pavolnik pavolopredilnica paziti pazka pazno paznost pecirk pečati pečevje Pečica Pečice pečinje pečnica pečovje pedagogičen pedagogija pega pegen pegeran pegerati pegerenje pegerovanje pegerovati pelcar peld Pemec pemski penez penezomenec penj pepelnina percajtu percvingati perec pereč peresovec perešček pereti perilnica perišče perjič perjiče perlin pero perspektiv perutninin pervonj pesemski peskast pešak petek peterotrakast petlati petler petlerski petočlen petred petrofaktologija Petrograd petvrh pevati pevcati pevcer pevec pezdek pezdirje piča pično pihalnikov pija pik pild pildhavar pimpinel pir pisalec pisalnica pisang pisaren pisarija pisavec piseljc piskalo piskrc pisme pismo pismoven pitati plac-komanda plačevanje plajba plakati planta plasa plašnež plat plata platica platičast platišče platiti plav plavec plaven plavičar plaviti plavka plavnik pleh plehast pleme plentarija pleterka plevoč plit plitva pločast pločka plodivo plošnat plošnatica plotovje plunka pobeda poboljšek pobožno pobrežen pobrežje pobrodati pobuna pobuniti pocestovati poč počasoma počaščenje počela počeniti početek početkom počezen počinek počiten počutek podbrazdina podbrazdje podelati podgorje podgoršek podjopič podkop podkopati podkopavati podlajtnant podlečen podleči podmetati podobar podobleči podobščina podolg podpazdniček podpomagati podpomagovati podprošček podrk podrtina podrušinja podružen podsebik podstopiti podsuti podšukniti podučen podučenje podučevati podučiti podučljiv podučnost poduh podvlačiti podzemljica podzirati podzrenje poedinec poerbati poflisati_se pogen pogerovati pogibati poginiti poglaven pogleštati pogmerati pogmirati pogoda
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te dva mojstra na leto izdelata, in z svojo robo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiti, kolikor je mogoče. — Dober izdelek je bil en kos pavolnika, kiga je Marija Knaflič v Celah na Gorenskim tkala. — Nože |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za čevlje. 30. Gosp. V. in D. Moli e, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani, za parno mašino. 31. Gosp. J. Nikel, strugar |
| Valenštajn (1866): | Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega |
| Robinson mlajši (1849): | Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E |
| Revček Andrejček (1891): | Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. ) |
| Gozdovnik (1898): | da pojdejo na podjetje šele proti jutru in zatorej svoje paznosti niso tako napenjali, kakor je veleval njih sedanji položaj. »Ne |
| Gozdovnik (1898): | bi se bilo kaj pokazalo, kar bi bilo vredno njihove paznosti. Naposled, popoldne, začuje se konjsko topotanje, in Bizongriva, prežeč iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | polji gre urno rôke: Kmet'vavec se sledni za nas bo pečal. Se sveta nedelja, se praznik obhaja. Brez dela postopa družina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tako preučen, de bi se z nadnatornim preiskovanjem in ispraševanjem pečal; naj rajši vsakdo na koncu tega pisanja sodi, kaj de |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kralju toliko legala čez kraljiče, da se ni več za-nje pečal. »Pojdite v svet in živite se sami! « reče jim hudobna |
| Čas je zlato (1864): | rad bi vidi, de bi se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi en |
| Čas je zlato (1864): | po svetu toliko poskusil in se s tako različnimi ljudmi pečal, kteri zmed nju bi bil gospod, kteri pa služabnik. Preden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojimi verti in toplicami — le s tacimi krasotami se je pečal njegov duh. Zdaj je pred seboj zagledal v domišljiji samotno |
| Ferdinand (1884): | zapeljivega sveta mi ne morejo več škodvati«, rekel je češče. Pečal se je tudi z naravoslovjem. Nabiral je razna zelišča in |
| Zoologija (1875): | drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič nemogoče, kratko ni malo nič. Kdor |
| Fizika (1869): | in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zanaprej ne bo več njih edina skerb, se z otroci pečati. „Neven” dobro pristavi: Skoda je, da babelice niso še tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | do sviloreje. Perva skerb vsakterega, kdor se namenva s svilorejo pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega vzame, ino naj si razbeljeno železo pripravi, s |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pa iskali? Ali ne véste, de se moram z rečmi pečáti, ki so mojiga nebéškiga Očeta? Simeon, stebernik, je v svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | blizo 400 gold. itd. Kdor pa želí se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na zasajo murb, da mu dajo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | šal, de z norci In hudobnimi ljudmi se ne pečati. Ako bi bili vi to storili, bi bile vaše okna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pozabljene, da so se v najnovejših časih jeli učeni bolj pečati ž njimi. Sosebno sedanji papež, sv. Oče Pij IX. so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rada sama bila, kader sem pak mogla is ludmy se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | neshl, de moresh is nekateremu saj na en zhas se pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vsih krajev zaperti. Spredej je morje, po obeh straneh stermo pečevje, zadej sovražnik. Strah ino trepet jih opada. Mozes jim serce |
| Oče naš (1854): | zopet v majhno, porašeno dolino peljala, ktero je povsod stermo pečevje obdajalo. Luna jim je svetila. Hladen vir je tékel po |
| Zlatorog (1886): | si bradó In rije po korénih. A gori, kjer dviga pečevje se v zrak, Kjer stena nobena ne zná se, Tam |
| Botanika (1875): | ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze |
| Genovefa (1841): | mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rod. Izvoljenim večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški |
| Fizika (1869): | Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena |
| Najdenček (1860): | terjali ali jemali. Tudi darov bogatinov ne jemlejo. Skozi to pečovje priti je silno nevarno. Čez vertoglavne prepade peljejo vozke bervi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gre navadni roženec, ki je jako razširjen, tudi kamenje in pečovje dobilo je imé po njem kakor roženčevi ali amfibolovi škriljnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi |
| Genovefa (1841): | je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se pospešuje telesni razvitek gojenčev. Zato je prvi predmet pedagogičnega znanja, da se temeljito seznanimo s človeškim telesnim ustrojem. „Zdravje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je vestnost. Taisto v gojenci razviti, to je najvažnejša naloga pedagogičnega strahovanja. Glas vesti se že zgodaj obudi v otroškem srci |
| Občno vzgojeslovje (1887): | opustí; zato se pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti v gojenci neko določeno dejanje. Táko povelje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Naloga pedagogičnemu vladanju je ta, gojenčevo voljo, kateri nedostaje še pametne uvidnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe te Duh pernase to pegerano shumo dora svata, potam uſtani gorei inu ſpet jedi niemu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pounita venka is vashah mitelnou menei jo pegerano shumo prov dora svata sipa srabra pernasita bras vse shkode |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti bras use shkode na dushi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi jas pe- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deva vse karti pegerash kadar bosh ti imov to andoht frihtati taku prei na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te duh h' tabei pramarnuov: noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en dan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoja molitua a ushlishana: inu tabe bo potalava karsi ti pegerou inu tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tota zhier sta prei bli isveselam inu kader bom vas pegerou da spet tosa pridata ujemeni Boga ozhetha † inu Boga sina |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na miso shegnano vodo noi sveto martro: inu Marje devize peld: noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu na perſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kaparno polivko. Jezik nad rošem pečen. Višnjevo kuhanje. 53. Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osoli in začini jo in pusti jo prav dobro zavreti. Pemska župa. Prav mehko kuhani grah pretlači skozi sito, potem kuhaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še |
| Robinson mlajši (1849): | sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili |
| Stelja in gnoj (1875): | v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poreſati. de terte ſame doli na semlo padejo) aku lih perzajtu v' Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vender prov neſori, inu ni drusiga, koker ena kisla pijazha. Perzajtu tergei, ſizer bode smersnilu. Sazaita pa nepolagej terd, (terte polagat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati? |
| Fizika (1869): | 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testa deni na dno putra, limonovih koleščikov, kos špeha, na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koščike zêlene, cikorije, skorconere, krompirja in kos gnjati na tanke pereščike zreži, čedno na taljar napravi, z v jesihu mehko kuhano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží |
| Zlata Vas (1848): | sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét krav je imel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinčeta ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride, iztrebiti, potem pa sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolikor se mu ljubi, vendar se mora škafu vode 2 periša moke in 2 žlici medu primešati. Če se potem, ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kuhinska sol, grenka sol, encian, kalmež, brinjeve jagode. Vzemi ali perišče pepela ne izluženega, ali 1 lot potašeljna, ali 2 lota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | govoru nije tako važno; govorimo samo rezno i serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več ali manje, to celo nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Mravlje pregnati) ni boljega pomočka — pravi nek kmetijsk časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike (Körbelkraut). Kamor to zeliše položiš, ti |
| Gozdovnik (1898): | se dene gori, in potlej stvar ne bo dosti pomenila. Perišče orégana, ki raste tukaj med grmičjem, stolčem med dvema kamenoma |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | petnajst minut kuhati. Jajčin ješprenj. Zmešaj dobro v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin s tremi celimi jajci, potem nali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo. Zeleni rezanci (nudelni) na župi. Operi čisto dve periši špinače, stolci jo drobno v možnarji, skoz ruto jo premi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Češminjeva zmerzlina. Deni v en maselc gorke vode dve periši zrelih jagod in en funt cukra, pusti okoli pet minut |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obdariti, oče! Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Kdor bi mar žaloval, Dokler je mlad! Tukaj poglejte me, Pera zavihane Černega škarjovca Kak mi stojé! Kdor jih želi imet |
| Robinson mlajši (1849): | ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s solato. Drobljiva torta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji |
| Zlata Vas (1850): | stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | is bele ſktęrke. 133. Popezkenki, ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin |
| Kuharske Bukve (1799): | 133. Popezkenki, ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie |
| Zoologija (1875): | trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih |
| Sacrum promptuarium (1695): | veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham |
| Sacrum promptuarium (1695): | eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj |
| Sacrum promptuarium (1695): | to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je |
| Sacrum promptuarium (1695): | shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan |
| Sacrum promptuarium (1695): | volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht |
| Zoologija (1875): | na stopalih delé se hrošči na pet podrazredov, namreč: a. Petočleni (Pentamera) na vseh nogah po pet členov. b. Raznočleni (Heteromera |
| Zoologija (1875): | dobro razlikujejo. Njihova velikost meri se po milimetrih (mm.). a. Petočleni; Pentamera. l. Pleme brzcev (Carabina). Brzci imajo nitkaste ali ščetinaste |
| Robinson mlajši (1849): | zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | dobrega mesa govejega, svinjskega in koštrunovega velja v Moskvi in Petrogradu 10 kopékov (64 kop. je toliko kot 60 kr. Srebra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | par sto členov je imelo s še manjšim podkomitetom v Petrogradu. Oficijalno to društvo ni bilo priznano, vlada ga je le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pregoſte vęje, letę od ſpodej gori prozh odshagat, ſhibe sa pevzat v' ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred mladim per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred al po novem Meſzi ſadíti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker ena sagojsda obresati, inu nar to raejn |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa ſhkodo terpi. V temu Meſzu je dobru vinske terte pevzat, kader sazhno ſe ſovſiti: pa ſe toku ſtri, ſe more |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10 al 12. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu bol polnu je blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al velkim Travnu 3. ali 4. dni po novim Meſzi pęvzati. Vſe ſorte shvadim Jajza sa valiti podloshiti. V ſtarim Meſzi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al zhreshlam ſtupati, toku jih pomori. Derves ne vezh preſajati, Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | simo. Mlade derveſsa s' vodo salivat na vezher, de ſe pevzerje ne dotekne. Od vinskih tert perje obirati, ſuſhiti, je sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu odkritosrčno, v čem bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave |
| Botanika (1875): | pozneje z rujavim trosom napolnjena, raste pogostoma po pašnikih; veliki pezdek ali krvnica (Lycoperdon), ki za glavo velika zraste; gomoljika (Trüffel |
| Botanika (1875): | Izmed sem spadajočih strženatih gliv so imenitne: navadna pihalka ali pezdek (Bovista), jajčasta, bela, pozneje z rujavim trosom napolnjena, raste pogostoma |
| Zoologija (1875): | 133. Peteršilj 150. Peteršilj pasji 151. Petoprstnik 156. Petroselinum 150. Pezdek 114. Phalaris canariensis 122. Phaseolus 157. Philadelphus 161. Phleum pratense |
| Stelja in gnoj (1875): | 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. |
| Stelja in gnoj (1875): | Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je letos, ker se je povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhave , na drusih savoljo puſhôbe malo kaj, doſtikrat ſhe toliko pizhe ne sraſte, de bi ſe plazhalo, jo ſpravljati. (Konez ſledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi ne le ſamo shita in ſlame, ampak tudi pizhe ali klaje s a shivino doſtí perdelovali. Od shivine, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slišijo. Le od dveh ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kislec, ogel, na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel, premog, 30. Keilhaue, kramp, pik. Kepa, (-st), sehollenförmig, (nesterförmig), 85. Kerfthiere, braki. Kies, kiz, valoviva |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in železo gre s svojim jamskim svetilom od doma |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dà, pogmęra ſhe bol njegovi ſtrah, ah leto je ta pild ali veliku vezh to dęlu moje pregręhe, katęri me pride |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | J. M. J. klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni. topluto, inu svitlobo zhutila, inu raglati ſazhęla: inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res; njé pisavec je bil sam vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov) in biležnikov (notarjev). Samo v nemškem jezici |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | povedal o glavnih učilnicah. Da se s trdim Slovencem po pisalnicah slovenski govori, to se umeje samo ob sebi; v kterem |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Madjarji niso marali za nič, ampak na ravnost vpeljali v pisalnice svoj jezik, kterega je tedaj zanemarjal ves omikani svet, in |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | težko, ali nemogoče ne, da bi se vpeljala slovenščina v pisalnice; da se težava zamenjava z nemogočostjo, in da so tamkajšnji |
| Zoologija (1875): | Pinus 128. Piper 130. Piperat 147. Pir 121. Pirika 119. Pisang 127. Pistacia 154. Pistacia Lentiscus 155. Pisum 157. Plantago 144. |
| Botanika (1875): | rastlinjakih palmovemu deblu podobno betvo z velikanskimi listi. To je pisang ali rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je |
| Biblia (1584): | djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Koperniku ne verjel, ker zdaj vsak dobro vé, da so pisavci svetega pisma tako pisali, kakor so ondaj ljudjé govorili. Tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v notranji Afriki. To je vunder čudno, de, kakor Dunajski pisavci vsak hip Krajnsko deželo na Koroško prestavljajo — v dokaz, kako |
| Sacrum promptuarium (1695): | lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo |
| Fizika (1869): | fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne |
| Fizika (1869): | fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte |
| Kuharske Bukve (1799): | shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potem, ko se je bil Konstantin v Rimu opravičil, slavljanske pismena pohvahl, in Konstantinoviga brata, Metoda, postavil velikiga škoſa čez Panonijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojimu pismu do Svatopluka v letu 880 s temi besedami: „Pismena slavijanske, ki so od nékiga Konstantina modrijana, iznajdene, de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se |
| Oče naš (1854): | žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem. Za njega bi bil še kol predober. Do smerti je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vse? 8. A kupi dne 4. oktobra 6000 gl. zastavnih pisem štajerskega hranilnega društva po 101.50; koliko mora zanje plačati, ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obresti od dne 1. nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po 117.5 (5% obresti od dne |
| Oče naš (1885): | žandar. „Slepar prve vrste je, goljuf, igralec in ponarejalec državnih pisem. Za njega bi bil še kol predober. Do smrti je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah v procentih, t. j. |
| Sveti večer (1866): | jih ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ravna po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam je malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih |
| Robinson mlajši (1849): | je drugega dne zgodilo. „No Petek,“ je Robinson pri zauterku pital |
| Robinson mlajši (1849): | bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Schiessstadt) gotovo priti, de se bojo postave določile in potem plačevanje delnic ali akcij pričelo. Odbor deležnikov slov. glediša. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | 3. Račun za čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. |
| Fizika (1869): | farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je |
| Divica Orleanska (1848): | lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim |
| Robinson mlajši (1849): | ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti |
| Biblia (1584): | pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali |
| Fizika (1869): | Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna |
| Fizika (1869): | Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh |
| Divica Orleanska (1848): | Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta |
| Rudninoslovje (1867): | veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike |
| Rudninoslovje (1867): | od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo sapezhe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo tę tri koſze, to je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta |
| Kuharske Bukve (1799): | dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima |
| Robinson mlajši (1849): | vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj |
| Robinson mlajši (1849): | vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli |
| Robinson mlajši (1849): | mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih |
| Robinson mlajši (1849): | ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi se na nji k |
| Zoologija (1875): | vlečno sluz zaprte zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav, na kateri viseč plava. Tudi se cedi iz njega vijoličast |
| Gozdovnik (1898): | sili Fabij. »Stoj, otrok moj. Poprej imamo izvesti vodila previdnosti. Plav, tolikanj nam koristen, bomo reki prepustili, raztrgavši ga, da Indijani |
| Gozdovnik (1898): | tovariši se spravijo na delo. Debla, iz kterih je bil plav sestavljen, uzamejo narazen ter spustijo po reki. Takisto naredé z |
| Robinson mlajši (1849): | je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino |
| Gozdovnik (1898): | je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo |
| Gozdovnik (1898): | kakor zrcalo. Niti en trst, ki je prej obdajal ta plavni otok, niti ena korenina, ki so ga držale, se zdaj |
| Gozdovnik (1898): | Mesec se vzdiga višje ter obliva s svojo mrlečo svetlobo plavni otok. Z dreves je moral vsakdo te podobe imeti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel |
| Robinson mlajši (1849): | bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor sta le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil |
| Robinson mlajši (1849): | po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu |
| Robinson mlajši (1849): | napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti |
| Robinson mlajši (1849): | berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti |
| Robinson mlajši (1849): | zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni |
| Tine in Jerica (1852): | če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti |
| Kemija (1869): | tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo lupka od lemon. Sturi obod is teſta, okoli pleha, vlì kuhanje notri, ga pezi pozhaſi. 98. Kuhanje od kútn |
| Kuharske Bukve (1799): | ponvo ſi puſti narediti od kovazha en pokrov is shelęsniga pleha s' pervihanim robam. Kader ozheſh meſo pezhi, pezkęnko ali prato |
| Kuharske Bukve (1799): | ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova |
| Kuharske Bukve (1799): | 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri sa vſe torte, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to |
| Pozhétki gramatike (1811): | aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in |
| Zoologija (1875): | upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav |
| Zoologija (1875): | navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še |
| Botanika (1875): | rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le |
| Zoologija (1875): | napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a |
| Čas je zlato (1864): | »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali |
| Biblia (1584): | gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti |
| Robinson mlajši (1849): | kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo |
| Zoologija (1875): | mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 |
| Rudninoslovje (1867): | ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a |
| Zoologija (1875): | teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse |
| Botanika (1875): | ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti |
| Zoologija (1875): | jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki |
| Gozdovnik (1898): | nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero |
| Blagomir puščavnik (1853): | delal; zvečer pa je sedé pred puščavno hišico na svojo pljunko brenkljal, dokler ni večerna zarja v mraku utonila. — To samotno |
| Blagomir puščavnik (1853): | zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo jemaje pred svojo mater. Ona joka in |
| Blagomir puščavnik (1853): | naglama. Nevtegama pobere nektere oblačila vkup, in si opaše svojo pljunko (harpo) čez rame. Na to reče solz pobita: »Ljubo dete |
| Lohengrin (1898): | zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 |
| Stric Tomaž (1853): | da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to |
| Gozdovnik (1898): | se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo |
| Gozdovnik (1898): | v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je |
| Gozdovnik (1898): | pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. |
| Astronomija (1869): | voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja |
| Astronomija (1869): | kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele |
| Oče naš (1885): | je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zmeni, ali skuša naš narod pobuniti (spuntati) ali ga res pobuni, se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril |
| Zoologija (1875): | je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec |
| Ta male katechismus (1768): | meſſú, inu kry JEſusa Kristusa. III. Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler uſſake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabši od govejiga. In če bi se nam tudi v početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vstala , se ima ta vselej po nemškem jeziku rešiti; s početkom 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in |
| Cyclamen (1883): | stran, kjer je stala Medenova pristava. Ugibal in sodil je početkom skoro hladnokrvno, akoravno mu je srce nemirno bilo ter mu |
| Agitator (1885): | Boletom, na katerega se je povsem zanašal, o nadaljnem postopanji. Početkom odvetnik sam ni mnogo mislil na poslanstvo; a upor in |
| Agitator (1885): | mizici pri oknu, in on na nizek stoliček poleg nje. Početkom ni bil namenjen razložiti ji vseh podrobnostij denašnjega svojega poslanstva |
| Postillion d'amour (1887): | kraljevala v Nankingu »nebeška luč«, glavar tajpinški, ki je užival početkom tudi pri Evropcih simpatije zaradi naklonjenosti svoje do Kristove vére |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v poznejših časih spominjal nas tvojih krasotic. « Reči moram, da početkom sam nisem védel, kakó bi uredil preiskovanje, da bi se |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pehôtnega polka pride na bojišče v zadnji vrsti bojevnikov ter početkom bôja poskrbí vojnim četam rezervo. Vstaški strélci so se ugnezdili |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | uprav prvi del naloge, v bosenski okupaciji dane naši diviziji. Početkom odrejeni za garnizijo v Serajevu, skrčilo se je število kombatantov |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | da ne zadoščujejo prvotne priprave avstrijanske vojske. Mobilizoval se je početkom XIII. armadni vòj, po zavratnem napadu pri Magljaji pa takoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa |
| Robinson mlajši (1849): | nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je |
| Gozdovnik (1898): | kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter njim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla. Kader se tvoji pozhutki nazhedneh rezhy védnu anajo, toku imajo ſatu svoje plazhilu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al gledej vonder, de se zhes tebe napooblaſtę, ampak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveteiſhi bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha prevideozhnoſt, ſlaba ta sposnava tih rezhy, katire shelimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam spomin ſe ta natura preſtraſhi, tu ſerze odreveny, ti pozhutki sgrosijo, inu ta mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu hudu nagneine, naſha h'grehu nagnena natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu ſerze, de bodo s' letem dobrim ſtraham prebodeni naſhi pozhutki ſe greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu preſtraſhen, ampak |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu pred uſſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu pred vſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djala, ter ſhkarlát ſantu primeri, is tiga bo ſantizh vérl podjopizh dobil, ino oſtanik lehko boljſhi kup dam. ” Pogodila ſta ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dézheku, ki ga je s' ſeboj pripeljal, rudezhiga ſukna sa podjopizh, shvotnik alj pruſhtuh kupil. Moshunu ſe ſúkno predrago sdi, ino |
| Fizika (1869): | ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo plačani vsaki dan po |
| Fizika (1869): | drgnjenjem dobljena električna iskra z najboljim vspehom rabi za zažiganje podkopov. Opomina vreden je pri tem nek poseben duh, ki se |
| Fizika (1869): | palcev dolg platinov drat. Ta učinek se rabi za zažiganje podkopov v prav velike daljave. Če se priveže prióstren košček oglja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim vſe pomózhi ptúje ; Viſoke ódre támkej ſi naprávi, Sidôvje podkopúje, vráta ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v terdnjávi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Podlečeni telečji kosci (frikando). Od telečjiga bedra en perst debele okrogle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiham zmešaj. Oskubljene, iztrebušene in čedno oprane lepo s špeham podleci. Naj se duše (dinstajo) v kozi s putram, čebulo, dišečimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potresi jo z žemljevimi drobtinami. Potem jo z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v ponvi pečejo. Dušeni (dinstani) golobje. Golobe čedno s špeham podleci, v kozi s špeham, čebulo in korenjem do mehkiga duši |
| Zoologija (1875): | 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča |
| Sveti večer (1866): | bo dober podobar, vzemite ga v nauk. Koliko tirjate učnine? ” — „Denarja! ” reče Dejakovič |
| Sveti večer (1866): | davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj na sercu, kar bi jima rad naznanil, čez nekaj |
| Sveti večer (1866): | Gospod logar Dobravec so me za sina vzeli. ” — „No”, reče podobar, „so ti pa gotovo Dobravec v rodu, gotovo so ti |
| Sveti večer (1866): | spremljal, ko se je v lepem pokritem vozu odpeljal. Verli podobar je bil v vseh rečéh mož beseda. Iz serca ga |
| Sveti večer (1866): | se spregovori: „Ti si torej, kakor vidim, tudi mal slikar (podobar)? ” — „Joj”, odgovori Tone, „do sedaj sem vedno mislil, da nisem |
| Sveti večer (1866): | nami preživel. To mu morate dovoliti. ” — „O prav rad”, reče podobar; „in če boste vi in vaša žena zadovoljni, pridem jaz |
| Sveti večer (1866): | jega. ” — „To je veliko, jako veliko! ” reče podobar; „pa vendar, kako se je to pripetilo? ” Povedal je Tone |
| Sveti večer (1866): | všeč. Djali so mu, da jo je izdelal nek mlad podobar iz njegove kneževine, Anton Frankič. Mladi knez me dá poklicati |
| Sveti večer (1866): | veselja skoraj skakal. Ko se je pa do nekoliko dni podobar v kočiji pred hišo pripeljal, da ga bo seboj vzel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi |
| Sveti večer (1866): | vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že |
| Sveti večer (1866): | imeli vsak hip zverniti. Ne morem jim vdihniti pravega življenja. ” Podobarju je bila zeló všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa |
| Sveti večer (1866): | roda zahvalim za ljubezen in dobrote, ki jih tebi skazujeta. ” Podobarju je bilo ime Dejakovič; prišel je bil pred nekoliko dni |
| Čas je zlato (1864): | stojiš kakor štor! Pa ne, de bi si bil kaj podoblekel. Alo jopič doli! « »Ne, ne stric,« odgovorí Lenče, ter sleče |
| Čas je zlato (1864): | stric,« odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer – pa zato nič |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. |
| Fizika (1869): | dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87., 88. in 89., da je tlak kapljine na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago |
| Fizika (1869): | drug drugemu, kar se vidi izpeljano s tem, da ste podobščini 195. in 196. skup postavljeni, pokaže se medsebojna privlaka, ako |
| Fizika (1869): | kaže podobščina 90., njegov prerez in zvezo s tiskalnico pa podobščini 91. in 92. To zveza dela cev tt. Vidimo tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zimi l. 1889/90 in 1890/91. 2. Prerez požlahtnitve podoba 1 podolg. 3. Požlahtnitev na zeleno v stran, izvršena junija 1890 narisana |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naravni velikosti. Tabla IV. Požlahtnjevanje v drvenem stanu in prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija, izvršena meseca junija 1889, narisana februvarja |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 2. Prerez požlahtnjenega mesta podoba 1 podolg. 3. Vrez podlage v členu za požlahtnjevanje v stran. 4. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | To dokazujejo tako imenovani podpazdnički, kteri tudi kavo in čaj serkajo. Nar bolj zdrava piča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čistem zraku in se veliko trudijo, malokrat zbolejo za nahodom: Podpazdnički in tisti, ki vedno pri gorki peči ležijo, so nahodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. |
| Pozhétki gramatike (1811): | je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe je podſébik mnóshen, poſtavim: Mon frère a été puni. moj brat je |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven al podſébik? O. Podſébnik ali imenvaven je beſeda, ktira imenuje in kashe |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al podſébik? in de je vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe je podſébik mnóshen |
| Pozhétki gramatike (1811): | tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne |
| Robinson mlajši (1849): | o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se je |
| Sacrum promptuarium (1695): | rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ne v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge |
| Genovefa (1841): | bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' nebeshko zhaſtjo, sadobili. Ti pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | CHATECHISMUS, Ali Podvuzhenje eniga Kriſtiana v'narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Planetov bode ſoditi mogel. H' temu je perſtavlenu enu tenku PODVUZHENJE, Kar od Męſza do Męſza skus zelu lętu per enimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpoſke s njih mozhno roko in goſpodje duhovni s njih poduzhenjam ſadnimu drevju, in naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vednoſt kmetijſka, kolikor je mogozhe, rasſhirjala; tó ima ſtoriti: s poduzhenjam v beſedi in v piſmih, s podelenjam she poprej in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je ukazano, da se morajo počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tekla; kajti §. 12. le-tega ukaza govorí: „ne smejo se podučevati še druge rečí razun teh, ktere so bile poprej imenovane |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne da podučevati niti krščanski nauk, niti pisava, niti številstvo (rajtenge); brez kterega |
| Sveti večer (1866): | beseda. Iz serca ga je veselilo take dobre glave učenca podučevati. Pogostoma je ž njim logarjeve obiskal; še celo več dni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi kristijan, kakor sem poznej zvedel. ” „Kaj, kristijan se podstopi podučevati moje podložnike in je deržavi za izdajavce izrejati pa učiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši učeniki bi vas morali podučevati, kakor sem jaz, pa toliko obdarovan in bistroumen vaš um |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | podučuje slovenščina, in zakaj bi le Slovan moral biti mnogojezičnik? Tudi |
| Botanika (1875): | ali deblo v prvem začetku svojega razvitka, o čem nas podučuje pozneja njegova rast, kakor tudi prerez, narejen preko njega. Na |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in kadar je uže zadosti utrjen, tudi nemški jezik redno podučujejo, in tako v njem vadijo otroke, da se v maternem |
| Oče naš (1885): | morje se prepeljavajo, čez hribe hodijo, gojzde premérijo, da ubožčke podučujejo in v kraljestvo Jezusovo vodijo. Vse trpé, ne bojé se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom |
| Zlata Vas (1850): | pisano. Svojiga prijatla, Janeza Veséla je tud v ti umetnosti podučil in se več druzih kmetiških mladenčev, ki so za to |
| Zlata Vas (1850): | Tako je Ožbé svoje sosede podučil; in ker je vidil, de so se odsihmal še bolj |
| Maria Stuart (1861): | terdno skala svete cerkve? Mortimer. Preblaženi se sam ponižal je, Podučil me v resnicah svete vere, Razpodil dvombe mojega duha, Razjasnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še podučil, kako se vino čisti s klejom, kako porabiti trop za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu exempli podvuzhiu, katirimu je to mozh zhudesha delat dau, de je Chriſtus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſynagogah v' timu nauku te prave vire, inu isvelizheina podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi britkuſt |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | luči. ” „Zahvalim, lepo zahvalim, Cecilija, da si me tako lepo podučila in zavernila. Kam pa capljaš tako brezskerbno? ” „Ali ne veste |
| Kemija (1869): | Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode nas podučila, kako se nahajajo v prirodi, kako se dobivajo, kakovih so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | huda zima nas je menda še bolj kot druga leta podučila, kolika dobrota so pečí, zato je menda popolno upravičeno, če |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | v žalost. Potem je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęj ſvęti isvelizhanſki vęri, v'tęh Ięjpih zhędnoſtih tiga sadershanja podvuzhili? Kęj je ta kruh, katęri ima njih duſho rediti? kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tim vęlikim tę semle pred ozhy ſhli, de bi nję podvuzhili, inn njih smote previshali, njim ta shaloſtni ſtan ràsodęli, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh na opraviſh, hitru beishi od nyh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru ſvjetuvati. 4. Sa ſvojiga blishniga ſvelizhanje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | skorej v'ſtan ſe poſtavil , ſam ſebe is dobreh Bukuv podvuzhiti. To brumnu dęte. Ta mali Joseph, kateri je uſakdan vidil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati, otroke inu poſle sa podvuzhiti, ampak jeſt pravim: kęj je en tak, katęri, de ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perloshnoſt imęli tęiſte od njih dolshnoſt, inu vaſs ſamy ſebe podvuzhiti. Ali od tebe, O moj Bog, ſe ne govory, od |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti in o |
| Zoologija (1875): | nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste |
| Kuharske Bukve (1799): | one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav |
| Stelja in gnoj (1875): | poganjati. Koristno celó je v tako zemljo za eno leto podzemljic (krompirja) nasaditi, da se prst zrahljá in za prihodnjo setev |
| Botanika (1875): | V podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nas skorej druziga némamo, kot mleko in maslo, ovsenják in podzémljice“. Tirolic pelje gospó v izbo, ki se je skozi njene |
| Botanika (1875): | njiva na novo pognoji, prav dobro sejati detelja ali saditi podzemljice (krompir), ker te dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih |
| Botanika (1875): | se gnoji prvo leto, tedaj vsakega petega leta: Prvo leto: Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje |
| Robinson mlajši (1849): | povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil |
| Robinson mlajši (1849): | za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego |
| Občno vzgojeslovje (1887): | značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje |
| Tine in Jerica (1852): | smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon |
| Sacrum promptuarium (1695): | prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko sim se bil ravno vlegel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost |
| Oče naš (1854): | preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade |
| Oče naš (1885): | preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in |
| Gozdovnik (1898): | govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina |
| Divica Orleanska (1848): | bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla |
| Oče naš (1854): | Gospod! “ je molila, „skaži nam vsim Tvoje usmiljenje, če ne poginemo. O strašna noč je! Mati Maria, tolažba vsih žalostnih, pomagaj |
| Oče naš (1885): | Gospod! “ je molila, „skaži nam vsem Tvoje usmiljenje, če ne, poginemo. O strašna noč je! Mati Marija, tolažba vsih žalostnih, pomagaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem |
| Viljem Tell (1862): | je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivčevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler |
| Gozdovnik (1898): | vodi Salto de Agua. Padšemu v valove je le konj poginol, in ker je bil Fabij izvrsten plavalec, in sta mu |
| Gozdovnik (1898): | druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje se mi pač ne bo nikdar izpolnilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo |
| Genovefa (1841): | bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto |
| Genovefa (1841): | polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | korar Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je |
| Najdenček (1860): | sim se bal, to se je pač preveč rés zgodilo. Poglavno mesto otoka Malte, La Valete, smo kmalo vzéli, Egipčane premagali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njega v'uſſeh potrebah na pomuzh klizati, inu njega zhaſt pogmirati. 2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa, MArie D. inu S. Joſhefa pogmirati, inu vas na pot perpellati po treh svetemu prigledu vashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se |