- farbati
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji
farbati farmakolit farman farš fašk feratati ferbaltar ferbežen ferdaman ferdamanje ferdamati ferihtati feržmajht fijakar fila filan firma firšt firštinja firtelc firtelj firteljc flinka flinta flisati flisen flisno Florenc Florentinerica flos flosar fluvorec folk fopati fosforjevokisel fosforokisel fosforovokisel fouš foušija frajntelh frajost francosko Frankobrod frdamenje frihtati frikadela friš frišen frišno fruga fruht fržmagovati furati furt futer futrati
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne |
| Pozhétki gramatike (1811): | corridor, móſtovsh, parricide, ózhni vbiaviz, arrber, saárati, corrompre, ſkasíti, parroissien, farmaniz, barriere, savora, désarroi, sméda, porreau, luk, bigarré, brésaſt, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ràs-ſuj tvoj shęgen o moj Bog zhes vſe tęiſte moje Farmane, katęri ſe v' sakoni snajdejo, ali miſlio ſhe v' tigaiſtiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v'letęj Fari, inu kar ti s'veliko mujo letę Farmane vuzhiſh, poſvezhujeſh, ſvariſh, sdaj. ozhitnu, sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na vodàh *) Zhaſtitljivih duhovnih goſpodov ne samorem dovolj proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſati in nekterim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od leta do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v |
| Zlata Vas (1850): | napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in |
| Zlata Vas (1850): | zamogli Oni pomagati, ker bi bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po |
| Biblia (1584): | Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in gradih saſtónj jiſheſh. ” Vuzhitel ſo per graſhinſkim oſkerbniku alj ferbaltarju bolj na tenko savolj fanta posvedavali. „Dezhek je prav priden |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi |
| Biblia (1584): | boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al skushano. Sede prida teſte Shebranje, katere morash 7 barti ferihtati: v' tork vzhatertek v' saboto. SHE- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potalava karsi ti pegerou inu tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj ſa krivize, inu ferſhmajhte se bo G. Buh amuſel. Zhe moresh dati, daj, zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je |
| Ultra! (1867): | bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi žemlje vanjo, deni na verh kar je še budle (file), razžverkljaj mleko s tremi rumenjaki, vli na žemlje, deni spodej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi malo prekuhaj, dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa |
| Kuharske Bukve (1799): | s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi |
| Kuharske Bukve (1799): | 81. Mandelnov ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje pa ſturi tako: sa en jajze velikoſt maſla |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga |
| Kuharske Bukve (1799): | is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe ſe olupio, na verhi en pokrov odręshe, is |
| Kuharske Bukve (1799): | 16. Namaſhene ali filane kolerabe. 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani. III. Kuhane |
| Ta male katechismus (1768): | ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga sigamagozhniga sanu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti prositi ta vsamagozhniga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa- |
| Biblia (1584): | vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi supet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pluzhah, inu jetrah bolne, inu ſe morejo odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru poſuſheni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku dalje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter na she s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogl, inu ſnal, kar je tvoje narvezhe oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se poprej v'mislah naprejpoſtave, kar potęm is barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z zelu lejtu |
| Sacrum promptuarium (1695): | njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite |
| Sacrum promptuarium (1695): | theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni drugega storiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čast priobči: ta mož slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših |
| Kemija (1869): | tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati |
| Biblia (1584): | djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti |
| Biblia (1584): | ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk |
| Biblia (1584): | je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril |
| Biblia (1584): | enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt |
| Biblia (1584): | nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu |
| Biblia (1584): | Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere |
| Ta male katechismus (1768): | Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli |
| Biblia (1584): | je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu |
| Biblia (1584): | videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé |
| Biblia (1584): | Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate |
| Biblia (1584): | inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu |
| Biblia (1584): | je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil |
| Biblia (1584): | Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od |
| Biblia (1584): | Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili |
| Biblia (1584): | Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe |
| Biblia (1584): | hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali |
| Biblia (1584): | dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu |
| Biblia (1584): | cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi |
| Biblia (1584): | je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu |
| Biblia (1584): | rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku |
| Sacrum promptuarium (1695): | merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je |
| Kemija (1869): | gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici |
| Zoologija (1875): | Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice |
| Kemija (1869): | svetlobe. Ta ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec, kajti razun fosforovokislih in žveplenokislih soli ima v sebi posebno mnogo dušca, in |
| Botanika (1875): | podzemljice (krompir), ker te dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih soli za svojo razvitev. Po kterem redu se morajo sejati |
| Botanika (1875): | seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično žetvijo. |
| Botanika (1875): | ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca |
| Zoologija (1875): | slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad grihtno gvovt: Bveg |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | moder, manj moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste, prav péti; parler bas |
| Pozhétki gramatike (1811): | v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik |
| Pozhétki gramatike (1811): | du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | parens, vumniga otroka ſtarſhi lubio. Opomin. Ne sdrushi nikdar v' Franzoskimu predlog par s' imenam Diue, Bog, tórej rezi: Les méchant |
| Pozhétki gramatike (1811): | govorita: parlez je drugo lize mnoshno, ker vous je v' franzoskimu imenvaven drugiga liza v' mnoshnimu. |
| Pozhétki gramatike (1811): | fatigue, trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagol, j' aime je glagol. P. Kako posname glagol v' Franzoskimu. O. Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu, il, nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | godíla, kakor je lirai, bom bral. Preteklih zhaſov je v' Franzoskimu vezh: eden je nedoversshen ali nedopolnen, je lisois, ſim bil |
| Pozhétki gramatike (1811): | lire, bráti, je lis, berem, je galgol. Posná ſe v' Franzoskimu, de ta al una beſeda je glagol, kader ſe ji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov |
| Sacrum promptuarium (1695): | gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnsko stran? 9. Notri sim pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeči oklad djati: Vzemi 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na oteklo peto pritiskaš: si napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji je treba vezh naſtiljati, kakor per ſuhi. Ravno tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nanemshko sedei pa ta prvvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frishno pazhan. D.K. 10. R |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet tota zhier sta prei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade ne ſtare dreveſsa preſajat, tudi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél toku, de ta Fruht je savolo mrasa v'nevarnoſti. Po Letu. Je prezej deshevnu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vse S. S. Svetnizhe inu svetnize boshje: dase ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | masati inu teſti seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vati alpa zhoveki noter daji furt snje natu poshene te nagoverjene Kruh to giſt sad zhie |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih, in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih pozhutkou, inu dopouneina nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne, inu krish. Lubesnive duſhe! katiru s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt, nikar krish |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri te sa jesik dershy, inu ſe tigaiſtiga kakor ene gajshle poſlushi, de tvoj myr, inu pokoj smęſha, inu vſih tęh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savershene, sa nas hudizhove podloshnike ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan, inu umorjen biti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſs kryvavi put putil. 2. Katiri je sa naſs gajshlan bil. 3. Katiri je sa naſs s' ternjam kronan bil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa naſ kryvav Put potil. 2. Katir je sa naſ gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Biblia (1584): | Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče tukaj živeti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena kislina, galunina in apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem |
| Gozdovnik (1898): | od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči |
| Gozdovnik (1898): | ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob |
| Kemija (1869): | kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | PERSHONE. BARON NALÉTEL. ROSALA, njegova Goſpa. MATIZHEK , Gartnar graſhinſki. NĘSHKA, hiſhna dękelza. TONZHEK , en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA |
| Fabule ino pesmi (1836): | gnoj saluzh’te, Gdé druge vſe neſnage ſo. « She dugo gartnar guzh poſluſha, Navoli ſe ga, tak ſ-hrupí: »Metul! tvoj krizh |
| Fabule ino pesmi (1836): | 10. Líſiza ali plazhan prilisavez. En gartnar, da mazhke bi ’s ograda ſpravil, Je s’ giſtom poſhtupano |
| Fabule ino pesmi (1836): | kak ſlajo, ma; Jas le sisam ſlajo. «« »»Véſh pa tudi, gartner’za! Da tud’ ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo |
| Fabule ino pesmi (1836): | mlada pzheliza Obletáva ograda, Sísa ’s roshiz ſlajo. Ena mala gartner’za Pita : »Véſh ti, pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém |
| Fabule ino pesmi (1836): | boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij ſlajo! «« __________ |
| Sacrum promptuarium (1695): | uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli |
| Sacrum promptuarium (1695): | odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene |
| Biblia (1584): | nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50 |
| Fabule ino pesmi (1836): | gor na kapo. No kersnár je svoleni, Da — — — — — — — — — — — — Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe |
| Fabule ino pesmi (1836): | Pa, vénzerl! v’ préſhi bodi: Boſh moſht nalivat ſhel. Tê, gda ſo drugokrat Koſh préſhari oprav'li, Mi ’s poda bodo prav'li |
| Fabule ino pesmi (1836): | Ledrar, gda ſkos hlazhize Golo kosho kashe. Klobuzhar je tiſtokrat, Gda klobuzhek more ſtav’t Iti gor na kapo. No kersnár |
| Fabule ino pesmi (1836): | kersnár je svoleni, Da — — — — — — — — — — — — Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe. No kozhévar, ſhtazunár, ˛Sitar |
| Fabule ino pesmi (1836): | zhém, Naj megla le pretezhe; Moj zajgar vuro kasat’ sna, Gda ſonze mu ſvetlobo dá; Zhi megla ſonze ſkrije, Tak ſenza |
| Fabule ino pesmi (1836): | gledíſh, Kak veter drevje goni. Nevihte ſe ti ne bojiſh, Gda drugo drevje ſtêre: Zhi ti le s’ liſtjom saſhumiſh, ˛Se |
| Fabule ino pesmi (1836): | ne bi bila, ſe bojím, Lashliv’ga guzha kriva; Pa gda guznim, reſnizhen guzh Je moj, da mam od ſonza luzh |
| Fabule ino pesmi (1836): | Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe. No kozhévar, ſhtazunár, ˛Sitar, reſhetár, metlár Je, gda |
| Fabule ino pesmi (1836): | snaſh mu lash naſhtéti. «« »»Jas tiho ſem, no ne guzhim, Gda ſonze ſe mi ſkriva, Da ne bi bila, ſe bojím |
| Fabule ino pesmi (1836): | 34. Ovza ali prava dobrotlivoſt. »˛Si vékſhega dobrotnika Gda vidil med shivadi, Kak naſ? « je pzhela pitala Zhloveka. Po |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Stopi ſem, No priſegni na glash vina, Da zheſh guzhat’, gda boſh sinil Dneſhni den. Da ſi s’ rokoj hitro ſegnil |
| Fabule ino pesmi (1836): | roke dá; ˛Si miſli: Gdo vé, jêli Bom vidil tebe gda? Pojb she pri vratah zhaka, No da je Herzog priſhel |
| Fabule ino pesmi (1836): | verjeti: Toto zhaſt mu vſaki dá, Ker je njega vidil gda, Klojze ’s léſe vseti. Eno ſkoro sabil ſem; Puſt’te |
| Fabule ino pesmi (1836): | vzhaſih ſivi ſo , Vzhaſih pa r’jávi. Gdo bi miſlil gda na to, Da ſi on napravil bo ˛Sam sa ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | reſnízo! ˛Sem jas mu ſtoril, gdo to vé, ˛Sem ſtoril gda krivizo? To ne; pa nekaj druga ſe Je tote dní |
| Fabule ino pesmi (1836): | gré. Denog je sapóved dana, Kakſhe ne b’lo zhuti gda: Zeſar ſam jo je osnana, Da jo vſak Kinésar sna |
| Fabule ino pesmi (1836): | vino Pri ſtarih je b’lo Veſelje edino, Vkup priſhlí gda ſo. ˛So v’ ſmehi no v ſhali ˛Si krat’li |
| Fabule ino pesmi (1836): | prijasnoſt najna bi ˛She dugo lét terpéla! Pa ravno sdaj, gda to shelím, Na tihem eden rezhe: ˛Se ne boſh vezh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſamo ſe je bal; V ſerzi ga je ogenj shgal. Gda na to je miſlil: Kaj, zhi bom k’ ſoldatom vset |
| Fabule ino pesmi (1836): | priti shuzh? Lipa! ti ſpiſh zélo simo, ˛Se ne gibleſh, gda grém mimo, Krivez vzhaſi te sbudí. Pa, da shvéngli ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſuha. Vſaki kruh jeſti zhé Vſak pa delat’ nézhe. Nékemi, gda delo své, ˛Stopi mras med plézhe. »Mene dregétez ma, Ne |
| Fabule ino pesmi (1836): | le ti boſh hvaleni. Bog je tebe réſen ſtvaril Tè, gda druge séliſha; Pa le posno je samaral Zhlovek duha tvojega |
| Fabule ino pesmi (1836): | guzhiſh;«« No s’ repom ga ſhegezhe: Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda koſt je tézh’la v’ gerli, No ſhterk te vrazhit |
| Fabule ino pesmi (1836): | vteknem, No tezhem hitro, kak hajduk, Pa vzháſi ſe potêknem. Gda pridem k’ tebi, pervo je, Ponishno te posdravim: Dopuſti meni |
| Fabule ino pesmi (1836): | plot: Zhakaj, jas ti bom goſpod! Jager padne ’s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija. ) Ako se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Nauk o okamninah. To vse vkup nam dá elemente geognozije. Obravnavši to moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje, o |
| Mineralogija in geognozija (1871): | o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delu mineralogije; toraj tù samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno, pristavši mu paragraf, v kterem je popisano. 2. Zmesi |
| Zoologija (1875): | vže v mineralogiji §. 127 smo povdarjali njihovo imenitnost za geognozijo. Tudi so ondi v §. 150 in dalje imenovani in |
| Robinson mlajši (1849): | obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž |
| Divica Orleanska (1848): | viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſlajo. Ena mala gartner’za Pita : »Véſh ti, pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém, da vſaka roshiza Tudi gift, kak ſlajo |
| Fabule ino pesmi (1836): | pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém, da vſaka roshiza Tudi gift, kak ſlajo, ma; Jas le sisam ſlajo. «« »»Véſh pa tudi |
| Fabule ino pesmi (1836): | pa tudi, gartner’za! Da tud’ ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo |
| Fabule ino pesmi (1836): | je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij ſlajo! «« __________ |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſir naredò, Snaſh doſti vſiga 'méti. ” Tud' vbogi oſel giga mu : „Ak nimaſh s kom vositi, Goſpod savkashi, hozhem vſe |
| Revček Andrejček (1891): | Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar lepšiga v |
| Sveti večer (1866): | beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sadje, kako lepo je vse skupej. To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili |
| Zoologija (1875): | tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi |
| Kemija (1869): | utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren |
| Kemija (1869): | Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vprava. V. De je treba hohnjáti, kasheal en ſam glaſnik pred m in n, in to hohnjanje imenújemo ſredno ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor: renommée, ſlovenje, vie, shivlenje, shivot, gaieté, dobra volja |
| Mešana gospôda (1881): | tankih ušes, Vogljanina sem pa uže na gimnaziji opominal, naj glasnike končnike bolj razločno izgovarja. Profesor Justin zamaknen v slovnico ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | franzoski; a, e, i, o, u, y. Ti ſe klizhejo glàſniki, ker ſami na ſebi imajo glaſ. E je trojni: e |
| Pozhétki gramatike (1811): | h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje |
| Pozhétki gramatike (1811): | parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſe enmalo bol opremo, ko per drugih. Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe enmalo manj mudimo ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dolg je vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le |
| Pozhétki gramatike (1811): | po naſhim ſtalo: mejljeur, orgejlj, famijlj, ſolelj. S med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance |
| Pozhétki gramatike (1811): | hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvetloba ſonzhna. Od pogòlta. Pogólt (') kashe pogòltnenje enigi tih tréh glaſnikov a, e, i. Kadar sa a al e pride beſéda |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel. Franzoski jesik ima deſet plemén beſedi ktire |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenuje h bresglaſen ali tenek; huka pa, to je predſtavla glaſniku en majhin puh sape v' beſedah: haine, ſovraſhtvo, homeau, váſizà |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah glasovitnih narodih. Ne zameri mi, Rimski in Gerški duh, če sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo |
| Valenštajn (1866): | druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku |
| Valenštajn (1866): | moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém |
| Valenštajn (1866): | Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik |
| Valenštajn (1866): | Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov |
| Gozdovnik (1898): | Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! « |
| Gozdovnik (1898): | obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in |
| Gozdovnik (1898): | mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam |
| Gozdovnik (1898): | Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari |
| Gozdovnik (1898): | glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem |
| Gozdovnik (1898): | drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za |
| Valenštajn (1866): | Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi |
| Gozdovnik (1898): | soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa |
| Zoologija (1875): | pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imate to nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Fernröhre) , kteri nam daljezh od naſ odlózhene rezhí bliso pokashejo. - Gledavniki (ali perspektivi) ſo taki tulji (Röhre), ki ſo v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako rezh vezhji, in daljne rezhi blisheji kashejo. S takimi gledavniki ali tulji, — kterih nekteri ſo grosno veliki, tako namrezh de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtvari, kakor bliso vidijo, in ſe lahko pregledujejo. S takimi gledavniki uzheni svesdogledzi vezhkrat v luno gledajo , in jo tako bliso |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ta pa je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta |
| Življenja srečen pot (1837): | Vſe, kar mi shugaſh (protíſh) mene ne vſtraſhi. Kdor ne gleſhta vézh, kakor bukuv nekoljko, pa lôsniga ponoſheniga oblazhila, kar ga |
| Življenja srečen pot (1837): | sapravi, vos ino konje sakvartá, in kedar she vezh ne gleſhta, ſhe ſvojo duſho verh poſtavi, ter ſe v' goljſijo alj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena |
| Kemija (1869): | knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri noi voda hkonzi tvoje S. smerti is vsih tvojeh glidov venka tekva skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim |
| Biblia (1584): | imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je |
| Biblia (1584): | on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru |
| Biblia (1584): | ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl |
| Biblia (1584): | je imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe |
| Biblia (1584): | drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je |
| Biblia (1584): | on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo |
| Biblia (1584): | drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj |
| Ta male katechismus (1768): | andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu |
| Ta male katechismus (1768): | tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is ust |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA † PLÆM † ACCEPTABLLE. An glieh svet Shegen prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker siti shalov tega shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh antavarhar ma ure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti viesh antavarhar ma ure kader jeſt noi maushenat gre glieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt perſti pa kar s' govo roko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu per obenimu drugimu glihe neishli. Koker on ſam govory v' timu klaguvainu Jeremia Preroka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Angelzi, de vi to nar zhaſtiteiſhi kry vaſhiga Krala, katiri glihe ni nihdar ta ſveit videu, vkup na spravite, inu koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge, ſe povsdigujeſh zhes nję, inu praviſh: Kdó je moje glihe? kdó je en taki sal delovèz, ali kdó sna enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi otrozi nikoli ne posabíte, de poterplęnje, krotkoſt, ena lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu shlaht, kęr en vęzhni nepokoj, inu ta nar ſlabiſhi glihenga goſpodari! Vy vejſte vſe leto ſhe bol, kakor jeſt, moji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshji voli, zhe leta savęsa tebi ny dopadajozha, ràsderi naſho glihengo, inu daj nam vſe druge miſli. Slaſti pak lubi Chriſtiani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno zherno termo ſabo, inu taku tudi kreg inu ſlabo glihengo. Moj ſyn, zhe bóſh ti len inu bres dęla, povęm |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse |
| Botanika (1875): | nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo |
| Botanika (1875): | bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali iz več kakor |
| Botanika (1875): | da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega |
| Botanika (1875): | postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji |
| Botanika (1875): | pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj |
| Botanika (1875): | živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih |
| Botanika (1875): | gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske |
| Botanika (1875): | za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih |
| Botanika (1875): | 3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se |
| Botanika (1875): | vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride |
| Botanika (1875): | tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium |
| Botanika (1875): | A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in |
| Botanika (1875): | 3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih |
| Botanika (1875): | da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsemi kamen, ki pred tabo leshí, pritiſni ga trikrat na glivo ter ga ritniſko zhes glavo saluzhaj. Ştori to trikrat sapored |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti nosh is praga, ali koso ispod dimnika. ” „Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi s obrasam proti luni, vsemi |
| Gozdovnik (1898): | kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svitle, nisem jeſt dalej naprejshla, de be njeh viſſokuſt, ali globokuſt gruntala, ampak sem uſſe perproſtu bres serblivoſte virjella. Ti na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | saena shrokuſt, inu dolguſt, inu viſſokuſt, inu globokuſt: inu de vam tudi da ſposnati to zhes uſſe snanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le po ſenoshetih in travnikih, sakaj v njemu je veliko glóte, ktera bi ſe po njivah saſejála. 2. Zhe ſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko shita pridela. Pazh réſ, kjer vrabez gnojí, tam tudi |
| Oče naš (1854): | je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne sluha ne gluha. Vez žalosten je šel Nace svojo pot proti kraju, kjer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. |
| Zlatorog (1886): | soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bit’ pokornu; Naskrivej tvoje mozhy: Sapovęj temu, kar tebi Nada gmaha, ſtury sebi Eno lohko, sladko nozh; Tu ja! ſt’riti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | jen boleshnoſt, O Bog, odverni to! Daj nam miru, jen gmaha Le vednu dershat ſe, De bodemo bres ſtraha, Gospod! zhaſtili |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Saklenene vrata, ſaperte okna. K’du m’i na da gmaha zhaſtiti Boga? 3. Maria Diviza! nekar se na boj! Jeſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka |
| Ta male katechismus (1768): | videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat, katęri giſtu |
| Biblia (1584): | ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | gels ku Zhe ſhen je, 1) Zhe ſhe na, MARIA! gna da, pól na, Go ſpod, je s'ta bo 2 |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | hzhyr isvoleno, Svet’ga Duha neveſta Is med isbrana! S’ gnadam’ te je obdalla Muzh Duha svetega, De se vredna poſtalla |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke ſtan * is gnadam’ dar’van! * noben’mu gnade vezhe * na da Gospud Bug |
| Slate jabelka (1844): | ſlushabnika boshjiga ſe bere, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan bil, in de je v’ velikim miru, troſhtu in |
| Slate jabelka (1844): | je tako ſveto shivel, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan, in vzhaſi samaknjen bil. — Kadar je bogabojezhi papesh Evgen |
| Slate jabelka (1844): | od Krisha. ˛S. Franziſhk ˛Seraſinſki je rekel, de med velikimi gnadami, ki jih je od Goſpoda prejel, je tudi ta, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr. Sakaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | od. ſlega. A men. Zhe ſhe na. ſi. Ma ria. gna de. pol na. Goſ pud. je. s'ta bo. shegna |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi |
| Ta male katechismus (1768): | S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku |
| Ta male katechismus (1768): | poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh |
| Ta male katechismus (1768): | pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi |
| Ta male katechismus (1768): | per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne |
| Ta male katechismus (1768): | novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter al ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mene? kaj mene vidit? je na meni vèrſta ? — Si ſe gnadlive Goſpę vshę navelizhal ? Tonzhek. Oh , Neshka ! nikar me ne ſpomni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nikar mi doli nevdari. — Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi pęſem, kè |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta nahvaleshnoſt naſhe navrednoſti pruti naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu, inu taku uſmilenimu Odreſheniku! inu aku je v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Na pravdo jeſt ne smiſlim , per moji duſhi! — Nęshka, ti gnadlivimu Goſpodu puſti vędit, de boſh dones na vęzher v' borſhtki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervín; če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih druzih |
| Stelja in gnoj (1875): | koristno ugnojé. To pa ravno zato, ker te reči so gnojnine (gnojne tvarine), ki rade v male drobce razpadejo in se |
| Stelja in gnoj (1875): | množica stelje, pepela, koščene moke ali gnoja z enako mero gnojnine. Zakaj le-te reči sadežem kar precej delé že pripravljenega in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh stvary nasprutneke imel, katiri bodo tebe ſhallili, al enu gnusenje, kader bodo tebi dalej terpelle, ali bo ſhaluvanje zhes tebe |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno djanje, en obzhut naſhe duſhe kakor poſtavim veſelje, shaloſt, gnuſenje, itd; ino ktiro vzhaſi ſamo vun vershemo, vzhaſi med druge |
| Pozhétki gramatike (1811): | helas! ahimé! ouf! o, ojoj! Sa ſtrah: Ha! he! Sa gnuſenje: Fi! Fidonc! pejte! pejte bodi! Sa zhudenje: Oh! ó! Sa |
| Botanika (1875): | in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in |
| Stelja in gnoj (1875): | enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa |
| Zoologija (1875): | zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in |
| Rudninoslovje (1867): | Mineral). Ako je njena vnanja oblika tudi pravilna, zove se golot ali kristal. *) Več enoternih rudnin iste vrste zrastenih zovemo zloženo |
| Fizika (1869): | Kresilo pnevmatično, pneumatisches Feuerzeug, 108. Kreuzhaspel, motovilo z motarogami. Kristal, golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje |
| Fizika (1869): | kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik čarodelni, Wunderscheibe, 149. Krumlinig, krivočrten. Krystall, golot, kristal. Krystalllinse, leča kristalnica. Krystallisation, kristalovanje. Kubus, kocka. Kubikinhalt, telesnina |
| Zoologija (1875): | da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim |
| Biblia (1584): | nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole |
| Fizika (1869): | premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini |
| Kemija (1869): | se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla |
| Kemija (1869): | primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten je ali sam ob sebi ni za rabo. V trgovini |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh ſramoti, katiri le tu posemel-sku misli jo. Naſ he goridershanje pak je v' nebedh, odkod mi tudi zhakamo na Isvelizharja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njega irbishna, inu v' tih Svetnikov polnuſti je moje goridershanje. Evangelium S. Lukesha na 11. Poſtavi. V' Temiſtimu zhaſſu: kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhega veſſella neshla, koker v molitvi. Tu je moje ſhivlenje goriderſhallu, ke ni minute prejshlu, katiro be nabila v'molitvi dapernesla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano v'vezhnu veſſelle jiti. Upanje je ſmirej mojo dusho goriderſhallu, ter je mene v' sredi ſhalloſte s'to narvezhe sladkuſtjo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj on pomaga ſlo tem dusham, katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliku dobrega doblenje. XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe ſhive , inu mertve brate, inu seſtre spomniti, inu ſa gorijemanje zhaſty S. Joſhefa Boga prositi. 3. Uſſake mesz saj enkrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. XII. POSTAVA. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. 1 Is nobenem zhlovekam se jeſt nekol kregala, nekol prepiralla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe ſvelizanje, inu ſa taiſteh, ſa katire ti skerbeti moresh, gorijemanje perloſhnu, inu potreba. Ti be se napuſtil od tolkajn napokojneh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu ſanuzala, inu h'gorijemanju moje dushe perpomogla. Ta Angel je meni tu zheshenje pernesl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le |
| Ta male katechismus (1768): | inu bo per S. Mashi ſa ſhive, inu mertve Kristiane gorivofran. Odtod pride, |
| Ta male katechismus (1768): | smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji Zirkvi gorivofran bil. I. Kor. II. 25. Kaj je pak per uſhivanju |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'temélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh Zheſhenas |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'tempélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh Zheſhenas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti |
| Ta male katechismus (1768): | ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv |
| Ta male katechismus (1768): | take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti. |
| Ta male katechismus (1768): | Kristianske Zirkve? Posehnu pet: I. Ti imash te od Zirkve goripostavlene praſneke praſnuvati. |
| Ta male katechismus (1768): | Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Joshef je en Syn , katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo po verh ſida tekle. Al |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtvary na 49. Poſtavi. J Joshef je en Syn , katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo |
| Ta male katechismus (1768): | Marie perstave? Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet veſſelleh: pet |
| Ta male katechismus (1768): | doli je shl pred pekl? Sapopade v' sebi skrivnust tega goriustajanja Kristusovega od mertveh, katire je is dusho pred peki doIishl |
| Ta male katechismus (1768): | Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish k' zhasti tega goriustajanja perpellani bomo skus taistega G. n. J. X. Amen. Od |
| Ta male katechismus (1768): | katholsko zirkuv, gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje teh grehov. 11. Goriustajanje tega meſſá. 13. Jnu tu vezhnu ſhivlenje. Amen. Kaj otshe |
| Ta male katechismus (1768): | MOLIMO. Buh! katire sè sé uredn sturil skus goriustajanje tvojega Synu G. n. J. X. ta svejt resveſſelliti, dej |
| Ta male katechismus (1768): | inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ. 18. Kaj pak ta enajste: Goriustajanje tega meſſá? On prave, de bodo uſſi mertvi spet enkrat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katolshko Zirkuv, gmajno tih Svetnikov. 10. Odpuſhanje tih grehov. 11. Goriuſtajanje tiga meſſa. 12. Inu tu vezhnu shivlenje. Amen. 6. Deſſet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bli reſtegneni, ke odreshenja niſſo othli goriuseti. de bi bulſhi goriuſtajanje neſhli. Eni pak ſo saſhpotuvanje, inu shlake preterpeli, zhes tu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Zirkuv, gmajno teh Svetnikov. 10. Od puſhanje teh gręhov. 11. Goriuſtajanje tega meſsa. 12. Inu tu vęzhnu shivlenje. Amen. |
| Ta male katechismus (1768): | ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ene luſhine padle, inu je ſpet vid prejev: ter je goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſtili Boga rekozhi: de en velik Prerok je med nami goriuſtal: inu de Bog je ſvoj folk obyskov. Na ſheſtnajſto Nedelo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu sem od miſe uſſellej bel lazhna, koker prevezh sita goriuſtalla, inu od tod je pershlu tu jasnu venelle mojega serza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je nama Piſſma reskladov? Inu ona ſta toiſto uro goriuſtalla, ſta ſe supet v'Jerusalem povernilla, inu ſta neſhla teh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ni v' lenobi ſvojiga kruha jędla : nje ſynovi ſo goriuſtalli, ter ſo njo sa preſrezhno resglaſſuvali: inu tudi nje mosh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſſanu : ta folk je doliſedov jęſti , inu pyti , ter ſo goriuſtalli k'jegranju. Nalotrujmo, koker ſo eni med nymi lotruvalli, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je mene poſlov. Katiri Preroka v' imęnu tega Preroka goriusame , bo prejęv Ion eniga Preroka: inu katiri eniga pravizhniga v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eniga Preroka: inu katiri eniga pravizhniga v'imęnu eniga pravizhniga goriusame, bo eniga pravizhniga Ion prejęv. Inu katirikol bo napoil eniga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene goriusame , ta usame gori tegaiſtiga , katiri je mene poſlov. Katiri Preroka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo taiſti, katiri, ke ſhliſhejo, tok to beſſedo s'veſſelam goriusamejo, al ti nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo , ob |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perjatle s'tem kervizhnem mammonam, de, kader boſte omagali, vaſs goriusamejo v' te vezhne utte. Na deveto Nedelo po Winkuſhtah. Branje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhlahti tiga, katiri je njega goriusel, v'sakon ſtopiti. 5. Navela sakon, kader en moſh per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od taiſte ure je njo ta Joger v' ſvoje varſtvu goriusel. Na Zvetno Nedelo. Branje is Piſma S. Paula Ajioſtel. na |
| Ta male katechismus (1768): | skaſal, ke nas je skus Kristusa ſa isvolene otroke, irbezhe goriuſel: de mi toku skus rajmno tu lubeſnivu imé tega Ozheta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade ponuja, inu prov redke je ta, katire be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naprebernesh, inu od tugente naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo goriuſel. Sturè terdne svoje perse is mozhjo, s'katiro bosh ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S |
| Ta male katechismus (1768): | III. Nage oblezhi. IV. Jetnike reshiti. V. Popotneke pod streho goriuſeti. VI. Bolne obyskati. VII. Mertve pokopati. Od teh prave Kristus |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge pridti, inu goriuſeti. V'skrivnuſtah te vire, katire so ble per meni skus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar |
| Robinson mlajši (1849): | z rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali |
| Ta male katechismus (1768): | milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' |
| Zeleni listi (1896): | a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi plesti, kot moja |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh |
| Sacrum promptuarium (1695): | resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Bodi pameten ! Matizh. (na ſtran. ) Shęntej, Nęshka je! Nęshka.. (s' goſpęno ſhtimo. ) Grosna kriviza ſe ti gody, Matizhek. Matizh. (na ſtrani |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu poſvętit. Nęshka. (mo uſta satiſne, inu posabi, govorit s' goſpęno ſhtimo. ) Bodi pameten ! Matizh. (na ſtran. ) Shęntej, Nęshka je! Nęshka |
| Valenštajn (1866): | vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame. ) |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo |
| Zlatorog (1886): | iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo |
| Valenštajn (1866): | dobro. Vojvodica (skrbno). Kaj je ljubemu otroku? (Obe gresti za gospico i se prizadevati, da bi jo pridržali. Valenštajn se prikaže |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | na tej pa golobček; prijazne oči je vperl v mlado gospico, ki ga je takole nagovorila: „Dragi golobček! Veliko sem se |
| Roza Jelodvorska (1855): | maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj |
| Sveti večer (1866): | „K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje |
| Roza Jelodvorska (1855): | poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo |
| Ferdinand (1884): | plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo |
| Valenštajn (1866): | živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali offertniga, prevsetniga ſerza, de bi hotla zhes vſe ſama goſpoduvati, zhe je eniga hudiga jesika, varuj ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpęt en drugi pravi, de je on hotel zhes ſolk goſpoduvati, inu takú dalej. Pilatus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospoduje taka gospodinja, kakor ste vi, ima največo moč, ker gospoduje čez serca. “ Devica še zapazila ni, da se jej prilizuje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne hrepenimo po časti in moči. “ „Ne zamerite! Hiša, kjer gospoduje taka gospodinja, kakor ste vi, ima največo moč, ker gospoduje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa ga povzdiguje visoko nad živali in kar stori, da gospoduje vsem stvarém, to je njegov pametno misleč duh in možnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ojačeno, trajno poželenje, da celó kot najvišja apercipujoča zveza predstav gospoduje nad zavestjo. Največ strasti izhaja iz prirodnih nagonov in iz |
| Gozdovnik (1898): | indijanski po svojih hrabrih dejstvih sloveči glavar. Še v smrti gospoduje ta glavar ravnin, po kterih se je njegov bojni krik |
| Štiri poslednje reči (1831): | jenjalo je vſe, karkoli je ſtrohljiviga, ker neſtrohljiva zhaſt tam goſpoduje. « Na tem ſvetu ni prave, ni reſnizhne ſrezhe. Naſhe ſerze |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vbog ovzhár. ˛Sv. Lavrenzija je ſlushila sa hiſhno, ino sdaj goſpoduje v' nebeſih. ˛Sv. Notburga, drushinſka patrona, vam more vſim snana |
| Življenja srečen pot (1837): | je poterpeshlív, kakor mozhen zhlovek, in kdor ſam zhes ſebe goſpoduje, gorſhi (imentnejſhi) kakor on, ki meſta premaguje. “ Príp. 16, 32. |
| Življenja srečen pot (1837): | Ne posabi, de vſi ſlushimo eniga Goſpodarja, ki v' nebeſih goſpoduje, ino vſakimu plazhuje, naj bo hlapez alj goſpód, kakor ſi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih gospósk že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tako zapeljejo, da si dajo po takih pisačih pisanja do gosposk v rečeh napravljati, ki so jasne že same po sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | bolje narediti in izročila so se vsa navedena od političnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam pod naslovom „samouprave” ali „avtonomije”, akoravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | povsod biti. Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim |
| Zlata Vas (1848): | niso hotli vtikati. In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili |
| Zlata Vas (1848): | sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z |
| Oče naš (1885): | bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka se je temu zoprstavila in je dala vsa pota, ki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj pa, ko vidi, de nam vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po okrajnih gosposkah, od leta 1850 do 1854 po okrajnih glavarstvih, od leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na povęle vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakon ſtopi, ſtury greh, aku bres urshoha , inu perpushenja duhovne Goſposke ſtury. Dirimentia. Error, conditio, votum, cognatio, crimen. Cultus diſparitas, vis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje |
| Zlata Vas (1848): | ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njimi, ni mogel sa kup sglihat. Semla je tedej gruntni Goſpodſki nasaj padla , inu je bla potler predána Matiju Satilniku sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ne jesę, Goſpod shlahtni. Smeſhn. Se bova saſliſhala per goſpodſki, inu ſhe dones! inu ſhe dones ! (ozhe jiti , v' tim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gręſta obá. ) ZHETERTI NASTOP. Nęshka ſama. Se bova saſliſhala , per goſpodſki , inu ſhe dones ! inn ſhe dones! — Kaj to pomeni? — Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga |
| Zlata Vas (1848): | dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo |
| Oče naš (1885): | kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imenovati ſliſhal, ino je svédil, de je Jesuſ pod Heroda goſpoſko; ga je k' Herodu poſlal. Veſ véliki sbor je ſhel |
| Genovefa (1841): | Ne obkladaj jih s prevelíkimi davki. Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe (Aerzte) iméli. Poſluſhaj vſaziga, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne davno pergodilo v Lublanſki kraſii. „Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veliko ljudi, kterih nihče ne pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas je malo |
| Revček Andrejček (1891): | Priden je, posestvo njegovo v Šentjanžu mi je všeč in gostilnica me pa tudi bolje veseli, nego kmetija. Franica (prav srčno |
| Revček Andrejček (1891): | Tretje dejanje. Gostilnica pri Domnu s srednjimi in stranskimi durmi na desni. Sicer |
| Tiun - Lin (1891): | svojim sinom. Peljala sta naju proti poslopji, kjer je bila gostilnica. V oživljenem pristanišči pa so se nekateri čolni odpravljali na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma |
| Zlata Vas (1848): | je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na |
| Zlata Vas (1848): | so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 14 dní v Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mi tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan |
| Zlata Vas (1848): | kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je |
| Revček Andrejček (1891): | žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš |
| Zlatorog (1886): | Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji |
| Zlatorog (1886): | pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je |
| Zlata Vas (1848): | gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | si ob pamet? Ne bodi tepec in pojdi znama v gostivno! Dež gre kot bi šel danes zadnjikrat, in v takem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | postati, he? ! " Le sè silo sta ga spravila tovariša v gostivno (ker Tonetu je bila podoba svoje blede in nesrečne žene |
| Življenja srečen pot (1837): | drugam preſeliti. Po nozhi mozhna plôha priburi, povodnja ravno tiſto goſtinzo podere, ino vſi ludjé, ki ſo v' njej prebivali, ſmert |
| Življenja srečen pot (1837): | Ko je v' Rimi prebival, pride neki vezher v' ſvojo goſtinzo (taberno) in ravno ſliſhi, kako goſtnik njegove ſlushavnike odpravlja, naj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | klaſila, ſe ſhe le ljuljka perkashe. — Ravno tak tudi Kriſtjani goſtokrat ſpijo bres vſe ſkerbi, ino ſami na ſebe posabijo; alj |
| Fabule ino pesmi (1836): | Od vſeh ludi, da on ma Mavtnarſko ſmilénje. Rasvun tega goſtokrat Komiſar je ’s ſèrza rad, Gde ſe sakon ſhiva. ˛Srezhen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo poleten zhaſ na polji délali, po simi pa goſtokrat prasnovali, ſo ſe od ſtariga vojſhaka navuzhili is domázhiga leſu |
| Fabule ino pesmi (1836): | glaſno ſe ſmejím kres to, Da pókajo mehiri. Veſelje takſhno goſtokrat Pod toboj ſi nabêrem; Nek’ méni, videjozh me ſtat’ Tam |
| Življenja srečen pot (1837): | v' ſerze bolelo, ker ſo jigrali, preklinjali ino ſe tepli. Goſtokrat nje ſvarí; pa gerdeshi ſo ga le saſmehvali ino ſovrashili |
| Življenja srečen pot (1837): | k' tíſtimu goſpodu poverne in ſvinje paſe. Na paſhi premiſhluje goſtokrat lepo nebó, moli po nozhi ino po dné, ſi tudi |
| Življenja srečen pot (1837): | vupam vézhiga v' raji ſvojih ozhetov vshivati. “ — Tako lepa péſem goſtokrat vezh premore, kakor ſhe toljko lepa prídiga, ino Bogu ravno |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvojih verſtnikov poſnémajo, ſtare, modre ljudi pa sanizhújejo, kar je goſtokrat njih nar vezhi neſrezha. ˛Sv. Anton ſi je pa bogabojezhiga |
| Genovefa (1841): | je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so z govejo kugo navdane, oskrunile pašnike s slinami, z govno, ki zamorejo zdravo živino okužiti. Govna je zlo nevarna, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih |
| Pozhétki gramatike (1811): | moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la |
| Fabule ino pesmi (1836): | ne bi rad Htél norzhek biti tretjokrat:« Potôzhi oreh v’ grabo. Kak mali norzhek ſi guzhí, Poſluſha mam’ka ſkrita. Is |
| Fabule ino pesmi (1836): | Pojd’, vénzerl! pojd’! namozhi, Namashi ſi peté! No hitro v’ grabo ſkozhi, Pernêſi ’s nje vodé. Poglej poſodvo vſo: V’ puzhéle |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe jésiſh, no merzhíſh? Sabſtonj ti mamiko kriviſh:«« Dol v’ grabo gré po oreh. Pred njim ga ſtêre, rezhe k’ njem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor |
| Fizika (1869): | 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen |
| Divica Orleanska (1848): | glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih |
| Genovefa (1841): | de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in |
| Genovefa (1841): | dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi |
| Genovefa (1841): | in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj |
| Genovefa (1841): | Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de be poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash |
| Fabule ino pesmi (1836): | mozhnih nóg; No moje ózhi bodo tvoje, Ti virt boſh gratal ſvétlih ók. « Sdaj ſlépez krulavza poſádi Na ſvoje rame, no |
| Fabule ino pesmi (1836): | vrazhila dajo, Olje, shajſo, kaj pazh majo, Zhejo, da bi gratal sdrav. Puzhka rata: V’ mersli vodi, Kopajte ga; Mojzhka hodi |
| Fabule ino pesmi (1836): | boſh nigdar. Tak tvoje noge bodo moje, Jas virt bom gratal mozhnih nóg; No moje ózhi bodo tvoje, Ti virt boſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | No zhednéjſhi gratali. Pravozh je: Obéſi tata! Sakaj nej’ golúfar gratal: Vujſhel bil ba ſhtrikezi. __________ |
| Fabule ino pesmi (1836): | zhloveki je tobak; Mótli bi ſe mu moshjani, Ja ſhe gratal bi nemák: Pa s’ tobakom ſi popravi, Kaj pogubleno je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir gratov tv pomai mene Bveg Ozha † Bveg sin † Bveg S. Dvh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveti! kai sa ene mehke, mu skerbne veſti ſo tukei gratali ti Judje! pogledeite le: tih dinarju, katire ſo sa ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko daso te dnarje sapasli k' kniso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ſe perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). *) I. Gerba. Ta goſenza je ſilno majhna, komaj toliko debela, kakor shima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings). S njo ravno v tiſtim zhaſu |
| Čas je zlato (1864): | denar bi svojega gospoda ne izdal. « »In vender si ga gerdún izdal! « se Lenče pred njega stopivši oglasi, »Menim, de me |
| Čas je zlato (1864): | jest z vašim dovoljenjem v drugo izbo in če bo gerdún tajil, zagromim potem jest nad-nj. Upam pa, de potem več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on |
| Botanika (1875): | olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kadar je skuhan, med persti zdrobljiv čutiti; ko bi pa gres malo preveč popiti utegnil in torej cmoki preterdi bili, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gres na župi. Deni v pol unče raztopljeniga putra pet ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni |
| Kuharske Bukve (1799): | grieſovi nudelni. Eno pęſt maſla rasbęli v' kosi, pol frakla grieſa notri, puſti de ſe rumeno shgè, kader je rumen, vlì |
| Kuharske Bukve (1799): | 36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z jesihovim hrenam. Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo, de se nekoliko menj gresa za budlo (filo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi cmoki. Razpeni dobro eno unčo putra ali masla, perdevaj počasu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlam, pokrì, pezi na sherjavzi ſpod inu sgor. 89. Pezheni grieſovi nudelni. Eno pęſt maſla rasbęli v' kosi, pol frakla grieſa |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni. 87. Droshni nudelni. 88. Sirni pezheni nudelni. 89. Pezhéni grieſovi nudelni. 90. Droshni krofi. 91. Sirni ſuhô pezheni nudelni. 92. |
| Kuharske Bukve (1799): | 36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate |
| Kuharske Bukve (1799): | Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' |