- udani
Valenštajn (1866): Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni
udaniti udar udobiti udriti udrukan udvoren ugasiti ugasovati ugeniti ugnida ugorilen ugotovljen ugovor ugovorilen uistiniti ujec ujetje uk ukončati ukvartiranje uljnjak uložiti uma umedljen umevati umisel umiti umljiv umorstvo umrjoč upati upen upenjati upokojiti upokončiti upotiti upotrebiti upotrebovan upotrebovanje uprava uradnija uraščenje uraza uredoven urlavb urnski uržah uržoh usnažen usnjast usodepoln usovrševanje usovrševati usovršiti ustati ustavak ustavljač ustavoverec ustna ustno ušafanje ušafati uteči uteti utrapljen utvar utvara uveriti uverjenost uvezniti uvidnost uznati užitečnost užitek uživljiv
| Valenštajn (1866): | Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni |
| Pozhétki gramatike (1811): | la shenſko nameſtimé, poſtavim; je la connois, jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor: mon livre est plus beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là, tje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vés; ou vous ou moi, al ti al jes. Teshek vdar devajo na zhlen al predlog d: je vais à Paris |
| Pozhétki gramatike (1811): | vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhpital. Tim beſédam bi ſe imel prozh vseti klukaſt vdar, ker ga saſtón noſio, al naváda je shelésna ſrajza. Vprava |
| Pozhétki gramatike (1811): | esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola devoir; donnez lui ce qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar |
| Pozhétki gramatike (1811): | Slósha méra. Sloshna mera je snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe mu ſpodobi. nektiri vuzheniki perlágajo sloshni meri en |
| Pozhétki gramatike (1811): | glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti |
| Zlatorog (1886): | ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda |
| Biblia (1584): | Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga |
| Biblia (1584): | Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar |
| Biblia (1584): | Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je |
| Biblia (1584): | INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra inu Şydóna. 22. Inu pole ena |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, ſe je od ondód vgànil: inu veliku jih je sa njim ſhlu, inu je vſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar ni vgnjid v nogi, izvira bolezin gotovo iz poškodovanja nadkopita. Včasi se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba, in z njimi se navadno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat s tinto, kteri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene |
| Pozhétki gramatike (1811): | bom Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo |
| Gozdovnik (1898): | Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga |
| Pozhétki gramatike (1811): | de bi ſe godila, al sgodila, zhe bi ſe en vgovor dopolnil. 3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu kaj ſturiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | boshjaſt; ascension, gorihod, idr. Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje, vgovor, pogój, pogódba, agitation, makatánje, discretion, raslózenoſt, idr. ſluxion, tók, otók |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vgovoriven. Sdajni. Je rendois, jes Tu rendrois, ti Il rendroit, on |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vgovoriven. Sdajni. Je recevrois, jes Tu recevrois, ti Il recevroit, on |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils auront éte. Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. Je serois, Jes Tu serois Ti Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | imeli, e, e Ils auront eu, bodo imeli, e, e Vgovorívni naklon. Sdajni zhaſ. J'aurois, Jes Tu aurois, Ti Il auroit |
| Pozhétki gramatike (1811): | aurez fini, bote Ils auront fini, bodo konzhali, e, e Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. je finirois, jes Tu finirois, ti Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | de rezh al je, al je bla, al bo. 2. Vgovorívni, kader rezhemo, de bi rezh bila, al de bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | vé, vi. Ilsseroient, oni, one, one bi bili, le, le Vgovorivni pretekli. J'aurois été, Jes Tu aurois été, Ti Il auroit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga |
| Divica Orleanska (1848): | Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih |
| Stric Tomaž (1853): | „Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje |
| Deborah (1883): | Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po |
| Deborah (1883): | se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica! |
| Robinson mlajši (1849): | tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo |
| Genovefa (1841): | Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne |
| Biblia (1584): | od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam |
| Genovefa (1841): | mi ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'to luzhjo tvoje ſvetlolobe, inu s'to baklo tvoiga vuka reſveitiu? Ti ſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta Pei? Per sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh pridi ti vshgati Zhes naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | PEISME Od Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil |
| Biblia (1584): | bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih |
| Robinson mlajši (1849): | teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti |
| Tine in Jerica (1852): | povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze |
| Zlata Vas (1848): | poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga |
| Robinson mlajši (1849): | skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in |
| Robinson mlajši (1849): | k brégu priplula, ravno ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v |
| Genovefa (1841): | je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is |
| Robinson mlajši (1849): | ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čudil, da tako mala stvarca, kakor je košček palice, grozovitno umorstvo odkriti more. Večkrat strašne hudobije Kakšna majhna reč odkrije. 74. |
| Gozdovnik (1898): | dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo. « »Ubijalec je hotel skrivnost pač le za-sé imeti. « »Tako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih |
| Maria Stuart (1861): | Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo |
| Robinson mlajši (1849): | to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko |
| Robinson mlajši (1849): | prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapusti svojo žertvo in gré h Korvinu, da ga popolnoma upokoji s tem, da mu obljubi pozvedeti stanovanje učenika Kasijana, do |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tolkel? ” Korvin razkačen kviško plane, pa z enim pogledom ga upokoji Fulvij, rekoč: „Kasijan, Kasijan — o to je izversten učenik; kje |
| Oče naš (1885): | domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | nadjal se je, da se bo Bric popolnoma spreobernil in vpokojil. Pa zmotil se je. Bric je dan na dan tuhtal |
| Oče naš (1854): | da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo svoje ljubezni je Martona tolažil, kteri ga |
| Gozdovnik (1898): | omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da |
| Gozdovnik (1898): | sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu |
| Pozhétki gramatike (1811): | praſhan, je rékel, de ta slog je kratek. Isjéte iste vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati |
| Pozhétki gramatike (1811): | misa okrogla i. t. d. Per timu ni druge ne vprave ne vodivnize, rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti |
| Pozhétki gramatike (1811): | popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane tebi noben glagol, ktirga bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | po ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako ſe vprave obrázhajo na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nevprávni Glágoli. Nevpravne imenujemo, ktiri ne gredo vedno po ſploh vpravi ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ta navuk, ktir vender zlo veliko slogov obſéshe. Po ti vpravi je a kratek v' moderation, sm˙ernoſt, méra, conservation, ohránenje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva |
| Viljem Tell (1862): | bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin |
| Viljem Tell (1862): | Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je? Ruodi. Hitite v goro |
| Viljem Tell (1862): | ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je? Ruodi. Hitite v goro, zatrobite |
| Viljem Tell (1862): | Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni |
| Viljem Tell (1862): | krvjó oskrunili! Otroci (tekajo z odrovimi podrtinami mimo). Prostost! Svoboda! (Urnski rog krepko poje. ) Valter Firšt. Kak je vesél ta dan |
| Viljem Tell (1862): | jeka po pečinah se budí, Gorjance naglo v dole skliče! (Urnski Bik odide. ) Valter Firšt (pride). Stojte, Prijatli! Stojte! Nemamo novic |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſte vy s' Chriſtuſam reſnizhnu gorivſtali, imam jeſt en velik, urshah vam h' tęmu ſrezho voſhiti. Ali sraven tęga imam jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is nję eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sató, kęr ſim jeſt en gręſhnik. Leta je ta pèrvi urshah moji lubi Farmani, is katęriga móremo my naſhe dęlu inu |
| Ta male katechismus (1768): | v' potrebneh stukeh Katholshke vire poduzhiti, sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ta gorezha lubeſn pruti mojemu Jeſusu svjetvala. Tu je urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsamejo leta ſtan gori, kakor is sgol kerſhanſkih inu pravizhnih urshahov; de ſe v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi ſe is ſvoje dolshnoſti vùn smusnil, tudi ne ſlabih urshahov, de bi ſe lęjp dęlal, kadar faly. Inu tó je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti |
| Sacrum promptuarium (1695): | autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' |
| Ta male katechismus (1768): | kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu |
| Ta male katechismus (1768): | sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi |
| Ta male katechismus (1768): | Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti |
| Biblia (1584): | ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge |
| Botanika (1875): | vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Ferdinand (1884): | ima tako blago srce. Popraša toraj za svèt o tej osodepolni zadevi svojega gospoda. Grof in grofinja sta odobrila njegovo misel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je stregel oni osodepolni večer. Nehote je začudeno vzkliknil. Maori je uprl oko vanj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je |
| Stelja in gnoj (1875): | pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu |
| Zoologija (1875): | pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prenaredba davkov. Češko. — Mladočeski deklarantje, ki so na veliko veselje ustavovercem zoper voditeljestaročeske se uprli, so v uporu svojem žalosten konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | prinesli zadnji dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto federalistov, tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vsem svojem dejanji „mit Sack und Pack” pobegnili v tabor „ustavovercev”, po našem prepričanji pa ta tabor pelje v germanizacijo, centralizem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dozdaj tako postopal, da v bojazni, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni nobene politike delal, je zdaj |
| Zlatorog (1886): | Krog usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor |
| Zlatorog (1886): | Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko jej je zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je |
| Valenštajn (1866): | Ne še. Valenštajn. Premila hčerka, sedi k meni! Na tvojih ustnih ziblje duh se blag, Umetnost mati je hvalila tvojo, Premil |
| Biblia (1584): | meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is Ieſtneme |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam |
| Valenštajn (1866): | je navil. Več nej ga. Obral me je, pa je utékel, Pustivši mi ónega sámo lenéta! Vojaški deček (priskače). Mati! imaš-li |
| Gozdovnik (1898): | je z odpravo? « »Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel. « »Santa Madonna! « klikne don Avgustin Pena prebledevši. Rozalita krikne, pa |
| Valenštajn (1866): | pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti |
| Tiun - Lin (1891): | plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko |
| Robinson mlajši (1849): | v lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno |
| Robinson mlajši (1849): | žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznolično, 68. Urgebirge oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje, 99. Utvar, Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser |
| Mineralogija in geognozija (1871): | puhlica (§. 211), ne jak sicer, pa za rastlinstvo važen utvar najnoveje dobe. V morji polypi (korale) zidajo iz globine vedno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Karnallit, 34. Kasijanski (utvari), Kassianer (Bildungen), 119. Kassianer (Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel, premog, 30. Keilhaue, kramp, pik. Kepa, (-st |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich, predzgodovinsk |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Premogovni apnenec. 9 Devonski sistem. 10 Silurski sistem. 11 Vulkanski utvari. 12 Vulkanska valovina. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorbe. 3 Kreda. 4 Vogeški peščenec. 5 Trias. 6 Premogovni utvari. 7 Premogovni peščenec brez premogovine. 8 Premogovni apnenec. 9 Devonski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kaolin oder Porcellanerde, 43. Kapnik, Tropfstein, 84. Karnallit, 34. Kasijanski (utvari), Kassianer (Bildungen), 119. Kassianer (Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali bouteillni kamen, 45. Odpadki, Excremente. Ogljenec, Kohlenstoff, 29. Ognjerodi utvari, Feuerbildungen, 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert |
| Mineralogija in geognozija (1871): | voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere, mehkužci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Diluvialni utvari imajo često živalske ostanke v sebi in sicer take, ki |
| Revček Andrejček (1891): | ni več čist! Jeklen. Kaaj? Kdo to pravi? Grešnik. Jaz! Uveril sem se in lahko govorim. (Po tihem govori jako živo |
| Gozdovnik (1898): | orožja in zopet pomeri. To pregibanje nekolikokrat poskušivši, se je uveril povsem, da so le mrliči na otoku. Mislil je, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kruha, žejni vode, lakomni denarja. A pri natančnejšem opazovanji se uverimo, da poželenje ni napérjeno na vnanji predmet sam, katerega duša |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se zdaj še ne nahaja v nji. Tako se torej uverimo, da so samó predstave predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem |
| Gozdovnik (1898): | iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni |
| Robinson mlajši (1849): | je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so se dovedla načela v strog red in podredila pametni uvidnosti najvišjim načelom nravstvenosti; v tem obstoji nravstvena svoboda. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pedagogičnemu vladanju je ta, gojenčevo voljo, kateri nedostaje še pametne uvidnosti kot notranje moči, z vnanjo močjo vzdržati v redu. Táko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in zatrle vsako boljšo nagnenje; s tem bi vpliv pametne uvidnosti popolnem oslabil. S prav posebno skrbjo se mora vzgajati volja |
| Robinson mlajši (1849): | jih pred ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na |
| Robinson mlajši (1849): | ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek |
| Ta male katechismus (1768): | koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu uſhitek teh SS. ſakramentov Katholshke Zirkve. Kaj v' ti pèti: Inu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povsotna bo: Ljubezin nam je dala. Ljubezin tvoja to: Ta vžitek, Bog! telesa, In tvoje te kervi; Življenje in nebesa, Veselje |
| Genovefa (1841): | kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa |
| Genovefa (1841): | sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | večji biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej, in velika neumnost, se na dobitek |
| Fizika (1869): | posebne edinice tvarin, ki jih po raznih deželah imajo za vaganje, t. j. za to, da tvarine teles primérjajo in izrazujejo |
| Fizika (1869): | prečka, gredelnica. Wägen, vagati. Wagrecht, vodoraven, horizontalen. Wägung, doppelte, dvakratno vaganje. Walzwerk, valjarna. Wärme, toplota. Wärme gebundene, zvezana toplota. Wärme specifische |
| Robinson mlajši (1849): | postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael † Gabriel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael † Gabriel † Raphael |
| Sacrum promptuarium (1695): | grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh |
| Roza Jelodvorska (1855): | Čez nekaj dni po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko soli in, če hočeš, drobnih in debelih vinskih jagod (vajnperlov in cibeb), in deni v s putram dobro pomazan in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb in vajnperlov) in podolgama zrezanih mandelnov perdeni, dobro premešaj in puranov krof |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb in vajnperlov), pol funta olušenih in podolgama zrezanih mandelnov in delaj sicer |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Gozdovnik (1898): | kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so |
| Gozdovnik (1898): | Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter |
| Kemija (1869): | ob sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje |
| Zoologija (1875): | tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki ima po večem glinato ali laporjevo lepilo. 40. Nasipina; valovina; pesek; grušec. Ako se nabere dosti razkosanega kamenja, ki ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje, 99. Utvar, Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Devonski sistem. 10 Silurski sistem. 11 Vulkanski utvari. 12 Vulkanska valovina. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim preganjanji zhednoſti sveſt oſtati, ino perpravljen biti savoljo nje vanati ſe zhaſti per ljudéh ino vſe zhaſne ſrezhe. Take zhednoſti |
| Genovefa (1841): | zhe hozhete bedaſti oſtáti, in zhe ſe nêzhéte ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj ſvôjiga ſinú uſmilite. Sakâj zhe nêzhete po môji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poletna žetev dobra bila, jesenska pa še boljši. Tudi bendima je bila v tistih nogradih, ki okoli hiš in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa bo. Ravno taka je pri nas na Dolenskim; kakošna bendima je pa v Ipavi bila, nam bodo gosp. Vertovc povedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokopaliſhe rajnkiga barona poſtavil. — Urno, kaj je noviga? (Terganje ali bendima v lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23. Kimovca je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23. Kimovca je bila bendima čez in čez odperta. Preteklo je kaj lét, in ljudje |
| Robinson mlajši (1849): | moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik |
| Zlata Vas (1848): | strah in groza jih je obhajala. Zdej so hotli vsi varovati, vsi delati. Pa kako to začeti? |
| Lohengrin (1898): | brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu potem resgrinati, bode belliſhé predivo. To drevje s'ſriſhnim vasham obloshíti, de vrozhíno, inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe derveſsa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle, s'gorezho ſlamo pomoriti |
| Robinson mlajši (1849): | pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor hoče |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho goriufamejo , ali is usmilenja wugejme dado, ali kaj dobrega ſturę. 3. Kolkerkrat ali sami od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſedo. Potroshtej njega v'njegovi revsheni, de dusha, inu telu wugejme dobeta. Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dapadlu vam tu krayleſtvu dati. Predajte, kar imate, inu dajte wugejme. Naredite ſi moſhne, katire ſe napoſtarajo, en ſhaz, salogo, katiri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bode v Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen tega zhaſopiſa je, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lep namen rasderl. '' — Tako ſe bere v liſtu, kteriga je vzhrednik téh noviz prejel. Natiſnili ſmo ga, ker bi deshela sidanje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku |
| Sacrum promptuarium (1695): | gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | thaz alpa ruda! teſte S. S. besiede katere bojo sedei udrukane prad shazam ven- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zedelzh na kateram bojo tiſte svete besiede gorei sashribane alpa udrukane BENEDKTI ET ANTONI AMEN † SHAM † HCA † CWADAM DEMA 8 CER |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sam ta pravo vedek Mislim vender, de molitev, varčnost (šparovnost), večsortni pridelki in družba zoper škodo toče so gotovi pomočki, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skerbí za svoje pridne otroke. Tretji pomočik zoper točo so večsortni pridelki po tvojih njivah. Krajnska dežéla bi rodila turšico, ktero |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | da zrak poleg nje ne more v sod prihajati. Kipelna veha je kositrasta cev, katere spodnji konec se vtakne v sod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | belem vinu v sod, se tukaj v kad vtakne kipelna veha. Mošt ostane tako v kadi 3 tedne. V tem času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | praznega prostora ostati. V tako naliti sod se vtakne kipelna veha tako, da zrak poleg nje ne more v sod prihajati |
| Kuharske Bukve (1799): | libro ſtolzheniga zukra, tri na karhle sręsane lemone; inu ſkusi vęho notri obęſi una dva varsheta; pokri s' ſkriljo, salivaj, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | sęle povęshi v' en pertneni arshetezh, inu ga obęſi ſkus vęho v' ſodzhek. De pa nebode per verhi ſtal, saſhi notri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mogozhe ; sakaj nepodorán gnoj bo od ure do ure vehljavſhi ali ſlabſhi. Tudi v jeſeni, kakor nekteri vedeshi hozhejo, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njega povshila. Gnoj bo tadaj sa perhodno pomladanſko ſetev toliko vehljavſhi ali ſlabſhi, kolikor ſe mu bo po simi mozhí ſkadilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja |
| Oče naš (1885): | svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se |
| Oče naš (1885): | pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu |
| Blagomir puščavnik (1853): | na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sbora z. k. kmetijſke druishbe, ki je bil 2 dan Velikitravna v Ljubljani, le povedali ? (Konez. ) Potem, ko je vſe to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 21. V ſrédo 22. Velikitravna. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 19. V ſrédo 8. Velikitravna. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svunánja povéſt. (Ştraſhna plôha in tózha v Şpodnim Eſtrajhu). 7. Velikitravna popoldne ob ſhtérih je jela tózha ſtraſhno rasgrajati in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar ſe ſlane vezh bati ni, to je v ſredi Velikitravna, ſéj te bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim |
| Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi jeſt sopet ne osdravil. Kmetijſke opravila v meſzu Velikitravnu. V tem meſzu mora vſe ſpomladanjſko ſejánje dokonzhano biti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če je Svečan lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla zima perpélje suho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj opraviti imel, ne posabi, kar ſim ti v méſzu Velikitravnu sa ptizhe perporozhil, ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Najman, konjičin stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski |
| Lohengrin (1898): | Elza (burno Lohengrinu vrgši se na prsa) Gospod! O moj velitelj! Lohengrin. Kaj je? Kralj. Kdo drzne tu se nam provod |
| Robinson mlajši (1849): | iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za |
| Robinson mlajši (1849): | Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kervave rane mojo srezho ihv svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o |
| Biblia (1584): | djal k'njemu: Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Revček Andrejček (1891): | že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedei prosim jas oh moi nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tapravi Hober Mandl venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg sveti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hvalim, de pa on ni na odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na morem. Sakai tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Marci 14. Kader ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu Chriſtus naſh Odreſhenik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev |
| Biblia (1584): | notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili |
| Biblia (1584): | Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili gledati? Ste li vy hotéli viditi en |
| Biblia (1584): | sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo |
| Biblia (1584): | rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru |
| Biblia (1584): | rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu |
| Biblia (1584): | Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli eniga Preroka viditi? Ia jeſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | accuſationem adfertis adverſus hominem hunc? Joan. 18. Tedei je Pilatus vunkei ſhou h'nym, inu je reku: kai sa eno toshbo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſsniza? inu kadeder je on biu tu isreku, je supet vunkei ſhou h'Judam: de je Pilatus skerben sa reſsnizo Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in prædium, cui nomen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſliſhet, inu saſtopit, kai je ta reſsniza? on je poprei vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei ſhou h' tim Judam. Lubesnive duſhe! tudi mi ni ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogledalu. inu na resgrelu. Egreſſus Petrus ſtevit amare. Peter je vunkei s dvoriſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. § |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prov dobru, toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru vinu. Vetrovi, Nalivi, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shlag, na jetreh, glave boleti, krish boleti, vetrovi v' mehurji. VENUS. Ta Planet je ena lepa, bęla, svetla Svejsda, sunej Sonza |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ima smeram od jutra do vezhera sraven ſebe ta Planęt Venus, ſturí dobro gorkuto, sraven de nam zhes dan ſvęti, to |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ta vikſhi je 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske |
| Divica Orleanska (1848): | so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti |
| Divica Orleanska (1848): | jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je |
| Divica Orleanska (1848): | oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiškop. Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje |
| Divica Orleanska (1848): | Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat |
| Divica Orleanska (1848): | učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier |
| Zoologija (1875): | Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri |
| Zoologija (1875): | Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica |
| Zoologija (1875): | Atropos); večerni pavlinček (Smerinthus ocelatus); velerilec (Macroglosa stellatarum); krasni oleandrov veščec (Sph. nerii) prihaja v vročih letih od juga. Na Primorskem |
| Zoologija (1875): | da bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli |
| Zoologija (1875): | se v zemlji, ne da bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri |
| Zoologija (1875): | euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih in |
| Ta male katechismus (1768): | della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj |
| Zlatorog (1886): | če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vdam. Goſpá. (gori vſtane, ſem ter kje hodi, inu s'veternizo grosnu maha. ) On me nizh vezh ne lubi! Nęshka. Kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Koker hitru gnadlivi Baron na jago odidejo. Goſpá. (s' veternizo maha. ) Odpri to okno. Tukej je taka vrozhina — Nęshka. Sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza in Tonzhek ſtezhéta. ) OSMI NASTOP. Baron , Goſpá. Goſpá. (s' veternizo slo maha. ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha, tukej je le! (jo popade |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zajčja kuga, za ktero je že dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek češkega, vsacih 5 tednov pod vredništvom gospoda Belak-a izhajočega časnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | v besedi, temuč tudi v slikah in muzikalnih kompozicijah. Prvi vezek pride konec tega meseca na svitlo; obseg njegov kaže, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturimo, koker molimo? ali je naſha vola s' naſho molitvo vglihana? ali naſhu ſerze tudi taku ozhe, koker naſh jesik moli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes grehe more po timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku velika, koku siuna, koku britka |
| Robinson mlajši (1849): | vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci |
| Občno vzgojeslovje (1887): | V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tam sela, mesta, nive, poljan nebrojni cvet So bili njenim vidu neznano čuden svet. Ko zdaj oči pobesi, razloči vse do |
| Ta male katechismus (1768): | dushi katira je v' enemu ſakramentu taista rezh, katiro tu videjozhe ſnamene pomene. |
| Ta male katechismus (1768): | Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa |
| Ta male katechismus (1768): | gozhe, nezh preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka preterpov oh odpvſti mene vse moje vidiozhe inv navidizhe shkodlive besiede, skateremi sim jas tabe tvoje ozheno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | salo njo je bilo glédati. Ravno je bila ſpomlad alj vigred, ino toljko lep den, de je malo takih. Vſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | povèrneta, kamor ſta bila pred nekoljkim dni priſhla v' ſpomlad (vigred) na desheli prebivat. „Fantova poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo |
| Valenštajn (1866): | Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za tako neumnega, da bi verjel, da cesar komu kak vinar dá brez prošnje in brez prigovora? ” „Tega jaz ne vem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sklepe in obljube, in v malo urah je zgubil poslednji vinar od svojega denarja. Zgubil je vse, goljufal je svojo ženo |
| Zeleni listi (1896): | vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete |
| Zeleni listi (1896): | imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po sozrejanji grozdja v cuker spremení, cuker po vinorenji v vinocvet, vinocvet pa po kisanji v jesihokislo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sozrejanji grozdja v cuker spremení, cuker po vinorenji v vinocvet, vinocvet pa po kisanji v jesihokislo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo, vinocvet, cuker, vse rastljinske olja, farbe, smôle i. t. d. Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in sheljim, de bi bile, kolikor je mogozhe, povſod rasglaſene. ” Vinoréja bo od zhaſa do zhaſa v perlognih liſtih na ſvetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepa mnoshiza, ki imajo s vinorejo opraviti. De je pa vinoreja zhes in zhes v vſih ſvojih rasdelkih vezhidel ſhe le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in dolga ſkuſhnja mojſtra per vinoréji poterdile. Po njemu je vinoréja v Ipavi in ob meji Goriſhke komiſije veliko koriſtnih poprav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega ni storiti, kakor to, da ga proda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc nam je |
| Trtna uš (1881): | barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij Goethe, je blage volje in |
| Trtna uš (1881): | zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v |
| Trtna uš (1881): | je ta najnevarnejši škodljivec vinskej trti zatepen v vse večje vinorejske dežele. Pri nas v Avstriji prikazala je se trtna uš |
| Kemija (1869): | kislina pogosto rabi za strojilo (Beizmittel). Dvosol vinskokislega kalija in vinskokislega antimonovega okisa = KO.SbO3.C8H4O10 + HO, znana je z imenom bljevalna sreš |
| Kemija (1869): | barvariji se vinska kislina pogosto rabi za strojilo (Beizmittel). Dvosol vinskokislega kalija in vinskokislega antimonovega okisa = KO.SbO3.C8H4O10 + HO, znana je z |
| Kemija (1869): | 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu |
| Viljem Tell (1862): | kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V |
| Valenštajn (1866): | živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nisem videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiti. Pogled v Štajersko. Rób doséžem krajnske meje Na Černivca visočini, Štajerska naprót mi veje Volna sapa po dolini; Kri gorkó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | To seme je bilo nabrano na dveh njivah , ki na visočini te fare ležé in na kterih samih so čisto zdrav |
| Blagomir puščavnik (1853): | teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta naj |
| Kemija (1869): | Žveplenokisli železni okisec, FeO.SO3 + 7HO, navadno zeleni ali železni vitrijol imenovan, se naredi v lepih zelenih kristalih, ako se prirodni |
| Kemija (1869): | CuO.SO3, s 5 ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se |
| Kemija (1869): | kristalih, ako se prirodni železni žveplec (železnati kršec) okisi. Železni vitrijol je ena najcenejših železnih soli ter se rabi pogosto za |
| Kemija (1869): | ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se, ako baker raztopiš |
| Kemija (1869): | hudičevo olje) se izdeluje iz njega. Na vodi razproščeni železni vitrijol se tudi vliva v zahode (sekrete), da jim vzame nevšečen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi |
| Kemija (1869): | se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki |
| Kemija (1869): | lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali 3 poličih vode, ter |
| Kemija (1869): | okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta spojina dela |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v roki, in obvezale z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode). Vsajene 22. aprila. 5. Kot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote cinkovega vitriola v poliču vode. Ako po tem zdravilu mahovnice ne zginejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se vsaki dan enkrat sledečim zdravilom pomoči: 3 lote cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 1 lot cinkovega vitriola, 1 lot galuna, 1/2 lota zelenega volka, v štupo jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov cinkovega vitriola, 6 lotov galuna, ju zdrobi in v poliču vode raztopi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se med pečenjem le z razpušenim putram poliva. Pečeni viz. Viza razplati, nasoli in nekej časa tako ležati pusti; potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z razbeljenim putram politiga in s pol limonami obloženiga. Obarjeni viz. |
| Kuharske Bukve (1799): | lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzheniga zukra deni v' globoko ſklędo, perdaj raspuſheniga mehurja od bísene Nro. 172. gori na zuker, inu na ſok od unih |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti vręti, potle enmalo ſladke ſkorie, inu mehurja od bísene; puſti de ſe napol vkuha; potle pretlazhi ſkusi ſito en |
| Kuharske Bukve (1799): | rastopí, preshmi ſkusi zhędno ruto, deni en lot mehurja od bísene, ali Hausenblatter, kakor v' druge sholze, prezedi ſhe enkrat, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | v' druge sholze, prezedi ſhe enkrat, inu napolni kosarze, pręden bìsene mehúr notri dęneſh, puſti eno zhetert ure vręti. 170. Sholza |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe |
| Kuharske Bukve (1799): | polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | hitro ena sa drugo v' pomoranzhah ſe terdíti, perdaj vezh bísenoviga mehurja. |
| Kuharske Bukve (1799): | polizh dobriga vina, de ſe eno uro namaka. En lot bisenoviga mehurja rasręshi, operi, opraniga deni v' vino; vſe ſkup deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj. Potlej perdeni dva lota čistiga v nekoliko vodi razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze), odstavi od ognja, vzemi vanilijo iz koze, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni v sok en lot v pol maselcu vode razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze) in cukra, pusti ga še eno četertino ure |
| Kuharske Bukve (1799): | Pomoranzhna sholza. 170. Sholza rudęzhiga grosdizha. 171. Lemonova sholza. 172. Bísenovi mehúr raspuſtiti. Dauſenblatter. 173. Vinſka sholza. Weinſulze. |
| Kuharske Bukve (1799): | netlazhi, ampak kar rado grę, de nebode koln. Tako raspuſhen bísenovi mehúr ſe dęva v' sholze, inu ſe lę tolikaj ogreje |
| Revček Andrejček (1891): | ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba |
| Revček Andrejček (1891): | in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I. |
| Življenja srečen pot (1837): | le sa voljo ſtrahovanja, ampak tudi savoljo veſti. “ Vladniki alj visharji bojo odgovor dajali, kako ſo sapovedovali, podloshniki pa, kako ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in visharji drushbe prêzej pride, in ſhkodo ſposna in prezéni. 42. Vſaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi umni moshje toliko ſhkode ne najdejo , kolikor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko |
| Ta male katechismus (1768): | koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane, inu viſha is svojo bres konza dobruto, inu modrustjo. B. stvarj 1. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ukaſanu dijanje. Koku dobre so della enega zhloveka, kader njeh viſha premishluvanje dobreh rezhy. Od lete same ima tu vunajnu svojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti ſi leta sveti pot Volnu hodu o Gospod! Vishei naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista |
| Ta male katechismus (1768): | ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | NB. Aku v' teh Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme skus letu vishajo, inu eden teh Planetou uselej ſvoje letu ſpouni, inu temu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče! |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | majhenu premishluvanje naprej poslal. Letu bode tebe skus uſſe oppravke viſhalu; letu bode tebe ſuper une grehe ohranilu: letu bode tebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serza, katiru je dijanje mojeh zhednoſt prov fletnu, inu dobru viſhalu. 2. Is zelle svoje muje moj Syn! se masnoſt lestno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnopov jezhmena in ravno toliko ovſa pa v 20 minutah vkraj ſpravili; pri vſim tem je pa tudi ſlama sa resanzo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in po dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in |
| Kuharske Bukve (1799): | tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej |
| Zlata Vas (1848): | ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o Jęsus mosh inu shena lubio, naj bodo v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vunder najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh |
| Oče naš (1854): | sveto, edino zveličejočo véro in njih služabnike, žene in otroke, vlast in domovino. Raspertija pa ali ločenje nas je že ob |
| Valenštajn (1866): | V život osodni gleda bodrim okom, I vrne v lepšo vlast se radostnejše, Ko ga je videl i precenil sam. (Preneha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji |
| Zlatorog (1886): | v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do |
| Robinson mlajši (1849): | so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev |
| Zlatorog (1886): | vkuha v gosti riž, Da težko boljše kje dobiš; Na Vlaškem, Kranjskem po kletéh Ne najdeš boljših vín od téh! Zató |
| Zlatorog (1886): | pošilja pač me Jerica. »Ne, ubožec! Glej, odhajajóč »Njo pri vlaškem kúpcu sem pustíla, »Koji lanček dal jej je in prsten |
| Divica Orleanska (1848): | odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit, roženčev škrilnik in porfir |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobi zelenkasto barvo, zato mu pravijo zeleni peščenec. Tudi druge vmesnine se nahajajo v peščencu, izmed kterih tu imenujemo samo glinine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razpadejo. Z vodnato solno kislino počasi pené. Po tem, ktere vmesnine je več ali kteri minerali so primešani, razločimo: navadni lapor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Barve je po večem zelene do črne, tudi temno-rujave; slučajne vmesnine so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njem veči kosi kamenja, imenuje se konglomeratasti peščenec. Kakor stranske vmesnine se kremenčevemu zrnju včasi pridružijo tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi vmedlo ne bo. Zhe je pa zlo takimu v roke priſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetovali, kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije |
| Robinson mlajši (1849): | koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše |
| Zoologija (1875): | jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je, katiri v'tekovni ograji berhku teko, inu imajo ves unete obras, al zhes en majhenu oppeshajo, inu se vernejo naſaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor |
| Kemija (1869): | žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z |
| Fizika (1869): | ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere, mehkužci, 88. Weissbleierz, beli svinčenec, 57. Werfener |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 59. Vlačen, zaehe. Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 3.96; prozoren, žarke lomi dvojno, leska je steklenega, večidel vodočist, bel, plamen pihavnik ov pobarva purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zaehe. Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wachsglanz, voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu |