odvrnjenje odzdolaj ofert oferten ofnati ofrati ofrovati ofrt ogerlji ogladiti oglavek oglavokožen ogleda ogledati oglen ogleštati ogljenčevokisel oglokisel ognusiti ognjebljuvalen ogrebati ogrizovati ogrtač ohabel ohladljaj ohlančje ohlanec ohlanica ohrankinja ohrn ojesihan okamenik okinčan okinčiti okis okislina oklad okoliščina okoljstava okoljstvo okom okotje okovarjen okrakovec okreniti okrož ol oligoklas oljetvoren olupnik omajiti omakati omer omeriti omesa ometati omikovati omolčati omolknjenje omoten omotica omužen onamo onda ondaj ondan ondašnji ondi ondod ondoten ondu onidan onikrat onod oolit oolitski opanjen opasen opasilo opasti opazba opazovalnost opek oplašiti opletek oplod oplošje opominjevanje opomnica opomnilo oporekovati opoteč opovažiti opovera oprava opravilstvo opravnik opregača opreuna oral orba orden orenga orientski orjaškojunaški orod orodovititi oroslanka ortotip ortotipen ortotipno osada osat osebilo osebistvo osebiti osebljajoč osebljen osipaven osipce oslanjati osnuti osobit osorej osrčje ostališče ostanišče ostaviti osteolit ostrmen ostrov ostroviden ostrožnica ostrupiti osveta oštarica otamnjenje otep otepsti otetba otirati otisk otiska otlačiti otok otreba otročji otrov otroven ovače ovajen ovbe oveseliti ovi ovna ovočje ovočnik ovojek ovrniti ovsenjak ozaljšati ozbiljno ozinec oziren ozkost oznanovati oždevati
| Oče naš (1854): | Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu njeh bo >et |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej e, njeh bo spet na usako plat |
| Kratkozhasne uganke (1788): | oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | de se vinu skus ruto prezedy; tedej bo węla voda odſdol sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | uſaint J teh ſgorneh treh voglov eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go |
| Biblia (1584): | ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſapravel, ſupet noterpernesl. Polej! tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vbógim, inu meni ſliſhal? Ali niſi ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſerzá, inu ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim djainu, inu ſrezhne; pomęni offert, bogaſtvu, hvalo, otroke, Kardinale, Shkoſe, Prelate, inu viſsoke Goſpode. Zelu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh, prasna hvala, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu katęro sa lępſhi, kakor drugih dershiſh; ta tvoj bol offertni gvant, kakor tvojga ſoſęda, katęri morebiti ſhe ny tvój: vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta offertni, ali prevsętni ſvojo, ta togotni ſvojo, ta nezhiſti ſvojo, ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda: Jas se N: perporozhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero: ofrei gori kaker je prei meudano tu ofruanje: tu sto- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti tega |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta |
| Biblia (1584): | Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | no kry, No Lubesen zhastite Mojo , kir tu stury. Se ofram Krishan biti, Inu vmreti sa vaſs, Sa tu mene lubiti |
| Ta male katechismus (1768): | on sam je ta vofer, inu katire vofruje. III. Uſſi, katiri so v' gmajni teh svetnikov, tu je |
| Ta male katechismus (1768): | Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker zhlovek, ke |
| Ta male katechismus (1768): | ſatorej se tudi le samemu Bogu na zhast ta vofer vofruje; svetnikam pak le k' ſahvalli ſa taiste gnade, katire je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah |
| Gozdovnik (1898): | lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Gozdovnik (1898): | Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči |
| Gozdovnik (1898): | k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes |
| Gozdovnik (1898): | veliki nevarnosti. Vsekako je bil svoje dni Boaroz v stanju oglavokožen biti. Njegovo, od sonca in vetra in burnega vremena porjavelo |
| Gozdovnik (1898): | in v malo trenotkih je ležal od lasa zadavljen in oglavokožen na tleh. Divjaki zaglasé živce pretresajoče tulenje. »Santa Laureta, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vžgé in raztrešči, ali jih zaduši kak drugi plin, kakor oglena kislina. Tudi se včasi poderejo stavbe, ker niso dovolj podprte |
| Stelja in gnoj (1875): | v delo vzame, Iz njenega počasnega gnjijenja namreč neprenehoma vstaja oglena kislina, ki ne jenja pesku do živega iti in ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi |
| Stric Tomaž (1853): | si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel. Pri vsem |
| Kemija (1869): | ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit |
| Kemija (1869): | se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla |
| Kemija (1869): | Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404. |
| Kemija (1869): | maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd |
| Kemija (1869): | manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij |
| Kemija (1869): | maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev |
| Kemija (1869): | ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej |
| Kemija (1869): | žgani dadó jedko apno. Iz tega se vidi, da je ogljenčevokislo apno v vseh svojih razvrstih in razlikah imenitno, ne satno |
| Kemija (1869): | ne manjka, kajti vsaka ima nekoliko ogljenčeve kisline, ki more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva |
| Kemija (1869): | in školjk, koralniki in jajčje lupine so vse iz njega. Ogljenčevokislo apno moramo toraj prištevati najpotrebnišim živalskim hranilom. Sama ob sebi |
| Kemija (1869): | Ogljenčevokislo apno, CaO.CO2, se, enako ogljencu in kremenčevej kislini, nahaja v |
| Zoologija (1875): | pri teh živalih je rožena, ako se pa va-njo vleže ogljenčevokislo apno, postane trda, skorjasta. Glava in prsi zrastó navadno skupaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gosti celestin, ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna. Le-ti minerali se rabijo tam, kjer delajo stroncijanove preparate |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tuff). Iz nekterih potokov, jezer in močvirij, ki zadržé dosti oglokislega apna, se on posede, ako se nekoliko kisline loči od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in po pravici pravijo, da je laporjeva zemlja najrodovitniša, vendar oglokislega apnenca ne smé zadržati manj ko 10 in ne več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 41. Lapor zovemo na videz enakovrstno, ne kristalinsko zmes iz oglokislega apnenca in gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kjer delajo stroncijanove preparate (kemije §. 91). 2. Stroncijanit ali oglokisli stroncijan, Sr C, kristalizuje v istem sistemu, je še redkeji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je počivala in rodila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne gore, Schröter za pogoriše imeli, so to mnenje še bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo |
| Robinson mlajši (1849): | dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še |
| Revček Andrejček (1891): | oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro |
| Robinson mlajši (1849): | ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti |
| Robinson mlajši (1849): | veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih |
| Roza Jelodvorska (1855): | tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov |
| Divica Orleanska (1848): | je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod |
| Kemija (1869): | pa spojenega z žveplom v bakreném kršcu (Kupferkies). Iz naravnih okisov se dá baker z ogljem in s pomočjo kremenovnate žlindre |
| Botanika (1875): | equisetum) ktera zatorej služi za likanje lesa. Ogljenčevo kislih kovinskih okisov ni v živej rastlini; ogljenčeva kislina se naredi pri sožigu |
| Kemija (1869): | se naredi kakor krasna plava oborina, ako raztopljenemu žveplenokislemu bakrovemu okisu dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo razgrejemo, izgubi vodo |
| Kemija (1869): | bi toraj bilo, da se opusti popolnoma. O ocetnokislem bakrovem okisu bodemo govorili pozneje. 32. Živo srebro. Hydrargyrum; znak: Hg = 100 |
| Kemija (1869): | Ako si antimon privzame več kisleca, nego ga ima v okisu, naredi se antimonova kislina, SbO5. O antimonovem vodencu, SbH3, smo |
| Kemija (1869): | Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Kemija (1869): | Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in |
| Kemija (1869): | hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo vodo, temu kašnega oklada ni treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali pogosto z pomakovaj, da vedno vlažen ostane; ali ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | en palec debelo s to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur dolgo na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi oklad, polij rano z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktera to bolezin spremlja, manjšaš, je treba krog parklja sledeči oklad djati: Vzemi 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in zopet napravi takšni oklad. Tako ravnaj, dokler ni noga popolnoma zdrava. Včasi gnoj parkeljnovo |
| Genovefa (1841): | obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo tako raslozhnih rezhí, ktere ſe popravljati dajo. Zhaſ in okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na répiſhe , ali na zelino ſejal. 11. Na te opómnene okoljſtáve, in morebiti ſhe na mnogotere rezhi ſe mora osirati, kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet |
| Stric Tomaž (1853): | si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje. In pa, ali bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej več vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in na morji čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili do pozne nočí in marsikteri kozarček vina in óla so v spomin Draketa spili, ki je Evropi to veliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je |
| Zlata Vas (1848): | bili, kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas |
| Zlata Vas (1848): | kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | novih krajc, na dan. — Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko |
| Zlata Vas (1848): | je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30. Zelenjak. To kamenje sestavljajo večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten |
| Kemija (1869): | plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero se da sadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka |
| Fizika (1869): | Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager |
| Astronomija (1869): | je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob |
| Kemija (1869): | enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna |
| Fizika (1869): | hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del |
| Fizika (1869): | kota, pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da |
| Fizika (1869): | ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine |
| Rudninoslovje (1867): | se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako |
| Kuharske Bukve (1799): | uro, preden ſe smerslína ludęm na miso da, ſe dęne omęſa, is katire ſe smerslo ſerkanje dęla, v' to koſitarnizo, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' pokrovam dobro saprè. Zhe popręd notri dęneſh, bo omęſa ſvojo mozh sgubila, odmęknila, inu nebodę otla rada ſpęt smersniti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mene skerbé; otrok sem še, ubog in zapuščen. Zdaj je omolčal. Pa vnovič se mu je pri sercu milo storilo; svoje |
| Oče naš (1885): | bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na Martona, kteri je vtruden omolčal in si pot z bledega čela obrisal. „Ménart“, je govoril |
| Genovefa (1841): | ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda |
| Genovefa (1841): | v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram |
| Divica Orleanska (1848): | zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi |
| Divica Orleanska (1848): | silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O Bog, pridi mi na pomoč! Gospod, hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Psalm. O Bog, hiti me otét; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile |
| Zlata Vas (1848): | kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni |
| Robinson mlajši (1849): | vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je k svoji |
| Rudninoslovje (1867): | steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je |
| Rudninoslovje (1867): | ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba |
| Rudninoslovje (1867): | kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko vzame. To je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4d, 8acd. Ako število a ni razdelno s številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku |
| Genovefa (1841): | ſijalo, kjér je vſe poprej dosorilo in kjér je shé undan zvétje od jagod vídila. Pa réſ ſo bile nektére jagode |
| Genovefa (1841): | tù na polnozhni ſtrani dolinize, kjér je ſnég ſhe lé undán ſkôpnel, ſtojí zherno bodézhe ternjízhe. To ſo ternjule. Gléj, mnógo |
| Genovefa (1841): | obljubljeno deshêlo romala; de ſta ſe od ondi ſhe le undán nasaj vernila in lé ſkriváj shivéla, in de ſta ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za |
| Robinson mlajši (1849): | štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove |
| Robinson mlajši (1849): | dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč |
| Valenštajn (1866): | prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte |
| Oče naš (1854): | in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in kako je tam, tega ti ne smem povedati |
| Kemija (1869): | krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | niži za Hunskim taborjem čakal in kadar bo treba od ondot sovražnike od zad napasti. Gotovo je bil, ker so reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | je bil v Tulonu in bo šel te dni od ondot v Pariz francozkega cesarja obiskat. Od tod gré v luko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v ravno |
| Arov in Zman (1850): | te morije svojini bratoni prinesel. Po tej prigodbi se pravi ondotni vasi Terzinjah prav za prav Terzenj, ker so kristjani vina |
| Slovenske večernice (1865): | je vedel povedati, kako navadna je ondi trakulja, tako da ondotni ljudjé mislijo, da ni zdrav, kdor je nima. Pa vendar |
| Žalost in veselje (1870): | sužnosti. Poskušali smo mnogo rešiti ga, ali ni se dalo. Ondotni poveljnik obljubil je, da zbere nekaj mož, ki bi se |
| Žalost in veselje (1870): | se pa ž njim ni dosti šaliti, povedó ti lehko ondotni gorski narodje, oni gotovo vedó, da s Francozi ni dobro |
| Zoologija (1875): | Na Orenoku v južni Ameriki živeče, jako velike mravlje ondotni prebivalci jedó. Navadna osa (Vespa vulgaris) ima črno in rumeno |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kakor čez noč porušile. Se vé da so bili vsi ondotni avstrijski ujetniki takoj izpuščeni; tudi Vinko in Binče sta se |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | po Židovskih ulicah so pometali stolonoše. Novi trg, Nemške ulice, ondotni(sedaj Križevniški) trg, pred glavno stražo snažili so zopet lesni |
| Od pluga do krone (1891): | in nežno mladost Maruška, kateri se je še čudil ves ondotni svet, hči imovitega graščaka Viterha. Nekega dné so prišli na |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | so se ž njim v Klečah, od koder so ga ondotni kmetje spečavali na vozéh v Ljubljano. Obe vožnji sta bili |
| Zoologija (1875): | jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi |
| Tiun - Lin (1891): | Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek |
| Tiun - Lin (1891): | majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem vedel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem namenam, de bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med |
| Blagomir puščavnik (1853): | biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v |
| Tiun - Lin (1891): | Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili |
| Biblia (1584): | nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra |
| Biblia (1584): | vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on |
| Biblia (1584): | je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu |
| Biblia (1584): | kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil |
| Biblia (1584): | bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar |
| Biblia (1584): | osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu |
| Biblia (1584): | je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti |
| Biblia (1584): | Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto ali okrakasto, 67. Opal, 33. Oprh, Anflug. Osa kopačica, Grabwespe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno pri tacem, kakoršnega deli so listasti in vštritno ležeči. Oolitasto, t. j., okrakasto se imenuje kamenje tedaj, kedar obstoji iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto |
| Divica Orleanska (1848): | potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po |
| Tiun - Lin (1891): | časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in bolj |
| Zoologija (1875): | zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako: |
| Zlatorog (1886): | »Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere |
| Fizika (1869): | poznavati kemijske prikazni. Za zdaj naj bo dovoljna le ta opazba, da se električni tok prizadeva, razkrojiti vsako kemijsko spojino, skoz |
| Fizika (1869): | da se je mogla lahko vsaka misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki |
| Fizika (1869): | stégen prišle v dotiko sè železom. Ta po naključji narejena opazba, ktero je Galvani, posebno pa Volta dalje zasledoval, vodila je |
| Razne dela (1870): | ja ne vem. " Knez na to labudu reče: "Mene ta opazba peče, Vse se ženi kakor znam, Neoženjen ja sim sam |
| Botanika (1875): | in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344 s opekam ali zeglam pokrili; rasun tega pa ſhe 215 sidanih opashov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nameſti ſkodelj (ſhindelnov) , kjer ſo ti v navadi, vezh s opekam (zéglam) ali s ſhkerlami kríli, kar bi bilo tudi savoljo |
| Divica Orleanska (1848): | grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad |
| Botanika (1875): | imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da |
| Fizika (1869): | Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim bere |
| Zlata Vas (1848): | prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli |
| Valenštajn (1866): | To Ne more srečnega imeti konca; Moč, visokost i temna opotočna Oblast njegova mu je bila progla. Krog sebe človek seza |
| Lohengrin (1898): | Kaj praviš? Ortruda (ljuto). Naj te ne premóti Sjaj sreče. Opotočna je, Da te nesreča ne zalóti, V prihodnost záte ozrèm |
| Robinson mlajši (1849): | o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še |
| Gozdovnik (1898): | mož, zapah odmikovaje. Ko se vrata odpró, spoznajo ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi |
| Gozdovnik (1898): | bilo sidro izpuščeno, k bregu veslati. Pepo je stal poleg opravnika Juan de Diosa, kterega je bil domač opravek iz vasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ker dela korenine po sežnju dolge. Ravno tako potrebujejo globoke orali tudi druge detelje, potlej korén, pesa, podzemeljske kolerabe, konoplje, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ktere tako dolzih korenin ne delajo, postavim, žita, tako globoke orali ni ravno potreba, pa tudi ne škodje, če je le |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj moč, kakor lega sveta pripustí. 27. Od plevéla. Po orali je dobro, če vreme dopustí, nekaj časa, postavim, en dan |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zemlji in v suhih krajih. Poglej podobo 5. 26. Od orali. Z dobrim orodjem, z dobro, zdravo živino in z umnimi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živini še dobra klaja sirova in suha. — Po košnji pridejo orali in pripravljanje za setev zimine. Nar prej se pšenica seje |
| Robinson mlajši (1849): | Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohtlivu Brevir molil, inu Herman is kamnepojla is rajmno tega Ordna je videl taiſte is eno ſlato kadilnezo kaditi, katiri so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Z. D, G. P. Boshtian Sailer is Marhtâla Pręmonstratenſarske Chorar Ordna S. Norberta popisal. Sa Thomasha Kempenſarskega IV. Bukuvzame nisem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena Nuna is mojega Ordna enega derezhega leva ukrotila , de be ene med sabo kregajozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | seſtra is jemenam S. Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto Maurizio Franziſkanſkiga „ordna, kateri je lani v Rimi sa svelizhanga ſpos„nan bil |
| Ta male katechismus (1768): | ke se je perſadel to sebi narozheno Zirkuv v' pravo vorengo postavit, je bil per Sebastu temu duſhelskemu oblastniku ſatoſhen, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skupspravela? Pred uſſem perpravi ti tvoje dushe terpezhnoſte v' pravo vorengo, inu tedej bosh ti tudi v stanu drugem nuzat k' |
| Rudninoslovje (1867): | rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski |
| Rudninoslovje (1867): | navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i |
| Rudninoslovje (1867): | najprve drage kamene; rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti |
| Rudninoslovje (1867): | draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti |
| Rudninoslovje (1867): | orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund |
| Gozdovnik (1898): | piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela |
| Robinson mlajši (1849): | je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem |
| Robinson mlajši (1849): | stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno |
| Robinson mlajši (1849): | ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so |
| Divica Orleanska (1848): | risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je |
| Rudninoslovje (1867): | robovi aca sl. 55 s ploskvami s. Sl. 58 kaže ortotip, kteremu sta roglja otopljena s ploskvijo r. V sl. 59 |
| Rudninoslovje (1867): | 48). sl. 47. sl. 48. IV. Ortotipni liki. (Orthotype Gestalten). Ortotip ¹) i vsi njemu sorodni liki so v vse tri druga |
| Rudninoslovje (1867): | i spet drugače spredaj i zadaj; ali krajše rečeno: Vsak ortotipni lik ima tri drugo na drugej navpik stoječe osi razne |
| Rudninoslovje (1867): | ali menj otopljeni (sl. 48). sl. 47. sl. 48. IV. Ortotipni liki. (Orthotype Gestalten). Ortotip ¹) i vsi njemu sorodni liki so |
| Rudninoslovje (1867): | se zovete stranski osi; ena je daljša, druga krajša. Najvažnejši ortotipni liki so: |
| Rudninoslovje (1867): | v Hramšah na Štajerskem. 2. Barit¹) ali težec (Schwerspath) kristalizuje ortotipno (sl. 53), vštrit ploskev c i d se popolnoma kolje |
| Rudninoslovje (1867): | od latinskega imena nitrum = salitra) navadno solitar (Salpeter) imenovan, kristalizuje ortotipno (sl. 56.) , sveti se, kakor steklo, bele barve i bele |
| Rudninoslovje (1867): | kot poprejšnji 4 Mispikel 1) ali arsenovnati kršec (Arsenikkies) krislalizuje ortotipno (sl. 54, 55), vštrit prizminih sl. 54. sl. 55. ploskev |
| Rudninoslovje (1867): | (Zinkspath, Kieselgalmei) kristalizuje ortotipno (sl. 56), vštrit dominih i prizminih ploskev je popolnoma razkolna |
| Robinson mlajši (1849): | v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to |
| Robinson mlajši (1849): | ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o |
| Fizika (1869): | Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central |
| Ta male katechismus (1768): | S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh |
| Fizika (1869): | Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung |
| Fizika (1869): | plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga |
| Fizika (1869): | optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | podajo podúk o tem. Nar poprej opomnimo, da kozé in osipce (Blattern oder Pocken) — in pa garje (grinte, Raude, Krätze, Grind |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 10. dan bele hraste, ki 12. dan odpadati začnó. Včasih osipce nazaj v truplo vdarijo , in huda driska umori bolno živinče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | takimi mladimi in starimi prešički početi, kteri garje, koze ali osipce dobe? V naših krajih se je ta nadloga zlo vgnjezdila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ste sicer kožni spušaji (Ausschlag), vunder niste edini. Kozé ali osipce (osepnice) večidel napadajo le mlado živino, so z vročnico združene |
| Botanika (1875): | in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč |
| Gozdovnik (1898): | je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej |
| Deborah (1883): | kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši oglasi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se |
| Arov in Zman (1850): | Berš potegne svoj hanzar in ga neverniku tak globoko v oserčje porine, da po kratkem ječanju pogine. Ko se oblačila ubitega |
| Tihotapec (1855): | roke i nad glavo mu zasukavši, mu ga hoče v oserčje zabosti. Kar ga Ana, ki je nevarnost očetovo zagledavši, priskočila |
| Bore mladost (1862): | ironija. Rudečica strašne jeze, ki mu na enkrat vname vse oserčje, šine mu obraz. S silno besedo zagermi nad možema: „Potepena |
| Razne dela (1870): | jasni Olimp, in sprosi Kronida, če kada Razveselila si mu oserčje z besedo al djanjem. Čul govoriti sim te v očetovi |
| Razne dela (1870): | zlata veljá, Ne kjer terte veselo zorijo, Kjer je železo oserčje gorá, Tam se vladarji te zemlje rodijo. Pervi kor. (Kajetan |
| Razne dela (1870): | Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Čez reke tri v ostudni stan |
| Razne dela (1870): | Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti se vadi Slavenskiga |
| Razne dela (1870): | suče pogumno se v bitvi, Dever ob enim i brat, oserčje ji v radosti plava. Vidši sedeti pa tam na gori |
| Razne dela (1870): | vjela bi smert, upihnul ji ti bi gotovo, Ker ti oserčje ne da, sovražniku stati pogumno. Tode v spominu imej, ak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je po ſredi na dvuje respokniu, inu vſe negovu oſerzhje, inu zheve ſo ſe s'nega iſule. Judesh je biu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ſe je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu oſerzhje, inu zheva ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo |
| Razne dela (1870): | za seboj plačitelja včinjene krivde. Reče; Ahajce skelí globoko v oserčju beseda, Zlasti Peneleju kri pogumo po žilah upali, Ljuto mu |
| Razne dela (1870): | jezno Ahilej Boja ogiba se zdaj, togoto le pase v oserčju. Skažimo mi zanaprej, de znamo se braniti sami, De ne |
| Razne dela (1870): | besede te krilate rekši: Atreič, kak bo vesel globoko v oserčju Ahiles, Vidši moritvo, obup, nesramno bežanje Ahajcov; Sercu v njegovimu |
| Razne dela (1870): | bil silovitiga kopja iz desne, Čuti nedvomno ga že v oserčju kateri Danajcov, Ki se bo zdajci valil po tmini v |
| Razne dela (1870): | začnè maktati Pelides Atrida, Ker mu pokoja ne dá v oserčju togota zbujena: Vinomeh, pasjih očes, plašunca jelena s pogumam! Strah |
| Razne dela (1870): | ponosno gledavna Junona: Morfej, zakaj prebudiš opombe si take v oserčju? Misliš de tako Kronid podpira Trojance v ti vojski, Kakor |
| Razne dela (1870): | nekoliko raju po sladkim. Rekši ji vname še huj v oserčju že vpaljene želje. Zdaj ko se ona ozrè, ugleda nebeški |
| Razne dela (1870): | Hektor, Britko te glodal obup in kès te terpinčil v oserčju, Ceniti de si mudil Danajca izverstne veljave. Tako doverši Ahil |
| Razne dela (1870): | zares in Priam i njega sinovi, Tudi Trojanski narod v oserčju bo radosti vriskal Ker bo zaslišal de vi med sabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | čašico brinjevca. Tudi njega je zadela kroglja. Nevarno ranjen je ostavil kmalu bojišče in v malo dnéh so ga prepeljali v |
| Iz arhiva (1890): | ki se je po ónem srečanju vselil Kodránu v srce, ostavil ga je zopet pri večerji. Vêdel se je tako nervozno |
| Pegam in Lambergar (1891): | za njima sta puščali baklji rudeč dim. Gregor pa je ostavil gozd in napotil se urno za njima, ko ni bilo |
| Pegam in Lambergar (1891): | ne želi, to mi je vse jedno. On ne bode ostavil dvorca. " „Ali Vam je resnica? " „Vraga črnega! menite li, da |
| Pegam in Lambergar (1891): | in na obzidje. „Vitovec naskakuje grad! " vskliknil je Hohenwart in ostavil cesarja in Lambergarja, da vodi brambo. Vitovec, razjarjen kakor še |
| Lisjakova hči (1892): | imel miru, v ne podnevi, ne ponoči. Železnico sem skoro ostavil in potoval brez pravega zmotra peš dalje. Sel sem na |
| Senanus (1892): | bilo, dovòlj, da je tukaj! Bedák, da je sploh kdàj ostavil to sobo, kjer je bil daleč od vse tiste svojati |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bila obrnila na levo stran ali naravnost gor proti Luskovnici. Ostavil sem senčnati gaber in razhojeno stezo in krenil na levo |
| Slučaji usode (1897): | ni se jej zdel obsojanja vreden, temveč občudovanja. — Ko je ostavil dom, bil je v devetnajstem letu; od takrat sem je |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | mladoléti. Njih oče, gospod Podgorski, umrl je stoprav predlanskim in ostavil svoje imetje tem dedičem z določbo, da je imajo po |
| Mara Rendića (1897): | je bil čul tudi on, da je bivši ljubimec Marin ostavil šeststo goldinarjev zapuščenici. Šeststo goldinarjev je bilo za one ljudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi |
| Genovefa (1841): | ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila |
| Genovefa (1841): | gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil |
| Robinson mlajši (1849): | strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero |
| Robinson mlajši (1849): | njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala |
| Robinson mlajši (1849): | ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te |
| Robinson mlajši (1849): | na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl |
| Robinson mlajši (1849): | za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče |
| Robinson mlajši (1849): | solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô |
| Robinson mlajši (1849): | le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil. Tu sta |
| Robinson mlajši (1849): | trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel |
| Robinson mlajši (1849): | to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je |
| Robinson mlajši (1849): | plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal |
| Gozdovnik (1898): | tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi jih nekolikrat z majhno iglo; potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dosti gost ni, pa jagode popred še enkrat skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode tako dolgo vreti pusti, dokler niti ne dela; deni ostrožence vanj in postavi kotlič na majhen ogenj, de cuker vroč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane ostrožence. Iz nar bolj zelenih peške poberi, potem jih v slano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi. Ostrožence (agras). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jih iz njega vzemi, vkuhaj cuker še gosteje, nadevaj ostrožence v steklenico in deni pohlajeni sok nanje. Ako je sok |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v slano vodo deni, to zavri, deni, ko vreti začne, ostrožence vanjo, pokri. Če po verhu plavajo, so dobre, če ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije |
| Valenštajn (1866): | zli mirú ne daje, O pazi, da ne stare te osveta! |
| Lohengrin (1898): | častita! Sliši me! Spéšite hlimbo in laží, Da posreči se osveta mi! (Elza in dve devi, ki jej svetita, izstopijo iz |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | živi. Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako |
| Maria Stuart (1861): | Iz groba lahkokritega na novo Se dviga davno odpuščeni dolg! Osveto hoče možev duh, ne zapre Ga zvonček ministrantov v temni |
| Maria Stuart (1861): | z mano namerjavajo. Deržati čejo v ječi me do smerti. Osveto mojo in pravice moje Zagrebsti z mano v temo večne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin |
| Divica Orleanska (1848): | dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſu, ki je bil per misi, noge s' njim, jih otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino kapajo Jesuſu na noge. Ko je to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali ga pa skladasto in gnjezdasto objemajo. Akoravno se rastlinski otiski še precej vjemajo z onimi, ki so v pravi premogovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v premogovem škrilniku navadne; držali so jih za korenine Sigillarij; otiski praprotinih listov, Odontopteris Schlotheimii, pod. 117; Pecopteris truncata, pod. 118 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zgorej. Tudi ne sme konj imeti kraka (Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke), ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zadnji strani noge, in ki izvirajo iz napčno ozdravljanih podplatnih otisk. Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kovanju izrezujejo, torej jih pri neokovanih konjih ne najdemo. Znamnja otisk so sledeče: Konj šanta, prej s sprednjim kakor z zadnjim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | S tem mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XXV. Poglavje. Otiske po jarmu. Na zgornji strani vratu blizo koma, kjer jarm |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Enake otiske tudi po komatu pridejo in se ozdravljajo, kakor otiske po sedlu. Ako konj pri ozdravljanju počiva, se mu bojo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se gnoj iz rane odteka, in se rana snaži. Enake otiske tudi po komatu pridejo in se ozdravljajo, kakor otiske po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod kterim otiske ležijo, je navadno bolj gorak, kakor ostali. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer v znotrajnem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. XXIX. Poglavje. Pipa. Pipa je večja alj manjša gibljiva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z mazilom, ktero sim v VI. poglavju drugega razdelka zoper otisko po sedlu nasvetoval. Tako pripravljeni svalk se skoz rano od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan trikrat s tistim zdravilom zmiva, ktero sim zoper otisko komatov na persih priporočil. Zmivati ga je pa tako dolgo |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in časi se mu je tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke |
| Sveti večer (1866): | travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej |
| Ferdinand (1884): | pa ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
| Razne dela (1870): | bi vedla, Smejala bi otročje se togote. In vonder je otročji pervi kavs, Ki je, razvivži se v nesrečnim sledu, Krivice |
| Cvet in sad (1877): | druge stvari, pa zopet vračala se. A kadar je bil otročji jezik mej njima na videz pri kraji, našla so se |
| Nevera (1878): | Kaj če pride stvar na prisego? « »Ha, ha, ne bodi otročji — se zasmeje Blaže — vsaj ni Boga, ž njo si lahko |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | stopinj sva imela do plotu, kar od vasi doli prileti otročji glas na pretrgana usta: „Oče, kosit! " Brrr! škorci v zrak |
| Zvezdana (1883): | ne morejo do živega in mu ne morejo. « Gospod Vratislav, otročji znanec priprostega kočijaša stare korenine, ne odgovori spočetka ničesar takovej |
| Roka in srce (1883): | vedno, da bo zopet videl na njenih ustnih oni srečni otročji nasmehljaj, ki je njega s početka bil tako očaral. Osodepolni |
| Pogreb na morju (1894): | tako,« meni drugi mornar. Takoj sem vedel, da je to otročji glas, ter hipoma tekel v čumnato, odkoder je prihajal. Ženska |
| Roman starega samca (1895): | pripravljati se na smrt. Gospod doktor, saj vendar niste tako otročji, da bi to zanikali! « — Tu imamo spletkarico, si mislim, in |
| Slučaji usode (1897): | baš to prepričanje ga je vznemirjalo in razburjalo. Kako sem otročji, je dejal čestokrat sam sebi, a premagovati pač ni mogel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be jeſt Eliſbeth mojo staro teto poſdravila, inu nje v'otrozhji posteli postregla. Tu je mene ſlo troshtalu, kader sem jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche ßami otrozhji, nimamo hoteti ßebi en vides dati, kateri ße nam ne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti ßami ßebi en vides dati, kateri ße |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja |
| Genovefa (1841): | ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in |
| Kemija (1869): | more samo takrat dokazati, ako se v truplu otrovanega človeka otrov poišče in jasno pokaže. Pri skrbnej preiskavi izbljuvanih jedi želodca |
| Kemija (1869): | bakrene stvari samo z jezikom dotaknemo. V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene kuhinjske posode pociniti. Z bakrom |
| Lohengrin (1898): | se! Ne zmagaš tu nikdár! — (prijazno Elzi) Jaz prašam te, Otrov li svoj je v tvoje srce vlila? Elza (jokaje se |
| Kemija (1869): | lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No |
| Kemija (1869): | duha in brez okusa, v vodi nekoliko topna in neizrečeno otrovna (strupena). Zarad te lastnosti se žalibog često rabi za zločine |
| Kemija (1869): | barvo ter ima to prednost pred svinčeno béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali |
| Kemija (1869): | večej meri vzete dražijo na bljuvanje ali so še celó otrovne, v malem pa ženó na pot. Izmed antimonovih spojin omenimo |
| Kemija (1869): | svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine so v truplu otrovne, zlasti silijo na bljuvanje, zunanje rabljene so pa nektere izvrsten |
| Kemija (1869): | slinotok (Speichelfluss), in tudi druge živosrebrene spojine so večidel jako otrovne. Nektere od njih so vendar, v malej meri vzete, krepka |
| Robinson mlajši (1849): | se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak |
| Blagomir puščavnik (1853): | Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hitru v' utizo ſpravit, kamer mi je Jęrza rekla priti. — Ovbe , ena shęnſka je — Goſpá. (poſluſha. ) De bi ga vunder! Tonzhek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi ſe vſtraſhla ? — Sej bo priſhal : ob oſmih bo priſhal — — — Ovbe, kaj je to sa en lep' perſtan. ( na ſtrani) o |
| Tiun - Lin (1891): | morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso |
| Trtna uš (1881): | državno postavo zadevno sredstva zoper razširjevanje trtne uši. Prva točka ove postave se glasi: "Vinogradni posestniki so dolžni, kedar zapazijo znamenja |
| Trtna uš (1881): | med posameznimi trsi, kder se je bila zaplela in obvisela. Ove krilate uši prikažejo se večjidel meseca septembra. Škode trsu ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je ovo izpustil, s čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti |
| Trtna uš (1881): | živi na trsovih listkih. Toda v Evropi so do sedaj ovo pleme malo kde našli in je zato tudi podrobneje niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je |
| Robinson mlajši (1849): | inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati |
| Robinson mlajši (1849): | zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma |
| Divica Orleanska (1848): | si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pervéže na rudeči ogerlín, s kterim je bila Hema goloba ozaljšala. Hema, sprémljena od svoje matere, od stariga hlévarja in vsih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | britko jokala! Skopala sta jej lep grob in sta ga ozaljšala s cvetličnimi peresci. Mrtvo tico so déli v lepo redečo |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je |
| Valenštajn (1866): | šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj |
| Valenštajn (1866): | od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se. |
| Robinson mlajši (1849): | udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker |
| Kemija (1869): | kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische |
| Robinson mlajši (1849): | poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega |
| Pozhétki gramatike (1811): | que ſe nanaſha na livre. Nanaſhavno Nameſtime. Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali kir, ktira, kar. Dont ali de qui, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi |
| Pozhétki gramatike (1811): | imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je ſojozhe ſklonivo, to je, zhe ſe da ſklanjati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XVI. Poglavje. Padica. Leta bolezin napada mlade in stare ovce, vendar se pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se najdejo padici enake znamnja: se vendar bolezin ne imenuje padica, kakor bomo pozneje slišali. Za padico bolne ovce se malokdaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih se najdejo padici enake znamnja: se vendar bolezin ne imenuje padica, kakor bomo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan, večkrat še le čez kake tedne ali mesce. Padici podveržena ovca, ako ravno jo napadi hudo izdelujejo in slabijo |
| Gozdovnik (1898): | telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest |
| Fizika (1869): | Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba |
| Kemija (1869): | cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. |
| Kemija (1869): | se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Fizika (1869): | Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več |
| Kemija (1869): | prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna |
| Kemija (1869): | in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené |
| Kemija (1869): | se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ |
| Kemija (1869): | topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti |
| Kemija (1869): | sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doklier se mlieko smozhano vidi: je skushano apa je tamenje pana zsuaba daje zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese |
| Ljubljanske slike (1879): | revše kaj dobrega in se nasiti le takrat, kedar pride „papa“ ali „mama“ njegova in se povabi h kosilu, da se |
| Sama svoja (1895): | redno obiskoval njen sedanji gospod soprog. Tako je bilo! « »In papa mi je rekal, da ima ,jour-fixe', seje, zbore, uradne ure |
| Sama svoja (1895): | z lepo, kodrolaso glavico, rekoč hladno in resno: »Dober dan, papa! « — |
| Sama svoja (1895): | teta, kar mi pravite! — Ali je mogoče, da je moj papa ... ?« »Resnično je vse. — Takoj po smrti tvoje mamice pa se |
| Usoda ka-li (1895): | romanih? « — »Vidiš, vidiš, ali ti nisem rekla, da je tvoj papa? Glej ga, glej ga! « je kričala Marija, kažoč z roko |
| Usoda ka-li (1895): | v poslih jako okreten in zveden, in zato se ga papa drži. Gotovo tudi naš papa ni ničesar zapazil; v svoji |
| Zunaj (1896): | grla. — Zdaj so se bližali hitri koraki! In prišel je papa, smrtno bled, vzdignil Ivančka iz posteljice, ga naglo zavil v |
| Zunaj (1896): | bo vstala … in k nama prišla ... Ji boš povedal? « Toda papa mu ni nič odgovoril. — Pritisnil je dečka k sebi, da |
| Trojka (1897): | vas dostojno vzprejmemo. Kakšen trud pa je to, prosim vas! « »Papa tako nima nič opravka,« razlagal je Edvard, »in jaz tudi |
| Na Žerinjah (1876): | na Žerinjah," povzame teta Amelija. „A, bratranca tvojega, Veronika, hoče papá pripeljati! Radovedna sem o njem. Videla ga uže nijsem petnajst |
| Na Žerinjah (1876): | ljubi tudi ta hčerka tega moža in — ti ne poznaš papá. Pa ne govoriva o tem, saj je sedanjost tako lepa |
| Na Žerinjah (1876): | Saj veš, mama, kako težavno je dobiti pismo od našega papá; on ne piše rad in časa tudi nema. Ko ne |
| Sama svoja (1895): | Pri šahu«, katere posestnik je bil včasih gimnazijski tovariš tvojega papa. Torej? — Saj razumeš! — Sama veš, da je zahajal papa v |
| Sama svoja (1895): | da ne maram vajine družbe, in da se obrnem do papa že sama, kadar mi bo kaj potrebno. « — Ker pa ji |
| Zunaj (1896): | ki je odvajal krsto in vence. Videl je zdolaj tudi papa in strica in mnogo oficirjev in neznanih ljudi. — In zapel |
| Zunaj (1896): | je dal vsakemu izmed njih roko ... Po noči je prosil papa, naj ga vzdigne v posteljici, in mu je dejal: »Papa |
| Usoda ka-li (1895): | kaj hočeš? V mestu ima gospod Poljak zmerom opraviti s papa. Imela bodeš saj priliko opazovati različne značaje. « Pogovor se je |
| Zunaj (1896): | jo potegnejo počasi k izsušenim ustnicam ... Ivanček je poljubil svojemu papa zadnjikrat roko. — — V sijajnem solnčnem blesku so se odzarjale ponosne |
| Fizika (1869): | Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell |
| Fizika (1869): | rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri učinki, ki se pokažejo pri |
| Fizika (1869): | Še bolj čudne so pa papodobe (Nachbilder), ki se napravijo, ako n. pr. tamni križ v |
| Fizika (1869): | štirovoglina, ali ta je zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu tiga Paradisha v ſmert ſpraviu, nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vemo, de ſo naſhi pervi ſtarshi v' timu vertu tiga Paradisha ſvojo, inu naſho nadoshnoſt sgubili, kir ſo tamkei to Boshio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha vonspokal, kader so othli biti koker Bogovi, inu so nameſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh ludy be se nabil pregreshil, aku be bil v' Paradiſhu kaj oppravet imel, ter be se nabil ne sam sebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv; Reſnizhnu jeſt tebi povęm , dones boſh ti ſmanoj v Paradiſhu. Per JEsuſovimu krishu pak je ſtala njegova Mate, inu njegove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi |
| Robinson mlajši (1849): | je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem jaz prejel. Še enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz tisoč in tisoč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz tisoč in tisoč*) gerl, kakor germenje divjih potokov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skazi zdaj še tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek zemljine skorije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jedro, in okoli nje stal je jako velik, prav gost parokrog. Toda čedalje več toplote v neizmerno nebo pošiljajoča ognjena |
| Stric Tomaž (1853): | ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa |
| Zoologija (1875): | Parkeljci kozji 137. Parkeljci lesičji 114. Parmelia 111. Parožnica 110. Paskvica 141. Passiflora 161. Pastinaca 150. Paulownia 144. Pavlovo drevo 144. |
| Botanika (1875): | strupene rastline so svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi |
| Kemija (1869): | gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ona mati Ne bo Teb' bit' jenjala! — n. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pesmi péti Sestre tvoje ne bo sin. S. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v obdelane laſtnine rasdeljeniga ſvetá, kakor ga je v obzhinſkih paſhnjah, bi bilo priproſto, komu sapovedati, de naj bi ſvoje njive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſo proſili, de bi ſe neſpodoba in pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka savoljo paſhnje dane sapovedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Deliſhe je bilo v njivah, ſenoshetih, nar vezhi pa v paſhnjah. Njive in ſenosheti je ſleherni deleshnik ſebi obdeloval in gradil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naredí, in hude kushne bolesni ena zhreda od druge, na paſhnjah nar loshej nalese. Şhe ena napaka, ktero je treba opomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali v gojsdih, med ſeboj rasdelili. Modra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe otrozi poſtopáje v pretepanju shivine, v preklinjevanju, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | more tajiti, de ſe le ſlabo redí shivina na obzhinſkih paſhnjah. Zhe hozheſh od krav kaj prida namolſti, njim moraſh sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | eden drusiga uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini, ampak tudi she majhne otroke k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſorte shivinſke bolesni ſe sazhnejo v zhredi, sató, kér ſo paſhnje sapuſhene in preſlabe; tudi ſlabo vreme pod milim nebam shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ograjene; sakaj neſpametno bi bilo, ko bi bili ljudje velike paſhnje gradili, sato, de bi bili zlo majhne njive pred paſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polju ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo. Po le ti poſtavi je obzhinſtvam dolshnoſt naloshena, ſvoje paſhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka savoljo paſhnje dane sapovedi ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njive in ſenosheti je ſleherni deleshnik ſebi obdeloval in gradil, paſhnje pa neismerjeniga proſtora ſo bile vſih deleshnikov ſkùp, in niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetá; tudi ljudi je bilo manj. Dan danaſhen ne teknejo paſhnje toliko. Veliko glav majhin proſtor hitro pozepetá, shivina vezh paſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravnajo. One ne gradijo semljiſh, ktere ſo ſi sa obzhinſke paſhnje odlozhile, ampak zhredam dajo paſtirje, kteri ſo vezhi del nemarni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor njim gré; ravno ti terdijo terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki v paſhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav paſejo, kakor njim gré; ravno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če |
| Revček Andrejček (1891): | Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna |
| Stric Tomaž (1853): | naj jo pa za kej druzega porabijo, postavim za pobiranje pavole, za kar bo po mojih mislih prav dobra, ker ima |
| Botanika (1875): | leta se je na Českem popredlo 85.509 centov surovega bombaža (pavole), za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga leta |
| Stric Tomaž (1853): | da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo |
| Gozdovnik (1898): | roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se |
| Gozdovnik (1898): | jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko |
| Gozdovnik (1898): | belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel. |