Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: zastarele besede, Stran 17

▶ sozvezdje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupina zvezd; [sskj]

sozvezdij

Astronomija (1869):	ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še
Astronomija (1869):	sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena.
Astronomija (1869):	Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz
Astronomija (1869):	severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta

sozvezdja

Astronomija (1869):	južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled
Astronomija (1869):	je za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43.
Astronomija (1869):	zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj
Astronomija (1869):	znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga
Astronomija (1869):	so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj

sozvezdje

Astronomija (1869):	Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej
Astronomija (1869):	tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda
Astronomija (1869):	da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se
Astronomija (1869):	v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če
Astronomija (1869):	ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na
Astronomija (1869):	delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij

sozvezdju

sozvezdji

Astronomija (1869):	na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika
Astronomija (1869):	stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja
Astronomija (1869):	in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju

▶ spahnjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

spah; kontekst

spahnjenje

spahnenje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	torej bolezin konja le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	persih priporočil. Zmivati ga je pa tako dolgo treba, dokler spahnenje ni zdravo. Pri ti priložnosti moram svariti napčnega ravnanja, ktero
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako se podplati sožgejo in v štupo stolčejo. XV. Poglavje. Spahnenje člena in hromota. Ako se na sprednji ali na zadnji

spahnjenje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi

spahnjenju

spahnenju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se redko pripeti, bi se gotovo dale ošlatati. Druga pri spahnenju benceljnovega člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	člen, ki se nadkopitni člen imenuje. Vezki tega člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se izcimi

▶ spalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kdor spi, speči; [sskj]

spalci
Gozdovnik (1898): Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju

▶ sparčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

soparen; splet

sparčnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi

▶ spasti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pasti; [sskj]

spadla
Robinson mlajši (1849): nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se

▶ spečati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prodati; SSKJ

spečajo

ispezhajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre

spečali
Zlata Vas (1848): pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali
spečalo
- ispezhalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj

spečati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil

ſpezhati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti

▶ speh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naglica; Pleteršnik

speh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvarí, Pa levi mož ga šunta v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nosi roge goste. In hujši grof zatrobi v rog, Derhala speh se hujši vžge; In čuj, od zad, od spred je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	visokovredni! Pustite up mi moj posledni. « Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa levi mož ga šunta v

speha
Kmetijske in rokodelske novice (1846): letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš

▶ spevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peti; [sskj]

spevala
Robinson mlajši (1849): je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da

▶ spiralka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

spiralna vzmet; kontekst

spiralke
Fizika (1869): delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta B dalje. Ako se tedaj

spiralko

spiraljko

Fizika (1869):	ki vpeljujeta električni tok od stanovitnega lanca E v glavno spiraljko. Postranska spiraljka Pod. 193.
Fizika (1869):	lastnosti, le toliko časa magnet, dokler teče električni tok skoz spiraljko. Ako se tok pretrga, neha koj privlačnost železa. Na ta

spiralko
Fizika (1869): Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah.

▶ spiralkin pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ki se nanaša na spiralno vzmet; kontekst

spiralkin
- spiralkini
  Fizika (1869): gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá

▶ spirituoz samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spirituoza; kontekst

spirituozu
- ſpirutusu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo

▶ spisovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pisati; [sskj]

spisuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bere, se ne širijo persa! Slava, komur slava! Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. * Za društvo sv. Mahora, ki že 395 udov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc nam je v Kostanjevici razlagal, kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kr. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo je bilo, ko sem prišel na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Kakor vsaki dan, bili smo Slovenci tudi

▶ spivati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

piti; kontekst

spivajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so

▶ splaten pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razkrojen; Pleteršnik, splet

splateni
- ſplatizheni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe

▶ sploskanost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

ploščatost; kontekst

sploskanost

Astronomija (1869):	v 10 urah enkrat okrog nje,) nam kaže on največo sploskanost (primeri fizike §. 68.). — Os njegova, okrog ktere se vrti
Astronomija (1869):	gostemu ozračju te premičnice. Pozora vredna je dalje na Martu sploskanost — nasledek njegovega vrtenja okrog osi — in pa neki svetli lisi

▶ spočetkom prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

spočetka; kontekst

spočetkom

s početkom(združena oblika)

Dóra (1885):	po moji smrti ne bo postavnih dedičev. Gerca je bila s početkom jako huda, ko jej ukažem nekaj piščet, nekaj jajec
Dóra (1885):	od tod pod enim drevesom čepi črna pošast. Mislil sem s početkom, da ondaj leži posekano drevó in hotel sem jahati

▶ spočniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

storiti; kontekst

spočniti
- ſpozhniti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po

▶ spodkidati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

skidati; [sskj]

spodkidati

ispodkidati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj gnoj vezh meſzov leshi. Tukaj kashe

▶ spodprožek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

petelin; SSKJ

spodprožka
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo.

▶ spolegati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

naslanjati; kontekst

spolega
Robinson mlajši (1849): Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce

▶ spolnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovariš; kontekst

spolnika
Robinson mlajši (1849): ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je

▶ spomlad samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomlad; [sskj]

spomlad

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je
Sveti večer (1866):	jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi
Stelja in gnoj (1875):	Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja

spomladi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “

ſpomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe

▶ spomladen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomladen; [sskj]

spomladna
Sveti večer (1866): v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši
spomladni
Zlatorog (1886): kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka

▶ sporad predlog(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaradi; kontekst

sporad

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji

▶ sporazumljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sporazum; [sskj]

sporazumljenje
- porazumljenje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo

▶ sposob samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

način; kontekst

sposob
Robinson mlajši (1849): Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke

▶ spoznava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznanje; [sskj]

spoznavi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj

▶ sprednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prednik; SSKJ

spredniki
- ſpredniki
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt

▶ sprednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voditelj; Pleteršnik

sprednikov
Branja, inu evangeliumi (1777): k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s'

▶ spregovarjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

začenjati govoriti; [sskj]

spregovarjati
Sveti večer (1866): tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so

▶ spreiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

spreleteti; kontekst, SSKJ

spreide
- sprejide
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki

▶ spremin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprememba; [sskj]

spremin
- ſpremin
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino

▶ spremisliti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

premisliti, preudariti; [sskj]

spremislijo

ſpremiſlijo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Budalo. Le Kraſsija, K — Kraſsija, ta je naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem jeſt ſam pelat. K — kdaj je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozhem imęti. Jeſt morem sa moje dęlu dober ſtati. Naj ſpremiſlijo! na enkrat pade en ſant doli, koker de bil is
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ręzh , de ní nikamer. Vſe ſorte ręzhy doli męzhejo. Naj ſpremiſlijo, ſdej ſo zlo enga ſanta doli vèrgli. Baron. Skusi to

▶ spremljevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremljati; [sskj]

spremljeval
Ferdinand (1884): kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da so na jed in

▶ spremnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

satelit; Pleteršnik

spremnice

Astronomija (1869):	njega priklenjene, ravno tako, kakor je mesec na zemljo, in spremnice na Jupitra ali Saturna. 83 Ko so bili na tak
Astronomija (1869):	meseca, kakor ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake

▶ sprevidnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preudarnost, razsodnost; [sskj]

sprevidnosti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim

▶ sprevržek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

sorta; kontekst

sprevržki

Botanika (1875):	južne Amerike doma, je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva po stoječih vodah
Botanika (1875):	sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji spet rudečo korenino. Prvo

▶ sprožnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprožilec; [sskj]

sprožniku
- prožniku
  Gozdovnik (1898): drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade

▶ sprsteneti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremeniti se v prst; SSKJ

sprsteneti
- ſperſteneti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno
sprsteni
- rasperſteni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk
- sprsteni
  Stelja in gnoj (1875): Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo

▶ spucati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

očistiti; nemško-slovenski slovar

spucati
- ſpuzati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti

▶ srakor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

mala njorka; kontekst, splet

srakor

Zoologija (1875):	trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih severnega morja, zlasti na norveških, in le
Zoologija (1875):	nij bilo več videti, akoravno so se dosti trudili za-nj. Srakor (A. torda), pod. 140., je velik kakor raca, po glavi
Zoologija (1875):	na nemške bregove. Kakor navadno ptice tega razreda, znese tudi srakor eno samo, toda debelo jajce, belo in rjavo lisasto. Teleban

▶ sramsa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

čremsa; Pleteršnik

sramsa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev

▶ srbljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

radovednost; Pleteršnik

srbljivost
- serblivoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu

▶ srcobitje samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

bitje srca; kontekst

srcobitje

sercobitje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kožo vtakne. Konju, ki je močen in dobro rejen, kterega sercobitje ni mehkejše postalo, se tudi četerti dan puša. Ako konj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako sercobitje drugi dan ni manjše ali clo močnejše in terdejše: se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žrejo, in ktere so v ti bolezni posebno zdrave. Kedar sercobitje manj terdo postaja, konj se bolj urno obrača in po

▶ srcoviden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iskren; Pohlin To malo besedišče

srcovidno
- serzovidnu
  Ta male katechismus (1768): Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu

▶ srcovidno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iskreno; Pohlin To malo besedišče

srcovidno

serzovidnu

Ta male katechismus (1768):	sebi? Tu: de se ima Buh, inu ta bliſhne prov serzovidnu lubiti, kar je Buh skus tu ſnamene othl na ſnanje
Ta male katechismus (1768):	ſemli, koker se od uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu, toku rozhnu, inu stanovitnu dapolnilu. Kaj pak v' ti zheterti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku sem se temu hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine

▶ srcovidnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

iskrenost; Pohlin To malo besedišče

srcovidnost

serzovidnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tako viſho bosh ti poſtavo te lubeſne dapolnil. Serzovidnoſt more pak vonder is modruſtjo uſſakdar prov tesnu skupſveſana biti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu golfanje sovraſh biti, inu sturè se lestno eno sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh tega myru. Moj Syn! Hodi ſa mano. XIII: POSTAVA. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja imęnitnu poslahkanje. Moj Syn! tebi ima himba
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV. Poſt. Tu uwoshtvu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Deni na stran potuhnoſt, inu hinavsheno, ter dapernaſhej stanovitnu kriſtiansko serzovidnoſt. Hodi ſa mano. XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' duhu je

serzovidnoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samuzh le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	resnizhnu, de, katiri pruti drugem lubeſne nimajo, nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh

▶ srčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrsta češnje; splet

srčice

serčica

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Černe golobje serčica, Julija. Schwarze Taubenherzkirsche. 12. Debele, zgodnje, černe serčica, Jun. † Grosse, frühe, schwarze Herzkirsche. Češnje sladke, černe, terdike ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Luzienkirsche. 66. Sladke španjoljke, Julija. Süsse, spanische. 67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ochsen-Herzkirsche. 9. Zgodnje serčica, Maja. Frühe Mai-Herzkirsche. 10. Debele černe serčica, Julija. Grosse, schwarze Herzkirsche. 11. Černe golobje serčica, Julija. Schwarze
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. Velike sladke serčica, Junija. Grosse süsse Mai-Herzkirsche. 7. Frazarjeve tartarske serčica, Junija. * Frasers
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Velike sladke serčica, Junija. Grosse süsse Mai-Herzkirsche. 7. Frazarjeve tartarske serčica, Junija. * Frasers tartar, Herzkirsche. 8. Volovske oči, Julija. * Ochsen-Herzkirsche. 9.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche. 70. Vinklerjeve bele serčica, Julija. * Winklers
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Vizelerjeve černe serčica, Junija. * Wiseller schwarze Herzkirsche. 5. Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. Velike sladke serčica, Junija. Grosse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche. 70. Vinklerjeve bele serčica, Julija. * Winklers weisse Herzkirsche. Češnje pisane, sladke hrustavke: 91. Bohnje

▶ srčnomilo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iz vsega srca; kontekst

srčnomilo

serčnomilo

Stric Tomaž (1853):	roko v roci, oči v oči vperte, se ihtijo in serčnomilo jokajo. Še en objem in zadnji „z Bogom“ zadoni iz
Stric Tomaž (1853):	gospodom, ki me je kupil, pokleknejo žalostna mati, ter ga serčnomilo prosijo, da bi še njih kupil. Ali grozovitni jih porine

▶ srdobolja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

griža; splet

srdoboljo
- serdoboljo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago

▶ srebrnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svinčev oksid; kontekst, splet

srebrnika
- srebernika
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak

▶ srečkanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žrebanje; [sskj]

srečkanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ko je bilo vse to pri kraji, se je začelo srečkanje, po kterem so se delili različni božični darovi, ktere so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Trstu 31. dec. 1864: 21. 72. 80. 67. 87. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 14. januarja 1865.

▶ srednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posrednik, posredovalec; [sskj]

srednik
- şrednik
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino

▶ sredojesen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oktober; kontekst, SSKJ

sredojesna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se

▶ sreš samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinski kamen; nemško-slovenski slovar

sreš

Kemija (1869):	živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano
Kemija (1869):	433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo

▶ sretenj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

srečanje, iti v sretenj = iti nasproti; rusko-slovenski slovar

sretenj
Robinson mlajši (1849): da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti

▶ staketa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ograja iz kolov; nemško-slovenski slovar

stakete
Robinson mlajši (1849): terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol

▶ stališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teme; kontekst

stališča

Astronomija (1869):	ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev
Astronomija (1869):	H stoječo zvezdo mogoče ravno tako dobro videti, kakor s stališča pri c; zato pa zaznamuje skoz središče zemeljsko položena raván
Astronomija (1869):	dežel. Pod. 29. 32 Prikazni po dnevu. Če z našega stališča, ki leži, kakor vidimo v pod. 29. navpično pod S
Astronomija (1869):	ki stoji na zemeljskem površji o. In res je s stališča o v H stoječo zvezdo mogoče ravno tako dobro videti

stališče

Astronomija (1869):	tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in
Astronomija (1869):	sčasoma solnce, ko pride v A, na nebu svoje najviše stališče, ktero imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to
Astronomija (1869):	dolgo, da solnce dne 21. junija opoldne doseže svoje najviše stališče v S. Tedaj je 23½° nad polutnikom. Očitno
Astronomija (1869):	obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje spodnje vrhovišče. Čas, v kterem solnce preteče dozdevno
Astronomija (1869):	stopi solnce vá-nj. Solnce doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar kaka
Astronomija (1869):	opravičeno ime stalnice ali neprimičnice. Nektere zvezde pa spreminjajo svoje stališče na nebu tako očitno in se nekako redovno kmalu v

▶ stan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domovanje; SSKJ

stanove

Zoologija (1875):	se Angleži vojskovali v deželi Kafrov, rabili so večkrat take stanove za krušne peči. Samci in samice imajo nekaj časa krila
Zoologija (1875):	vojaki, ki branijo velikanske, za moža visoke, iz zemlje zidane stanove. Stene teh kopičastih stanov so tako trde in čvrste, da

stanovih
Zoologija (1875): Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo

▶ stan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stanje; SSKJ

stan

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”?
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.

ſtan

Sacrum promptuarium (1695):	eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie
Sacrum promptuarium (1695):	zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote
Sacrum promptuarium (1695):	Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu
Sacrum promptuarium (1695):	ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati

stana

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ako reče, de je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj

stanom
- stanam
  Zlata Vas (1848): je lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo

stanu

stani

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le
Čas je zlato (1864):	Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče

stanu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo
Fizika (1869):	in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna
Občno vzgojeslovje (1887):	ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati

ſtani

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo

ſtano

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano Sazelit to rano ,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naprej moje prebivalſhe. Baron. Kaj to bi bla ti v'ſtano ſtriti ? Nęshka. Jeſt oblubim, de bi ſe ta pervi dan
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt lępſhi. Bi blo dobru, kè bi vſaki Goſpod v'ſtano bil, to rezhi. Baron. Ti tvojo ſręzho iſheſh ; pak nikoli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzh. Oh Nęshka ! v' en goręzhi bręsen ſim v' ſtano ſkozhit , de le njo ręſhim. (ſkozhi ſkusi okno. ) DVANAJSTI NASTOP

ſtanu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga

▶ stanica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celica; SSKJ

stanic

Botanika (1875):	ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka
Botanika (1875):	povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je
Botanika (1875):	le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske
Botanika (1875):	g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila.
Botanika (1875):	sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje
Botanika (1875):	Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz
Botanika (1875):	pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki
Botanika (1875):	tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj
Botanika (1875):	tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo

stanica

Botanika (1875):	Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se vsaka stanica zmrvi na dve ali na štiri stanice, ktere se spet
Botanika (1875):	preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v njej.

stanicah

Kemija (1869):	drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno
Botanika (1875):	tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja.
Botanika (1875):	vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod

stanice

Kemija (1869):	tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh
Botanika (1875):	Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v
Botanika (1875):	oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalje razvajajo, je jako
Botanika (1875):	ki so se naredile s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo
Botanika (1875):	ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako
Botanika (1875):	kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko
Botanika (1875):	vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in
Botanika (1875):	stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske
Oče naš (1885):	moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši

stanici

Botanika (1875):	stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo
Botanika (1875):	jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično

stanico

Botanika (1875):	ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da
Botanika (1875):	od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske

▶ stanica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soba; SSKJ

stanic
Kmetijske in rokodelske novice (1845): luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod

stanica

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih

ſtaniza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na

stanice
- ſtanize
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in
stanici
- stanici
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je
- ſtanizi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza

stanico

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k

ſtanizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na

▶ staničen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celičen; [sskj]

stanična

Botanika (1875):	bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od
Botanika (1875):	še bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili

staničnega
Botanika (1875): se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s

staničnem

Botanika (1875):	se vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok pobarvan z
Botanika (1875):	dušca v sebi. Kar ga imajo, ta je večidel v staničnem soku, posebno mlajih delov, in pa v semenu. V 2500
Botanika (1875):	narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so ali v soku staničnem razpuščene (raztopljene), ali pa vánj vložéne v podobi kristalov. Tudi

stanični

Botanika (1875):	listje. Razun tega znaša voda velik del rastlinskega telesa. Saj stanični sok ni skorej nič druzega, kakor sama voda, v kterej
Botanika (1875):	imajo razun tega v sebi brezbarven, prozóren sok, tako imenovani stanični sok. Ta je večidel le voda, v kterej je vendar

stanično
Botanika (1875): stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega

▶ staničje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celičje; [sskj]

staničje

Botanika (1875):	bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne
Botanika (1875):	strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline
Botanika (1875):	se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe), tudi

staničjem
Botanika (1875): in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke
staničji
Botanika (1875): cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki

staničju

staničji

Botanika (1875):	kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da
Botanika (1875):	snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe

▶ stanišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatočišče; [sskj]

stanišča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je

stanišče

Jela (1859):	podreti, pa berač ga nagovori, naj mu jo da za stanišče. Kmet mu jo prepusti in berač jo z nekoliko kolmi
Pomladanski vetrovi (1881):	peljali, dva mrtveca pa na ramenih nesli molče v francosko stanišče. Drugi dan so ujetnike pripeljali pred starega, sivega generala, kteri
Pomladanski vetrovi (1881):	Šiški naselilo. Sam namestni kralj je imel v Ljubljani svoje stanišče. Vrh tega so pripeljali po bitki pri Šmariji dvaintrideset z
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pomočnika, morali so mu dajati vsi po vrsti nekoliko dnij staníšče in hrano. Ko pak je pomočnik tudi na ta način
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	véliko cesto, po kateri nam je mogoče naravnost priti v stanišče I. bataljona nazaj. »Stojte! « zakriči zdajci spredaj korakajoč vojak: »Tu
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pa strogo povelje, da nam je poleg orožja v glavno stanišče privêsti tudi dotične lastníke. Kakor znano, imeli so za turškega
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	znamenje hvaležnosti poljubi plaščni rób. Odvedó ga potem v glavno stanišče. Pozvédel sem pozneje, da so siromaka stoprav po dolgotrajnem zapóru
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	mestu, na katerem je bil naš tabor, imel glavno svoje stanišče, kjer so se zbirale vojaške trume določene za obleganje trdnjave
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	potikal Omer-beg. Večkrat tudi so nam turški ovaduhi naznanjali slučajno stanišče Omer-begovo. Takrat smo se vedno požurili, kakor smo rekli, na

stanišču
- stanišu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller

▶ stanovališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bivališče; [sskj]

stanovališč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu

▶ stanovalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

stanovališče; kontekst

stanovalnico

ſtanovavnizo

Genovefa (1841):	imate vunder lé kozho, obléko , poſteljo in po ſimi gôrko ſtanovavnizo in gorko jéd. Vezh pa zhlôvek ne potrebuje. Ne veshite
Genovefa (1841):	dar ſpravim. Ti ſi me v to votlíno pêljal, v ſtanovavnizo té dôbre svéri! Sdaj ni ſila, ne mêni ne mójimu

▶ stanoviten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obstojen; Pleteršnik

stanovitne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le

▶ stanovnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebivalec; [sskj]

stanovnikom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti

▶ stanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stanovanjska zgradba; Pleteršnik

stanja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poti lepe, kako lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje

▶ starašina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

starosta; Pleteršnik

starašina

ſtaraſhina

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni

▶ starejši pridevnik, splošni, primernik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

starešina; kontekst

starejših
- ştariſhih
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu

▶ starinoslovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

arheologija; [sskj]

starinoslovja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime

▶ staroslovenščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

stara cerkvena slovanščina; [sskj]

staroslovenščina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in indefinitae formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi

staroslovenščine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si

staroslovenščini

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsak le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških

staroslovenščino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi

▶ statva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kip; splet

statve
- ſhtatve
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi

▶ staven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozitiven; Pleteršnik

staven

Fizika (1869):

Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende

▶ staven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stavben; Pleteršnik

stavni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ

▶ staviti glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepiti proti; [sskj]

stavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel

stavili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent

staviti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak

▶ stavljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepljenje; SSKJ

stavljenja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če

stavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo

▶ stavnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prapor; Pleteršnik

stavnice
Divica Orleanska (1848): vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega
stavnico
Divica Orleanska (1848): Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra

▶ stavničar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

praporščak; Pleteršnik

stavničarji
Divica Orleanska (1848): brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita

▶ stavši prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stoječ; kontekst, SSKJ

stavši
Divica Orleanska (1848): Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes

▶ stebelčast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

protast; Pleteršnik

stebelčast
Rudninoslovje (1867): tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a če je jako tenek tudi iglast ali lasast. 3.
stebelčastega
Rudninoslovje (1867): in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo

stebelčastim

Rudninoslovje (1867):	od vode. Zložene zvrsti so kroglaste ali pa gručave s stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno v Nerčinsku
Rudninoslovje (1867):	zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast. sl.32. Lep

▶ stelan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavljen, poslan; nemško-slovenski slovar

stelan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera

▶ stembelj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tem bolj; To malo besedišče treh jezikov

stembelj
- stembel
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega

▶ stenčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ožanje; kontekst

stenčic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o

▶ stiči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priti; kontekst

stigla
Robinson mlajši (1849): sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je

▶ stisnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

stisljivost; Pleteršnik

stisnost

Fizika (1869):	raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost sledi iz luknjičavosti. Saj ako so med tvarino kakega telesa
Fizika (1869):	ktera, pokazujejo povedane lastnosti v navadnih okolnostih. 13 Razteznost in stisnost. Eno in tisto telo ne zavzame vselej enako velikega prostora

▶ stokfiš samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

polenovka; nemško-slovenski slovar

stokfiš

stokfiſh

Kuharske Bukve (1799):	naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan kuhat dene
Kuharske Bukve (1799):	to je dempfani. 156. Pezhene Ale. 157. Kuhana Bísena. 158. Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke
Kuharske Bukve (1799):	v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan.
Kuharske Bukve (1799):	potle ſe una poſębej narejena polivka vręla zhęſ slíe. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj

▶ stolica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glavno mesto; [sskj]

stolicami
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili

stolici

ſtolizi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léto je rodovitno — otrók. ) Ne ſamo na Ogerſkim v Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke

▶ stolnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glavno mesto; [sskj]

stolnici

ſtolnizi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako le ſprizhali: Ta krivoperſeshnik is vaſi K. v Komorenſki ſtolnizi domá, je, ko goſpodar vaſhke kerzhme od kerzhmarize I. I.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şínu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v K omórenſki ſtolnizi, ki je bil od rójſtva ſlép, je imela pred iſ-hodam

▶ stop samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stopa; kontekst

stopu
- ſtopu
  Kuharske Bukve (1799): męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso

▶ stopa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročna stopa = možnar; Pleteršnik

stopi

ſtopi

Kuharske Bukve (1799):	Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo
Kuharske Bukve (1799):	kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni

▶ stopaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stopajnica; SSKJ

stopaj
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): Pri kraju vode je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in

stopaju

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar

▶ stopram členek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

šele; Pleteršnik, SSKJ

stopram

Zoologija (1875):	se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam
Zoologija (1875):	Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival
Zoologija (1875):	časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in

▶ stoženje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

otožnost, ganjenost; kontekst

stoženje

stosheine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	isvelizheinu naſhih duſh. Saturei o dobrutlivi JESUS! ſkus tu tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish

▶ strad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stradanje; [sskj]

strad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti

▶ strahostuden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

strašljiv, ostuden; kontekst

strahostudna
Blagomir puščavnik (1853): ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor

▶ stražmešter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stražmojster; [sskj]

stražmeštra
Sveti večer (1866): priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar

▶ strdenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strjevanje; kontekst

strdenje
Mineralogija in geognozija (1871): roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak v nekterem kraji

▶ strelaštvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

streljanje; kontekst

strelaštva
Divica Orleanska (1848): Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči

▶ streljica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

puščica; kontekst

streljicami
Zoologija (1875): se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu

▶ strelnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pištola; kontekst

strelnica
Kmetijske in rokodelske novice (1846): šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih

strelnice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat

▶ stren pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združen; Pleteršnik

streni
- ſtreni
  Biblia (1584): vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on

▶ strešje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrešje; [sskj]

strešja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje

▶ streže samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strežnik; [sskj]

strežeta
Zlata Vas (1850): voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel
strežetov
- streshetov
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja

▶ strgar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kosec, hrestač; [sskj]

strgarji
- stergarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo

▶ stričnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratranec; [sskj]

stričnik

Pripovedke za mladino (1887):	Ne,” odgovori mu, „kaj je to le pač? ” Moj ranjki stričnik je bil tu, in nek bradat mož je prišel ter
Gozdovnik (1898):	je po travanski soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof Medijanski, ta živi. Pustil sem ga v hudem
Gozdovnik (1898):	umakne. »Grof Antonio, morete li priseči, da sem res vaš stričnik? « »Jaz sem dal dečka izstaviti in ne poznam bližnih okolnosti
Gozdovnik (1898):	mi je, da vas pozdravim, pa tudi vas, sennorita. « »Njegov stričnik, mladi grof Medijanski? Tega ne poznam; ne vem nič o
Gozdovnik (1898):	in odkritosrčno. Tiburcio Areljanos, ti si grof de Medina, moj stričnik. Pojdi, da te objamem. « Arečiza širi roke, da bi Fabija

stričnika

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mikaven pogovor. Ko je Evrota pozno domu prišed našel svojega stričnika samega v temi sedeti, ga je tako-le nagovoril: „No, Fulvij
Ferdinand (1884):	Alfonz je na dolgo in široko pripovedoval čudno osodo svojega stričnika. Razum se, da je jako skrbno zamolčal svojo krivdo. Povedal

▶ strofa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kitica; [sskj]

strof
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na

▶ strojba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

strojenje; Pleteršnik

strojba

Kemija (1869):	Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416.
Kemija (1869):	Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba
Kemija (1869):	Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan

strojbo

Kemija (1869):	se jemlje navadno čreslovina, galun in tolšče, po tem razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s
Kemija (1869):	razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s tolščami (Sämischgerberei).
Kemija (1869):	gld. Solitarna kislina se rabi v zdravilstvu, v barvariji, za strojbo, za izjedanje in za ločitev kovin, zlasti srebra in zlata
Kemija (1869):	galun in tolšče, po tem razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s tolščami (Sämischgerberei).

▶ strom samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevo; kontekst

strom
Robinson mlajši (1849): gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede
stromu
Robinson mlajši (1849): si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal

▶ stromek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

drevesce; kontekst

stromkov
Robinson mlajši (1849): koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da

▶ stroncijan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stroncijev oksid; splet, kontekst

stroncijan

Kemija (1869):	tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat
Kemija (1869):	Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi
Mineralogija in geognozija (1871):	važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog

▶ strupenina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strup; [sskj]

strupenina

ſtrupenina

Genovefa (1841):	ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga

▶ studen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mrzel; SSKJ

studena
Maria Stuart (1861): ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete

▶ studogrozen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

strašljiv, grozljiv; kontekst

studogrozen
Blagomir puščavnik (1853): prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne

▶ stvarjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustvarjati; [sskj]

stvarja

Fizika (1869):	elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej
Občno vzgojeslovje (1887):	napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja

▶ stvarnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narava; [sskj]

stvarnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S

▶ sublimovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

sublimiranje; kontekst

sublimovanje

Fizika (1869):	tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno telo spremení v paro
Fizika (1869):	tako imenovana razhlapina (sublimat). Da se na najprostiji način pokaže sublimovanje, vzame naj se steklena cev, ki je na enem koncu
Fizika (1869):	oslanja se dvoje imenitnih tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno

▶ subtraktiven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

odštevalen; [sskj]

subtraktiven
Aritmetika za učiteljišča (1885): določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.

▶ suhar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prepečenec; Pleteršnik

suhar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno

suharjev

suharov

Robinson mlajši (1849):	pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu
Robinson mlajši (1849):	ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece

suharju

suharji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku), perdeni pa potem poldrugo unčo debelih in ravno toliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in podolgama zrezanih mandelnov in delaj sicer kakor je per suharji rečeno. Limonovo ocvertje. Štiri lote olušenih in drobno stolčenih mandelnov

▶ sulzena samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

vranica; Cigale Znanstvena terminologija

sulzeni
- ſulseni
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati

▶ sumah samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

octovec; nemško-slovenski slovar

sumahov
Gozdovnik (1898): ožarjevala temnozelena debla dreves, ter padala na sivo skorjo manglov, sumahov, na grbasta debla dobov in bledo listje železnjakov. Okolu ognja

▶ sumahov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

octovčev; nemško-slovenski slovar

sumahov
Gozdovnik (1898): vama svojo puščam. Kar je vajunega, dejal sem tja pod sumahov grm. Ne bo vama težko, tja se priplaziti in z

▶ sumnjivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sumničavost; Pleteršnik

sumnjivosti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo.

▶ sušec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marec; [sskj]

sušca

shuſhza

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa veliku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sazhné ta 21. dan Grudna, inu terpí do 21 dneva Shuſhza tega perhodniga leta. Je od konza mokra, veliki deshja, inu

sushza
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe

sušca

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja

suſhza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne
şuſhza
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami

sušcu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli

sušec

sušec
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj

suſhez

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Svizhana supet merslu do 25 supet velike vode, inu ſnęg. Suſhez bo od konza vetroven, inu mersel, po tem pa gorák
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Je vezh ſuhu, inu merslu, koker gorku, malukedei rodovitnu. Spomlad. Suſhez je gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na kateriga velki mras pride

▶ sušek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šota; kontekst

sušek

şuſhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe

ſuſhek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is

▶ sušica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jetika; [sskj]

sušica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin

sušici
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem
sušico
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V

▶ sušilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sušenje; [sskj]

sušila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti

sušilo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	moko lohka prodali. Kar pa imamo, de bi nam za sušilo kosčikov služilo, so sušivnice, ktere so Gospod Pirc za sadje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je

sušilu
- sušili
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le
- sušilu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar

▶ sušinje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dračje; kontekst

sušinja
Gozdovnik (1898): tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in

▶ svap samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priokus; kontekst

svap
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol

▶ svaritev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svarilo; [sskj]

svaritev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo, de je en
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če

ſvaritev
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro

▶ svatovšen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

svatben; kontekst

svatovšni
Tine in Jerica (1852): Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak

▶ svečan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

februar; [sskj]

svečan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni. Dan v temu mescu raste
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ob 20. Sušca južno-izhoden veter bučí; slaba letina, če je Svečan lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	da Kozopersk veliko mraza in vetrov, se bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji

svizhan

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe sazhne s'lepim vremenam, h'kon-

svečana

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti

şvezhana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dobravi na Gorenſkim 1797 , je umerl v torik 20. dan Şvezhana v 47. letu ſvojiga shivljenja. — Şlavo je vshival povſod, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	okoli 5000 prebivavzov ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru. (Shelesno zerkev), nar pervo take
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 28. Şvezhána. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpomin kamen s naſlednim napiſam poſtavili: VALENTIN VODNIK rojen 3. Şvezhana 1758 v Şhiſhki, umerl 8. Proſénza 1819 v Ljubljani. Ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 14. Şvezhána. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to je on ſam od ſebe sapiſal: „Rojen ſim 3. Şvezhana 1758, ob 3. uri sjutra, v gorni Şhiſhki na Jami
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe ga smirej ſpomnimo, je na tó is Amerike 24. Şvezhana pretezheniga leta kmetijſki drushbi lepo piſmo piſal, is kteriga naſhim

svizhana

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Nalivi ta 20 dan prezej merslu, inu oblazhnu do ſrede Svizhana supet merslu do 25 supet velike vode, inu ſnęg. Suſhez
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Sima. Ni velka, od sazhętka oſhuſhna, potem slaſti od 12. Svizhana do sadniga mokra, s' velikim desham, inu nalivami, katęri ludem
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	enkrat Sima prezej v'Grudni, inu ſneshí vednu noter do Svizhana, kateri bode en malu bolſhi do ſrede tega Meſza, potem

svečanu

svizhanu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku bode shitu drobnu, to pa ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	slu mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu debelle, pomeni veliku snegá. Kader shabne jaize ſpomlad globoku v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe ni treba preſïlit, vender ſe neſmę opuſtiti, kir v' Svizhanu ſe bode lęd na tertah dęlov. NB. Aku v' teh

▶ svečava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsvetljava; [sskj]

svečavi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje je drago. Da se ga pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	olja prihrani. Tudi olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz

svečavo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in

▶ svečenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duhovnik; [sskj]

svečenik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer

▶ svedočba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričevanje; Pleteršnik

svedočbami
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja

▶ svekarva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

tašča; kontekst

svekarva

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se milo plakala , Dine pod konja hitala. Tišila ¹) jo je svekarva ²) : Muči ³) , premuči, snasica! Tako so z mano delali, Vendar sem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim

▶ svest pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavedati se; [sskj]

svest

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo
Divica Orleanska (1848):	trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S
Čas je zlato (1864):	pisati, rajtati – in naj kraljevič pride, Lenček si je gotovo svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega
Gozdovnik (1898):	puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova

svesti

Najdenček (1860):	jem bliže in bliže prihajali, ki so si svojega lova svesti bili. Poskusil sim, bolj vozko mesto dobiti. Pa neskončno dalječ
Najdenček (1860):	in z njim in z njegovo srečo smo si bili svesti, povsod premagati in si bogastvo nabrati. Če bi bili vedli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	po postavi. Treba bo to drugi pot storiti, kajti v svesti smo si, da volitev 27. in 28. dec. ne more
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vse za vero, dom in cesarja. ” Ernest princ Windischgrätz. V svesti smo si, da bode srcu Vašemu dobro délo to odkritosrčno
Občno vzgojeslovje (1887):	torej pravi, želeti si nekega vspeha, a zraven si v svesti biti tega vspeha ali vsaj meniti, da smo si ga
Občno vzgojeslovje (1887):	tega vspeha ali vsaj meniti, da smo si ga v svesti. Tako moremo hoteti tudi nekaj nemogočega, toda le, dokler menimo

▶ svesten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaveden; [sskj]

svesten
Zoologija (1875): razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši
svestno
Občno vzgojeslovje (1887): in popravljaje splošne podobe, nastale vsled domišljije. Mišljenje je torej svestno združenje predstav z ozirom na vsebino taistih. Proizvodi mišljenja so

▶ svetek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznik; [sskj]

svetek

Pastirski list (1852):	ino doline se u ponovljenoj krasoti prikažujejo, sveti cerkva veliki svetek u spomin Gospodovoga od mertvih ustajenja. Ako ravno vsaki svetek
Pastirski list (1852):	svetek u spomin Gospodovoga od mertvih ustajenja. Ako ravno vsaki svetek, kteri se na oltaru Najvekšega obhaja, nas opominja k preporojenju

svetki

Pastirski list (1852):	postanemo otroci očeta nebeskoga. Tak vendar je vuzem najvekši med svetki, skoz kterih lepo zloženi krog nas cerkva vsako leto pelja
Pastirski list (1852):	veliki četertek. 4. U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih

▶ svetilnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svetilka; [sskj]

svetilnic

Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in skupine svetilnic —, v toke primerno manjše napetosti, ki jih smejo potem brez
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	svetilnic. Za to preminjavo služijo aparati, ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	z veliko napetostjo —, ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	goni motorje za malo obrt, nekaj pa za napajanje električnih svetilnic po cestah in hišah. To se pa ne sme neposredno

svetilnica

Roza Jelodvorska (1855):	je bilo tako tiho in mirno kot na mertvaškim pokopališču. Svetilnica je tudi slabo že gorela, ker ji je olja pomankovalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zavije. Ta dolblina je narejena, da se v njo postavi svetilnica; na vsakem oglu je ena. ” Naprej gredé je Torkvat na
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	V to grozno stanovanje ni nikdar zasijal prijazen solnčni žarek. Svetilnica je visela od stropa; gorela je noč in dan, a

svetilnicah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	se tako očiščeno olje sicer pri nas brez nevarnosti v svetilnicah (lampah) nalašč zato narejenih, vendar mora se previdno ž njim
Fizika (1869):	méri nazaj, zavolj tega se rabi pri svetilnicah, pri čarodelnih svetilnicah in pri stolpih svetilnikih, kterih luč se mora daleč po
Fizika (1869):	žarišče, v vzpórednej méri nazaj, zavolj tega se rabi pri svetilnicah, pri čarodelnih svetilnicah in pri stolpih svetilnikih, kterih luč se

svetilnice

Robinson mlajši (1849):	Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni za to, da bi sprejemali jakonapete toke. Zatorej
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni
Gozdovnik (1898):	stotnik k Pepotu, ki je ležal še zmeraj poleg svoje svetilnice. Stražnik spi. Don L. Despierto prime svojega podložnika za roko

svetilnici

Gozdovnik (1898):	izpostavimo v čolniču! « Med tem je ležal Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko zlatov bo stržil za lahko dobljeni prstan. Ta
Gozdovnik (1898):	40 zlatov, če ni drugače. « Pepo se vrača k svoji svetilnici, v ktere sijaju se raduje Ieskečega bisera. »Nisem znalec takih

svetilnico

Robinson mlajši (1849):	te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je
Robinson mlajši (1849):	neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti
Robinson mlajši (1849):	mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel, ino svetilnico prinesel. On sam se je k diri vernol, ino je
Tiun - Lin (1891):	pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in

▶ svetlopis samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

fotografija; nem-slo slovar, Pleteršnik

svetlopis
Kemija (1869): zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak

▶ svetodelen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

svetohlinski; Pleteršnik

svetodelnemu
- svetodelnimu
  Divica Orleanska (1848): tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim

▶ svetovališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

shodnica; kontekst

svetovališča
- ſvetvaliſha
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy

▶ svetstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zakrament; Pleteršnik

svetstvo
Gozdovnik (1898): sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva

▶ svinčenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

grafit; Cigale

svinčenikom

svinčenikam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čertnikam (Bleistift), ako je pa že stara, če jo z svinčenikam, (kteri se v štacunah pod imenam „Reissblei” dobi) prav močno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potem pa z kako suho kertačo polikaš, in zopet z svinčenikam dergneš. — To svetujejo obertniske némške novice. Dober svèt starišem! Slaba

▶ svirati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igrati; [sskj]

sviral
Spisi Krištofa Šmida (1883): glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi

▶ svojeglaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svojeglav; [sskj]

svojeglavno

ſvojoglavno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden

▶ svojevolja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

svojevoljnost, trma; Pleteršnik

svojevolja
- ſvojvolja
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej

▶ svojmorec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

samomorilec; kontekst

svojmorca

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se

▶ svrha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

namen; [sskj]

svrha
Občno vzgojeslovje (1887): so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja

svrhe

Občno vzgojeslovje (1887):	vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava
Občno vzgojeslovje (1887):	to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti

svrhi

Občno vzgojeslovje (1887):	splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih
Občno vzgojeslovje (1887):	torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti
Občno vzgojeslovje (1887):	in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more

svrho

Občno vzgojeslovje (1887):	da jih dovedemo v sklad med seboj in s konečno svrho človeškega življenja. Na tej stopinji vlada pamet nad poželenjem in
Občno vzgojeslovje (1887):	1869. 1. označuje to stališče ljudske šole, določujoč v 1. svrho taiste s sledečimi besedami: „Ljudski šoli je naloga, vzgojevati otroke
Gozdovnik (1898):	jo moram. Don Estevan se žene pri tem podjetju za svrho, ki se mi zdi vzvišena, in ki nima nič občnega

▶ šac samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaklad; nemško-slovenski slovar

šac

shaz

Sacrum promptuarium (1695):	bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga inu nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas

zhaz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use

ſhaz

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęriga ſam ti samoreſh dati, katęri je ta nar vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na

šaca

shaza

Biblia (1584):	nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use

ſhaza

Biblia (1584):	Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na
Biblia (1584):	uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je

šace

shaze

Sacrum promptuarium (1695):	poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah

ſhaze

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shelijo to obiunoſt tiga slata, tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze, mu vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo dolipadli, inu ſo njega molili. Inu ke ſo ſvoje ſhaze odperli, ſo njemu dary vofrali: slatú, kadillu, inu myrro. Kader
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	posnajo, de ſi doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri ſe v' Chriſtuſu najdęjo, de ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe more ta duhovni s'vami povsdigniti; on vam móre ſhaze tę v' Jęsuſu Chriſtuſu ſ kri te modróſti, inu saſtopnoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vuzhil. Obres konza velika dobróta naſhiga Bogá, katęri je vſe ſhaze ſvoje mogózhnoſti inu ſvojga vſmilenja k' isvelizhanju tiga zhlovękà odpèrl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiiſti, kateri yſhejo naſho duſho ob ſvojo nedolshnoſt, inu ob ſhaze gnade boshje perpraviti, toiſto pred Bógam vmoriti, inu v'peklęnſki

šacev

shazov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to mojo srezho inv is velizhenje inv is vsah skritah shazov samojo potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg

šacu
- shazu
  Biblia (1584): poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je
- ſhazu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela

▶ šacilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

cenitev; kontekst

šacilu

ſhazilu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	en dan perſhli, pogoriſhe pregledali in ſhkodo zenili. 43. Per ſhazilu ſe ne imenuje ſhtevilo, koliko de vſa ſhkoda sneſe, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil

▶ šalot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

šalotka; SSKJ

šalot
- shelot
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en

▶ šantanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

šepanje; kontekst

šantanje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se ni kaka ojstra reč v nogo vbodla, od ktere šantanje pride. Ako se kaj takega najde, se mora pazljivo iz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izcimi oteklina, in konj postane krulav. Pri nekterih konjih se šantanje zopet zgubi, akoravno oteklina raste. Leta bolezin, ako se od

▶ šarenica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pisana ponjava; splet

šarenico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta

▶ šatek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

robček; kontekst

šatek
Robinson mlajši (1849): so ga uže za roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali

▶ ščavnokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oksalaten; splet

ščavnokisli
Kemija (1869): kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium

▶ ščipalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščipalne klešče; [sskj]

ščipalnice

šipavnice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi, odberi šipavnice in vratove in stolci, kar ostane, z lupinami in eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župo, vli skoz sito na opečene žemlje in perdeni odbrane šipavnice in vratove. Župa za popotovanje.

ſhipavnize

Kuharske Bukve (1799):	ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi enmalo rakoviga putra v' ſklędi,
Kuharske Bukve (1799):	putram; ta puter ſe tako naredí: vssmi shivote, noge, inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe

▶ šent pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svet; Pleteršnik

šent

shent

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu te gnade to Bratovsko Zirkuv, ali
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'mojemu Jeſusheku, inu k'tem pred njim poslanemu slapotu shent Janſhu v'tempel toku pogosta v'vas hodil S'taiſtemi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S.
Kratkozhasne uganke (1788):	odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent Markov pès; ke je ſmalan, ali is leſa ſręſan. Ta

šent
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter

▶ šentaj medmet(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presneto; [sskj]

šentaj

ſhentej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu srava. Gręſte, al ne, deklizhi ? Baron. De te vſi ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	iſhejo ? — Pak ne, de bi hôtli s' mojo Mizko vaſsvati — ſhentej! ke bi jeſt to vędel , koku bi jih hotel ſkopat

▶ šentan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presnet, šmentan; [sskj]

šentani
- shentani
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti

▶ šentovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

preklinjanje; Pleteršnik

šentovanje

shentovajne
Sacrum promptuarium (1695): Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de

ſhentovanje

Biblia (1584):	povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr
Biblia (1584):	neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom

ſhentuvanje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih

▶ šešje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

klobuk (šešir); kontekst

šešje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski

▶ šev prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poševno; kontekst

šev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej

▶ šibinica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

šiba; Pleteršnik

šibinico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po

▶ šildkrota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

želva; nemško-slovenski slovar

šildkrote

shildkrote

Kuharske Bukve (1799):	navsame. Se da v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od
Kuharske Bukve (1799):	kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene

▶ šina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tirnica; Pleteršnik

šin

ſhin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J

šinah
- ſhinah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo
šine
- šine
  Gozdovnik (1898): je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu
- ſhine
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398
šini
Kmetijske in rokodelske novice (1845): čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce

▶ šipica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

puščica; kontekst

šipice
Robinson mlajši (1849): prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko

▶ širivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

širjenje; SSKJ

širivost

Fizika (1869):	Tudi za dihanje tam zrak ni. več dovolj gost. 107 Širivost ali razpenjavost zrakú daje nam pripomoček, v zaprtih prostorih zrak
Fizika (1869):	96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je njih bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo

▶ širjava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

širina; [sskj]

širjava

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Istri stanovali. To je bila dolgost te cele dežele; nje širjava je bila pa od Makedonije do Traških gór, do Panonije
Astronomija (1869):	Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova
Astronomija (1869):	od polutnika proti tečaju in loči se severna in južna širjava po tem, ali leži mesto na severnej ali na južnej
Astronomija (1869):	se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika proti

širjave

Astronomija (1869):	še dá določiti lega mesta, če stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v
Astronomija (1869):	v pod., 22. mesto L 30° dolgosti, in 60° severne širjave, in leži toraj v južnej Švediji. Veliko tanjše se pa

ſhirjave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh

širjavo

ſhirjavo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi

▶ širokoperen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

širokolisten; [sskj]

širokoperni
- širokoperjasti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima

▶ širokost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

širina; [sskj]

širokost
- şhirokoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa
- širokost
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti
- ſhirokoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti

širokosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in

ſhirokoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim

▶ šišak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

čelada; Pleteršnik

šišake
Roza Jelodvorska (1855): z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so

▶ šklefedrati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

šklefetati; Pleteršnik

šklefedrali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in

▶ škofica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

majhen kovanec; Pleteršnik

škofico
- shkufizo
  Biblia (1584): pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta

▶ škofijstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urad za upravljanje škofije, (škofijski) ordinariat; [sskj]

škofijstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na leto okoli 800,000

▶ škoporeznica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

slamoreznica; Pleteršnik

škoporeznico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar

▶ škorlupina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

skorja; Pleteršnik

škorlupini
- škarlupini
  Robinson mlajši (1849): je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude

▶ škornjica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škorenj; [sskj]

škornjice
- škornice
  Robinson mlajši (1849): bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi

▶ škralup samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

skorja; Pleteršnik

škralup

škraljup

Mineralogija in geognozija (1871):	mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode, tako zvano mlačno rudo
Mineralogija in geognozija (1871):	jele so se sesedati, napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem
Mineralogija in geognozija (1871):	jezera in močvirja deloma posušé, napravi se ob bregu slana škraljup.

▶ škrilast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrilast; [sskj]

škrilasta

Mineralogija in geognozija (1871):	Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako so puhline izpolnjene
Mineralogija in geognozija (1871):	potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta zmes iz felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom
Mineralogija in geognozija (1871):	oglokislega apnenca in gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji so sivi, rumenkasti, rdečkasti, zelenkasti, višnjevi, črni

škrilasti

Mineralogija in geognozija (1871):	granit, roženčev škrilnik in porfir. Zvrsti njegovi sta porfirasti in škrilasti sienit.
Mineralogija in geognozija (1871):	tinjec zadržeč, včasi ga ima celó toliko, da se smé škrilasti drob imenovati (pr. §. 98). Drugi tinjčevi peščenci so psammit

škrilasto

Mineralogija in geognozija (1871):	se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno razkroji. Škrilasto je kamenje tako, ki se zlasti v eno mer lahko
Mineralogija in geognozija (1871):	več ali manj premenila, zovemo metamorfno kamenje; le-sem se šteje škrilasto kamenje. Včasi. zadrži kamenje slučajno primešane (akcesorične) kristale, ki so

▶ škrilnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

skril; Pleteršnik

škrilnik

škriljnik

Mineralogija in geognozija (1871):	Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz
Mineralogija in geognozija (1871):	Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen

škrilnik
Mineralogija in geognozija (1871): skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah

škrilniki

Mineralogija in geognozija (1871):	mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj
Mineralogija in geognozija (1871):	in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali
Mineralogija in geognozija (1871):	vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval
Mineralogija in geognozija (1871):	temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella
Mineralogija in geognozija (1871):	iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio

škrilnikih
Mineralogija in geognozija (1871): iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila

škrilnikov

Mineralogija in geognozija (1871):	Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov
Mineralogija in geognozija (1871):	škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč

škrilniku
Mineralogija in geognozija (1871): so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	fl. 52. — banaške 6 fl. 52. — turšice 3 fl. 90. — soršice 5 fl. 12 5/10 — reži 4 fl. 65 5/10. — ječmena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	fl. 10. — banaška 10 fl. 94. — turšice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77. — rží 6 fl. 40. — ječmena 4 fl.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80 Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 Louisdori (nemški) . . „ 11.78 Srebro (ažijo) . . . „ 44.— Žitna cena v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	krone . . . g. 19.80 Cesarski cekini . . . „ 6.83 Napoleondori (20 frankov) „ 11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80 Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —

← Stran 17 →

← ↑ →

Kemija (1869):	Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina
Kemija (1869):	Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten

Ta male katechismus (1768):	ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli

Sacrum promptuarium (1695):	ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji

Občno vzgojeslovje (1887):	deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze
Občno vzgojeslovje (1887):	vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	teží preveč strešja. Barva ne dela nobenega razločka, ali so škerli sive, černe, zelene ali pa rudeče. Poglavitna reč je, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	jih ni. Obertnijska skušnja. (Kako razsoditi: ali so škrili ali škerli za streho dobre ali ne). Dobra škrilna ploša (Dachschiefer) je

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— zastarele besede —

← Stran 17 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —