divjina divjotrasen djatelno dob dobičkarija dobivka dobljenje dobrodelstvo dobrotnost dobrovoljen dobrovoščen dobroznan docela dogodba dohajati dohod dohodarina dohtar doiti dojenec dojnica dokaza dokazik doklada dokončevalec dokonjati dol dolenji doleteti dolg dolgomuden dolgost dolgosten dolgotrpeč dolgotrpen dolitiranje določek doma domišljivost domorodec domoroden domovje donesek donesti donine donkanje donkati donucan dopadajenje dopadenje dopasti dopelt dopolnjevanje dopolnjevati dopovedan doprinašati dosežnost dosihčas dosihdob dosihmal dospeti dospetnik dostati doteči dotika doveden dovoljen dovoljno dovožnja dozdanji dozdevek doznati dožen drak drakon drakslarija dralka drče dremota dresel drevce dreven drevoreja drgetavnica driteljec drk drkljati drob drobljanec drobnina drobnost droška drozgalica drskalnica drsniti drtina drugda drugdi drugec Drugogorje drugonj drugopot drukan društvo družbenik družica drvenka drvo drzovit držan duhov duhoven duhovnišče duhovski duhovščnica duknjenec duplja duplo durhamec durniti duščev dušec dušečnat dušek dušičen dušnica duti dvanajstica dvanajstoprstnik dvobor dvojba dvojenje dvojiti dvojnak dvomba dvomen dvornik
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svinskiga mesa; razun tega pa še silno veliko perotnine in divjine ; 982304 centov móke , 33558 centov sočivja; 13022701 bokalov mléka, 51465509 |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve. Vendar je tudi v |
| Lohengrin (1898): | vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se |
| Lohengrin (1898): | bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav |
| Divica Orleanska (1848): | ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaslišal Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere |
| Lohengrin (1898): | velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | še dobro sè hrastičevjem, poznanim iz čokov, ostankov orjaških nekdanjih dobov, ki so todi rastli. Na srednjem delu njegovega teka ob |
| Gozdovnik (1898): | ter padala na sivo skorjo manglov, sumahov, na grbasta debla dobov in bledo listje železnjakov. Okolu ognja sta ležala Rdoles pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ” |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dobil 70.000 gold., — za njo pa prihaja še veliko imenitnih dobivk po 30.000, 20.000, 15.000, 10.000, 8000, 6000, 5000, 4000, 3000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | 8, 6 in 4 gold. V vsem skupaj je 4530 dobivk, s kterimi je založena ta loteríja, in ki se bodo |
| Stric Tomaž (1853): | vse pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker |
| Genovefa (1841): | ſerzu nóſi, imá nebéſa v ſerzu„ Molitev da mozh k dobrodeljſtvu in terdnoſt v nadlogah. Skosi oblake gré in ne oſtane |
| Pozhétki gramatike (1811): | deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence, sgovornoſt, lepa be- |
| Genovefa (1841): | ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza je vesela njegov glas zaslišala in še bolj letela. Dobrovoljni Jakob, ko Rozo od delječ zagleda, ostermi — in misli kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v tem zboru med drugim tudi to, da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam |
| Divica Orleanska (1848): | ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat |
| Zlatorog (1886): | Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidimo v zgodovini človeškega rodú zraven nastopa znamenitih oséb in dogodeb. Kajti še dandanes, ko smo že daleč od onih velicih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Domine! ” Al pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile so nove volitve meščanskega odbora in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vsem krivicam, še dandanes ista zvestoba! Naj bi se spomnili dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral |
| Valenštajn (1866): | njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo. |
| Roza Jelodvorska (1855): | de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo nikdar več v svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugo jutro jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez |
| Roza Jelodvorska (1855): | uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila |
| Sveti večer (1866): | Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno |
| Zoologija (1875): | plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda |
| Stric Tomaž (1853): | Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ga je vodstvo te razstave napravilo v posvečenje veseliga dohoda našiga presvitliga Cesarja Ferdinanda I. v to razstavo , ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 250 gl. k. v., 4% obresti od dne 1. aprila, dohodarine 20 %.) 7. A proda dne 26. februvarja: a) 18 prioritetnih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra, dohodarine 10 %); koliko dobi za vse? 8. A kupi dne 4. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. maja, dohodarine 20 %.) 5. Nekdo kupi dne 1. maja: 9 akcij Rudolfove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa kose ſtaviti dajo. V prihodnim obzhinſkim sboru bo goſp. dohtar rasloshil, kakó naj ſe dela, de bi ſe tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhi is ſlibovne. (Konez ſledi. ) ˛Straſhni naſlédki krive perſége. Goſpod dohtar Dolezalek, vodja ſlepogojivnize v Pêſhtu na Ogerſkim ſo naſlednji pergodek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice” brati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so bili unidan povabljeni za ozdravljanje kolere v G alicijo; dohtar prejme na dan 5 fl., kirurg pa polovíco. — Povodnji na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zna na nartežji vprašanja odgovarjati, in de mu ni noben dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | častiti knez Matija Konštantin od Wikenburg so na spoznanje gospoda dohtarja lepi kraj ogledali in izrekli veliko pomenljivo besedo: „Tu naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika |
| Zlata Vas (1848): | in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to naprejvsétje ispeljalo. Is tega namena je komiſijſkimu ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtraſhilo bi biti vtegnilo. ” „Ako ſi bolan , ne hodi k dohtarju ali sdravniku, temuzh vsemi jajze, in je ſpij. Tudi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | napotim se v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in me vzame na voz, da sem urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti |
| Tine in Jerica (1852): | zopet dalje, pa le toliko, de ga je bilo lahko doiti. Reče tedaj Jerici: „Že dolgo sim tvoj dolžnik bil, zdaj |
| Najdenček (1860): | tako dobro tekli, me tako kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edino vpanje rešenja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vidili, de Jim bo, zhe ga je neſrezha tózhe doſhlá, sa tó dobróto veſél in pred ſhkodo obvarvan hvalo prepéval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podati kaj, in pri ſoſédi, ktérga je ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih neſrezh she vidil vezh |
| Življenja srečen pot (1837): | vezhno plazhilo; sa Jesuſam ſo hiteli, in ſo ga ſrezhno doſhli. V' nebeſih mladi ſantjé ſi roke tam podajajo, ſi vel'ko |
| Robinson mlajši (1849): | kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se mu je to le igračka zdelo. Izmislil si |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' dolini viditi mogozhe ni. — In kedar bomo tudi mi doſhli po ſtermim, ojſtrim poti na veſél hrib nebéſhkiga ˛Siona náſhiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | noſiti, hodimo voljno sa Jesuſam, kakor njegovi uzhenzi. V. 35. Doſhli ſo bliso meſta Jeriho. Mémo ſlépiga ſiromáka grejo, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se glasi: »Prečastiti« Gospod! Že pred nekimi mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel |
| Divica Orleanska (1848): | vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevju veliko ne ſhkodvajo. Tam pa, kamor taki ptizhi ne doidejo , goſenze zele verte konzhajo. Ni tedaj prav take ptizhke , kteri |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſv. rojſtva vſelej veſeli, vſi prerojeni tebi sveſto shiveli, dokler dojdemo v' vezhno veſelje ſv. raja. Amen. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam ſhe pomaga, pomagati mormo eden drugimu tudi mi, de dojdemo eden s' drugim k' Ozhetu nebeſhkimu. „Jesuſ nam je dal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posieba kaker si satapruo stuerov kar ambart sadnapolei kader mou doidash bosh pa dergoltov skushan od isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de ſrezhno po ſteſi reſnize ino pravize v' vezhno isvelizhanje dojdeſh, kjér boſh s' vſimi isvóljenimi vezhno luzh gledal. Amen. |
| Življenja srečen pot (1837): | 34, 22. „Sedajna tvoja hoja le koſzhek pota je; de dojdeſh v' kraj pokoja, gredózh ne mudi ſe. “ ˛Sv. Jefrem. 26. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta zeſarju, ino bres odlaſhanja odrineta od doma. Svezher posno dojdeta v' Betlehem. Vſe polno je bilo she ljudi, kteri ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſv. evangelja isbrati, ino jih vam sa popotnizo dati, dokler dojdete njimi ſrezhno sa Jesuſam v' ſv. nebeſa. Perva jagoda je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | radi na goro ſerzhne poboshnoſti ſkos poſt ino molitev, de dojdete v' duhovſko shivlenje: nebeſhko veſelje she tukaj vezhkrat vshivali ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je imela, kakor je Bog dolgo osnanoval, ſvétu velika ſrézha doiti, ino kteriga ſo vſe ſvete duſhe svelizharja zhloveſhkiga rodú perzhakovale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sena zavoljo novic, ki so jim došle iz Rima, ko sta naša poslanca prišla k njim. Z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje |
| Viljem Tell (1862): | Cesarja umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od kod je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj |
| Sveti večer (1866): | njihove serčica, radovati se nad zveličanjem, ktero je vesoljnemu svetu došlo. Odslej bo vsako leto o božiču v tej hiši ljubim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Gariboldi in grof Thurn dokazujeta, da novega bremena, ki bi došlo občinam po tej postavi, one nositi ne morejo. Dr. Bleiweis |
| Življenja srečen pot (1837): | boſh lepo pripravil, in ga pod ſvojo ſtreho vsél; tak doſhlo tvoji hiſhi bo isvelizhanje. — Ako ſi v' ſmertnim grehi, o |
| Slate jabelka (1844): | bil modroſt sadobil, ga je bilo kmalo vſe drugo dobro doſhlo. — Ravno tako pa tudi ti, moj kriſtjan, lahko od ponishnoſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ali pa ſhe niſte nikoli brali: Is uſt otrók ino dojénzov ſi ſebi hvalo perpravil? “ — Ljubi otrozi! dobro ſi to v' |
| Maria Stuart (1861): | dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me prinesla je v življenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na novo k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in s veſéljem Vam ga tukaj le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naših milih rodjakov, ako bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiſhniga goſpodarja govorili, in nje poſtáve raslagali, ſmo tudi obljubili, dokasik in razhumbo ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladenča zvije trud, Duhoven le priganja, boječi se zamud. Do dola tak prispeta, ki s kamni nasejan Je krog in krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in kamen stoglasno se zbudí, In — Amen! Amen! Amen! — iz dola zagromí. Mladenča groza prime, lasé mu dvigne strah, On trepetaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dom njegov izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grajšak v Ribnici v imenu rešetarjev iz Ribnice, Soderšice in Dolenje Vasi, za leseno róbo. 45. Gosp. Fr. Sarabon, nogovičar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vih sekir iz Loke, od J. Serpanove vôzne coklje iz dolenjiga Semena in od M. Majerlevih torbic iz Poljan, samo to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | loncov in skled, ki jih v Ribnici, Soderšici in v Dolenji Vasi toliko izdelujejo, de z njimi né samó v domačii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | več ne častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve |
| Gozdovnik (1898): | »Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin |
| Astronomija (1869): | V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je |
| Botanika (1875): | razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to, ali so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po drusih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima |
| Fizika (1869): | koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim |
| Fizika (1869): | zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje |
| Zoologija (1875): | bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo |
| Fizika (1869): | le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, če se jim rêče, de take dela so večkrat dolgoterpne in sitne , de potrebujejo veliko vednosti, iskreniga uma, bistriga očesa |
| Ta male katechismus (1768): | sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je enu bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega ſhivota, ali de be meſſú temu duhu podverſhnu blu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rokam je uſſellej poshtenje ſapoveduvallu; ſatorej je mene uſſeskufi tu doliterenje, inu ta sveta sramoſhlivost ohranila. 2. Veſhi s'prevuſo boſhjega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſede per vuzhenju perlízhimo mladénſhkimu vumu. Sa nje ſhe niſo dolózhki poſéba, ni ino perrèsani; rajſhi jim tako perpovdujmode lahko vſe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domorodne šege, zgode. — Zatorej, bratje! se med prave Li smemo domorodce šteti, Ak nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne morem s beſédo tako vshivo popiſati in ſvojim dragim domoródzam k ſerzu vtiſniti, kakor bi jih rad. Ravno sató ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vſim domorodzam prav drago. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s ſvojimi denarji in prineſki ſvojih udov in drugih blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ljubi moji domorodci! vse svoje žive dni me še ni nobena tako v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Grabnu shivine in ljudi martrati; 6. zhe bi vſi pravi domoródzi ali prijatli domazhije kaj pripomogli. ktérim to veſelje déla, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v gosp. Dr. Jordanovimu zostavku slišali. Naj tedaj vsak verli domorodec tó stori, kar mu je le storiti mogoče; zakaj z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako ravno enakiga že imamo, ki gaje naš slavni domorodec, rajnki baron Coiz skupej spravil, in kteri še dan današen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1844. Ti, ki ljubiš verno vdane Svoje učence, o modrica Domorodna! k so ti znane Naše želje bélodane, Bodi dans nam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | prerokov v slaven ski jezik, in temu pervemu delu svojega domorodnega duha dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veseljem gleda, kako se duh ljubezni do vsega, kar je domorodno bolj in bolj v Slavjanih oživljuje; kako se mnogi učeni |
| Valenštajn (1866): | kaj plákaš na glas? Naj gre, saj se mora ločiti! Domovija nejma nobena mu vas, Ne vtégne zvestobe hraniti! Osoda nagla |
| Divica Orleanska (1848): | konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | duhovščina, vabljena v to, je za razne potrebe ustanovljenja svoje doneske žrtovala. Da so se pa dramatične igre začeti mogle, bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | 1868. vsled sijajnega zagovarjanja dveh časnikov, katera sta javno nabirala doneske za spominek onega Baudina, ki je bil vstreljen pri dogodbah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tem zboru med drugim tudi to, da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | srebernega dnarja med ljudi. Zagotovljeni so pa ti bankovci z doneski in izkupilom tistih cesarskih posestev, ktere je deržava banki izročila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je napotilo k izdajanji tega časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kar oko žali. Prošt in korarji dobivajo svoje dohodke iz doneskov nekdanje velike grajščine, ki je bila v starodavnih časih silno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | po naši sodbi, k sreči Francoske in Evrope. XXV. izkaz doneskov za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega. Skupaj 21 gld. 50 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prepričan, de mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne — pravijo Štajarci — je pri vsaki slanici v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de naš korún le poredkama cvetè, še menj pa semena donese? Kér smo že toliko korúnoviga semena nabrali, de ga zamoremo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi že veliko prej. Cvetè malega in velicega travna in donese vsako tretje do šestega leta obilo želoda, ki je dober |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v mesto lahko in drago prodá in veliko lepega dobička donese, in po tem še teleta in pitana živina. 3. Če |
| Razne dela (1870): | Sorelka. On sam! O, lepo sonce dneva tega, Ki nam donese radost, mir in spravo! Šatiljon. Sè sabo pelje dve sto |
| Razne dela (1870): | Molčala zmir, verjemi mi, ne bode. Orožje vtihne, zmaga mir donese, Veselje verne vsakimu se v persi, Občutki rahli se zbudijo |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | kar sem tudi rad storil. Dokler se je pripravljala večerja, donese župnik kupico vina in pogovarjati sva so začela, razume se |
| Gojko Knafeljc (1899): | oživelo, vse bode zadobilo izraz zadovoljnosti; kajti pride ona, ki donese s seboj novo, čilo življenje – ona, ki izpremeni s svojo |
| Zlata Vas (1848): | vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano |
| Divica Orleanska (1848): | Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preprizhali, koliko vezh od ſedaj jim bodo njih njive dobizhka doneſle, zhe bodo od leta do leta po tem pravilu na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali luftu in k ſolnzu obrazhati, de nam samore shivesh doneſti. Od sazhetka ſveta ſo imeli ljudjé ſamo lopato in kopalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojimu pridu sejejo. Dobro vem, de na Krajnskim ajda bolj dónese, kakor na Koroškim , pa se najdejo kraji, kjer toča vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivi kermo namesto ajde seje, mi je odgovoril: Če ajda donese, bo dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je odgovoril: Če ajda donese, bo dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo dobil. Zadno varstvo zoper točo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pri nas ne da ohraniti, če dvakrat v letu pridelke donese. Sej vsaki njivi tega tudi ne naložimo. 9. Sirek potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervim mahleji ne pade, in malo ktéra rézh v pervim doneſe. Vſako dreveſze pa tudi ne doraſe, kakor vſak otrok ſtaroſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſeme pa is merslejſhiga kraja v toplejſhiga perneſeno, poſébno dobro donéſe. 4. Ne kupuj ſemena is krajev, kjer ſnetjé in druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe. Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe mene kmalo preobernil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú doneſlo! Po dokonzhani franzoski vojſki poſtane naſh she prileten goſp. Vodnik |
| Robinson mlajši (1849): | bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv shitro kaker tv rotenje: kaker shitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. noi obareime Bueg Abraham Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam? |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe prí-njem ne sadushil, Denog me od ſe ſpodí. «« »»˛Star, donuzan no drevéni, Krulav, gluh, ſlep, veſ potrêni, Môrem sdaj is |
| Fabule ino pesmi (1836): | 44. Duh ali ſhtirje navuki. En ſtari no donuzan kmet Gre ſejat, da bi mél kaj shêt; Pa, dare |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | spomin. Al Oče vsiga usmiljenja! Na serca polne zgrevanja Z dopadajenjem dol poglej, In svojo gnado zopet dej In gna — do |
| Najdenček (1860): | mojega nepozabljivega Sultana pri meni prevzél. Martin je vidil s dopadajenjem, kako sim za njegovo živino skerbel. Pri njem sim se |
| Oče naš (1885): | kanila. „Tako je prav moj sin! “ je rekel oče z dopadajenjem in ginjenim srcem. „Božja volja naj se zgodi. Saj je |
| Slate jabelka (1844): | volji, nizh poſebniga in zhudniga ne ſtorí, in nima nobeniga dopadenja in veſelja ſam s’ ſabo; Bogu pa mozhno taka priproſtoſt |
| Slate jabelka (1844): | ſami isvolimo; sakaj gotovo je, de menj ko je naſhiga dopadenja in naſhe laſtne volje v’ naſhim djanji, bolj je naſhe |
| Slate jabelka (1844): | laſtno ljubesin vedno satirati, ktera naſ sapeljuje, de bolj ſvojiga dopadenja iſherno, kakor boshjiga. « — Tako piſhe ſ. Teresija. S. Anton puſhavnik |
| Sacrum promptuarium (1695): | conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt |
| Biblia (1584): | isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nor dar s' dopadenjem pogledal, na Kajnoviga pa ne. Kajnu to teshko dé, ino |
| Ta male katechismus (1768): | je ptuju, inu nam nashlishe, se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku be bli po tvojemu napezhnemu dapadajenju, be ti njeh zel lohka ſagovarjal, inu zhes tu she |
| Slate jabelka (1844): | obudovati; dobro je, sheleti in terdno ſkleniti, le po boshjim dopadenji v’ vſih rezheh ravnati; dobro je, ſerzhno veſelje ohuditi, de |
| Slate jabelka (1844): | dél, ki jih le po ſvoji volji in po ſvojim dopadenji opravimo. « — Pravi ſ. Vinzenz. Neſkonzhno veliko ſi je boshji ſlushabnik |
| Slate jabelka (1844): | pogovarja; jim rasodeva ſvoje reſnize, in jih vodi po ſvojim dopadenji. S’ modrimi in prebriſanimi tega ſvetá pa ne ravná tako |
| Slate jabelka (1844): | ſvojih shelj in nagnjenj. — Nekteri raji po ſvojim nagnjenji in dopadenji dobre dela opravljajo, kakor de bi po poti popolnamoſti hodili |
| Slate jabelka (1844): | ko bi bil kdo hotel bolj popolnarna vſe po boshjim dopadenji ſtoriti, kakor ſ. Vinzenz, bi bil mogel vezh ko zhlovek |
| Slate jabelka (1844): | prezej in bres teshave ſtorí, ker jo veſelí, po boshjim dopadenji ravnati. — O moj Bog! kaj je drusiga treha, kakor te |
| Slate jabelka (1844): | je govoril, ne po nagnjenji ſvoje nature, ampak po boshjim dopadenji. — Kadar mu je kdo kako rezh pravil, ki jo je |
| Slate jabelka (1844): | in vſakdanjimi ſe nebeſa saſlushijo, zhe jih zhlovek po boshjim dopadenji in Bogu k’ zhaſti sveſtó opravlja. Veliko ſvetnikov je v |
| Slate jabelka (1844): | in jo rada opravim; in letó veſelje, de po boshjim dopadenji ravnam mi odvsame vſe teshave, kadar moram kako drugo rézh |
| Ta male katechismus (1768): | pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje, ter drugega nagovory koker kar nje dapade, inu ſatorej terpy dusha tolkajn shkode. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | En perproſt, inu naunzne, per temu pak en brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah, koker ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe vidit, shlishati, pokushati, tipati , shlatati, inu vohati, kar meſſu dapade, bo tolkajn berſhejshe ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sodba bati, ſakaj ti bosh pogublen, zhe ſhivish, koker njim dapade. Ti se bosh v'smertni poſteli ſa narsrezhnejshega derſhal, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria |
| Sacrum promptuarium (1695): | mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal; pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste |
| Robinson mlajši (1849): | razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojo volo aldujesh, inu kader navogiblesh taiſte rezhi, katire Bogu dapadejo, dapolniti, inu preneſti. Koker enu dete na materneh rokah visy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tire tvoji naturi nadapadejo, koker v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekoljko be‐ lih, ino nekaj rudezhih pereſiz, vender nam mozhno dopádejo. Verjemi, de ſe tudi tebi sholt alj romen ſlamnik, belo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v natiſ. — Goſp. Ivanu M. is Şhtajerja: Njih dela nam dopadejo. — Goſp. Rod. Ledinſkimu: Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pesmi lepe; kakor hitro se šega spremení, pa nikomur ne dopadejo več. Pesmi naroda pa niso po kakih šegah napravljene, temuč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo napravi; to pa tanko zvaljaj, na podobe, ki ti dopadejo, zreži, z jajci pomaži, s cukram in janežem potresi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mizi dobro zgnjeti, potem napravi iz njega podobe, ki ti dopadejo, in speci počasi na medeni ali plehasti ploši. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na s cukram potreseni dili zvaljaj; na podobe, ki ti dopadejo, zreži in speci. Potem jih z belim ali pisanim cukrenim |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Hvala Bogu! Le moj oče mi nič kaj ne dopadejo. Fajm. Kako je to? Jerica. Tako težko dišejo. Bledi so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | črne lasé, saj sama veš, da so lepi, meni se dopadejo. Jaz ti dam svoje sive za nje, to je vsaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' opomnizoj je Minkinjim prijatelzam ino njih materam mozhno dapadil. ˛Shega ſe je sazhela takiſhne perſtane noſiti. Perpovedvalo ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo |
| Stric Tomaž (1853): | je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni dopadil nizh. Goſpod vrednik je zhes to prav ſarditljiv soſtavek v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pinjo she ogledvalo, ki ſo pri njih pinje vdinjane. Dopadil mi je ſklep ſhtirih ſoſedov, ſi pinjo ſkup omiſliti. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samogli kmalo koſiti. Ta travnik mi je she davnaj takó dopadil, de ſim uni dan ſtariga goſp. Malizha, ki je vlaſtnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dash ti ludem noi bogu dopadou. H' pervomi morash sjutra prad sunzan ob petei vuri sazheti |
| Čas je zlato (1864): | popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora |
| Tine in Jerica (1852): | sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne bil |
| Stric Tomaž (1853): | obrazom vsem dopadla. Ni bilo dne, da bi je ne bilo na palubi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | slovenskih igrah v Ljubljanskim gledišu , ktere so zavoljo nje posebno dopadle. Nemila smert jo je prezgodaj prezgodaj vzela! — 18. dan t. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nekem kmetu véliki hlapec postal. Temu so Pavlihove muhe silno dopadle, in kmalo mu je pri hiši vse veljal. Enega večera |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de |
| Stric Tomaž (1853): | in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu dopadli. Ker pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bil v'temu, de sem ſmirej dellala, kar je Bogu dapadlu, inu ludęm k'pridu pershlu. Namarlivoſt, inu lenobo sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | she ni nezh godilu (ſvunej greha) kar bo Bogu nablu dapadlu. Buh ima svoje zile inu konze , katire zhlovek naſapopade, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi unu, kar se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhimu Ozhetu je dapadlu vam tu krayleſtvu dati. Predajte, kar imate, inu dajte wugejme |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shęjo, vboshtvu inu vſe ſorte nadloge preterpęti, katęre bó Bogu dapadlu vam poſlati. V' letęh bukvah bi jeſt hotel, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja |
| Stric Tomaž (1853): | zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in de |
| Biblia (1584): | Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi |
| Biblia (1584): | je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe |
| Ta male katechismus (1768): | sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu res od |
| Ta male katechismus (1768): | Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu dapasti, ne brumnu ſhiveti, ne svetú umreti. Hebr. 11. Kaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim |
| Tine in Jerica (1852): | bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri ſamzu. V hribih imajo per vſaki hiſhi dvojno ali dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza |
| Slate jabelka (1844): | ſe volk ne upa bliso. »Naſha nar vezhi ſrezha je dopolnovanje boshje volje. Boshja volja pa ſe nikoli ne dopolnuje boljſhi |
| Slate jabelka (1844): | popolnamoſt ni ravno treba velikih in poſebnih rezhi, ampak sveſto dopolnovanje vſih ſvojih dolshnoſt. »Premiſli, de popolnamoſt ſe ne sadobí s |
| Slate jabelka (1844): | je poſebno devet: prava pokora in pogoſto prejemanje ſvetih Sakramentov; dopolnovanje boshjih sapoved in ſvojih dolshnoſt; ſtrah boshji; satiranje ſvojſga nagnjenja |
| Slate jabelka (1844): | tega pride, de duſha nobene sopernoſti vezh ne obzhuti v’ dopolnjenji boshje volje. Tretjizh, kadar naſha volja popolnama ena poſtane s |
| Slate jabelka (1844): | ſo ſe bili drugi puſhavniki, ki ſo bili sanikerni v’ dopolnjenji ſvojih dolshnoſt, navadili, vſo ſvojo sanikernoſt in pomankanje na Evlogja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je dobra, ino mi jako dopade. “ Mina je ſvojo obljubo dopolnovala; prijasne opomnize ſo njej veliko boshjih lonov, potrebnim pa veliko |
| Slate jabelka (1844): | veſelja in vshitka ni hotel imeti, kakor voljo ſvojiga Ozheta dopolnovati; in to je Jesuſ imenoval ſvojo jéd . — Poſtavim kadar imaſh |
| Slate jabelka (1844): | ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je neisrezheno shelel, boshjo voljo smiram dopolnovati; sato je pa tudi sveſto vſim ſvojim vikſhim, ne le |
| Slate jabelka (1844): | tega ſvetá iſkati. Zhe ſi persadevamo ſvoje dolshnotli do njih dopolnovati, kakor nam Bog sapoveduje, in zhe molimo sa njih sdravje |
| Slate jabelka (1844): | opravilo ukasal, in on je prezej sazhel, povelje ſhkoſovo sveſto dopolnovati. Nekteri duhovni pa, ki niſo vedili, de mu je bilo |
| Slate jabelka (1844): | popolnamoſt je ena ſama rezh potrebna, to je, boshjo voljo dopolnovati. Sakaj po beſednh naſhiga Goſpoda Jesuſa Kriſtuſa naj tiſti, ki |
| Slate jabelka (1844): | tako ſvete, bi jih ne imeli nikdar po laſtni volji dopolnovati, sakaj to jih ognuſi; in zhe imamo ſhe takó dobre |
| Slate jabelka (1844): | take velike shelje, boshjo voljo v’ vſih rezheh ſposnati in dopolnovati, de kadar je le ſliſhala to beſedo: boshja volja, ſe |
| Slate jabelka (1844): | lepo, ko bi nam Bog dal, to smiram v’ djanji dopolnovati! « Pravi ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je sareſ tak bil, kakor |
| Slate jabelka (1844): | pokorſhina varovala, de ni v’ nevarnoſt priſhla, ſvojo laſtno voljo dopolnovati, ktere ſe je nesnano hala. Kadar je bila v’ kakih |
| Biblia (1584): | poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu |
| Slate jabelka (1844): | le nizh teshka ne sdí, ampak jo s’ takim veſeljem dopolnujem, de ko bi mi bil Goſpod Bog prepovedal, ſovrashnike ljubiti |
| Slate jabelka (1844): | kadar nam je delo sapovedano, gotovo vém, de boshjo voljo dopolnujem; ko bi pa takrat molila, premiſhljevala ali brala, kadar druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | zhlovek nikoli zhiſto ne prasnuje: ako dobriga ne pozhne, pahudo dopernaſha; zhe ſi zhednoſti ne nabéra, greſhí. Sa lenuham ſe potikajo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pada; kdor ga hozhe uzhiti, ga le rasdrashi. Le hujſhi dopernaſha hudobije, nizh ni vezh gerdiga, zhéſar bi ſe ſramoval. Pregreſhne |
| Življenja srečen pot (1837): | njih veliko podobo boshjo sakriva, ino v' njih nepoſhtene rezhí dopernaſha. S' njimi naj grejo tudi dalezh od naſ vſe komedije |
| Ta male katechismus (1768): | gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu |
| Ta male katechismus (1768): | meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta- |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kriſtuſ ni hotel zhudeshov sa ſvoje ſhtimanje ljudèm na sjále dopernaſhati, tudi ne ſvoje boshje mozhí ponidama tratiti. Sa to je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | imenitnoſt prasna. Vi pa vender vidite, kakoſhne zhuda meni Bog dopernaſhati daja: sa to je on moj Ozhe in moja prizha |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' vinſke jagode. Varite ſe v' prizho otrók hudiga kaj dopernaſhati, sakaj: rotiti ſe, ino kleti ſe ſin od ozhéta uzhi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na samozavesti in samoizvoljnosti in katero je mogoče doseči. Pridržek dosežnosti želevanega predmeta je najodličnejši znak hotenja. Hoteti se torej pravi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Šele polagoma pride človek do tega, da prav sodi o dosežnosti svojih poželenj in da prav oceni sredstva, katera mu je |
| Robinson mlajši (1849): | boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo, — de bo konec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih volo ſi ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina ſturio, de ſmo mi doſihmalu retkeiſhi, koker bi ſe bilu moglu sgoditi, na naſho ſmert |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu shpizhaſtu ternie rodila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se mu ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju |
| Kemija (1869): | pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten |
| Gozdovnik (1898): | bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne |
| Gozdovnik (1898): | Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze |
| Valenštajn (1866): | pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel? |
| Gozdovnik (1898): | Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je |
| Tiun - Lin (1891): | saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo |
| Valenštajn (1866): | tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v |
| Gozdovnik (1898): | trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim |
| Blagomir puščavnik (1853): | po dolzem popotvanji vsa spehana in medla verh neke goré dospeta, iz ktere se jima |
| Ferdinand (1884): | oni, ki ga iščeva. « Peljeta se navzdol v dolino. Kmali dospeta v majhno vas; hiše so bile večinoma iz lesa in |
| Gozdovnik (1898): | Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke |
| Robinson mlajši (1849): | pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pragi na Českem s studenti se skušal in spraševanje dobro dostal? Pavliha pride tudi v Prago in se izdá tukaj za |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je ne izpeljal, in so mislili, če bi izpraševanje slabo dostal, bi mu kropa prilivali in ga v sramoto spravili. Sklenili |
| Robinson mlajši (1849): | svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže |
| Zlata Vas (1850): | Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' njih dovoljenjem le ſhe imé kralja imel. Zhaſ je dotekel, ko je bila kraljéva paliza odvseta Judovſkimu narodu, ino ko |
| Kemija (1869): | tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht |
| Kemija (1869): | je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju |
| Botanika (1875): | ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora |
| Botanika (1875): | funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku |
| Fizika (1869): | se bomo učili poznavati kemijske prikazni. Za zdaj naj bo dovoljna le ta opazba, da se električni tok prizadeva, razkrojiti vsako |
| Fizika (1869): | odvaja elektriko, in se nje tedaj težko kje more nabrati dovoljna množina, da bi se napravile krepke prikazni. Po zimi se |
| Fizika (1869): | zavolj tega se tam čuti veča toplota, ki je lahko dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno |
| Razne dela (1870): | se dvanajsti dan, Če prej ne dojde na boriše moč Dovoljna, de bi Orlean otela. (Dünoa se strese od hude jeze |
| Botanika (1875): | do 50kratno povečavo, in da je 250- do 300kratna povečava dovoljna, da so spoznamo z najimenitnijimi prikaznimi. 7 Občna botanika deli |
| Botanika (1875): | nikdar ne najdemo popolnih listov. Zunanja podoba pa nikakor ni dovoljna za razločbo lista od steblovih delov, ker so take rastline |
| Gospa s pristave (1894): | Ali ni tvoja desnica, ali ni orožje tvojih zvestih služabnikov dovoljna obramba za nas vse? « »Upam, da je. Toda marsikaj se |
| Pozhétki gramatike (1811): | perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort, dovólen s' ſvojim ſtanam. Propre à la guerre, roden ali dober |
| Najdenček (1860): | je bilo mogoče in moja rednica je smela z mano dovoljna biti. Na tacih potih je bil navadno Parizelj najini tovarš |
| Pozhétki gramatike (1811): | contens (ino ne contentes) moj ozhe ino moja mati ſta dovólna Kar meſto perlogov tika, kje imajo sſati, ſo. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro |
| Čas je zlato (1864): | skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nočem dalje iskati po imenih za vas; vódi vas nek dozdevek, neko prazno domišljevanje” odgovorila je Fabíola tako resnobno, da se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le pojte, da vam serd popolnoma ne vzame pameti. ” „Kak dozdevek me nek vódi, káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem |
| Sveti večer (1866): | višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar |
| Fizika (1869): | trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost |
| Fizika (1869): | convexer W. Kotel prekapni, Destillirkessel, 116. Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft |
| Fizika (1869): | Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča, védenec. Iskra, električna, elektrischer Funke, 161. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je v' bran poſtavil, ino je Bala sdrobil, ino drakona umoril. ˛S' tem ſi je veliko ſovrashnikov ſtoril. Pogovoré ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo imeli bronaſto podobo. Bala po iménu, ino potlej pa drakona, to je, kazhjo poſhaſt. Tudi Daniela ſo ſilili, de bi |
| Genovefa (1841): | hitéli, grôfinjo rasmerſheno in bres govorjenja na ſédesh naſlonjeno in Drakona pred njo v kervi leshézhiga vidijo, in Golo je od |
| Genovefa (1841): | ſôbi piſmo dajála, Gôlo s gôlim mêzhem pridêre, ubósiga, nedolshniga Drakona prizho njé prebôde in sazhne ſtraſhno krizhati. Vſi v gradu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | meſzov per ſtrugarji prebival, ino ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila |
| Stric Tomaž (1853): | je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | del srednjemu in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti čutnic. Da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvojni del srednjemu in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti čutnic |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | s tem odgovorom zadovoljin. Čez nekoliko dni je krojača zopet dremota obšla. Mislil si je, za hlapca je še prezgodaj spat |
| Robinson mlajši (1849): | ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih lepih in sdravih murvinih drevzov, vſaziga po 4 krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Zena preſhizhev |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na |
| Robinson mlajši (1849): | njih bil prodaval. Petek je pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno. Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne po tretjem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah najde. Kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah najde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se |
| Robinson mlajši (1849): | melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal |
| Kuharske Bukve (1799): | shupo, inu ga puſti dobro kuhati. V' ponvi raspuſti en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke |
| Kuharske Bukve (1799): | kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu en droblanz v' moki povalaniga ſroviga maſla. To ſe enmalo pokuha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno v mleku namočeno in zopet dobro ožeto žemljo, en drobljanc putra, štiri jajca, nekaj muskatoviga cveta, popra in soli in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašeni puran. Drobljanc do rahliga umeteniga putra s tremi jajci dobro zmešaj, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro pet celih jajc in en za en rumenjak velik drobljanc sroviga masla. Zdaj pretlači to kuhanje skozi penjenco v razbeljeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj na vodi drobni ulmski ješprenj. Zdaj pa razbeli en drobljanc sroviga masla; v njim zarumeni malo moke z drobno zrezano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is lush, bajerjev in grabnov, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s belim kamnam ali gipſam, in s kako drugo gnojivno drobnino. Kdor sa travnike ſkerbel ne bó, bo imel malo trave |
| Pozhétki gramatike (1811): | travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da |
| Fizika (1869): | Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum, 186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine |
| Kemija (1869): | 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweiss |
| Kemija (1869): | nekoliko drož, ki ostanejo pri destilovanji špirita ali žganice iz zdrozgalice, to troje se dobro zmeša in zdrozga. Dodá se še |
| Fizika (1869): | hočemo pri kuhanji žganja vinski cvet ločiti od zavréle žonte (zdrozgalice), in to dosežemo z destilovanjem. Priprava za destilovanje je navadno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şo tudi dobre. — Kjer kaki zigan pokopan leshi, ni treba derſkavnize ali ſhprizovnize — dokler ne gorí. ”— Kadar po nozhi glaſ kakiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez pa ne bo zeline ali puſte novine tergal, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po |
| Robinson mlajši (1849): | ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobita na enkrat dva ſina. Pervénzu je bilo Esav imé, drujzu pa Jakop. Esav je bil veſ dlázhen ino koſmat, ino |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse |
| Tine in Jerica (1852): | bili otroci za naprej posvarjeni: „Tega več ne stori,” ali, drugopot bolj pazi” to je bilo skorej vse svarjenje. Če je |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | piše: „Udova banica grofica Sofija Jellačička naputila se je u družtvu grofa Karla Seilerna i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. |
| Genovefa (1841): | Koliko bôshjih dobrót pazh ljudje sdaj vshivajo, ki priljudno v druſhtvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | jih je še in premalo zdatne so, ker štejejo premalo družbenikov. Vsak kmet bi mogel stopiti kot ud kmetijske družbe v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | med njim, da se drznem naravnost reči, da velika večina družbenikov tega škandala ni zahtevala. Zato mu svetujem, naj se ne |
| Deborah (1883): | v nebesih, tam se stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to |
| Deborah (1883): | stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jesiki jo poteptajo. Kaj je lepſhiga od nebéſhke nedólshnoſti, one drushize angelſke; ino neſramni jesiki jo omadeshujejo. Kaj drashej, kakor ljubo |
| Življenja srečen pot (1837): | poboljſhati ſe; pa njegove ſlabe rasvade, she toljko lét njemu drushize, ſo ga mudile ino ſilile v' poprejno shivlenje. V' tim |
| Življenja srečen pot (1837): | biti, isvolj ſi v' ſvojih mladih letah dve nar potrebnej drushize; bogabojezhoſt in pridnoſt; one bote sveſte tovarſhize tvoje po poti |
| Divica Orleanska (1848): | In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega |
| Gozdovnik (1898): | žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jel koker v' tu trideſſetu lejtu ſtopiti, ke je bil dershan sa Joshefoviga Synu. Na zheterto Nedello po Velikinozhi imęnuvano: Cantate |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | modroſt, od tę nar porędniſhi dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu vględamo |
| Ta male katechismus (1768): | od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti tai |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede |
| Ta male katechismus (1768): | katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus na |
| Ta male katechismus (1768): | SS. Patroni prosite Gospud Boga ſa nas, de bomo uredni derſhani, de nam pomaga, inu nas ſvelizha, katire ſhivy, inu Krayluje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odperle, sdaj vidim, de krava v hlevu dobro in ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena |
| Pastirski list (1852): | u postu, na pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh |
| Pastirski list (1852): | 3. Vsaku sredu ino petek adventa 4. U sobotu pred duhovim (binkosti) (29. rožnika); na navečer ss, apoštolov Petra ino Pavla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prej šla s svojim očetom Trankvilinom v Rim k podelitvi duhovnih redov, za njim je šel zdaj Nikostrat, Coe in drugi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti |
| Slate jabelka (1844): | kteri mu bo pot reſnize pokasal. S’ veſeljem je tedaj duhovin k’ zerkvi ſhel in je na zerkvenim pragu revesha sagledal |
| Slate jabelka (1844): | naſproti poſtavil, in je leto isvoljenje vbranil. Na to je duhovin, is jese in ſovrashtva, soper Vinzenza grosno hudobno opravljanje snajdil |
| Slate jabelka (1844): | ſo vidili, kakoſhne velike in teshavne opravila je letá revni duhovin ſam opravil, kterih bi veliko drugih ljudí vkup nikdar ne |
| Slate jabelka (1844): | poklizani, kteri shelé, ſaro dobiti; de naj tedaj tudi njegov duhovin k’ ſpraſhevanju pride. Na to ſe je ta goſpod mozhno |
| Slate jabelka (1844): | ne samoremo. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi. Bil je poboshin duhovin, ki je zelih oſem lét Boga vedno proſil, de naj |
| Slate jabelka (1844): | ˛She nikoli niſim nobene neſrezhe imel. Na to mu je duhovin s’ sazhudenjem rekel: Kako de niſi nikoli hudih dni in |
| Slate jabelka (1844): | bil opravljan, in po krivizi kake hudobije obdolshen. — Neki nevredin duhovin je bil namenjen sa ſhkoſa isvoljen biti; ali ſ. Vinzenz |
| Slate jabelka (1844): | duhovniga vpraſhati, zhe ſme danſ ſveto obhajilo prejeti; ali leta duhovin ji je velikokrat to prepovedal; in ona mu je bres |
| Slate jabelka (1844): | isrozhil, de naj ſkuſi ga na pot pokore perpeljati. Letá duhovin ſi je, kolikor je mogel, s’ tem terdovratnikam persadjal, de |
| Genovefa (1841): | dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna in nič cerkev; toliko bolj se je tedaj sam vojskovati |
| Genovefa (1841): | roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova |
| Ta male katechismus (1768): | sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih, katere v svoji presvitli omiki le „farje” psuje, iz volilcev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih iti, vendar |
| Oče naš (1885): | nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v ſhivlenju dobrega, ali hudega ſturil. Moj Norbert je svoje duhovnisha le eno hisho tega uwoshtva imęnuval, dokler on v' njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skaſuval: inu ta zhaitenja uredne Oppat Shimen is rajmno tega Duhovnisha je temiſtem en is ſlatam, inu srebram napolneno skrinezo pokaſal |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvete pogovore iméti, ino brumne péſmi peti, je poſpodarjov perva duhovſka dolshnoſt. „Vſaka kerſhanſka hiſha je po miſlih ſv. Avguſhtina mala |
| Slate jabelka (1844): | k’ ſveti misi vabi, je morebiti le smota in ſkuſhnjava; duhovſka pokorſhina pa v’ tej rezhi ne more nikdar smota biti |
| Slate jabelka (1844): | ſo: Svarjenje veſti, dobre miſli, ki nam jih Bog daje, duhovſka pokorſhina, pridge, nauki, sopernoſti, bolesni, terpljenje, sanizhevanje, sopergovorjenje, ſkuſhnjave, ſuhota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bi bili pokore potrebni, ſposnati; ſhe le ſvoje duhovne ino duhovſke ſlushabnike njega vpraſhat poſhlejo. „Kdo ſi ti, de naſ k' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | od vſih prav ſposnán ino moljen bil. — Molimo sa ſvoje duhovſke paſtirje, de bi modro ino bogoljubno Jesuſovo zhredo paſli; — sa |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | oſtane vekomaj. " (I. Jan. 2, 15. 17.) 3. ˛Spoſhtujte ſvoje duhovſke paſtirje, kakor nameſtnike Jesuſove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne de bi tebe pogubil, ampak le isvelizhal. Tri lepe duhovſke oblazhila tebi hozhem doneſ podati, de ſe s' njimi zhedno |
| Slate jabelka (1844): | dobroto blishnjimu ſtoriti. Laſtna volja poſhkodova in ſkasí vſe naſhe duhovſke opravila in ſpokorne dela. Satorej, de ne bomo ſvojiga zhaſa |
| Slate jabelka (1844): | ozhi povsdignil, de bi leté nar imenitniſhi in nar vikſhi duhovſke goſpode pogledal, tako de ſo ſe vſi sazhudili in Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | XXI. Druga poſtna nedélja. Od duhovſkiga shivlenja. Jesuſ ſe na gori ſpremeni. Mat. 17, 1—9. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njegovo truplo — duhovſko, po kalerim njegova duſha shivi. Ako ravno duhovſkiga shivlenja s' teleſnimi ozhmi ne vidimo, nam ga vender Jesuſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duhovſko shivlenje saſpál. Ne bo ſe rasveſelil nad juterno sarjo duhovſkiga shivlenja na semlji, ne bo ſe rasgledal ſonzhne ſvetlobe vezhniga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | poſmehujejo, ſlabi pa ſe le motijo, sa to, kér shivlenja duhóvſkiga prav ne posnajo. ˛Srezhen pa je, kdor shlahnijo ſvoje duſhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | gori perkasal. Ino njemu prelepimu je zhlovek v' zhaſti ſvojiga duhovſkiga shivlenja podoben; sakaj ſam Jesuſ njemu daja ſvojo ſvetlóſt. Oj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ljube duſhe! sdaj ſo dnevi vſtajenja sa vſe ſtvari, dnevi duhovſkiga vſtajenja tudi sa naſ. Zela natora vſtaja od ſvojiga simskiga |
| Življenja srečen pot (1837): | ſrezha alj neſrezha ſtanuje. V' ſerzi je shila teleſniga ino duhovſkiga shivlenja domá; sa tega del ſe hitro na shili pesna |
| Slate jabelka (1844): | sareſ dobra pot v’ nebeſa. »Pokorſhina je sapopadek popolnamoſli, sapopadek duhovſkiga shivljenja; pokorſhina je tudi nar menj teshavna, nar menj navarna |
| Slate jabelka (1844): | Satiranje poshreſhnoſti je A, B, C, to je pervi sazhetek duhovſkiga shivljenja. Kdor ſe od te pregrehe sdeshati nózhe, bo tesko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duſha ſhé tako sveſto moli, ſhe toliko ſladkoſt v' ſvojim duhovſkim shivlenji obzhuti, tudi to ne more smiram oſtati. Ona nebeſhka |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prevsela — tamkaj v' ſvetlobi vezhne luzhi, v' katero pridemo po duhovſkim shivlenji, tamkaj je dobro biti vekomaj. Amen. |
| Življenja srečen pot (1837): | svolili. Kakor popréj v' paſtirſkim ſtani je tudi sdaj v' duhovſkim vſe ſvoje dolshnoſti sveſto dopolnil, ter je po ſvetim shivlenji |
| Življenja srečen pot (1837): | ſerza. ˛Srezhniga ſtanu ni, ako ſe bres Bogá isvoli. V' duhovſkim ſtani je bil ljubzhik boshji veſ ponishen ino pokoren; zhe |
| Življenja srečen pot (1837): | ſhe sdaj zherno oblezhení minihi shivijo, ki ſe po ſvojim duhovſkim ozheti Benediktinarji imenujejo. ˛Sveti ino pridni moshje ſo bili; po |
| Življenja srečen pot (1837): | ga mudile ino ſilile v' poprejno shivlenje. V' tim ſvojim duhovſkim vojſkovanji ſe v' ſamoten vert podá, pod neko drevo pokrukne |
| Slate jabelka (1844): | vikſhi kakorſhin hozhe; nikar ne miſli, de ſi v’ pravim duhovſkim shivljenji vterjen. « — Tako govori ſ. Janes od Krisha. ˛S. Franziſhk |
| Slate jabelka (1844): | podvrezhi. To je nar vezhi popolnamoſt, ki ſe samore v’ duhovſkim shivljenji sadobiti. « — S. Teresija. Ravno ta ſvetniza ſi je s |
| Slate jabelka (1844): | Méra, po kteri ſposnamo, kako deljezh ſmo she priſhli v’ duhovſkim shivljenji, je zhednoſt satajevanja ſamiga ſebe; sakaj gotovo je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | déſno rokó — hudobne savershe, ino vseme pravizhne v' ſveto nebó. — Duhovſki paſtirji prevsemejo v' ſvojo ſkerb verne ovzhize, jih uzhijo, jim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ovzhizami ravno tako pohvaliti. Pa kako teshko je to! Zhe duhovſki goſpód po enim ali drugim popraſhajo — posvedujejo, kako ſe v' |
| Življenja srečen pot (1837): | v' véri, v' zhiſtoſti. “ ˛Spoſhtuj ſvoje goſpode, naj ſi bojo duhovſki alj deshelſki; kedar jih ſrezhaſh, ſe jim odkrí; roko jim |
| Življenja srečen pot (1837): | poſebno dopadel, ki ga med ſvoje vuzhenze vseme, ino sa duhovſki ſtan ſkerbno isredí. Kér je rad vbogal, ino ſvojimu duhovſkimu |
| Življenja srečen pot (1837): | poſvetnih ſlushb, ki ſo ma jih ponujali; isvolil ſi je duhovſki ſtan, ter je hotel v' puſhavo jiti. Ljubesnivi materi ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | vojſko ſovrashnihov pobiti. Kedar je mati ſposnala, de Tomashu v' duhovſki ſtan vbrániti ne more, njega ſkrivaj is grada ispuſtí. V' |
| Življenja srečen pot (1837): | v' greh sapeljala, ter ſo vupali, de sapeláu vezh sa duhovſki ſtan ne bo. ˛Sv. Tomásh, nedolshen angel, bi rad bil |
| Življenja srečen pot (1837): | zhiſtoſt ohranil, sakaj védel je, de bres zhiſtiga ſerza vredno duhovſki ſtan naſtopiti ne samore. Kedar mu je neki ſtar, malopriden |
| Slate jabelka (1844): | sa ſvojo pokorſhino. — Leta miſel je ſ. Brigido popolnama v’ duhovſki pokorſhini poterdila. »Bolj ko ſe vidi, de ſe kriſtjan v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | napčno, če radosten omenim moža, ki zraven težkih duhovskih skerbi za blezo tisoč ljudi, tudi prostovoljno otroke šolskih reči |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je še zdaj samo nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kervjó perdobil. “ (Djanj. Ap. 20, 28.) Teshka butara ſloni na duhovſkih ramah, sakaj jih dolshnoſt je: 1. Uzhiti ſvoje vérne ovzhize |
| Življenja srečen pot (1837): | greha varvati je ſvojo ſlushbo sapuſtil, ino ſe v' drushino duhovſkih bratov ſvetiga Franziſhka podál. Ojſtro je shivel, ſvoje dolshnoſti na |
| Slate jabelka (1844): | v’ ſkuſhnjave ne padete. »Kdor ima dolshnoſt, ſvojimu blishnjimu od duhovſkih rezhi govoriti, ſe mora narpred v’ molitvi k’ Bogu oberniti |
| Slate jabelka (1844): | Vinzenz, kadar je bil mozhno bolan, ni mogel ſvojih vſakdanjih duhovſkih molitev opravljati, pa je vender smiram môlil, to je, je |
| Slate jabelka (1844): | in modroſt sanaſhal, deſiravno je bil grosno uzhen v’ vſih duhovſkih rezheh, in od boshjiga Duha rasſvetljen. »Vſak ima ſvoje laſtne |
| Slate jabelka (1844): | in obilno drushino imeli, bi ne mogli tako lahko ſvojih duhovſkih opravil opravljati. Glejte, tudi jeſt, ko bi imel sheno in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njemu ljubo ſonze poſveti. Glejte! ravno taka je s' naſhim duhovſkim ino teléſnim shivlenjam. 1. Zhlovek, v' poſvetno veſ sakopan, ſzer |
| Slate jabelka (1844): | vſe dobro ime odvselo, in bo zhe dalje bolj njegovim duhovſkim opravilam ſhkodovalo. On pa je s’ mirnim ſerzam odgovoril: Prepuſtimo |
| Slate jabelka (1844): | doli dana; in nam sapoveduje, de naj vikſhim, poſebno pa duhovſkim uzhenikam, pokorni bomo, tudi takim, ki ſami niſo sveſti ſlushabniki |
| Slate jabelka (1844): | andoht po ſvoji laſtni volji, ampak bi bili raji ſvojim duhovſkim paſtirjem pokorni, in bi imeli vezh saſlushenja in menj nevarnoſti |
| Slate jabelka (1844): | sato je pa tudi sveſto vſim ſvojim vikſhim, ne le duhovſkim, ampak tudi deshelſkim, popolnama pokorin bil. Poſebno je pa ſvojimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega |
| Gozdovnik (1898): | Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si oči. »Boj se bliža. Moji beli bratje naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo |
| Gozdovnik (1898): | zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si oči. »Boj se bliža |
| Kemija (1869): | privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec |
| Kemija (1869): | in kemično dokazati se morejo le tam, kjer se delajo. Duščeve spojine. Gledé znamenitih lastnosti, kakor smo jih opazili pri kislecu |
| Botanika (1875): | v sebe. Rastlina ga dobiva v podobi tiste kemijske spojine duščeve z vodencem, ki se amonijak imenuje (kemija §. 84.). To |
| Botanika (1875): | in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se |
| Kemija (1869): | dušec kemiku zanimiv po svojih spojinah, kajti s kislecem dela duščevo ali solitarno kislino, NO5, z vodencem močno osnovo: amonijak, NH3 |
| Kemija (1869): | najmanj pa do kovin, zato komaj vémo za kako spojino duščevo s kovinami. Ali pri vsem tem je dušec kemiku zanimiv |
| Botanika (1875): | za potrebne za obstanek rastline. Ako ima sok nekterih rastlin duščevo kislih soli v sebi (n. pr. Borago), se duščeva kislina |
| Botanika (1875): | sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive |
| Kemija (1869): | Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela |
| Kemija (1869): | okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | devajo, pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kotlu in per pinjah ſo sahlopke ali pipe narejene , de duſhek dajejo. V tiſtim migleju, kadar hlap od ene ſtrani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sproſti; zhe proſtora sadoſti ne najde, in zhe ſe mu duſhek ne da, de bi vun puhnil, kotel rasneſe. Ne posabite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ogréva, pa sim vonder zadovoljen z njo. Zakaj zdolaj per dušku zmiraj požira merzlo sapo, zatorej tudi več sogrete sape ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z njo ogréva. Peč, dokler je kaj gorka, zdolaj per dušku zmirej merzlo sapo požira, zgoraj pa verh temena, prepečêno vročo |
| Zoologija (1875): | kislino in kreatin (glej v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador |
| Zoologija (1875): | pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne |
| Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: une dixaine, deſet ali deſetiza, une douzaine, dvanajſt ali dvanajſtiza, une quinzaine, petnajſt ali petnajſtiza, une vingtaíne, dvajſetiza, une centaine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi konec tanjkih čev, ki ga po njegovi dolgosti tudi dvanajstoperstnik imenujemo; obVredništvo, sta znotrej vselej prisadna, silno rudeča, dimasta ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zelenkasto višnjeva, žolčna in gnjila viditi. Žolčni konec molí proti dvanajstoperstniku, palca debel in dolg, je vès vnet in pa otékel |
| Blagomir puščavnik (1853): | so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | A to vzajemno delovanje je dognana stvar, o čemer ni dvojbe. V najtesnejši zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po |
| Lohengrin (1898): | nesreči tu samó! Lohengrin (živahno). Dražest ti ne ovéne, Če dvojbe prosta si! Elza. Ki ná-me te prikléne, Kje najti je |
| Robinson mlajši (1849): | Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko |
| Gozdovnik (1898): | zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva |
| Robinson mlajši (1849): | pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſto, terdo in kamnito semljo tergati bo dvojno drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſa. Dobro bi bilo sa ravnopoljze, de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo |
| Genovefa (1841): | Tako je bilo njegovo ſerzé neprenehama od negotovoſti in ſtrupenih dvomb (zvibljanj) shgáno. Po deſétkrat na dan je ſvôjiga svéſtiga Volka |
| Divica Orleanska (1848): | na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v |
| Maria Stuart (1861): | zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata |
| Pozhétki gramatike (1811): | nad e; piſhejo baïr ſdvráshiti, païen, nevérnik, aïen, ded, ambiguë, dvómen: ſizer bi to pſledno beſedo ambiguë na konzu ravno tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | od Petra ampak: Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al je prozh od petra |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vídil, ino mikalo ga je kak zhudesh víditi. Vſe ſvoje dvornike je sbral okoli ſebe, ino mu mnoge vpraſhanja poſtavi. Pa |
| Valenštajn (1866): | v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado |
| Pozhétki gramatike (1811): | dvema edinjima iménama, démo perlog v' mnoshno ſhtevilo, ker dva edinja ſturita eno mnoshno. Isgled. Le Roi et le berger sont |
| Pozhétki gramatike (1811): | to nameſtime nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont beaux, lepi |
| Pozhétki gramatike (1811): | 1. Opomin. Kadar glagol ima dva imenvavna edinja, more v' franzoskim poſtavlen biti v' mnoshno, kakor: mon frère |
| Pozhétki gramatike (1811): | vikajo inu rezhejo Vous, vi, v' mnoshimu, nameſt tu, ti edinjiga. Vous etes bien aimable, to je, vi ſtei prav lubesniv |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e lubili, e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e, imeli, e, e, Velívni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | e vrazahali, e, e vernili, e, e Velíven. Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj vrazha, naj verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | one bi bili, le le Velivni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Sois, bodi, ali, naj ſi Qu'il soit, bodi ſi, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi bili padali; bi bili padli. Velíven. Bres perviga liza edinjiga. Tombe, pàdaj, pádi. Qu'il tombe, naj pado, naj pade. |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve Qu9il se repente, kaſá, ſkaſa, naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische |
| Fizika (1869): | žar, Nordlicht, 202. Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. C Calorie, toplotna edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität |
| Fizika (1869): | se ima občna, nepremenljiva mera dolgosti. Posebno treba, da se edinica dolgosti tako označi, da, ako bi se kdaj izgubila ali |
| Fizika (1869): | spet napravili. Na Francoskem so bili učenjaki dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola |
| Fizika (1869): | težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne edinice tvarin, ki jih po raznih deželah imajo za vaganje, t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo |
| Oče naš (1854): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | is smote na pravo pot proti nebeſam obernil; — dala je edinorojeniga ˛Sina v' terplenje ino ſmert, de bi zhloveſhtvo od pogublenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga edinorojeniga ˛Sina osnaniti, pa na zhudno, poſebno visho. V. 1. Modri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſe mu Bog mirú pravi, ino ki je njegov edinorojéni ˛Sin ravno sa to na ſvet priſhel, de je ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na |
| Robinson mlajši (1849): | Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bel navuzhy skus exempel, koker skua enega sholmashtra. Moj Jeſus, ke je bil kumej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr na ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. vuzhiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volo zhes dau. Pole mi nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto gnado per tvojmu Şynu ſproſsiſh, kakôr ſi nam tudi exempel dala. Inu kdó nam samore leto gnado od tvojga Şyna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa pred ſodnim ſtolam Herodesha, kęr nam on ta drugi exempel ene prave pokóre da. Herodesh je vędnu shelel Chriſtuſa viditi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pregręho, ampak tavshent drugih pregręh jih vy ſkusi vaſh malopriden exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvarjenje per otrózih gori is-sydate, to vy ſkusi vaſh hudi exempel doli podrete. Vy pravite otroku, de nima kleti, vy pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę pokóre da, kakú popolnoma more ona biti, zhe hozhemo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu seſtro S. Joſhefa se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo tvoji toſhniki per sodbi, aku se nise is njeh exempelnam ſglihal. Prezh is uſſem straham tega svejta, ter se le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tu nam naſh s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s' exempelnam, inu osnani Matth. 9. s' beſſedo rekozh: Confide fili, savupei |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony vaſhim gerdim exempelnam niſo hotli prav dati, ali vaſho krivizo hvaliti? ali kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | popravila, inu pobolſhala , s'krotkoſtjo, s'poterplęnjam s s'dobrim exempelnam, katęriga bi ſi eden drugim dala. Sakaj od kod pridejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on. On te bó s'ſvojim govorjenjam, inu s'ſvojim exempelnam navuzhil, tę nar bol ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pôt, inu pojdte na njej vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih duſho kakôr sèrklu njih ozhy. Vuzhíte jih Jęsuſa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta trotka Kolzhenza. 3 O Bveg Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uresnizi svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim skues |
| Fizika (1869): | je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja |
| Kemija (1869): | opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali |
| Kuharske Bukve (1799): | ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu |
| Rudninoslovje (1867): | 5•5. IV. Posebna teža rudnin. Ako bi si izrezali enólike kocke iz raznih rudnin, n. pr. iz sadre, mramora, živca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vse osi so različne: Rombiški sistem. b. Štiri osi; tri enolike podružne osi so druga proti drugi nagnjene za 60°, na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | osi stojé druga na drugi navpik. l. Vse osi so enolike: Teseralni sistem; ali tesularni regularni sistem. 2. Samo dve osi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi Ono po kmetijskih in rokodelskih novicah negovo podvzetje našim enonarodnim bratam Krajncam, Korošcam, Štajercam i. t. d. na znanje dati |
| Botanika (1875): | izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160. |
| Rudninoslovje (1867): | prostor nepretrgoma ter ima neko stanovito vnanjo obliko, imenuje se enotérna rudnina (einfaches Mineral). Ako je njena vnanja oblika tudi pravilna |
| Rudninoslovje (1867): | rudnine se taka jedrnata samo v tem razločuje, da se enoterna dá klati, jedrnata pa ne. Zložena rudnina se namreč ne |
| Rudninoslovje (1867): | konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako |
| Rudninoslovje (1867): | III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé |
| Rudninoslovje (1867): | vnanja oblika tudi pravilna, zove se golot ali kristal. *) Več enoternih rudnin iste vrste zrastenih zovemo zloženo ali sestavljeno rudnino (zusammengesetztes |
| Rudninoslovje (1867): | Lom zloženih rudnin je ali školjkast ali neraven, kot pri enoternih rudninah, ali pa: troskvast (splittrig), to je: lomna ploskev je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | del vednosti t. j. geognozija ali geologija. I. Nauk o enoternih mineralih. Oriktognozija. Prva tirjatev, ki jo stavimo mineralogiji je ta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ali se jim dobro pozná, da so zmesi iz druzih enoternih mineralov, ali pa, če so onim enaki po kemiški sestavi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | več različnih mineralov. Razdelimo jih toraj v dvé glavni vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec. Granit pa, v kterem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sdei gremo poano Dvsho kathera nam zve shlishi potam je ansidlar merkov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Ta male katechismus (1768): | ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtuſa naſhiga Isvelizharja: de mi ſkus tegaiſtiga miloſt pravizhini ſturjeni, irbezhi bomo po temu savupanju vezhniga shivlenja v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu |
| Genovefa (1841): | vſe tó ſkléneſh in tudi ſtoriſh, — ti bo mala dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina, ki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | more taiſtiga goriusdigniti, de bi obluba nehalla. Sakaj aku je irbishna is poſtave , tok she ni vezh is oblube, Abrahamu pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe jeſt ukoreninila, inu v' dejlu mojiga Boga je njega irbishna, inu v' tih Svetnikov polnuſti je moje goridershanje. Evangelium S. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi |
| Robinson mlajši (1849): | Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v |
| Robinson mlajši (1849): | bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad |
| Robinson mlajši (1849): | kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od Fridau, svetovavcu deželnih stanov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar. Daš, puškar iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa iz Gorice. Kar število posameznih izdelkov vtiče, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za mnogoverstno usnje. 16. Gosp. K. Šedel, žícar iz spodniga Estrajha, za žico (drat). 17. Gosp. M. Šr e i n |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druge železne izdelke. 13. Gosp. Fr. Wertheim, jeklar iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga oródja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner, pilar iz Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od Franca Wertheima miajšiga, vlastnika fužin v Kremzu v gornim Estrajhu smo strugala (hoble) vidili, ktere vsim mizarjem , strugarjem in tesarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in dobili : 1. Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani , za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vevčah pod Ljubljano. 5. Gosp. Lud. Ploj, lekar v gornim Estrajhu. 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu na Koróškim. II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar iz Štajerjavgornim Estrajhu. 6. Gosp. F. Honaver, fabricant v Lincu sa volnatosto blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu. 15. Gosp. K. Uehtricu, bukvovezu v Gradcu. VII. Pohvalne pisma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini |
| Življenja srečen pot (1837): | shivelo. To nam ſerzhen vojſhak ſv. Florjan pokashe. V' sgornim Eſtrajhi ſe je vrodil, v' tiſtih ſtarih zhaſah, kedar ſo neverni |
| Življenja srečen pot (1837): | dalnih deshelah ſvet evangélj osnanovat. Prîdigval je sa Donavoj po Eſtrajhi dalezh do krajov ſedajnih vogerſkih deshèl. Priſhel je v' ſpodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prid'te ſovráshniki Prid'te rasbójniki Tepeni bodete Vaſ je premál. Polzi, Eſtrajhari Zhéhi, nu Madshjari Vſi ſmo sa eniga Eden sa vſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bodo ljudſtva vſaki sarji Peli lik u ſerzih snan! Bog eſtrajſhke Zare varji, Ferdinanda nam ohran'. Viditi je bilo goſpéj, goſpode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter tje prepeljavati in kupčijo z svojimi izdelki po celim estrajškim cesarstvu razširiti. Kar poprej ni mogoče bilo, bode zdaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhitel. Kako Zeſar kmetljſtvo zhaſti. (Prava pergodba. ) Ko ſe je Eſtrajſki Zeſar Joshef II. o velikimu Şerpanu léta 1769 v Prajſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v letu 1828 v Milani prizhela ; tóde ni ſedaj po Eſtrajſkih deshélah s imenovano Milanſko drushbo v nobeni savesi vezh, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32 |
| Robinson mlajši (1849): | verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina |
| Robinson mlajši (1849): | bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak |
| Robinson mlajši (1849): | ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko |
| Robinson mlajši (1849): | nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino |
| Robinson mlajši (1849): | proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino |
| Robinson mlajši (1849): | dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet |
| Robinson mlajši (1849): | zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde |
| Robinson mlajši (1849): | strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val. Pleiweis, kupec in fabrikant kôcov v Krajnj u, za kóce. 11. Gosp. Ant. Zamasa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke. 4. Gosp. J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Altenfels, fužinar v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in farbar v Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čez leto izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani, za umetno všite rokodela. 7. Gosp. J. K. Eger, fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn, sedlar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Žig. Geimajerja, nogovičarja iz Gradca, od svinčenikaste posode Janeza Rabiča fabrikanta od s. Ane nad Blakam, in od mnogoverstniga kovaškiga blaga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraje svetá pošilajo in z svojim blagam domače rokodelce in fabrikante zatirajo. Zakaj bi si naši rokodélci ne prizadevali, svoje dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in svilo domačiga prídelka. VIII. Pohvalne pisma so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je prav serčno razveselil in bo gotovo nar bolj tistim fabrikantam in rokodélzam dopadel, kterim se bo čast zgodila, svoje izdelke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s. Ani nad Blakam na Koróškim. 10. Gospe A. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grofa Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. K. Lokarju, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo |
| Sacrum promptuarium (1695): | na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò |
| Sacrum promptuarium (1695): | Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe |
| Sacrum promptuarium (1695): | viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel |
| Sacrum promptuarium (1695): | de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali |
| Sacrum promptuarium (1695): | pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem |
| Sacrum promptuarium (1695): | habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna |
| Sacrum promptuarium (1695): | rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite |
| Sacrum promptuarium (1695): | oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v |
| Sacrum promptuarium (1695): | bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Sacrum promptuarium (1695): | oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata; rajnki goſpod fajmoshter Shemlja, s kterim ſva ſe vezhkrat od tega pogovarjala, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi |
| Zlata Vas (1848): | fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se |
| Zlata Vas (1848): | je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih |
| Zlata Vas (1848): | um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki |
| Zlata Vas (1850): | svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše |
| Zlata Vas (1850): | cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v |
| Zlata Vas (1850): | um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki |
| Zlata Vas (1850): | poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama |
| Zlata Vas (1850): | praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Meni so ga le od deleč kazali. Od poprejšnjiga gosp. fajmoštra sim zvedel, de je še dan današnji v Osilniški fari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada |
| Zlata Vas (1850): | je hotel. 17. Kako v farovž treši, in od noviga Fajmoštra. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | za poddružnico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč: Gospoda fajmoštra v Žiréh Janeza Majnika za predsednika , Gospoda Mat. Grošeljna, posestnika |
| Oče naš (1854): | je. Ko je zopet svojo moč dobila, je hotla gospod fajmoštra zapustiti in z delom svojih rok si kruh služit iti |
| Oče naš (1885): | časa. „Rad storim po vašem svétu. Prosim vas, prosite gospod fajmoštra, da jutro k meni pridejo. Ta čas se bom pripravil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo per bukvarju Lerharju sa 20 krajzarjev. Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih po zeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo v njih poterdile. Na to je bil dopiſ goſp. fajmoſhtra M. Vertovza bran, v kterim on vſe tovarſhe kmetijſke drushbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in fantu k vidu pomagati, ſe tedaj obernem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téj rezhi veliko perpomozhi samorejo. Şaj ſo ſkoraj vſi goſpodje fajmoſhtri in komiſarji na desheli udje z. k. kmetijſke drushbe, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa |
| Zlata Vas (1848): | je v serce bolel, torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino latinſke beſede vuzhijo, ino sa viſhi ſhole priprávljajo. Tiſtimu fajmoſhtru te hozhejo v' ſholo dati; sa plazhilo bom pa jes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſka drushba na Krajnſkim je pred dvéma létama zhaſtitljivimu goſpodu fajmoſhtru Pirzu, ki je, kakor naſhi bravzi she véjo, miſionar v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai mene o Gospved Jesvs Kriſtvs skves tvoje SS. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Lukas † htvsr to fegvto bo persabe nosov pramaga vse svoje Fainte? Nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv rojen nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Inu takv bosh ti 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah Kolzbenz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin sameno S. Dvh nastrgane inv takv bojo vsi moji fainti pramagani inv svesa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biv nate sveti Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres vſe napáke (falerja). — Drusiga dne ga she nasaj prijesdi in prodajávzu rezhe, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi poklekni noi shebrei to ozhitno spuved inu sposnei tvoje falarje prad buogam nabeshzhim ozhetam: inu prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grunta, nekol nafally, kjer temzhasu radovednoſt, inu fierbz v' grofovitne fallerje se ſajide. Ta ſapelle v'kri vovire. Ta vabe v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho, inu sivolasnoſt k' temu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader |
| Fabule ino pesmi (1836): | dale. Meni pa ſe terdno sdi, Da ſhe doſti njoj falí: ˛Saj je mosh pun hvale. Tote, kere ſem sapél, ˛Sem |
| Fabule ino pesmi (1836): | sdaj teſhe, sdaj verta, hití Popravlat, kaj plugi no kolam falí, Shivino napréshe, na fóringo gré, Blagó ſi nalaga, odíde sa |
| Fabule ino pesmi (1836): | Kunſhtno on vé klati. Shena v’ kimpeti leshí, Otrozhízhom kruh falí: Pék on kzhaſi grata. Pézh sakuri, ſtavi kvaſ, Nizhke pune |
| Fabule ino pesmi (1836): | ula, Da ga je liſíza zhula: Gledat gré, kaj mu falí. Vidi ga pod grobom ſtati, Glavo s’ prédnimi zhoháti, S |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi tęiſte snali, inu sa tęga volo ſamy ſebi eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on, koliku ludy v'neſręzho peſpravi. Ja Chriſtiani moji, ta falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki naſhe duſhe, sakaj ta falſh vęjſt s'vſimi drugimi naſhimi ſovrashniki dèrshy. Kaj je tèdaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mojga danaſhniga govorjenja; pręjden sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade? Poſtavim: kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'vſimi drugimi naſhimi ſovrashniki dèrshy. Kaj je tèdaj ena falſh vęjſt, inu od kód pride, letó bó ta sapopadik mojga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nagnenja naſho vęjſt v' smotnjave sapęlejo, inu is nję eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa tęga volo ſamy ſebi eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih, inu nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni doli, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath |
| Ta male katechismus (1768): | sovraſhnek'i obstati ni. III. Ta ſapelive svejt is svojem shmajhlanjam, fovsh perliſuvanjam, |
| Ta male katechismus (1768): | ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe jeſizhne grehe ſuper svojega bliſhnega |
| Ta male katechismus (1768): | ſastope na tako viſho koker Ajdji, katiri obraſke, inu shtatue fovsh Bogov goripostavlejo, inu njeh malike na eno naſdushno viſho molejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiča, se je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | usnje iz Teržiča hvalili, ki je zavoljo dôbre robe, lepih farb in nizke cene že davnej znano. — St. Killerjeva železnina iz |
| Ta male katechismus (1768): | koker na kruhu: belust, okroglost, ſhmah; inu v' vinu: duh, farba itdr. Je zele Kristus pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' moj'mu duhu veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat' snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi |
| Kuharske Bukve (1799): | dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj |
| Kuharske Bukve (1799): | mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati |
| Kuharske Bukve (1799): | s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Teržiču umeten mojster svojiga rokodélstva, so nam lično farbani višnjevi pavolniki (Cottone) in pertene rute očitno pokazale. — Še več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in farbar v Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val. Pleiweis, kupec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te dva mojstra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré |