Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: zastarele besede, Stran 13

▶ pogodba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoj; kontekst

pogodba

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí

pogodbah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dolgo ne bo pri koncu, ako ne bojo po druzih pogodbah miru storili. Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de

▶ pogoden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povoljen; Pleteršnik

pogodno
Robinson mlajši (1849): se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se

▶ pogoditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zadeti; SSKJ

pogodil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Pa tudi ta hvala pesniku po pravici gré, da je pogodil národni način pesniški, ne samo po unanji obliki, ampak tudi
Gozdovnik (1898):	sporočiti ni svoji ženi ni svojemu sinu. Dobro ga je pogodil vaš nož, Kučilo, in pa o pravem času! «

▶ pogodnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

udobje; kontekst

pogodnosti
Robinson mlajši (1849): korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči

▶ pogojenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izdajanje; kontekst

pogojenja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe

▶ pogolt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpah; Pleteršnik

pogolt
Pozhétki gramatike (1811): pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime

▶ pogoltnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izpahnjen; kontekst, Pleteršnik

pogoltnjenega
- pogoltneniga
  Pozhétki gramatike (1811): le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt

▶ pogonič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomočnik črednika; [sskj]

pogoniči
Zlatorog (1886): to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave

▶ pogor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požar; Pleteršnik

pogor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se

▶ pogorelski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

požaren; kontekst

pogorelska

pogorelſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkodo ſhazajo in v protokol sapiſati dajo. VI. Kako ſe pogorelſka ſhkoda obſhaza? 40. Kadar ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pohiſhtev, ktere ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doleteti, in kakſhna podpóra in pomozhik bi nam bila tazhaſ pogorelſka drushba! — Vi pa, ljubi prijatli sunaj teh treh deshel! tudi

pogorelske

pogorelſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Poſtave pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florjana na Şhtajerſkim, Koroſhkim in Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe va-njo sapiſhete, ſvoje dolshnoſti vedili, bodemo drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	milih rodjakov, ako bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in Krajnſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na ſhiroko in na dolgo raskladali. Oni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844 le po

pogorelskim

pogorelſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga v drushbo plazhate. Pogorelſkim berazhem ſe le kaj maliga pomaga, vezhkrat ſe jim ſhkoduje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh sneſlo , kakor pa letni denar

pogorelsko

pogorelſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goldinarjev dobil i. t. d. 32. Ta drushba plazha vſako pogorelſko ſhkodo , naj ſe pergodi ſkos ſtrelo, ſkos hudobne ljudi. ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od

▶ pogrešek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napaka; [sskj]

pogrešek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nič ne zaverne; nikto ti ne bude očital tvojih malih pogrešek; sada se tebi zareče jedna beseda, lehko da bude drugomu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ker s pogreškom, če tudi književnim, se ne dá zagovarjati pogrešek, in „bližanje Slavjanov”” v napakah ne veljá. Naši najbližji bratje

pogreſhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti

pogreškov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne celake s kobilami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko

▶ pohibovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dvomiti; kontekst

pohibovati
Robinson mlajši (1849): si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima, ino

▶ pohišen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

hišen; Pleteršnik

pohišno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda

▶ pohitriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospešiti; [sskj]

pohitrila
Kmetijske in rokodelske novice (1848): nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja

▶ poimence prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zlasti; Pleteršnik

poimence

Fizika (1869):	vzrok v prožnosti. Največo porabo ima prožnost v mehaniki, in poimence je prožnost médnih in jeklenih dratov in próg, tako imenovanih
Fizika (1869):	vrsta lepih poskusov narediti, da se razjasni zgorej povedano, in poimence se s prožnim mednim obročem ab dá dokazati vzrok, zakaj
Botanika (1875):	dajati nobenej rastlini njej potrebni kali. Mešano kamenje pako, kakor poimence granit, bazált, porfír, skrilavec (thonschiefer), drobnjak (Granwacke), lava in mnogo

▶ poiti glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iti; kontekst

poiti

poiti
Sacrum promptuarium (1695): bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily

pojti

Biblia (1584):	vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga
Biblia (1584):	je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu
Sacrum promptuarium (1695):	oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu
Sacrum promptuarium (1695):	kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on

▶ pojedati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nažirati se; [sskj]

pojedati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jo vezh po oſlaſtnih grishlejih mikalo, ni hotla vezh vſeſkosi pojedati, ino je le po malim sa potrebo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih po tém, kadar v ſpomladi goſenze islésejo, raſti in pojédati sazhnéjo, ſerzhno obéra in pokonzhá, kolikor mu je mogozhe. De

▶ pojeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzeti; Biblija.net

pojel
Biblia (1584): na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam

▶ pojirati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zahtevati; Pohlin To malo besedišče

pojira

pojirje

Ta male katechismus (1768):	prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh

▶ poka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpoka; [sskj]

pokah
Kmetijske in rokodelske novice (1846): terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od

poke

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od mere lasú do
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več

▶ pokazovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kazati; [sskj]

pokazovale
- pokasovale
  Genovefa (1841): poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.
pokazuje
Kemija (1869): ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom
pokazujejo
Kemija (1869): Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin

▶ poklina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpoka; [sskj]

poklina

Mineralogija in geognozija (1871):

ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal

▶ pokniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počiti; [sskj]

poknilo
- poknolo
  Robinson mlajši (1849): to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja za to

▶ pokolenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rod; [sskj]

pokolenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod

▶ pokost samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

firnež; Pleteršnik

pokost

Rudninoslovje (1867):	Koroškem. Rabi se za svetilo, za kurjavo, za maz, za pókost, za tlak. Tudi se dela iz nje črni pečatni vosek
Kemija (1869):	Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med vsemi póvlaki najstanovitniši, ker se ga vinski

▶ pokrepiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrditi, okrepiti; [sskj]

pokrepilo
Robinson mlajši (1849): Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle

▶ pokreten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

znakoven; [sskj]

pokretni
Občno vzgojeslovje (1887): Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako omejen. ko ne

▶ pokrotiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krotiti; [sskj]

pokrotil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani

▶ pokrstiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokristjaniti; [sskj]

pokrstil
- pokerstil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava

▶ pokušnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus; [sskj]

pokušnjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi

pokuſhnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda hiſha gori
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo do ſedaj v ilirſkim pravopiſu le po malo v pokuſhnjo dajali in tako bomo tudi vprihodnizh delali, dokler zhaſ ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jih morebiti ſhe ne posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dosdaj od rajnziga goſp. V. Vodnika, ſlavniga krajnſkiga pevza, sa pokuſhnjo dali, vſelej s veſéljem brali. Ali vam ne bo morde

▶ Pola samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

Pulj; kontekst

Pola
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni

Pole

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob

Polo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): obiskal vse očitne Teržaške naprave, se je peljal tudi v Polo, je obiskal Lipico i. t. d. V saboto popoldne je

▶ polajšek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

olajšanje; Pleteršnik

polajšek

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	na ministersko naredbo, dáno 15. marca 1862. leta, ktera daje polajšek. V tej naredbi je vedno le govorjenje, naj sodstva slovenski
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom pasameznih gimnazij, da v

▶ polarizovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

polarizacija; kontekst

polarizovanje
Mineralogija in geognozija (1871): negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù

▶ polaštan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

opremljen z latami; Pleteršnik

polaštana
- polaſhtana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni

▶ poldrugikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

eninpolkrat; kontekst

poldrugikrat
Rudninoslovje (1867): je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti

▶ pole medmet(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glej; Pleteršnik

pole

Biblia (1584):	Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu
Biblia (1584):	jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On
Biblia (1584):	k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar
Biblia (1584):	ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho
Biblia (1584):	je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje Iogre, inu je djal: Pole, Letu je moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu on je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.

▶ pole prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potlej; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

pole
Sacrum promptuarium (1695): ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo

▶ polegovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poležavati; kontekst

polegovali
Zlata Vas (1848): živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali

▶ politiški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

političen; [sskj]

politiške

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih gospósk že
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	podložne, da bodo tudi one hodile v vse javne in politiške pogovore, in da zanaprej ne bo več njih edina skerb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	volitev na Kranjskem. Bodite uverjeni, da, kakor so sedanje naše politiške razmere, si niste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati

▶ polivanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polivka; kontekst

polivanje

Kuharske Bukve (1799):	inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v'
Kuharske Bukve (1799):	v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo

▶ polivati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zalivati; kontekst

poliva
- poleva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da

▶ poljec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

poljedelec; kontekst

poljci
- poljzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo, de bi jo s dvojnim dreveſam

▶ poljubek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

poljub; Pleteršnik

poljubek

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je čez moža, ki je še spal in njen vroči poljubek ga je zbudil in govorila sta presrčne besede in ona
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek na sinovo čelo mu je bil odgovor na njegovo vprašanje

▶ poljuden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obljuden; kontekst

poljudenega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii

▶ polnočuten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ki ima vse čute; kontekst

polnočutnimi
Občno vzgojeslovje (1887): zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo

▶ pologlas samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

polton; kontekst

pologlas

Fizika (1869):

156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek

▶ pololika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

hemieder; kontekst

pololiki
Mineralogija in geognozija (1871): arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo

▶ polomastiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzeti; kontekst

polomasti
- pohlomasti
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi

▶ polonan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poplačan; SSKJ

polonan
Sacrum promptuarium (1695): Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem

▶ polonanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

plačilo, nagrada; kontekst

polonanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Enu veliku varstvu je tebi tukej potreba, zhe otshesh vezhnu polonanje te zhiſtoſte prejeti. Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila. O aku be ti to polonanje tega divishtvu ſapopadl, koku ſlo be se ti pomujal nje

▶ polovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polovica; [sskj]

polovina

Astronomija (1869):	top kot; da je fmb oster kot 46ih stopinj, ali polovina pravega kota, in daje gmb jako oster kot le petih
Botanika (1875):	ima rudečkaste steble in liste, je kuhinjsko zelišče. Več kakor polovina pri nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste

polovini

Astronomija (1869):	s in N, toraj je na polovini severne in na polovini južne polute istočasno dan, in ko se zemlja vrti okrog
Astronomija (1869):	razsvitljenje, skozi oba tečaja s in N, toraj je na polovini severne in na polovini južne polute istočasno dan, in ko

▶ polten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čuten; [sskj]

polteni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so

▶ polutnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ekvator; [sskj]

polutnik

Fizika (1869):	3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak
Astronomija (1869):	nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej
Astronomija (1869):	Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180°

polutnika

Astronomija (1869):	pod vsakim poldnevnikom največa v tistih krajih, ki ležé blizo polutnika, in pojema proti tečajema, tako, da n. pr. pri St.
Astronomija (1869):	Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika proti tečaju in loči se severna in južna širjava po
Astronomija (1869):	zemlje skozi oba tečaja položen izboknjen kolobar, ki je blizo polutnika (ravnika) najviši in se proti tečajema izgublja. Ta kolobar se
Astronomija (1869):	drage, toraj navpik na aq, bi ekliptika ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici je os nagnjena proti ravni zemeljske
Astronomija (1869):	HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90
Astronomija (1869):	Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je ali severen ali
Astronomija (1869):	ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki postajajo zmirom manjši, tako, da 21. decembra
Astronomija (1869):	okrog ktere se vrti, se ima namreč proti preméru njegovega polutnika kakor 13 : 14. Mesto enega samega meseca, kakor ga ima
Astronomija (1869):	gosteje od zemeljskega. To smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika, — ker so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh

polutnikom

Astronomija (1869):	ktere imenujemo širjavne stopinje. Od tod si potegnemo vzpóredno s polutnikom okrog zemlje črte, tako imenovane vzpóredne kroge, ki so se
Astronomija (1869):	ali pa na kteremkoli mestu zemeljskega površja, ki je med polutnikom in med tečajema n. pr. v o. To zadnje se
Astronomija (1869):	najviše stališče v S. Tedaj je 23½° nad polutnikom. Očitno je, da je dnevni oblok, ki ga solnce ta

polutniku
Astronomija (1869): tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je

▶ pomagalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pomočnik, pomagač; [sskj]

pomagalcem
- pomagavzam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera

▶ pomaka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omaka; Pleteršnik

pomaka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe

▶ pomanjkanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomanjkljivost; Pleteršnik

pomanjkanje
- pomankanje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se

▶ pomanjkovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primanjkovati, manjkati; [sskj]

pomanjkuje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in terdnosti k dobrimu. Jezus je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet

▶ pomavtan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

popacan; kontekst

pomavtan

Abecedika ali Plateltof (1789):	ußi otrozi ße bodo njega bali. Al ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je
Abecedika ali Plateltof (1789):	menil: ußi otrozi ße bodo njega bali. Al kerje toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu

▶ pomazati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maziliti; kontekst

pomazal
- pomasal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene
- pomazal
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna

▶ pomehčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mehčani glas; kontekst

pomehčic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar

▶ pomisel samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misel; [sskj]

pomisel

Astronomija (1869):	miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi.
Botanika (1875):	njihovo rast in razvitev. Ni mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih pogojih rastlinskega življenja, če nismo najbolj na

▶ pomišljevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomišljati; [sskj]

pomišljeval

Valenštajn (1866):	možgane mu Razgreješ, da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval ne bo podpisom, Ko pride v gôstije. Grofinja. Ti skrb
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ga bomo za vas , ali ste dovoljni? ” Pavliha ni dolgo pomišljeval ter reče: „Zakaj pa ne? že velja! ” Oberne tedaj prešička

▶ pomnožba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

razmnoževanje; Pleteršnik

pomnožbo

Botanika (1875):	brsti) v podobi malih čebulkov aa, ktere služijo ljudem za pomnožbo rastlin čebulnic. Snovi, ki so v mesnatih listih čebulnih, dajó
Botanika (1875):	popki ali očesa. Kákor čebule so tudi gomolji pripravni za pomnožbo zelišč. Če se gomolj v zemljo vsadi, se razvijo mu

▶ pomnožek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

produkt; [sskj]

pomnožek

Fizika (1869):

Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69.

▶ pomnoženje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pomnožitev; kontekst

pomnoženja
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa
pomnoženje
- pomnoshenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo

pomnoženju

pomnoshenju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de vſaka poprava le v dolgo terpezhim poboljſhanju semljé, v pomnoshenju in poshlahtnenju (vſake ſorte) pridelkov in torej tudi v tem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraj ali meſto gledati, na kterim leshí. Kmetu ſo k pomnoshenju rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od

▶ pomoči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomagati; [sskj]

pomogel

Dragojila (1864):	Pa upaje, da mu bode Bog tudi iz te zadrege pomogel, spodbode konja pa zdirja ob peneči Bojani. — V Rasitstan dospevši
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	glas mi je pravil, da bo enkrat mojo hudobijo poravnati pomogel. Toda deklica ni mrtva, kakor mislite, ne, živi, ali nesreča
Gospa Amalija (1875):	odvezal sem ji ponija, držal ga za uzdo ter ji pomogel v sedlo … »Ali je Mati božja tudi tako lepa? « je
Rokovnjači (1881):	je le s svojimi študijami in svojim talentom tako visoko pomogel — tem bolj je po strani gledal soseda na Brdu, plebejskega
Iz sodnih aktov (1891):	fiziko, dobil sem od njega marsikater goldinar, ki mi je pomogel poleg zaslužka za privatno poučevanje in podpore roditeljev, da sem
Jara gospoda (1893):	pa se je venderle še ponudila gospodu Frančišku, da je pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha. Nesrečni poštar je namreč zdajci
Gospa s pristave (1894):	mu pomogla iz te stiske? « »Ni ga, da bi mu pomogel, kakor samo vi. Zato se obrača grof po meni do
Gospa s pristave (1894):	zapustili lep imetek, vendar to vse ne zadostuje, da bi pomogel svojemu prijatelju. « »Torej je sila neizmerno velika. « »Taka je, visokost
Lepi Tonček (1895):	se pa ni mudilo še prav nič. Tu ji je pomogel iz zadrege Tonček sam, ki je glasno zaklical: »Za danes

pomoglo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): le pomnožene, ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po

pomore

Robinson mlajši (1849):	na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob življenji ino smerti! “ Po teh besedah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita
Mineralogija in geognozija (1871):	skušnja je učna, da se vodi v tem obziru lahko pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko

pomorejo
Viljem Tell (1862): Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo.

pomozi

Mlinar in njegova hči (1867):	rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda
Deborah (1883):	In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te misli iznebi

▶ pomogljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pomoček; Pleteršnik

pomogljaje
- pomogljeje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno
pomogljaji
- pomogljeji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok

▶ ponapolniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

spet napolniti; kontekst

ponapolniti
Gozdovnik (1898): li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti

▶ ponašati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vesti se, obnašati se; [sskj]

ponašajte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni
ponašali
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič

ponašati

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	jamah prebivajo, s kterimi se ne more nobena druga dežela ponašati. Ravno jutri bo tri tedne, kar sem v kerški jami
Kelmorajn (1864):	je nakupil na ,tandelmarktu' dosti bukev, da se je mogel ponašati z ,bibliotheko', — v svinjsko kožo vezane ,Šarbohtarle‘ za kratek čas
Svetinova Metka (1868):	je bila prijazna z vsakim človekom, vendar ni se mogel ponašati nobeden, tudi najlepši in najbogatejši ne, da bi bil kdaj
Anton Janežič (1870):	mnogo več je odredila slavnih sinov, s kterimi se sme ponašati ker so jej delali čast v raznoterih stanovih. V Gorenčah
Ljubljanske slike (1879):	političen in diplomatičen že od nekdaj, se vendar ne more ponašati z dobrimi vspehi, pač pa mu svet očita veliko slabih
Ljubljanske slike (1879):	vsak toliko nemški zna, ko on, toraj nima s čem ponašati se. Tu velja le bolj za pota nesreče, kjer se
Beatin dnevnik (1887):	da bi svoje bolezni ne omenil, »z dobrimi deli se ponašati ne morem, ubogo moje življenje se nima meriti po njih
Iz arhiva (1890):	mlad. Národna pesem. Ako se že z lepoto ni mogel ponašati grad Kot, ponašal se je tem laže s svojo starostjo
Dve svatbi (1895):	Notranjskem. To so tri zvezde, s katerimi se ne more ponašati vsaka notranjska glava, te zvezde so se menda bliščale tudi

▶ ponižba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ponižanje; Pleteršnik

ponižbo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti

▶ ponovljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prenovljen; kontekst

ponovljeni

ponovljenoj

Pastirski list (1852):	duševno preporodi. Ravno te, kda bregi ino doline se u ponovljenoj krasoti prikažujejo, sveti cerkva veliki svetek u spomin Gospodovoga od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pa to opomenuti. Nedavno sem vidil v jednoj slovenskoj krasno ponovljenoj cerkvi v Koruškoj i jeden cirilski nadpis, namreč: verh oltarja

▶ ponucati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

porabiti, izkoristiti; kontekst

ponucamo
- ponuzamo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga

▶ poobličiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

portretirati; Pleteršnik

poobličil
- poobličel
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel

▶ poparina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

poparek; Pleteršnik

poparine

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	večkrat po detelji koliko dobijo. Tem je treba imenovane gamilčne poparine, kteri se dva lota glauberjove soli prideneta, vsake dve uri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dva lota solitarja. Za eno dristljo odvzemi pol maselca te poparine in ji prideni en lot lanenega olja. Dristlje se dajejo

poparino
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo

▶ popevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peti; [sskj]

popeva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): viditi naš Vodnik na Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred
popevati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš

▶ poplačanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

plačilo; Pleteršnik

poplačanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva

▶ poplatiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

poplačati; kontekst

poplati

Stric Tomaž (1853):	si potem nekoliko oddahne, se zahvali in reče: „Bog ti poplati, draga gospodična! “ „Ne imenujte me gospodično, vsaj sim le revna
Valenštajn (1866):	denes Zavezal si očeta srečnega, Ta dolg ti Fridolanec sam poplati. Maks. Knez moj! Plačilo dal si jako naglo. Sramujem se

poplatil

Valenštajn (1866):	pisem, ktera naglo odpre. ) Grofinja (Maksu). Da vam je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno
Valenštajn (1866):	odpre. ) Grofinja (Maksu). Da vam je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno je Šurjaku mojemu

poplatiš

Valenštajn (1866):	vprego, da mi trud Poplatiš. Res je, da mi trud poplatiš. Le trud i služba bila je, ne milost, Kakor sem
Valenštajn (1866):	Konjušnje pripeljati si velel Prekrasno lovsko vprego, da mi trud Poplatiš. Res je, da mi trud poplatiš. Le trud i služba

▶ poplaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pluti do; kontekst

poplavi
Robinson mlajši (1849): bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi

▶ popolniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpopolniti; [sskj]

popolnijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga
popolnita
Lohengrin (1898): pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari

▶ popolnoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popoln; kontekst

popolnoma

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko in tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le

▶ poprašavši pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

povprašujoč; kontekst

poprašavši
- poprašavšemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni

▶ popred prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prej; [sskj]

popred

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	koli proſsila od njega. 8. Ona pak, kęr je bila popręd od ſvoje matere podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v'
Kuharske Bukve (1799):	je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere besede so pod
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi mi ne bomo nikoli vidili
Roza Jelodvorska (1855):	te kaki vitez k sebi ne vzame, ki so bili popred moji prijatli. Ja, ako bi morala veliko let pri njemu
Mineralogija in geognozija (1871):	vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle

popreit

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	na sveit, Je on sazheu iskati, Kar je blo sgubleno popreit, Tu nasai perpelati. On je na krishu sa naſs umeru
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	krishu sa naſs umeru, De nam je Nebeſe odperu. 3. Popreit pa ta vezhir je biu On s'jogri h'Misi

▶ popretiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zapretiti; Pleteršnik

popretil
Biblia (1584): folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je

▶ poprica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

železna os, na kateri se vrti zgornji mlinski kamen; Cigale

poprica

Fizika (1869):

Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv

▶ poracijonaliti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

racionalizirati; kontekst, SSKJ

poracijonaliti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n.

▶ poratati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

uspevati; kontekst

porata

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort

poratajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako

▶ porcelanka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaolin; [sskj]

porcelanka

porceljanka

Rudninoslovje (1867):	pretoči v drugo posodo, kjer mirno stoji, da se čista porceljanka sesede na dno. Tej se potem primeša drobno semljetega živca
Rudninoslovje (1867):	0), i največ gručavi. Najvažnejše vrste so: 1. Kaolin¹) ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu je
Rudninoslovje (1867):	tudi blizu Fravhajma. Porceljanasta posoda se tako dela iz porceljanke : porceljanka se v vodi razmoči, pesek pade na dno , a voda

▶ poredan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razvrščen; Pleteršnik

poredani
Kemija (1869): atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem

▶ poredati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razvrstiti; Pleteršnik

poredajo
Kemija (1869): dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki

▶ poredoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

po vrsti; Pleteršnik

poredoma

poredama

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blagó sprejemali, na ogléd postavljali in po dokončani razstavi sopet poredama nazaj pošiljali, in vse te dela natanjko in nevtrudljivo dopcrnesli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt. 10. Vezh ſemenſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 do 1800 na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo ! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo, mi tega niſmo krivi; vſelaj jih na tanko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tretja Bog sveti Duh. Amen. Večerna molitvica, ktera se dvanajstkrat poredama moli, samo da se reče perva ura, druga ura, tretja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi tista hoja, ki se v dobro gleštanih gojzdih od poredama sekane jelovine pridobí, — ako bi se za steljo spravljalo listje
Roza Jelodvorska (1855):	zdaj«. Ljudmila odpre, in stopi v veliko z mnogimi skrinjami poredama napolnjeno sobo. Bilo je namreč vse Častimirovo premoženje tukaj, ktero

▶ poresničiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

potrditi; Pleteršnik

poresničiti
- poreſnizhiti
  Sveta grofinja Genofefa (1857): mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar

▶ porfirast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

porfiren; Pleteršnik

porfirasta

Mineralogija in geognozija (1871):	labradorovega živca obstoječa, včasi zarad posamnih augitovih in labradorovih kristalov porfirasta, temna, rujavkasta, zelenkasta ali črna. Ker je težko natanko določiti
Mineralogija in geognozija (1871):	je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako so puhline izpolnjene po apnencu
Mineralogija in geognozija (1871):	obstoječa iz steklenastega živca ali sanidina (§. 63), skoraj zmerom porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve

porfirasti

Mineralogija in geognozija (1871):	Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit s posamnimi velicimi kristali živca; pisani granit, tako imenovan
Mineralogija in geognozija (1871):	pa tudi basaltu se bliža. Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit, porfirasti škrilnik, porfirasti fonolit in sprhneli, ki je mehko skoraj prsteno
Mineralogija in geognozija (1871):	Prehaja v granit, roženčev škrilnik in porfir. Zvrsti njegovi sta porfirasti in škrilasti sienit.
Mineralogija in geognozija (1871):	basaltu se bliža. Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit, porfirasti škrilnik, porfirasti fonolit in sprhneli, ki je mehko skoraj prsteno kamenje in

porfirasto

Mineralogija in geognozija (1871):

72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso

▶ porfirasto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

porfirno; Pleteršnik

porfirasto

Mineralogija in geognozija (1871):

72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun

▶ poročilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporočilo; SSKJ

poročil
Spisi Krištofa Šmida (1883): vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo
poročila
Spisi Krištofa Šmida (1883): Hotel Bog, da bi jim kmalo imel dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se

poročilo

Valenštajn (1866):	ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim
Spisi Krištofa Šmida (1883):	noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po
Deborah (1883):	mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli
Gozdovnik (1898):	ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu

porozhilo

Genovefa (1841):	Zhlovek obrazha, Bog oberne! On mi je po marſiktérim boju porozhilo in poſlédnjizh ſhe to zhaſtno in veſélo hojo naklonil, in
Genovefa (1841):	natvégama! ” rezhe Volk. „Tudi ta ſvéti mósh naj naſhe veſélo porozhilo své. In ker je tako moder in umén, ga hozhem

poročilom
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in

▶ poročiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naročiti; Pleteršnik

poroči

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se ta imenitni gospod pred Elizejevo hišo perpelje, mu prerok poroči po svojim služabniku: „Idi, ino operi se sedemkrat v Jordanu
Deborah (1883):	čuli? Berič. Čuli smo! Učitelj (Jakobu). Teci v vas in poroči županu: Judinja je novce vzela in pojde, pojde prostovoljno. Si

porozhi
Branja, inu evangeliumi (1777): djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,

poročil
- porozhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu
- porozhil
  Biblia (1584): inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je tje poſlal, inu je

poročili

Slovenske večernice (1865):	pa prišel 14. dan, odkar so ovce zavžile trakuljine člene, poročili so mu iz živinozdravnišnice, da je ena ovca zbolela in
Luteranci (1883):	kajti Kramar ovadi nas vse. Povrh srno še Knaflju prezgodaj poročili, da se je zboljšalo naše razmerje. Naglič, tvoj nalog je
Veliki grof (1885):	užgala dobrovoljne oči. „Zakaj mi niste tega prej in takoj poročili? " vprašal je. „O moj sin," dejal je magister; „koliko sem

▶ poroditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roditi; [sskj]

porodi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blishinj isglèd vsamejo. P.H. Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zima. — Če v tem mescu germi, prihodno leto veliko vetrov porodi. — Če zdej vetrovi vleči začnó, jim mraz, srež in sneg
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	začno srebriti, Nebó in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi”, pregnale so mi bile trudnost. Na vsem parniku pričelo se
Občno vzgojeslovje (1887):	po načrtu osnovane pomoči, kajti nobeno drugo bitje se ne porodí na svet tako okorno in nesamostojno, kot človek. Ni je

porodil

Sosedov sin (1868):	ga kmetič, ki je pred letom mlade voliče kupil, lepo porodil in opasel, ter je upa ta dem za lep dobiček
Zádruga (1890):	vsem Prnjavoru in mnogo milj na okolo. Dasi se ni porodil v Prnjavoru, bil je vender domač v vsaki hiši, kjer
Od pluga do krone (1891):	zakonski sin Jerneja in Helene Vehe v Zagorici, vikarijatu svetokriškem, porodil dné 23. marca 1754. leta, in da ga je krstil
Od pluga do krone (1891):	mrmrá: «Nihče ne odide usodi svoji in naj se je porodil tudi v divnem Strmolskem gradu! » «Baba je pijana, saj si
Od pluga do krone (1891):	tudi ni treba, da bi vedel vsakdo, kar povem tebi. Porodil sem se na Koroškem. Mati mi je bila ogerska ciganka
Očetov greh (1894):	črnooki mladenič, to je Janez Kačon, jedinec, ki se je porodil na Kačonovini, odkar tam gospodarita naša stara dva znanca, Janez
Očetov greh (1894):	materi in očetu, zlasti pa — gruntu, na katerem se je porodil! Te misli bliskoma hite mlademu možu po glavi. »Grunta, starega
Očetov greh (1894):	hiši čepi leto in dan njega babica. Ko se je porodil njegov oče, štela je jedva sedemnajst let, in štiriindvajseto pomlad
Kvišku (1899):	moralni maček, katerega sem potem zopet moril, da se je porodil drugi — za Boga, to ni življenje, to je ubijanje, to

porodila
Deborah (1883): a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod

▶ portek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pokrivalo; Pleteršnik

portek

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo vshę dobru; ſej pęzha zhes pride — Nęshka. Sdej pak portek — en malu bol na zhelu — toko — Goſpà. Pęzho puſti 'lepA
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſupet nasaj da. ) SHĘSTI NASTOP. Tonzhek , Goſpá , Nęslka. Nęshka. Pernéſse portek, inu eno pezho. ) Kaj grę narasen , vaſha Gnada?
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	djali ? — Le tiho , vshe vęjim — moj portek, inu to prashenzhno pęzho. (gre doli ſkusi tę poſtranſke vrata

▶ poruditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pordečiti; kontekst

porudila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu

▶ posamen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posamezen; [sskj]

posamne

Fizika (1869):	hitrost padanja. 16 Pad v praznem prostoru. Ker teža na posamne tvarinine delke ravno tako dela, kakor na njih več, ki
Fizika (1869):	precej zvedena bila v prirodi. Vender sta oba zapopadla le posamne besede one knjige, razumela pa nista notranje zveze tega, kar
Mineralogija in geognozija (1871):	31. Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat
Botanika (1875):	njihovem delovanji, in B. na posebno botaniko (rastlinopis), ktera popisuje posamne rastlinske vrsti, njihova posebna znamenja, njihovo razdelitev, njihovo razširjanje in
Botanika (1875):	so dušečnate rudnine velika redkost, ktere so omejéne le na posamne kraje, kakor n. pr. chilski solitar (kemija §. 80.).
Občno vzgojeslovje (1887):	a le takó, da ponareja, slepo poskuša in srečno najde posamne prednosti, ali pa, da rabi jedino le vajo kot vzgojno
Gozdovnik (1898):	moči; tabor je bil oddaljen le še deset minut. Srečujeta posamne temne postave, boreče se čete, levo in desno. Tu pa

posamnimi

Fizika (1869):	več mestih pretrgan, če je to, da so presledki med posamnimi dratovi le kratki.
Mineralogija in geognozija (1871):	gnajs, sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit s posamnimi velicimi kristali živca; pisani granit, tako imenovan zarad kvarca, ki

▶ posednina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

usedlina; kontekst

posednin
- posadnin
  Mineralogija in geognozija (1871): namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem

▶ posestev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posest; kontekst

posestvi
- poſeſtvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo

▶ posestvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

last; kontekst

posestvu

Odesa (1854):	ožino, ki se Bospor imenuje, in ki jo Turci v posestvu imajo, preiti. Druga se imenuje vojna luka in je posebno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	popolnomosti izpeljati in zdelati, je človeka, kteri živali v svojim posestvu ima in redí, po umnosti skerb in opravilo. Vsa reja
Razne dela (1870):	Ko le za kratko življenje ti sladi; Ki je v posestvu, zgube se vadi, Bodi veselimu žalosti mar. Izabela. Kaj vidla
Razne dela (1870):	obetmi ne boš, in ne pregoril kovarno! Sam si v posestvu darú, in hočeš de jaz le zastonj bi Tukaj obropan
Razne dela (1870):	prilična. Pšenice dar je v žetvo goden stal Sikulskimu v posestvu Transilvanje, Ko jug nakrat oblakov je nagnal. Se vlije dež

▶ posilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasilen; Pleteršnik

posilne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): kazniti z ječo od 6 mescov do 1 leta. Od posilne nečistosti. Kazen tega hudodelstva je težka ječa med 5 in

▶ posilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisilen; SSKJ

posilne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): strogem iztirjevanji davkov. Skoro bi človek mislil, da so pogoste posilne sodnijske prodaje posestev po teh krajih kazen Božja za grehe

▶ posip samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvalina, ruševina; SSKJ

posip

Napake slovenskega pisanja (1858):	namesti: „trenutje“; „objimo“ namesti: „objemimo“; „pit“ namesti: „pitje“; „sut“ namesti: „posip“ (kakor: zasip, Lašč. ); dalje: „hran“ namesti: „hram, hramba, shramba, hrana
Razne dela (1870):	Tudi mogočni Kronid storjeniga več ne predela. Krogoma zid je posip, ki zdel se je vterjen za večnost, Varvati ki je
Razne dela (1870):	ni! Zastonj preliva se francozka kri, Gradiša moje padajo v posíp. Alj hočem kakor tista divja žena Razdeliti otroka dati z
Razne dela (1870):	je to razklical, uslišal ga je Bog, Dvorane so zasute, posip zidovja krog, Samotni stolp edini v obnebje še stermí, Razpokan
Razne dela (1870):	Sofija in njena otroka. I. Terdnjava Misolungi, si padla, si posip, Junaki so pobiti, moriša clo si kip, Mozlim, ki vero
Razne dela (1870):	bitja njihoviga znaki V pesku zgubijo se kapljam enaki, Samo posip jim ostane spomin. — Tujci posilniki spešijo mimo, Mi smo podložni
Razne dela (1870):	ne bil bi ga nikdo ustavil, Zdaj ko privihra v posip, serdito gledaje v okrogu. Glasnoma svojim kričí, v razbuko lomasti
Razne dela (1870):	Trojanci, Vmerlo Ahajcov nebroj, ostalo nekoliko živih, Priama mesto v posip je padlo desetiga leta, In so vernili domú z brodovjem
Razne dela (1870):	večni čas! Razlegaj se do dobe, v ki treši te posip, Le zdih obupa v tebi, ti bodi groba kip! " „Gorjé

posipa
Blagomir puščavnik (1853): šlo te sami dan po vodi. Dalječ preč od dimapolnega posipa slonim in britko jokam. Kaj mi je le bilo zdaj

▶ posipati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rušiti; kontekst

posipa
Najdenček (1860): v plazih, ki vedno narašajo, drevje lomi, mostove podera, hiie posipa in popotnike

▶ posipje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razvaline; kontekst

posipje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic

▶ poskušnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus; [sskj]

poskušenj
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno

poskušnja

poſkuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jes ſi pa miſlim: Vſaka dòbra nova rézh in „vſaka poſkuſhnja na ſvetu, ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s

poskušnjah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume

poskušnje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico
Botanika (1875):	more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so

poskušnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi rad kaj več od tega govoril in nekoliko za poskušnjo dal, ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Evropo prišel. Takrat bo pa več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi dober kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več

poſkuſhnjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe od njih poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové: „Napolni moshém vrézhe s' shitam, kar ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob 10tih zhaſtinſko poſkuſhnjo (ekſamen) v tem, kar ſo ſe med letam uzhili. Ob

▶ poslanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošiljka; Pleteršnik

poslanje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii

▶ poslavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlikovan; Pleteršnik

poslavljenega

poſlavljeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten

▶ poslavljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odlikovanje; Pleteršnik

poslavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	minister Švarcenberg še s cesarjem tukaj poslavljen bil, je očitno poslavljenje ta dan le g. vitezu Šmerlingu, ministru pravice, veljalo. — Binkoštno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dva Krajnca veliki sreberni svetinji dobila, ki so namenjene v poslavljenje tistim učencam, ki se v imenovanim znanstvu nar bolje obnašajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Sauer iz Ljubljane, učenec pravdoslovja. Z veseljem smo brali to poslavljenje naših rojakov. Iz Šentjurja poleg Krajnja se bere v „Šolskim

poſlavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	papesha red ) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje* tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej

▶ posle prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatem; Pleteršnik

posle

Robinson mlajši (1849):	Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno
Robinson mlajši (1849):	leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz
Kemija (1869):	tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin
Fizika (1869):	približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.

▶ posledek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posledica; [sskj]

posledek

Fizika (1869):	krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta
Astronomija (1869):	Posledek tega je to, da nastopi plima v 24 urah na
Botanika (1875):	snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi
Botanika (1875):	da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje

posledka
Fizika (1869): druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok

posledke

Fizika (1869):	bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej vsak koj
Fizika (1869):	je njih bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej
Občno vzgojeslovje (1887):	je ta zadovoljitev jako dvoumne vrednosti, ker ima večkrat neprijetne posledke, tedaj se nič več ne prepušča mehanični reprodukciji poželenj. Domišljija

posledki

Fizika (1869):	atomi in kako so poredani. Imeli bomo priložnost videti, da posledki prirodoslovja bolj ali manj potrjujejo take sklepe. 12 Luknjičavost. Telesna
Mineralogija in geognozija (1871):	koji bi se nam bili dovoljni zdeli primerjajočim jih s posledki natoroznanstva. Še le od onega trenutka naprej, ko je natoroznanstvo

▶ poslednje prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kasneje; kontekst

poslednje

Botanika (1875):	voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in
Botanika (1875):	vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode

▶ poslednjica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rezultanta; nemško-slovenski slovar

poslednjica

Fizika (1869):	da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače
Fizika (1869):	Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115.

▶ poslov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporočilo; kontekst

poslov
- poſlov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in velja sa zelo léto 1 goldinar. Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti bo! ” Med

▶ poslovanjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poslovaniti; kontekst

poslovanjati
- poslavenjati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko

▶ poslovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

delo; Pleteršnik

poslovanje

Sosedov sin (1868):	le prevečkrat prelesti otroke bogatih roditeljev proti menj imovitim. Enako poslovanje, enaka osoda nas uči, da smo vsi človeki; da so
Cyclamen (1883):	izurjenosti te žene in imenitnosti te službe; nego vse njeno poslovanje se je združevalo v tem, da je po bližnjih vaseh
Postillion d'amour (1887):	komprador«, ki je odgovoren za vse drugo, ki posreduje vse poslovanje med gospodarjem in Kitajci, ki zna tudi govoriti »pidžen engliš
Postillion d'amour (1887):	v Ameriki lezejo mesta iz tal. Pridnost, delavnost, obrtnost, brižno poslovanje po hišah in po ulicah; kakor čebele mrgolé in hitijo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno? V uradu nasledniku izročiti poslovanje pravilno? Posloviti se pri sorodnikih in znancih? Ne, mislim si
Vanda (1888):	saj je bilo skoraj bolje, da je bilo takó. Službeno poslovanje ga je vsaj zmotilo, da ni utegnil z dolgim slovesom
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je drugi pot in predno smo krenili na daljno vojno poslovanje, preteklo je več nego mesec dnij. Ostali smo torej v
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	smo zmerom dosti smehú in zabave. Sicer pa je bilo poslovanje mučno zlasti zavoljo tega, ker ni smel vso noč nobeden
Gospa s pristave (1894):	po očetovsko. Polagoma se je v Gradcu udomačil in njegovo poslovanje se mu je zdelo čim dalje prijetnejše. Grofu je postajalo

▶ poslovenjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posloveniti; kontekst

poslovenjati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v

▶ poslovica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rek, pregovor; [sskj]

poslovico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro

▶ posluževati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oskrbovati, skrbeti za; [sskj]

posluževati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se imenuje zeleno, zdravno mazilo. Letega mazila se je treba posluževati, in rano gnoja snažiti, dokler ni zaceljena. Vse rane na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in med seboj se imajo politične gosposke vedno nemškega jezika posluževati in nobenega druzega. — Upati je, da ta postava bo tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in potrebe deželne razlaga političnim vradnijam, kterega jezika se imajo posluževati v svojih opravilih. Ena pervih reči — pravi gosp. minister v
Trtna uš (1881):	zatrla, posebno se takrat, kedar je treba dragih pomočkov večkrat posluževati se. V takšnih razmerah ni mogoče s pridom še dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ure; a „omnibusi”, katerih smo se zdaj uže dobro znali posluževati, peljali so nas tje dol za primeroma zeló mali denar

poslužuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let

poslužujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	da namreč brez dovoljenja gospodarja murvinih drevés se perja ne poslužujejo, ker razun druzega je treba tudi to vediti, da na
Astronomija (1869):	in vsak tak del imenujemo zvezdno uro. Tega časa se poslužujejo zvezdoznanci za štetje, ker ga prav lehko in natanko razberejo
Mineralogija in geognozija (1871):	oboje vkup sežgó pozneje predivo, pa ostane tkanina, koje se poslužujejo za obleko pri ognji, kajti ne prime se je ogenj

▶ posnemek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnetek; [sskj]

posnemke
Rudninoslovje (1867): vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca

posnemki

Rudninoslovje (1867):	kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast
Rudninoslovje (1867):	8 krat teži od vode. Zložene vrste so króglasti, kapničasti posnemki ter imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge. Nahaja se posebno

▶ posojevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posojati; [sskj]

posojevala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja

posojuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste

▶ pospešenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pospešitev; kontekst

pospešenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega

▶ posredek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sredstvo; kontekst

posredek
Robinson mlajši (1849): bil. Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si

▶ posrednji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

osrednji; Pleteršnik

posrednja
Botanika (1875): iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit

▶ postanek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastanek; SSKJ

postanek

Zoologija (1875):	po lastnosti celicam jako malo podobne, tudi se časih njihov postanek iz celic dá težko dokazati. Po tem takem razlikujemo v
Zoologija (1875):	ki jih pogosto vidimo na živalski in človeški koži. Prvotni postanek celice še zdaj nij dovolj razjasnjen. Nekateri namreč trdé, da
Občno vzgojeslovje (1887):	da ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi pospešuje. 14. Postanek čustev. Pri našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka
Občno vzgojeslovje (1887):	tega, da li se delovanje življenja pospešuje ali opovira. 8. Postanek predstav in njih obnova. V prvih dneh svojega življenja izvršuje

▶ postanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nastanek; nemško-slovenski slovar

postanje
Ta male katechismus (1768): ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu

▶ postavek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavka; SSKJ

postavek
Aritmetika za učiteljišča (1885): je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod
postavki
Aritmetika za učiteljišča (1885): z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali

▶ postaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navesti, reči; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

postavim
- postavim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi
- poſtovem
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov

▶ postavka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poza, drža; kontekst

postavke
Lohengrin (1898): kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro

▶ postavski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

predpisen, postaven; SSKJ

postavske
- poſtavſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per

▶ postavši pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nastali; Pleteršnik

postavših
Kemija (1869): dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od

▶ postol samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obuvalo; Hubad

postole

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poleg poſode ove, negibčne postole; napivši se, bo tudi jel postole premišljevati, in morebiti, de se obuje. Na obutiga, ker ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	želite, nastavite mu dobriga vina in poleg poſode ove, negibčne postole; napivši se, bo tudi jel postole premišljevati, in morebiti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naročéno so marljivo zveršili. Ubogi divjak se vina obilno napije, postole obuje ; tóde gerdó se vkani. Ko je možje od vsih

▶ postotek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

odstotek; kontekst

postotkov

Botanika (1875):	lahka drva pa, kakor topolova in vrbova, 40 do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali
Botanika (1875):	so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode v sebi. Sredi tropičnih gozdov je imel Humboldt časih
Botanika (1875):	težka drva, kakor hrastova in bukova, imajo 20 do 30 postotkov vode; lahka drva pa, kakor topolova in vrbova, 40 do

▶ postrežljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustrežljiv, uslužen; [sskj]

postrežljivi
Blagomir puščavnik (1853): všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za

▶ postrežljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustrežljivost, uslužnost; [sskj]

postrežljivost

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si
Občno vzgojeslovje (1887):	sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja

▶ posuti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podreti, porušiti; SSKJ

posuli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki

▶ posvarjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

posvarilo; Pleteršnik

posvarjenje

poſvarjenje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli

▶ posvečevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvečati; [sskj]

posvečevale
Deborah (1883): druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro delo storiti! – Ali
posvečevali
Oče naš (1885): uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako

posvečuje

poſvezhuje

Branja, inu evangeliumi (1777):	ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam bres
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oródje ali riſhtènga, katęre ſe boshja previdnoſt poſluſhi, de naſs poſvezhuje, de naſs v' ponishnoſti, v'krotkoſti, v'lubęsni, inu v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	samęrkaj dobru moj Chriſtian; My pravimo, poſtavim; Kdôr Prasnika ne poſvezhuje, ſtury en ſmèrtni gręh, inu ti ſaliſh, zhe męjniſh, de

posvečujejo
Oče naš (1854): vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast

posvečuješ

poſvetzhujesh

Branja, inu evangeliumi (1777):	napridnu v' uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta tvojiga, inu Mater tvojo, de tebi dobru
Abecedika ali Plateltof (1789):	napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro
Abecedika ali Plateltof (1789):	napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Sposhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro

posvečujte

poſvezhujte

Branja, inu evangeliumi (1777):	Syonu, poſt poſvezhujte, ſklizhte ludy v'kup , ſpravite folk ſkupej, poſvezhujte zirkuv, ſpravlaite ſkup te ſtare, sbirajte mlade otroke, inu katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpudu vaſhimu Bogu? Trobent jte s'trobento v'Syonu, poſt poſvezhujte, ſklizhte ludy v'kup , ſpravite folk ſkupej, poſvezhujte zirkuv, ſpravlaite

▶ posvetnjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

človek, ki ni duhovno ali versko usmerjen, laik, neduhovnik; [sskj]

posvetnjakov
Izidor, pobožni kmet (1887): zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in

▶ poštevanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množenje; Pleteršnik

poštevanju
- poſhtevanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na

▶ poštnija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

poštni urad; Pleteršnik

poštnijah

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	deržavni zakonik in dežeIno-vladne liste se je moč naročevati pri poštnijah, kakor za vsak drug časnik. Kakor se sliši, se bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Lozi so naprodaj pri vseh ces. davkovskih kasah, po vseh poštnijah in v mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo

▶ poštrafan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

kaznovan; nemško-slovenski slovar

poštrafani

poſhtrafani

Branja, inu evangeliumi (1777):	resveſelli, de mi, kir sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	sdej oſtraſheni , s' katiro ſmo sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim

▶ potajevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikrivati; [sskj]

potajuje
Blagomir puščavnik (1853): ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba

▶ potakem prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

potem, torej; [sskj]

potakem

po takem(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička
Astronomija (1869):	je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena
Gozdovnik (1898):	ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni

▶ potaša samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pepelika; nem-slo slovar

potaše
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral

▶ potegnjač samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

postopač; kontekst

potegnjač
Revček Andrejček (1891): že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel

▶ potez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poteg; Pleteršnik

potez

Zoologija (1875):	namreč kakor vódi hitrosti. In v resnici zadostuje samo lahen potez na gornji strani, in noga ali roka se jame gibati
Gozdovnik (1898):	mučiti Sokoljeoko? Učil bo Apače jezditi tjakaj v deželo duhov! « Potez in trije urezi, pa je držal oglavek umorjenega v rokah

▶ potez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poteza; kontekst

poteza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi

▶ potezaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

vrv; kontekst

potezaj

Gozdovnik (1898):	stopi k zvonilu. Toda še predno je mogla prijeti za potezaj, stoji stražnik zraven nje, udari jo s pestjo, da se
Gozdovnik (1898):	na kteri je bil stopil in kteri je napravil ta potezaj. Smer zarisa, kteri je napravil kremen na skali, ta nama

▶ poteznost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlečna sila; kontekst

poteznost

Fizika (1869):	več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl
Fizika (1869):	napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in

poteznostjo
Fizika (1869): delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri

▶ potežava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

stiska, težava; Pleteršnik

potežavah

potashavah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi prosem jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o moi

potežave

potashave

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim skues vse svete sile noi kervave kaple inu potashave noi pomenkenje: jas tabe prosim skves iv dovi vsetje stega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar

potežavo
- potashavo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si

▶ potočiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zakotaliti; [sskj]

potoči
Blagomir puščavnik (1853): krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so

▶ potopev samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potop; kontekst

potopev
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal

▶ potrdenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potrditev; kontekst

potrdenju
- poterdenju
  Divica Orleanska (1848): skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča

▶ potreba prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treba; Pleteršnik

potreba

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kupio. 16. Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo

▶ potrebljanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

uporaba; kontekst

potrebljanje
- potrebljenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét

▶ potrebščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potreba; [sskj]

potrebščina
- potrebšina
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti
potrebščinam
- potrebšinam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani

potrebščino

potrebshno

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu potrebshno obdani, kader ſami sa ſebe molimo? kai sa eno ſkerb
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo sa naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb zhes nas Boshjimu odlozheinu zhes
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto delat. 1.

▶ potrjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrdilo; [sskj]

potrjenje

poterjenje

Blagomir puščavnik (1853):	pisanimi cvetlicami potrošena. Ljudstvo jih od vsih krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kot morivec. Vse sodbe na smert se morajo njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da

potrjenje

Mineralogija in geognozija (1871):	je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbe

▶ potrjeven pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potrdilen; kontekst

potrjevnim
- poterjivnim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da

▶ potroštanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

tolažba; kontekst

potroštanje

potroshtanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' G.Boga, inu sturè dobru, inu bosh uſſellej imel tu potroshtanje, inu mnyr v' tvojemu serzu. Hodi ſa mano. XIX. POSTAVA
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je tega myru, inu

▶ potrpljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrpežljivost; [sskj]

potrpljivosti
- poterpljivosti
  Robinson mlajši (1849): Otče! — to je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-

▶ poučilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navodilo, napotek; [sskj]

poučila
Občno vzgojeslovje (1887): bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot

poučilo

Občno vzgojeslovje (1887):	katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja
Občno vzgojeslovje (1887):	srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim

▶ poulehčati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomiriti; kontekst

poulehčal
Robinson mlajši (1849): nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so

▶ použiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pojesti; [sskj]

použije

použije
Zoologija (1875): scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih
povshije
Kmetijske in rokodelske novice (1843): satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán

povžije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj
Stelja in gnoj (1875):	mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to

použijejo
- povshijejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha
použijemo
Zoologija (1875): samo, da vsaka pitna voda ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a

použil

povžil

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	po Izraelskim. “ Kar ogenj se je z neba uderl, ino povžil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo poliže
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bi se vsak sam zjutraj obhajati mogel, preden je povžil kako drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj

použila

povžila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik „Novic” je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni

použiti
Robinson mlajši (1849): mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da
použiva
- povživa
  Stelja in gnoj (1875): naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se

▶ považiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pretehtati; kontekst

považiti
- považil
  Robinson mlajši (1849): mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku

▶ povela samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

ukaz, povelje; kontekst

povelo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enkret zhes nas reku te beſede, katire ima skus tvojo povelo sapiſſane ſveti Joannes Apoc. 3. Quia neque frigidus es, neque
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Od Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti na deshele vun poſlan Sraunu eniga Perdauka teh

▶ povesten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tak kot pri povesti, pripoveden, epski, zgodovinski; [sskj]

povestni
- poveſtni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in
povestnih
Blagomir puščavnik (1853): Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo

▶ povestica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjšalnica od povest; [sskj]

povestica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zato se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta

▶ povet pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posut; kontekst

povet
Kmetijske in rokodelske novice (1845): b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo

▶ povijalo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

povoj; Pleteršnik

povijalo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v naši povesti, služila je že Miriamini materi za vnanjo povijalo sv. zaklada; in nad vse jo je cenila tudi hči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so imenovali „orarium” in tega zopet v drugo bogato okinčano povijalo; vse to pa še doma priperli in hranili v mali

▶ povišnjeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ

pomodreti; [sskj]

povišnjela
- viſhnjevila
  Sveta grofinja Genofefa (1857): temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in

▶ povlak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevleka; [sskj]

povlak

Kemija (1869):	klorom se dá popolnoma ubeliti, potem je dober za brezbarveni póvlak. Jalapova smola, ki se dobiva iz jalapovega korena, je v
Kemija (1869):	kosovih. Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med vsemi póvlaki najstanovitniši, ker se ga

▶ povodnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odtočni kanal; Pleteršnik

povodnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker

▶ povonjati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poduhati, povohati; [sskj]

povonjal
- povunjal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne

▶ povprek prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povprečno; [sskj]

povprek

Zoologija (1875):	so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a vsako leto
Zoologija (1875):	fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek

▶ povsodi prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povsod; [sskj]

povsodi
- povſodi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe

▶ povšterc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

blazina; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

povštercu
- poushterzi
  Sacrum promptuarium (1695): nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa

▶ pozde prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kasneje, po; Pleteršnik

pozde
Robinson mlajši (1849): je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni

▶ pozdravljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozdravljanje; [sskj]

pozdravljenje

posdravlenje

Branja, inu evangeliumi (1777):	posdravila. Inu pergodilu ſe je, de, kader je Elisabeth MArienu posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali ne sadoſti priasnu posdravlenje, vſe letó te reshali, inu lilnu vję. Posnaſh letiga tvojga

pozdravljenje
Roza Jelodvorska (1855): junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se

▶ poznamljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomeniti; kontekst

poznamlja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih

▶ poznavatelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poznavalec; [sskj]

poznavatelji

poznatelji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta

▶ poznavati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poznati; SSKJ

poznavati
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): nas le z besedami učé spisi ljudoznanski in dušoznanski ljudi poznavati; vendar jih ne smemo zametati, zato ker bodemo po naukih

▶ poznavati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prepoznati; Pleteršnik

poznavati

Fizika (1869):	morejo se razjasniti še le takrat, kader se bomo učili poznavati kemijske prikazni. Za zdaj naj bo dovoljna le ta opazba
Gozdovnik (1898):	Povej svoje ime, če imaš kterega! « »EI-Mestizo se bo učil poznavati Sokoljeoko,« glasi se odgovor. »Sokoljeoko! « kliknejo Mehikanci. »Sokoljeoko,« krikne Mešanik

▶ pozorovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opazovati; Pleteršnik, nemško-slovenski slovar

pozoroval
Robinson mlajši (1849): tude zamèril kroke. Po poti je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne

▶ požebrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomoliti; [sskj]

požebraj

poshebrei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui

požebral

poshebrov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi 3 obomarje inu ano vero. Kader bosh 3 barti poshebrov te 6 molitviz noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se shebrajo S. Joaneass Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu

požebraš

poshebrash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dolgo: merkei da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera

požebrati

poshebrati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash bras sviezhe noi mad ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tu shebranje morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh

▶ požrešnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požrešnež; [sskj]

požrešnik
- poshreſhnik
  Biblia (1584): pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe
- posreſhnik
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je

▶ pragorje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

primarno gorovje; Pleteršnik

pragorje

Mineralogija in geognozija (1871):	porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88.
Mineralogija in geognozija (1871):	stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali

▶ prangati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprehajati se; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

prangat
Sacrum promptuarium (1695): nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen

▶ praska samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojaški spopad; SSKJ

prask
Ljubite svoje sovražnike! (1899): naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se

▶ prašati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vprašati; [sskj]

prašam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali gosp. Rotar tudi tako dobro vé, de tudi v

prašati

Zlata Vas (1850):	je bila postava vsim prebrana, je mogel pervi župan vselej prašati: »Ali hočete to postavo deržati, v kteri vse naše premoženje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Ravno zastran poslednjih Oglejskih višjih pastirjev se utegne namreč to prašati: kdo jih ju v oblast Benečanom izdal, in tedaj kriv
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vprašam: Ali je tukaj.... mlin? Meni se je činilo nespodobno prašati ga, ali je tu „Zlodjev mlin”. On pa ves prijazen
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vremena. Kerčmar je bil denarjev željen mož, pozabil je pa prašati, kteri njih ima denarje, in jim reče: „Ljubi prijatli, to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mislim Sirinim” misli si Fabiola pa preden ga še more prašati, od kod ima take nauke, stopi suženj v dvorano: „Nek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	le v dovolj visokem hramu narediti. Znabiti bi utegnil kdo prašati: zakaj pa mora mošt 48 ur na tropinah vreti? Zato
Oče naš (1885):	pokazal Ménart na tleča pogorišča, kakor če bi bil hotel prašati: „Ali je to plačilo naše hrabrosti, ali tako hrabri s
Gozdovnik (1898):	pogrešati,« odgovori Pepo mirno. »A! No? kaj češ? « »Hotel sem prašati, hočete li svoj prstan nazaj? « »Kakošen prstan? « »Ki sem ga
Gozdovnik (1898):	takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet. »Ah! Je-li smem prašati, kdo so bili vaši pravi stariši? « »Nisem jih nikdar poznal

▶ pravec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

smer; [sskj]

pravcu
Gozdovnik (1898): V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu

▶ praveden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

pošten, pravičen; [sskj]

pravednega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Hodi ſa mano. XXXVI. POSTAVA. Sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu teh zhaſtiteh ſaſtopnoſt, inu svjet. Tu so pervi fazhetki pravednega ſhivlenja, inu modruſti, leti bodo tebi pomagalli, ter bodo sturili
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXXVI. Poſt. sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. XXXVII. Poſt. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega

▶ pravh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naziv, poimenovanje; kontekst

pravh

prauh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri-

▶ pravniski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pravšen; kontekst

pravniska
- pravniſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je

▶ pravo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravica; SSKJ

prava
Revček Andrejček (1891): ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar tako! (Gre k peči in se greje

▶ pravopisnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pravopis; kontekst

pravopisnosti

pravpiſmoſt

Pozhétki gramatike (1811):	je narbol vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in prepone ſzhiſtile, tedaj lahko najdemo pravo pót, zhe ſe
Pozhétki gramatike (1811):	sapelive enake isréke. Beſediſha in branje jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni zhaſ snanivniga naklóna. V' edinjimu. 1. Kader
Pozhétki gramatike (1811):	shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1.
Pozhétki gramatike (1811):	perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti
Pozhétki gramatike (1811):	de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in prepóne, in ſo nove ſhege per ti rézhi v'

pravpiſmoſti

Pozhétki gramatike (1811):	po navadi konzhuje drugo lize mnoshno s'z Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam
Pozhétki gramatike (1811):	ino dobro svuzhil; ino zhe ga ob enim vuriſh v' pravpiſmoſti, ga boſh na pol póti dalje ſpravil sa navuk latinsſkiga

pravpiſnoſti
Pozhétki gramatike (1811): snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —

← Stran 13 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— zastarele besede —

← Stran 13 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —