit; nemško-slovenski slovar

tuha

Kemija (1869):	Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica
Kemija (1869):	plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus
Mineralogija in geognozija (1871):	roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69.

▶ tujščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tuji jezik, kar je v čem tujega; [sskj]

tujščine
Kmetijske in rokodelske novice (1846): svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu

▶ Tuluza samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

toulouse; splet

Tuluzo

Oče naš (1854):	bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za Vašo bolezin
Oče naš (1885):	imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo bolezen, ktera

▶ tuonda prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

takrat; kontekst

tuonda
Robinson mlajši (1849): je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za

▶ Turčin samostalnik, lastno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

turek; kontekst

Turčini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi

▶ tvar samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snov; [sskj]

tvar

Kemija (1869):	in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom
Kemija (1869):	okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall.
Kemija (1869):	etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U.

tvareh

Kemija (1869):	more se reči, da je čreslena kislina v vseh rastlinskih tvaréh, ki so zagoltnega ali trpkega okusa. Tako na pr. se
Kemija (1869):	Nadalje je nekaj žvepla tudi v nekterih rastlinskih in živalskih tvareh, zlasti v belakovinastih spojinah (eiweissartige Verbindungen) in sploh v tacih
Kemija (1869):	lahko zamenjujejo. To enakost gledé oblike in sklada pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o galunih pravimo, da

tvari

Kemija (1869):	trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno
Kemija (1869):	v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C
Kemija (1869):	več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse
Kemija (1869):	vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju
Kemija (1869):	potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka
Kemija (1869):	ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so
Botanika (1875):	razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju
Botanika (1875):	videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena
Botanika (1875):	razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v njej

tvarmi
Kemija (1869): popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste

▶ tvorilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

tvoren; Pleteršnik

tvorilnem

Botanika (1875):	godi na ta način, da se drugega leta notri v tvorilnem staničji vsacega cevnega povezkă naredi nov cevni povezek. Ta poslednji
Botanika (1875):	cvet razvije. Zavolj te vedne tvorbe novih cevnih povezkov v tvorilnem kolobaru, ki se godi pri dvokaličnicah, se imenujejo njihovi cevni
Botanika (1875):	kolobarom, med kterima, je tvorilno staničje novih cevnih povezkov. V tvorilnem staničji drugega leta se naredi tretjega leta spet krog novih

tvorilno
Botanika (1875): sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar

▶ tvorilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

model, maketa; Pleteršnik

tvorila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila

▶ tvorina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tvorba; [sskj]

tvorinah

Zoologija (1875):	to opuščamo, ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše govoriti, ko bodemo obravnavali mišice in živce. Razdelitev telesa
Zoologija (1875):	bi nam bilo zdaj še o druzih dveh temeljnih živalskih tvorinah, namreč o vlaknini in živčevini, no tukaj to opuščamo, ker

tvorine

Zoologija (1875):	ki se potem pomnožava in v druge tvorine spreminja. Te tvorine so pa po obliki in po lastnosti celicam jako malo
Botanika (1875):	pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode v sebi
Botanika (1875):	po sebi, razviti semenski popek, seme, med tem ko se tvorine, ki seme obdajajo, morajo zaznamovati kakor oplodje. Od podobe oplodjeve
Zoologija (1875):	v taki celici, ki se potem pomnožava in v druge tvorine spreminja. Te tvorine so pa po obliki in po lastnosti
Botanika (1875):	opravek pravih listov. 2. Luske brstovne so shujšane, listom podobne tvorine, kterih namen je ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla
Zoologija (1875):	Po tem takem razlikujemo v živalskem telesu tri različne temeljne tvorine, namreč: tkanino, vlaknino in živčevino. Celice so v živalskem telesu

▶ tvorivo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

material; [sskj]

tvorivu
Aritmetika za učiteljišča (1885): vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da

▶ tvornica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarna; [sskj]

tvornice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se
Revček Andrejček (1891):	hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej

▶ tvornost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustvarjalnost; [sskj]

tvornost

Občno vzgojeslovje (1887):	se domača vzgoja nadomestila s káko drugo vzgojno obliko. Izredna tvornost domače vzgoje je osnovana pred vsem na prav posebnih rodbinskih
Občno vzgojeslovje (1887):	zmernejšim sredstvom, ne rabi močnejšega, drugače postane gojenec neobčutljiv in tvornost vzgojnega sredstva se oslabí. Kadar izhajaš n.pr. s svetom, ne

▶ učakati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dočakati; [sskj]

učakajo
Šola v boju proti pijančevanju (1898): zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu.

učakal

Viljem Tell (1862):	Staufaher. Da sem ta dan učakal, da to gledam! Tell. Ni dobro biti tu. Stran pojdiva
Valenštajn (1866):	ujamem i zanašam Na vašo se pomoč. Gordon. O, da učakal, Da ta nesrečni dan sem videl! Iz Njegove roke sem
Valenštajn (1866):	vrste sili Marljivo, ter krdelom pot zapira — Vesel, da je učakal le-ta dan Vojaku sinu stiska roko starec; Ko ptujec stopi

učakala
- vzhakala
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi

▶ učenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

učitelj; [sskj]

učenik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih učí en učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dobé, so takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar koli more, eno in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec

uzhenik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa na naſhe dela. Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v

vuzhenik

Sacrum promptuarium (1695):	viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha
Pozhétki gramatike (1811):	maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik ti bo dal ene bukve, to je, bo dal tebi
Pozhétki gramatike (1811):	dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih
Pozhétki gramatike (1811):	dal tebi. Le maître te regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe.
Pozhétki gramatike (1811):	maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal meni

učenika

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét

uzhenika
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v

učenike

učenike
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de

uzhenike

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kjer je kaka kerſhanſka óbzhina ali gmajna vſtala, ſo apoſteljni uzhenike, ſhkoſe ino maſhnike, poſtávili, kteri ſo ſpet drugim ravno ſ'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino prednike! Njih glaſ vam bodi glaſ boshji! Bodite pa

vuzhenike

Abecedika ali Plateltof (1789):	Ogovor na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko
Abecedika ali Plateltof (1789):	tvoj shęgn, daſh zhes Goſpoſhino naſhe deshele, zhesh naſhe ſtarſhe, vuzhenike, inu dobrotnike, ter jim to dobru, k'katęrimu naſs bodvisajo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	modriane tih nevęrnikov k'ſhpotu ſturiti, katęri ſo ſe sa vuzhenike inu Goſpóde zęliga ſvęjta dèrshali, inu njim ſkasati, de nizh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pravize inu kerſhauſke lubęsni, ſe obèrne per zviblih na saſtópne vuzhenike, ſtury po njih ſvetí, inu taku ohrani eno poſhteno vęjſt

učeniki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	toliko kot jez, ki se nisim nič učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tem nikdar zginila ne bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške

uzheniki
Ta male katechismus (1768): resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv
vuzheniki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę

učenikih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno

učenikom

učenikam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sta povsod doma, sta jela tudi Slovanam in njih učenikam to nedolžno radost ogreniti. Nemški škoije so se v Rimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vedno bolj od leta do leta razširjujejo. — Vodstvu pa in učenikam se v sercih teh revežev, ki bodo v ti gojilnici
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj

učenikov

učenčikov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): farno šolo od leta do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla

učenikov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so panonski poslaniki podali se v Carigrád (Constantinopel), prosit kristjanskih učenikov, tacih, ktéri bi slavijanski jezik razumeli. Cesar Mihajl jim da
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sim govoril? — Kaj želel? — Kako sim se do svojih staršev, učenikov, bratov in sester, do poslov in do druzih ljudi zaderžal
Čas je zlato (1864):	tedne premaga ne le vse težave, temuč tudi samovoljo svojih učenikov. Kakor pribit sedi na sedlu in si upa z nar
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Prijazni učenikov nagovor, ki je v obče veljal za poštenega, skušenega moža

uzhenikov
Branja, inu evangeliumi (1777): ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi

učeniku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gospodu Janezu K. Kersniku starašini ) c. k. učeliša Ljubljanskiga in učeniku* prirodoslovja, udu kranjske kmetijske družbe i. t. d. na dan
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno

uzheniku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad otrózi, ino kregajo matere. Odlegljej bi bili radi trudnimu uzheniku pervoſhili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od ſvojiga goſpodarja. Pràv bodi uzhenzu, zhe mu je, kakor uzheniku, ino hlapzu, zhe mu je kakor goſpodarju. Ako ſo goſpoda

vuzheniku
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov

▶ učilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

učen; SSKJ

učilni

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	cvetji. Popolnoma krivo je torej, kar odbor trdi, da je učilni jezik čisto slovanski po ljudskih učilnicah. To je res, da
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	zavzeti se je, da je tako na robe osnovan zadnji učilni črtež (plan), ki se po njem uže abecedec učiti začne
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	učilen jezik. Nemščina ni samo ukazan nauk, ampak je tudi učilni jezik. Govori se dalje (v poročilu) : „Po slovenskih učilnicah te
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	1854. leta, da je v srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859.

▶ učilišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višja šola; [sskj]

učilišč
- učeliš
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev

učilišča

učeliša
Kmetijske in rokodelske novice (1844): stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in

učiliša

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim

▶ učiniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

storiti, narediti; [sskj]

učini

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po
Robinson mlajši (1849):	z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje
Občno vzgojeslovje (1887):	in to je šole prvi, sveti namen“. (Slomšek. ) Kar šola učini, to je zlasti: a) Razvije se samostalnost gojenčeva. Obitelj podpira
Občno vzgojeslovje (1887):	v taisti veljavo zadobiti. To teženje po samostalnosti in samodelavnosti učini, da se mu domišljijino delovanje vedno prosteje razvija. Gojenec se

učinil

Robinson mlajši (1849):	bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno
Robinson mlajši (1849):	v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar
Robinson mlajši (1849):	ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako
Občno vzgojeslovje (1887):	Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in
Zeleni listi (1896):	je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš
Gozdovnik (1898):	tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on
Gozdovnik (1898):	je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se

učinila
Robinson mlajši (1849): ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to

učinili

Robinson mlajši (1849):	dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji
Robinson mlajši (1849):	je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno ni, preskočim to noč, ino vam

učinim
Robinson mlajši (1849): Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem

učiniti

Robinson mlajši (1849):	Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	Črnogorci tatov niso gnali h kadiju, kar bi bili morali učiniti omikani ljudje, temuč pobrali so Albancem dvakrat toliko volov in
Ferdinand (1884):	zdravila mi je pustil: ž njimi ne morem nič nevarnega učiniti. « »Ali mi pa zamorete na kakov način preskrbeti strupa? Jako
Ferdinand (1884):	znati. Saj ste skušen mož; bodete vže znali to prav učiniti. « »Prav je tako! « pritrdi grof. »Tudi se zamoreva po tem
Občno vzgojeslovje (1887):	pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti v gojenci neko določeno dejanje. Táko povelje nadomestuje preudarjanje, katero

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —

← Stran 18 →

← ↑ →

Mineralogija in geognozija (1871):	Halle v Harzu; Zwickau, Chemnitz na Saksonskem; Waldenburg, Schatzlar na Šleskem; v Mislovici pri. Krakovi; v Brnu na Moravskem; v Rakovniškem
Občno vzgojeslovje (1887):	zavodi za gluhonemce so povsod v Avstriji razen na Solnograškem, Šleskem, Bukovinskem, v Dalmaciji in na Kranjskem.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi noter vto pra S. rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia

Pozhétki gramatike (1811):	ſhpital. Tim beſédam bi ſe imel prozh vseti klukaſt vdar, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki vſako leto ſilno veliko obreſti (Zins) dajo. Ena (meſtni ſhpital) neſe vſako leto 88,000 goldinarjev ſrebra; — druga (Tratnerjev dvor) 45,000

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	enkrat za dve uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— zastarele besede —

← Stran 18 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —