mitl mitničar mitnina mitologija mitološki mitra mitski miza mizar mizarnica mizarski mizen mizica miznica mižaje mižati mk mkr m-kratnik mlačen mlačno mlačnost mlačva mlad mladenič mladeničev mladeniščnica mladeniški mladenka mladež mladi mladica mladič mladiček mladičen mladika mladina mladiti mladoslovenec mladost mladosten mladostno mlaj mlajši mlaka mlatenje mlatev mlatič mlatiti mleček mlečen mlečnat mlečnica mlekarica mlekarna mleko mleko_pivec mleti mlev mlin mlinar mlinarica mlinarjev mlinarski mlinec mlinski mm. mn mnenje mno mnog mnogiterikrat mnogo mnogobroj mnogobrojen mnogočasten mnogoglasen mnogokrat mnogokratnik mnogoleten mnogoroden mnogospoštovan mnogost mnogostranski mnogostransko mnogoštevilen mnogoter mnogovrsten mnogovrstno mnogozaslužen mnoštvo množ množen množenje množica množina množinski množiti množnost mnp moč moča močan močelka močen močerad moči močic moči_li močir močiti močnat močnik močno močvir močviren močvirje močvirnik model modelnica modenski moder moder_zelen modrasov modrc modrijan modrijanka modrijanstvo modrikast modrilo modriti modro modrosloven modroslovje modroslovski modrost modrovati mogoč mogoče mogočen mogočno mogočnost mogočost mogolski mogotec mohamedanski mohamedov moj mojster mojster_skaza mojstriti mojstrovski mojstrski mojstrstvo mojz. mojzesov mok moka mokasin moker moknat mokrina mokronoški mokrota mokroten mokrotnost molčanje molčati molče molčeč molčečnost moleč moledovati molek molekul moleti molibden molitev moliti molitven molitvenik molitvica molj molk molsti molzen molža monakov monati mongolski monk. monopolski monteroški montpellierski
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei |
| Dva adjunkta (1888): | odgovorne ali neodgovorne svoje službe in kjer niti dacar ali mitničar ob uhodni cesti ne prebije vseh dvanajst mesecev na svojem |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | ravnokar spremljal zeló sumljiv človek. »To je Pivec«, seže mu mitničar v besedo, »saj je bil pred dobro četrt ure tukaj |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | mirno in molčeče. Spremivši Miho do »Bistriškega grabna« vrne se mitničar proti domu. Miha pa premišljevaje, v kolike nevarnosti more človeka |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tristo korakov naredivši, začujeta v bližnjem košatem grmovju tiho pogovorjanje. Mitničar jo hoče kar nazaj pobrisati. Toda Miha, pomneč svoje dolžnosti |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | strah dosti lažje. Do mitnice prisopiha ravno v trenotku, ko mitničar luč ugasne. Miha glasno potrka in mitničar prižgavši spet luč |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | v trenotku, ko mitničar luč ugasne. Miha glasno potrka in mitničar prižgavši spet luč, spusti ga v gostilniško sobo. Seveda mu |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | slišal tega imena nocoj še le prvič. Sam noče domov, mitničar mora ž njim. Pa saj se ne brani. »Bosta vsaj |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | dolžnosti, poprosi ga, naj ga spremi vsaj do »Bistriškega grabna«. Mitničar mu svetuje, naj počaka malo, dokler on ne stakne pomenkujočih |
| Od pluga do krone (1891): | žganim apnom in se ustavil pred Vodnimi vrati, kjer je mitničar Klein zahteval propisano mitnino. Brodnik, velik hrust, močan kakor hrast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere |
| Valenštajn (1866): | polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhtevila ljudi ino shivine, volóv ino dróbnize, golobarjev ino dnárinih mis, pred ozhmí. Selò ga sabolí, de ajdje tukaj ſhe ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Streharju tukaj oddal sem dne 3. t. m. naročenih 8 miz in 40 stolov, vrednih 175 gl. Dne 19. avgusta. Antonu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 3. avgusta. Krčmar Josip Strehar tukaj je naročil 8 miz in 40 stolov ter plačal na račun 40 gl. Dne |
| Valenštajn (1866): | i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je |
| Robinson mlajši (1849): | menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je tako stara, kakor si ti. Jaz sem jo napravil |
| Valenštajn (1866): | še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za |
| Valenštajn (1866): | krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam |
| Kuharske Bukve (1799): | inu tę ſo narbolſhi, tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd odręshi noge per |
| Kuharske Bukve (1799): | ga van usdigni s' vilzami, inu na talerji prozh od mise daj. Ribje meſô pa rasręshi nazhęſ v' vezh al majn |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj odbrati v' njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale, bi ſe bil rad naſitil; pa nihzhe mu jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isganjati ſemazhe s' volmí ino drobnizo is tempeljnoviga preddvora; je mise prebrazhal, de ſo ſe denárji po tleh terkljali, ino je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ga podá okrog apoſteljnam. Sdaj vſtane Jesuſ s' sa mise, ſlezhe poverhnje oblazhilo, ſe ſ' pertam opaſhe, vlije vode v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe hozhe; toraj rezhe ſhe ozhitniſhi, ino pogleda vſe okrog mise: „Gotovo, vam povém, vaſ eden, kteri s' menoj per misi |
| Zlata Vas (1848): | v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle |
| Zlata Vas (1848): | Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in |
| Zlata Vas (1848): | hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v |
| Tine in Jerica (1852): | v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala |
| Tine in Jerica (1852): | Sim bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama |
| Astronomija (1869): | vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jędy sem jeſt ſa en nuht derſhalla, inu sem od miſe uſſellej bel lazhna, koker prevezh sita goriuſtalla, inu od tod |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo skupſpravlali uſſe, katire ſo neſhli, hude, inu dobre : inu miſe ſo ble napolnene is goſtmy. Krayl pak je noterſhov, de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori udari, koker je vadla bla: ne doli, ampak gori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shęjniga, ti me niſi ne s'enim koſzam od tvoje miſe, ne s'enim kosarzam od tvoje pyazhe, ne s'eno |
| Biblia (1584): | vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus odgovóril, inu je djal |
| Biblia (1584): | sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je |
| Sacrum promptuarium (1695): | pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo |
| Genovefa (1841): | ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kakor Svojim učencam! — Tudi jest sim smel priti k Njegovi mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim |
| Roza Jelodvorska (1855): | strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred |
| Čas je zlato (1864): | Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne |
| Gozdovnik (1898): | prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſabo vsamete na póle, na rajshe, v' zerku, k'boshji mysi, inu na ſmèrtno poſtelo. Ne móre tèdaj to ſovrashtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę nedolshnoſti oblęjkèl, on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu tolikukrat s' kruham tih Angelov napaſsel. S' eno |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 |
| Kuharske Bukve (1799): | zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze |
| Kuharske Bukve (1799): | ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de |
| Kuharske Bukve (1799): | je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta |
| Genovefa (1841): | v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo |
| Zlata Vas (1850): | rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy |
| Astronomija (1869): | z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili |
| Astronomija (1869): | je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem |
| Zlatorog (1886): | lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepote ste bile dve mizi, ki ju je F. Dettelbach mizar iz nemškiga Gradca na razstavo djal. Pri ti priložnosti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Daš, puškar iz Celovca, za puške. 5. Gosp. Jožef Detelbah, mizar v Gradcu, za mize. 6. Gospa Dorfmeister in nje hčere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago. — Stari Ljubljanski mizar J. Kendle je mizico v razstavo djal ; j. Kobilca, kerznar |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ki bi bila na obrestih. “ „Pa je vendar takó,“ reče mizar; „le poslušajte, da vam stvar nekoliko razjasnim. Denar, ki so |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kam pa vendar denar devljete,“ vpraša ga njegov sosed kolár. Mizar odgovorí: „Jaz s svojim zaslužkom izplačujem dolgove, pa denar tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavo djal. Pri ti priložnosti se ne moremo zderžati, krajnske mizarje očitno grajati, de so takó malo svojih izdelkov v razstavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice ali furniri za mizarje, ki jih v Mlinšah blizo Moravč réže, so bile hvale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 72 gl. 50 kr. pa sem plačal četrtletne najmarine od mizarnice in magazina. Dne 2. avgusta. Kupil sem od Antona Jazbeca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1000 gl. Od teh sem izdal 250 gl. za opravo mizarnice, 70 gl. sem dal za domače potrebe, 72 gl. 50 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de imamo v Ljubljani zalogo mizarskih izdelkov iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če veliko mizarskih rečí iz Dunaja dobivajo! — Ignaci Selak iz Žirov je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami |
| Roza Jelodvorska (1855): | dokončana, le skleda lepih rumenih gób je bila še na mizici, ktere je Roza jako ljubila. Tedaj jo sili Jakob da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | solnce, gleda na klepsidro ali vodno uro zraven nje na mizici; že postaja nemirna — kar nekdo poterka na hišne duri. Proti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jo pogostoma krotkosti privajali. Nekega dné je sedela pri šivalnej mizici, na katerej je bila lepa posoda s cvetlicami. Njen mali |
| Zlata Vas (1850): | droge v zemljo vtikali in Ožbé je vedno čez majhno mizico na dolzih nogah na drogove kukal in se ni mogel |
| Roza Jelodvorska (1855): | vlije v čisto leseno skledico, in ga postavi na okroglo mizico. Tudi dodéne siroviga masla, in kos tečniga kruha, in serčno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Necega jutra je Dragica zopet sedela pred svojo mizico, na tej pa golobček; prijazne oči je vperl v mlado |
| Na stricovem domu (1860): | je navada; in ko odmolimo, grem naglo po lupine v miznico, da bi bili po stari navadi za orehe lupinčali. Pa |
| Marjetica (1877): | tiplje predivo in prejo na vretenu. Med tem odmakne Marjetica miznico in vzame iz nje pol hleba rumenega ječmenčkovega kruha, položi |
| Vanda (1888): | Nobenega ugovora več! « Na to se gospá Glovacka vzdigne, odpre míznico, vzame iz nje list belega popirja, pomoči peró in je |
| Senanus (1892): | pogledal na gospoda Gregorija, nató pa jih je zaklenil v miznico. To je védel, da si bode naslajal dušo ž njimi |
| Trojka (1897): | O moji materi nobene besede več! « dejal je baron, odprl miznico, potegnil ven samokres, napel petelina in pomeril na gospoda Majorja |
| Trojka (1897): | psih in dekletih. »Papa, tarok? « pozdravil je Edvard in odpiral miznico s kartami. »Spat pojdi! « odzdravil je gospod Majer. »Takoj,« dejal |
| Gojko Knafeljc (1899): | želiš! « Vzela je list, ga skrbno zavila in potisnila v miznico. Nato je zadnjič privila k sebi svojega ljubimca, in nemo |
| Vinjete (1899): | se vidi, počutimo se dobro ... Izpraznil sem bil skoro vso miznico. Na stolu poleg mene in na tleh je ležalo polno |
| Gojko Knafeljc (1899): | v sobo, kjer je imel zdaj svojo opravo, odklenil malo miznico ter potegnil iz nje šop pisem. Malomarno jih je zavrtel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnajo kopati. Kader se odkoplejo, uſami ti vodo, ter si meſhęje svoje ozhy usako uro enkrat, ali saj vezhkrat en dan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe strani te jednačbe z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je a : m = k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da voda žlezasta postane, potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pobéra, ta ràstréſsa. Letó pravi Jęsus Chriſtus. Varujte ſe vy mlazhne duſhe, de letę beſsęde vaſs ne sadęnejo! Şte vy s' |
| Kuharske Bukve (1799): | permęſhaj dva zęla jajza inu pęt rumenakov, perlì en ſrakel mlazhne ſmętane, inu pozhaſi ſhtir shlìze ſpraneh voloveh droshá, naſej notri |
| Kuharske Bukve (1799): | ras-tepi, kader ſe do pol lonza naraſtejo, nali shę oſolene mlazhne goveje shupe pod kraj lonza, vſe vkup s' shverklo ali |
| Kuharske Bukve (1799): | ſelz mlazhne ſmętane; vbì ſhęſt jajzhnih rumenakov, inu sraven dvę shlize voloveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tudi se da večkrat z tem pomagati, če se nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſda. Hitrejshe bode en merſl k' pokuri prebernen, koker en mlazhne v' navadni ſanikernoſti pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg spokornik, koker en mlazhne nadolſhnek, inu kader bo une v'gnado goriuſet, bo ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti: kjer se tvoja mlazhnuſt poprave, inu serze v' tesnobah odahne. Tukej prejmesh ti uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noter da smerte obstati je tu narvezhe poſhellenje. XL. Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koga proſsiſh. Goſpá, Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Goljat velikan. David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so |
| Zlata Vas (1850): | spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v |
| Revček Andrejček (1891): | sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad in tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | podiati: od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih |
| Blagomir puščavnik (1853): | pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade |
| Sacrum promptuarium (1695): | mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno |
| Zoologija (1875): | zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem |
| Zeleni listi (1896): | sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?« |
| Blagomir puščavnik (1853): | ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto |
| Čas je zlato (1864): | »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več povedati |
| Zoologija (1875): | in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči |
| Ferdinand (1884): | čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče |
| Zeleni listi (1896): | naj kmalu zopet pride. Kaj ne, to je lepo za mladega otroka? Ali kako to, da so imeli ljudje Mirka tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je |
| Divica Orleanska (1848): | se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim |
| Stric Tomaž (1853): | bi bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo. Bila sta |
| Zlatorog (1886): | lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | židane volje, ko se je staro leto že dolgo umaknilo mlademu. — Novo leto se je začelo z trdo zimo. Snega smo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pokoj, dobro imé, premoženje — vse ste vi meni ukradli, meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | roko, kakor ji je mati naročila. Pavla je pa zaukazala mlademu pastirju, naj romarja v jutro spremi, in jima pokaže pot |
| Ferdinand (1884): | gospodinje. Marsikatera deklica premožnih starišev bi bila rada podala zalemu mlademu možu svojo roko v zakon. Ferdinand pa še ni pozabil |
| Zeleni listi (1896): | Tretji dan je bil mlademu lažnjivcu strašna muka. Dolg čas mu je bilo in komaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je |
| Sosedov sin (1868): | skače kramar sem ter tje, razkazuje, hvali in se zna mladej kupovalki pridobrikati in preveriti jo, da na vsem senmji ni |
| Svetinova Metka (1868): | ga je čakala in molčé vabila devica v vsej svojej mladej, krotkej lepoti. O čutila sem, da bi res mogel biti |
| Na Žerinjah (1876): | Ah, baronica, ne ravnajte tako otročje, to ne pristuje takovej mladej dami," zavrne preživega dekleta zraven sedeča gospica, ne postarna, a |
| Pomladanski vetrovi (1881): | je združil vse svoje hvaležne čute v njegovem sinu in mladej gospej. Ko se je pa v zadnjem času toliko nesreče |
| Mešana gospôda (1881): | tako navaden, da je uže na prvi pogled vedela, kaj mladej kmetici teži srce. Justina je resnobno in slovesno kvarte mešala |
| Zvezdana (1883): | me ni bilo,« pravi naposled, ko prisede k sestri, sedanjej mladej gospodinji na očetovem domu. »Vse mi je tuje, sam sebe |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | zapusti sobo in gre na prosto, da si ohladi v mladej naravi vroče čelo. Danes je prvikrat zatemnela zvezda njegove sreče |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | mater pri teh besedah. Vsa dekliška in otročja leta stopijo mladej ženi pred oči. Ona se zamisli v nekdanje čase: veselo |
| Dóra (1885): | od studenca prinašala! Ni hotela verjeti, da je to meni mladej in gibkej še pretežkó! Kakor sem rekla, pomagala bi jima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak |
| Divica Orleanska (1848): | Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim |
| Stric Tomaž (1853): | je bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež družine |
| Ferdinand (1884): | spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako |
| Gozdovnik (1898): | Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina |
| Zlata Vas (1848): | in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno je bil njih učitelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto |
| Robinson mlajši (1849): | v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 3. Naj redke ali izsekane prostore v gojzdih ali z mladimi drevesi obsadé, ali pa s semenom obsejejo, da prazni ne |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | je pod klopjo na umazanih cunjah ležala pesica s tremi mladimi. »Gospod! kaj ste položili žlico? le še zajemite! »Hvala! ne |
| Kranjska nevesta (1864): | Strašno je divjala med siromaki in bogatini, med starimi in mladimi, celo spomlad, celo leto in odo jesen je morila ljudí |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | V svojem poklicu sem imel opraviti že s toliko ženskami, mladimi in starimi, da se posamesnih nisem mogel več spomniti. „Baron |
| Marjetica (1877): | bi hotel reči: O to je križ in težava z mladimi ljudmi! Stori jim, kar hočeš in moreš, nikedar jim ni |
| Cyclamen (1883): | z nizkim grmovjem. Adjunkt Megla je bil z nekaterimi drugimi mladimi gospodi že daleč spredaj, ostala družba je šla počasi za |
| Senanus (1892): | na predmestje. Evo ga dičnega okenca, takó nežno zakritega z mladimi cveticami! Tù prebiva ona! Samó nekoliko korakov še, in stal |
| Lisjakova hči (1892): | ji je ponudil za kavalirja in jo seznanil z mnogimi mladimi častniki hebske posadke, ki so skrbeli, da ni sedela, ampak |
| Gospa s pristave (1894): | jerob je dajal ostre ukaze, kako naj se ravna z mladimi stričniki in s čim naj se pečajo. Četudi ni mogel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni |
| Genovefa (1841): | prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni |
| Zlata Vas (1848): | de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo |
| Stric Tomaž (1853): | mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim |
| Valenštajn (1866): | pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo |
| Zlatorog (1886): | Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah |
| Gozdovnik (1898): | niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa sa derve ſękati, kader Meſez gori jemle, toku to mladu hitreiſhi raſse. Ovzam jevshove perje jeſti dati, sa skuſit al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rekózh v' vuſta dati, de vy naſhe navuke, kakôr enu mladu dęte is maternih perſs to shlahtnu mlęku ſeſsate, katęru imá |
| Moč vere (1851): | hoče koj pehniti; ne daleč proč pa še dva nekoljko mlajša tudi z bosimi hanžarji stojita. Vsi se nekaj osupnjeno gledajo |
| Jerica (1859): | doli sta bile namreč pri premožni hiši dve dekleti, kterih mlajša in lepša je njega v serce zbodla. Veliko ur popoldanskih |
| Marjetica (1877): | kaj pomeni to, da je njihova gospodinja tako praznična danes. Mlajša liska pa se je vspela celo sprednjima nogama po Marjetici |
| Rokovnjači (1881): | jezno in zaničljivo pogledovala Blaža in pili. Dva sta bila mlajša, jeden star. Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno |
| Luteranci (1883): | izgubljeno vse, mojster naš. Čemu bi bili tudi obe Knaflju? Mlajša hi bila pač doberšna in petična, kedar pride njen dan |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | leta 1676. To so pravíla barvarske zádruge. Za jedno leto mlajša so pravila zadruge pádarjev in ranocelnikov iz leta 1677. Nobena |
| Grajski pisár (1889): | jim je Jerom prišel v pest. Tudi mati Medudka in mlajša nje tovarišica sta se nahajali med jetniki. Starka ni kazala |
| Grajski pisár (1889): | ta prizor. Kaznjenci so tudi vsi molčali in le Jeromova mlajša tovarišica je neprestano vzdihovala: »Da bi me le na grmado |
| Očetov greh (1894): | od stanovanja naših dveh znancev. Stari gospod je hišni posestnik, mlajša deklica je njegova hči, starejša je res »guvernanta«; potem sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več |
| Biblia (1584): | u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li ti ta, kir |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zakaj — nejeverke kar ni mogla tako rada imeti, kakor njene mlajše sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z |
| Botanika (1875): | njih izgubi, pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje delo ima. Ko se je France |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Dèni na verh shita vſakimu ſvoje denárje v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino |
| Genovefa (1841): | ſo miloſtiva goſpá sopet pri naſ, ſe zhutim deſét lét mlajſhiga. In lépſhi, miſlim, kakor sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga |
| Žalost in veselje (1870): | in se spreminja v perst ter pripravlja tečno hrano svojemu mlajšemu zarodu. Tako se spreminja vse na svetu: velikaši in siromaki |
| Kupčija in obrtnija (1872): | svetem pismu stare zaveze se bere, da je Esav svojemu mlajšemu bratu vse pravice svojega prvorojenstva za skledo leče prodál, ktero |
| Ljubljanske slike (1879): | nima, ko da je svojim predstojnikom vojaško pokoren, le kakemu mlajšemu začetniku si upa še pokazati, da je že bil v |
| Rokovnjači (1881): | ljudi na miru. « »Veš kaj, Nande,« govori strijc Blaž Mozol mlajšemu sosedu na uho, »Nande, verjemi ti meni, da so oni |
| Cigani (1890): | precej daleč potovali, jedla sta zopet oba starejša brata, ali mlajšemu nista dala nič. Ko ta ni nič več imel hrane |
| Materino srce (1896): | menoj in mi črno na belem obljubil, da odda posestvo mlajšemu bratu, ako zajaham le še edenkrat prejšnjega konja, to ti |
| Stari dolg (1897): | lanska gnezda, prepodile usiljive vrabce in jele znašati mehko ležišče mlajšemu zarodu. Ledina in gaj sta zamenjala zimsko obleko, in vsa |
| Kotanjska elita (1898): | pregovoriti, da bi ostal doma. Zato je izročil vse gospodarstvo mlajšemu sinu Ivanu, a Juliju se je odločil v denarjih izplačati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu. 6. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar nas skušnja učí. Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu |
| Biblia (1584): | pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take |
| Zlata Vas (1848): | nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj |
| Gozdovnik (1898): | Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca |
| Biblia (1584): | vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji |
| Zlata Vas (1850): | čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | hiši. Starejim možem se je Matevževo ravnanje zdelo nespodobno; nekterim mlajšim se je Matevž zdel neumen, ker dekle bolj ljubi kot |
| Razne dela (1870): | še čudniši. Don Cezar. In ti si res, ki z mlajšim bratam tako Dobrotno in prijazno govoriš? Don Manvel. Je ta |
| Žalost in veselje (1870): | na svetu: velikaši in siromaki ginejo ter pripravljajo prostor svojim mlajšim; dolgo se upirajo viharnim napadom, ali slednjič približa se čas |
| Ljubljanske slike (1879): | včasih tudi jako koristen v tej ali oni stvari, vzlasti mlajšim ali na novo prišlim uradnikom vé dobro na roko iti |
| Prvi sneg (1886): | mladeničev vsake dôbe; a bilo je tudi starejših, ki so mlajšim bili za váruha. Nekateri so bili znani med seboj in |
| Prvi sneg (1886): | seboj površno naučili. Ko je bilo vse v redu, pokaže mlajšim izkušeni učitelj, kako treba korake delati ter jih na kratko |
| Od pluga do krone (1891): | res reči, da ti drugega ne kaže, nego gospodarstvo izročiti mlajšim rokam. Čemú, vprašam te, mučila bi se vender še dolgo |
| Svatba na Selih (1894): | je bilo vse: hiša, njive, travniki, živina in denar, le mlajšim bratom in sestram bi moral izplačati zapisano doto, kar bi |
| Trojka (1897): | mati. s starejšo hčerjo, ki je pomagala doma, in z mlajšim Vladimirjem, ki je rastel s pristavskima deklicama. Oni so prepevali |
| Genovefa (1841): | s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel. |
| Ferdinand (1884): | vstane ter gre iz vrta v svojo sobo. Najedenkrat priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki |
| Pripovedke za mladino (1887): | stopnicah in dospevši na vrh potrka na vrata rekoč: „Kraljičina najmlajša, odpri mi! ” Hitro teče gledat, kdo je zunaj, in ko |
| Zeleni listi (1896): | je otrok? « »Štirje«. »Im morebiti še kateri mali vmes? « »Dà. Najmlajša sestrica je komaj tri mesce stara«. »Oh, ubožci! Zeló, zeló |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | zdaj tudi kaj iz poprejšnega življenja Matevževe tete. Bila je nar mlajša hči revnega očeta, ki je drevaril vse žive dni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so najviše gore na zemlji, Himalaja, Ande, Alpe itd. tudi naj mlajše, t. j. da so se vzdignile nazadnje in nazadnje |
| Stric Tomaž (1853): | vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi ſerzhni. Hiſhnik preiſkuje vſe vrézhe od naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar kupo najde v' vrezhi Benjaminovi. Oſterméli ſo vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj shivivà, de mi ne pojdete od tod, dokler vaſhiga naj mlajſhiga brata ne bo. Koga smed ſebe poſhljite po-nj! Vi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dajte! Poſadite jih po ſtaroſti, naj ſtarſhiga od sgorej, ino naj mlajſhiga pa od ſpodej. “ Nad tem ſe vſi savsamejo. Sdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga |
| Stric Tomaž (1853): | ravno takrat doma ni bilo. Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke |
| Stric Tomaž (1853): | njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli |
| Viljem Tell (1862): | časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko |
| Zlatorog (1886): | razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bukve, ino kakor dobri otrozi v' njih, slaſti pa kakor mladénizh Jesuſ, taki ſi vſi biti persadeníte. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od delezh ſveto meſto ino viſóki tempelj sagledal, ko je mladenizh pervizh v' tempelj ſtopil! Veſ je v' Boga samaknjen, veſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne predáſh. Mosh beſeda vezh veljá, Kakor kup slatá. O mladenizh hozheſh biti Enkrat poſhten mosh, Skerbi, de v' obljubah ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in „brihtne glave mladenizh prebere s samerklivoſtjo „popiſ, in ſe lóti sa domazho hiſho |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo |
| Robinson mlajši (1849): | bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je |
| Čas je zlato (1864): | plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zakaj pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem |
| Sosedov sin (1868): | se v trenotku, kar žila dvakrat tréne, pogleda solznim očesom mladeniča in reče: „Saj veš ... " „Vse vem, da bo svatovanje. Vsaj |
| Cvet in sad (1877): | mu je misel v glavo: Aha, ona je nevesta tega mladeniča z Zabrezja, pa me hoče pridobiti, naj ji ne kalim |
| Izza mladih let (1882): | sem s seboj doktoranda Oettla, rojenjá Tirolca, mirnega in ljubeznivega mladeniča, ki je moral biti vsakemu všeč. Stanovala sva v jedni |
| Gospa s pristave (1894): | oprave drugih vitezov, postava njegova pa je bila za petnajstletnega mladeniča že dokaj visoka. Barnaba z dvorniki jim je jahal nasproti |
| Spletke (1894): | je Resnikovka radovedno. »Saj pravim in pa še rečem, takega mladeniča ni devet vasij na okolo. Vidite, na božjih potih ljudje |
| V krvi (1896): | teden, ko je srečavala tega golobradega, vitkoraslega, vojaško-ponosno vzravnano korakajočega mladeniča, je začutila njegove občudovalne poglede. Iz početka jo je to |
| Dušne borbe (1896): | pobožnih, modrih mož razvijal, kar se tiče duha, v vzornega mladeniča, njegovo telo pa je ostalo šibko in bolehno, da so |
| Stari dolg (1897): | z mladeniških prsi. »Tiho, tiho! kmalu bo bolje! « je tolažil mladeniča, ki bi mu bil rad potožil svojo nesrečo, a ni |
| Kvišku (1899): | v redu. Potem se je obrnila h gospem in predstavila mladeniča: »To je naš mladi gost, gospod Ante Lacinger, pravnik, stričnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali |
| Stric Tomaž (1853): | spregovori takole: „Tisti, ki je Daniela v levnjaku, in tri mladenče v ognjeni peči obvarval, — Tisti, ki je po vodi kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mesta s svojima sinovoma in tam že našel vse tri mladenče. Po dva in dva so šli natihoma po raznih potih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se jej je poželjive nejeverske tovaršije in zaničevala je razuzdane mladenče, kteri so jo dan na dan nadlegovali; smejala se pa |
| Oče naš (1885): | strašno in je ljudstvu toliko žalosti delalo. Vsako leto so mladenče, ki so osemnajsto leto doživeli, v vojaščino poklicali, jih v |
| Pozhétki gramatike (1811): | la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in vada. sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te navuke. Sa svéditi, ako mladenzhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te ſvoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih nemſhke ino latinſke beſede vuzhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov |
| Oče naš (1854): | ki je poprej vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so |
| Povestnik v sili (1883): | niti delo niti čitanje nič kaj posebno ne veseli. Več mladeničev različne starosti je bilo med njimi. Ta je sedel na |
| Prvi sneg (1886): | Poskočil. Od štirinajstih do štiriindvajsetih let je bilo deklic in mladeničev vsake dôbe; a bilo je tudi starejših, ki so mlajšim |
| 4000 (1891): | straži pomiče po prašni cesti. Štela je kakih dve sto mladeničev in mož. Nekateri so bili že precej priletni, drugi pa |
| Vaška pravda (1892): | naj mu gredo naproti. Ker je bil on prvak žabarskih mladeničev, slušajo ga in kmalu pridejo do njega, da ga oproste |
| Usoda ka-li (1895): | Miličeva so se zanimali za stavo ter sledili kretanju gibkih mladeničev. Ana in Marija sta zrli tudi nepremično tja gori, in |
| Slučaji usode (1897): | neomožena? Takó in enako so ugibavali, posebno v krogu trojih mladeničev, njej nasproti sedečih, visokošolcev, sodeč po njih zunanjosti, ki so |
| Slučaji usode (1897): | Malvino, a ti si se mi rogal, češ, da večina mladeničev je pred zakonom lehkomiselna, iz česar pa ne sledi, da |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | pošlje hlapce na okrog, da se zbere nekaj mož in mladeničev. Čuvaju pa ukaže na griču za gradom zakuriti velik ogenj |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | opravi. Pridružilo pa se jim je še več mož in mladeničev, oboroženih po svoje z debelimi gorjačami in velikimi sekirami. Bridko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhtirih mladenzhev lepſhi, shivejſhi ino bolj polne, kakor liza drusih mladenzhev. Njih lepa sdershnoſt je bila Bogu vſhezh, ino sa to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je tiſtih deſet dni preteklo, ſo bile liza teh ſhtirih mladenzhev lepſhi, shivejſhi ino bolj polne, kakor liza drusih mladenzhev. Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa to leto konzhali. Jeſt ſim bil v prizho. — Otrok, mladenzhkov, fantov in deklet je konzhano ſholſko leto zhes 60 obiſkovalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konzhani tadaj poſkuſhnji je bilo poklizano 11 uzhenzhkov, deklet in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro |
| Zlata Vas (1848): | obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To je pomagalo, de |
| Zlata Vas (1848): | ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi |
| Zlata Vas (1848): | Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se |
| Svetinova Metka (1868): | Svetinova Metka! Svetinova Metka! Ta glas se hipoma zbudi med mladeniči in gre od ust do ust. Vse oči se obrnejo |
| Sosedov sin (1868): | očetova volja važna. Delo in tovarištvo z ubožnejsimi dekliči in mladeniči sta jo hranila tiste puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat prelesti |
| Svetinova Metka (1868): | vsak proti svojemu domu. Za njimi se vrsté po velikosti mladeniči, katerih eni, namreč mlajši, mirno domov gredó, drugi pa, starejši |
| Antonio Gleđević (1873): | bilo vse polno plemenitaških paruk. V ozadju pa so stali mladeniči, bodoči senatorji in prihodnji up stare ljudovlade. Vestno so tiščali |
| Povestnik v sili (1883): | bode gospodi predolgočasna. " „Le hitro na dan z njo! " silijo mladeniči. „Poleg nas v naslonjač so vsedite! " vabijo gospodične starega oskrbnika |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | oživel log in je novo zelenje dičilo zemljo, izkopali so mladeniči jamo tam doli pri sv. Križi tik Tinčevega groba in |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | pomilovanja in ustna rekó nehoté: »Izgubljena bitja, izgubljeno življenje! « — Brezposelni mladeniči bijejo »žogo«, igrajo s krajcarji in nadlegujejo mimogredóče ljudi. In |
| Mara Rendića (1897): | dote. Poleg tega tudi ni imela prilike, sestajati se z mladeniči svoje vrste na »posijelih«. Tako je bila prišla v ono |
| Pod streho (1897): | njimi le do njih stanovanja, a potem jo spremljajo trije mladeniči, ki jo suvajo, pehajo ter kričijo z njo po ulicah |
| Genovefa (1841): | blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal |
| Blagomir puščavnik (1853): | še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | se italijansko vojništvo moralo preustrojiti. Pri Kozimu Ruccellai, jako izobraženem mladeniči florentinskem, zbrani so prijatelji, med njimi sivolasi Fabricij Colonna, kateri |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | se k svojemu dijakonu Naumu reče grški: »Vidiš, v tem mladeniči stanuje jedno ónih čudesnih velikih src prvega krščanstva, katerega idejalov |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | že ne razumeva lahko in zato teško véruje. V tem mladeniči je Vsemožni z jednim mahom odprl izvirek hrepenenja po velikih |
| Gozdovnik (1898): | dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in umerl je v mladeniških letih. Pastir pa, ki je Ljudevita rešil, vernil se je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s štirinajstim letom, zaznamenuje početek tretje in zadnje vzgojne dobe, mladeniških ali deviških let. V teku te dobe doraste človek do |
| Genovefa (1841): | ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna |
| Zlatorog (1886): | rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad |
| Zlatorog (1886): | tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo |
| Zlata Vas (1850): | de se ni mleko od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne |
| Zoologija (1875): | tedne morajo biti v temperaturi od 30° R., da se mladič razvije. Stari mladiče ljubeznjivo in skrbno pitajo in če je |
| Pripovedke za mladino (1887): | vdarcem pobije naklo v zemljo. „To znam še bolje,” pravi mladič, stopi k druzemu nakovu, starec pa se zraven vstopi, da |
| Zoologija (1875): | podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Zoologija (1875): | mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé |
| Zoologija (1875): | črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev, ki se prevrtajo skozi črevesno kožo ter se potem, nekoliko |
| Zeleni listi (1896): | so prišle mačke tu sem? To se godi tako: Ako mladičev ne pustimo v miru, prenese jih stara v gobcu na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili |
| Zoologija (1875): | kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sanizhuje, naj mu krokarji oko ſpod zhela iskljujejo, in orlovi mladizhi poshro. “ ˛Semu in Jafetu je dal Noe ſvoj blagoſlov ali |
| Genovefa (1841): | prav lepo! ” in od veſêlja je poſkakoval. — „Glej,” rézhe Genovefa, „mladizhi ſi ſhe ne morejo ſamí jedí iſkati, in ſtara jím |
| Genovefa (1841): | sébe. Glej, tudi ternje ni saſtojn tukaj. Hudi krokarji bi mladízhke posherli. Ternje jim pa do gnjésda brani in jih sbôde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de namrezh pelikan ſvoje perſi rani, in s ſvojo kervjo mladizhke shivi. To je pa tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kervjo mladizhke shivi. To je pa tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati hozhe, ſi mehur pod klunam s ribami in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker pa mladizhki s ſvojimi kluni ribe v mehurju kavſajo in tako do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga potem proti perſam pertiſne. Potlej klun odpre, in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker pa mladizhki s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | paſhi potèptá, ktera ſe vezhkrat ne vsdigne vezh, in koliko mladik s koreninzami vred isruje. Ne bom ti kasal, kakó malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mokró, ali pa praſhnó in blatno ali pa od tiſtoletnih mladik, ali ſparjeno, ali s mano kakor s kakim medam pomasano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali sčitam odvračuje gromove hudih oblakov. Na vsaki téh sedem mladik sedí ena umetnica, deržeča v roki darilnik, iz kteriga se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'meni, inu jeſt v' vaſs. Koker pak namore mladika ſama od ſebe ſadu perneſti, temuzh de na terti oſtane |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Aku kedu v'meni naoſtane, bo vonkej vershen, koker ena mladika, inu bo uſſahnuv, inu bodo njega pobralli, ter v'ogn |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kdor pa v' meni ne oſtane, ſe poſuſhí kakor odlomljena mladika. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vezh. Ko bi bila na kakim deblu le ena mladika sraſtla, odréshi ſhe to glatko do dvéh ali treh ozhéſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se razraša v sedem košatih vej, polnih cvetja, kterih vsaka mladika se k zemlji pripogje pod sladko težo zreliga sadú. Na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa |
| Botanika (1875): | je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je vsled tega za 12 do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se po |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče to potrebno reč začeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kaj je tù ali tam za poduk i krščansko odgojenje mladine koristnega bral itd. Po dokončanem pogovoru bi si pa vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | dalje treba od zvedenih šolskih mož u podučenje i gojenje mladine spisanih dobrih knjig pridno prebirati. Ker je pa letna plača |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | mnogo kratkočasnega berila. Toplo tedaj priporočamo „Vertec” vsem ljubiteljem slov. mladine, ki tudi ličen v svoji vnanji podobi za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | za omiko in olikovanje našega priprostega ljudstva, posebno pa odrašcene mladine z vsem potisom pozdravljal in vipavska duhovščina, vabljena v to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prihodnjost skrbí; njegove lepe nauke bodo še prihodnji rodovi pomnili“. — „Mladine je prihodnjost, mladina pa je v naših izobraževalnih rokah“. (Slomšek |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nebom druge poti k poboljšanju ni, nego le dobra vzgoja mladine“. (Komenski. ) |
| Lohengrin (1898): | V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj naprej! Burnosti pira zdaj sta ubegla, Da bi zdaj |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | odpraviti z zakoni, ovirajo le z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zginila ne bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | svojega Palackega in Riegerja, da bi demonstrativno napivali Sladkovskemu, kakor mladoslovenci dr. Vošnjaku? Da je dr. Zarnik v svojem govoru prižgal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | so pa zvedeli, da je zdaj celó v zvezi z mladoslovenci, katero je popred zakrival, kandidaturo zoper grofa Hohenwarta sprejel, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | staroft je namarnoſt, koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho, inu sivolasnoſt |
| Ta male katechismus (1768): | pokuro je dellat ſazhel. O bodi itdr. V. Od svoje mladoste k' je pershl na svejt, * terpel je ſadosti, tri, 'nu |
| Ta male katechismus (1768): | S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori ta nauk, inu ti bosh noter da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol |
| Divica Orleanska (1848): | pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če |
| Divica Orleanska (1848): | odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne |
| Revček Andrejček (1891): | je v hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav |
| Revček Andrejček (1891): | majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič ne vé, In kamor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno |
| Blagomir puščavnik (1853): | knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v 4. letih, she v |
| Zlata Vas (1848): | hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó |
| Zlata Vas (1850): | hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná |
| Domen (1864): | naši ubogi deklici primerilo, da jej je že, ko je mladostna lepota slovo jemala, deviška nedolžnost splavala po vodi in mali |
| Žalost in veselje (1870): | po kterih je nekdaj plezal Aleš ter pasel kozé. Vsa mladostna doba mu je bila živa pred očmi, doba, ktere se |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | maja 1469 v Florénciji od plemenitih ali malo premožnih starišev. Mladostna leta je preživel tedaj pod vlado Kozima in Lorenca medicejskega |
| Cyclamen (1883): | še ni prekoračila prve polovice dvajsetih let. In ako-ravno tako mladostna, vender ni niti kazala, niti imela že na prvi pogled |
| Povestnik v sili (1883): | stvar, in žalibože, da se ona le prepogostoma ponavlja! A mladostna je vendar, torej za Vas, kakor menim, navlašč stvarjena. Dolgo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | bi ga bili, ko bi ga ne bila jaz, njegova mladostna tovaršica, rešila! Dà, Vekoslav je blag človek. A ker vé |
| Slučaji usode (1897): | težko in udje otrpneli. Tudi duh jim je bil pobit. Mladostna duša se vzgrozi vsega resnobnega, tužnega. In res je v |
| Slučaji usode (1897): | razdrobé vsa krasna domišljavanja, katera si je svoj čas stavila mladostna duša, in kadar ljubezni ni, da bi zmanjševala hudi sunek |
| Marjetica (1877): | so se jej udrle po lici, -- solze prevroče domišljije, prevroče mladostne ljubezni. Potem naj pa še kedo reče, da Marjetični zimski |
| Luteranci (1883): | tako bridkih izkušnjah Knafelj pešati v svojem osodepolnem boji za mladostne ideale. Edini tovariš in prijatelj, ki mu je ostal zvest |
| Zvezdana (1883): | zopet ondi leži zelena senožet, senčni gozdje, kjer je preživel mladostne ure! A koliko je tudi spremenjenega tu? To košato drevo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Branko? Ali naj zapustim v temnej noči hišo svoje nekdanje mladostne prijateljice ter se podam v vidno nesrečo! ... Nocój ne morem |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | družbi preživeli marsikatero prijazno uro. „In zdaj se utopiva v mladostne čase! Pozabiva, da nama je že zdavno minula lepša polovica |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | od nikoder; le on in grajščak Vekoslav nista spremljala svoje mladostne prijateljice k pogrebu. Rakev se je že bila blagoslovila ter |
| Iz arhiva (1890): | otroško lice, in z večnim snegom ovenčano gorôvje je čulo mladostne njegove vzklike. A brezskrbno mladostno življenje ni trajalo dolgo. Zgodilo |
| Roman starega samca (1895): | je že v mojem srci provzročila nevihto — toda sanje, zgolj mladostne sanje, katerih spomin hočem zvesto hraniti v prsih! Življenje, sosebno |
| Stari dolg (1897): | in se zopet obrnil k učitelju. »Saj veste, kaj so mladostne norosti. Mene so leta potlačila; šest jih je že nad |
| Botanika (1875): | skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | bral? Kje so presrečne ure nedolžnega veselja, ko sem v mladostni neukretnosti dirjal čez hribe in doline, ko mi je v |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | ne more celo noč zatisniti očesa. Smrt, nenadna smrt v mladostni dôbi, in sedaj, ko je ženin ... to je prežalostno, to |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | glas. Božan se je obrnil k njemu in se smijal mladostni veselosti to variševi. A kaj je bilo to? Pavel je |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Ivo po poti nizdolu proti véliki česti. Starému oficirju je mladostni ogenj prešinil Žile, ko je sedel zopet na mladi iskrí |
| Dušne borbe (1896): | tihem, da je bil Emerih najbrže ravno tak v svoji mladostni moški dobi. Bil! a ona ga tedaj ni poznala. Nekaj |
| Slučaji usode (1897): | malo mi ugajajo, kakó drugačne so od nekdanjih v moji mladostni dobi, vzdihuje starikava gospá, ki je ves čas molčé poslušala |
| Slučaji usode (1897): | določno, pa najbrž slutite, da je Avrelija bila oni njegovi mladostni uzor, zaradi katerega prevare je pobegnil z doma ter učinil |
| Slučaji usode (1897): | idiličnem življenju na deželi, kakoršno si je ona v svoji mladostni domišljiji naslikovala. Tam se namesto ugodnosti, razkošnosti in razveseljevanja, kakoršno |
| Kotanjska elita (1898): | samo še iz navade, iz kljuboželjnosti. Naposled se je nje mladostni, šibki idealizem razkadil v nič pod pritiskom materinega utrjenega realizma |
| Na stricovem domu (1860): | na desni strani za stražo stal, kteri je meni v mladostnih letih tolkanj dopadel, da bi ga bil lahko celo uro |
| Slovenske večernice (1865): | znanca T. T., s kterim sva še od presrečnih časov mladostnih let v iskreni prijatelski zvezi. Ogledal sem, še preden sem |
| Mahmud (1870): | tako petje, tako se mu zdi, vzbujajo se mu spomini mladostnih let, pa vse je le temno in ne zave se |
| Na Žerinjah (1876): | gospica, ne postarna, a vendar po lici svojem uže preko mladostnih let. Germanski tipus bral se jej je od daleč z |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | črez zimo te ptice, in kamor si je poželelo v mladostnih letih tolikrat srce, posebno v jesenskem času, kadar so te |
| Zvezdana (1883): | premorem, pomagam rad vsakemu, ki mi je bil ljub v mladostnih dneh, kakor si mi bil in si mi še vedno |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | spominu so mu bili ostali vsi lepi obrazi nekdanjih njegovih mladostnih prijateljic. In zagledavši med njimi i krasno lice svoje znanke |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | smela govoriti z Vekoslavom, svojim nekdanjim prijateljem in znancem od mladostnih let? " Tako si je dostikrat mislila Vida ter si skušala |
| Gojko Knafeljc (1899): | opisovanju, da živita zopet v onih srečnih in blaženih časih mladostnih let, in pozabili sta celo na to, da bi ji |
| Zvezdana (1883): | kapelo, divje mi zopet oživi prejšnja strast, in moč, junaško, mladostno moč čutim v svojih žilah. Povém vam kratko, jaz že |
| Cyclamen (1883): | dan. »Ko bi jo mogel opisati! Videl sem le polno, mladostno postavo, in pa dvoje živih, črnih očij; v obraz je |
| Iz arhiva (1890): | snegom ovenčano gorôvje je čulo mladostne njegove vzklike. A brezskrbno mladostno življenje ni trajalo dolgo. Zgodilo se mu je, kakor že |
| Jara gospoda (1893): | na njega ostarelo, a sedaj od silne razburjenosti zardelo, skoro mladostno lice. Vrbanojka omahne in se prime z rokami za glavo |
| Gospa s pristave (1894): | v miru premišljevati svoje dni in se pokoriti za svojo mladostno prevzetnost. Herman jo je pogovarjal, češ da se bodo časi |
| Slučaji usode (1897): | j že pridno sezati po pripomočkih, da si ohrani ono mladostno svežost, s katero se kaže pred svetom. Skromna rodbina bi |
| Vinjete (1899): | vedno višje, razpregajo vedno dalje in dalje, – rišejo gube na mladostno čelo in zagrnejo z nočjo brezskrbne oči! Gospod davkar se |
| Cyclamen (1883): | dnij se je jezil vselej, kadar se je spomnil, kako mladostno je šel onega dne tja ven k Boletovim, a v |
| Senanus (1892): | zardela poslušala njega besede! ... Neznano hrepenenje ga obide, da stopa mladostno - hitrih korakov proti hišici; srce mu bije malone glasno, ko |
| Dušne borbe (1896): | resen, a pri tem vendar v govorjenju in ponašanju tako mladostno se kretajoč, ji je mladi mož priraščal vedno bolj k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani. Vražniki so pa besedi, Ki |
| Astronomija (1869): | unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern, 266. Neptun, 308, 327. Neumond, mlaj, 291. Newton, 308. Neža, 303. Norden, sever, polnoč, 255. O. |
| Astronomija (1869): | moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sejejo. Vse sočivje, če ga je obilo, se dobro posušeno, mlati, zernje pa v suhem kraji hrani, da ne splesnije in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepo jasno in solnčno, se le pšenica, ki se neraji mlatí, če ni dobro suha in pšenični klasi mokroto iz zraka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in drugimu kake kvare ni. Ajda naj se prej ne mlati, da se dobro posuší, kar se v deževnih in meglenih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ni kakor žito, ki se pomladi seje, v jeseni pa mlatí in že jé. Nektero drevje je tudi tacega plemena, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesec žive meje zasadé. Hišne opravila. Ta mesec se ajda mlati, in po nekterih krajih stern. Da po tem živina ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | opravíla. Od začetka tega mesca se po kmetih večidel žito mlati, in naj se gleda, da se do čistega storí, in |
| Razne dela (1870): | in mi razdjani clo, Pod nogo mu, ki čversto snope mlati. Mazepa, kjer počivaš, ni biló Nar manjšiga le križica zazreti |
| Razne dela (1870): | dognati, De je delo puhlo snuba, Prazna slama de se mlati, Vse besede so le zguba, Volje manjka, se mu vdati |
| Spletke (1894): | z ječmenom. Ječmen je namreč dejal pšenici: »Mene lože bolan mlati, kakor pa tebe zdrav. « Pšenica pa se mu je odrezala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobi, po kterih se ji mleko posuši, postavim: Trubeliko, kervavi mleček, peteršelj, vsedobro. V tem primerleju je treba skerbeti, da krava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žerla, postavim: pelin, vratič, grenko ali močirno deteljo, štir, poljski mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami |
| Zoologija (1875): | Mira 154. Mirabella 156. Mirta 155. Mišjek 151. Mjilnica 147. Mleček 132. Mlečnica 114. Mlečnik krvavi 146. Mleko tičje 125. Mlekovec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vimenu in kervavo mleko od strupenih želiš, postavim: od zlatíce, mlečka, podleska i. t. d. pride. Razun tega je pa pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | očeta, kakor dobro telesno lastnost matere imela. Od junca sina mlečne krave pa bo hčer berž ko ne tudi mlečna, če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kupi sparjene klaje ji ni dajati. — Latvice, golide in vse mlečne posode naj se sproti snažijo, da se ne okisajo, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa rodi malokdaj mlečno hčer, če junec ni bil sin mlečne matere. 6. Pravijo razni kmetovavci, da po očetu se zdeluje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se telesne lastnosti sledijo bolj po očetu. Tako, postavim, telica mlečne krave, in junca nemlečne matere, bo raji slabo natoro očeta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tanak rep, ne na debelih, ne na visocih nogah, debele mlečne žile pod trebuhom, lepo, okroglo bolj v život stisnjeno, razširjeno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | natore, mladina ženskega spola pa očetove. Torej po juncu sinu mlečne krave pride rada telica mlečna; mlečna krava pa rodi malokdaj |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Iz kamenine te vrste se delajo vrči za zdravilne vode, mlečne lastvice, posode za apotekarje in tudi lonci, ki se pa |
| Od pluga do krone (1891): | bi ne bil imel zajutrka, Čeprav je spravil polno skledico mlečne kave pod streho. Ni ga skrbelo, kaj bode jedel, kaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vezh Mleka, to selſhe je sa govejo shivino, slaſti sa mlezhne krave, friſhnu, al ſuhu prov dobru, sa klajo bolſhi, koker |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſladko ſkorio. XVIII. Smerslíne. 206. Nauk od smersnénja. Smersle mlęzhne inu od ſadja jędi ſo danaſhni dan zlo navadne; noben |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mandelnovi cmoki na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in deset grenkih, stolci |
| Kemija (1869): | svetlobi med sebo razločujejo, namreč: trstni slador, grozdni slador in mlečni slador. Trstni slador (Rohrzucker), C12H11O11, je naj bolj znana sladorova |
| Kemija (1869): | 474. Milchglas, mlečno steklo, 412. Milchsaure, mlečna kislina, 467. Milchzucker, mlečni slador, 485. Milo, Seife, 465. Milo jedrnato, Kernseife, 465. Milo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako |
| Kemija (1869): | Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev |
| Kuharske Bukve (1799): | mozhniſhi, de ſe ſpezhejo hlębzi. Kader ſo rumeno pezheni, narędi mlęzhno shupo na nje po ti vishi: vsami en maſelz mlęka |
| Kuharske Bukve (1799): | vrętî. Potle deni pezhene hlębzhike v' ſklędo, jih poli s' mlęzhno shupo, inu potręſi s' enmalo zukram, inu ſladko ſkorio |
| Zoologija (1875): | še bolj zarudi, in ravno tako kakor kri zakrkne tudi mlečnata mezga, ako se ohladi. Po vsej pravici moremo torej ta |
| Zoologija (1875): | dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi. Te mezgovnice posrkajo v prebavilih napravljeni hranilni |
| Zoologija (1875): | njega se zopet zbirajo v prsni mezgovod. Od mezgovnic posrkani mlečnati sok razlikuje se od druge mezge zlasti po obilni tolšči |
| Zoologija (1875): | mezga, ako se ohladi. Po vsej pravici moremo torej ta mlečnati sok imenovati kri brez barve. In večina brezvretenčarjev ima v |
| Botanika (1875): | mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica (Cantharellus cibarius) je pa tudi dobro |
| Zoologija (1875): | Mirabella 156. Mirta 155. Mišjek 151. Mjilnica 147. Mleček 132. Mlečnica 114. Mlečnik krvavi 146. Mleko tičje 125. Mlekovec 132. Momordium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico |
| Genovefa (1841): | votlíne podati; vsame terdno gorjazho v roko, obéſi buzho s mlekarn zhes ramo in daljezh okróg po puſhavi gré, ſhe vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi manj zabelje potrebujejo in se tudi veliko bolj z mlekarn vzamejo. Tudi to ni res, de Korošci ajdo zametujejo; oni |
| Kuharske Bukve (1799): | 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca |
| Zlata Vas (1848): | krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel nihče nikakor mléka prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup |
| Zlata Vas (1850): | svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se |
| Zlata Vas (1850): | oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krava je v letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave |
| Genovefa (1841): | koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je |
| Robinson mlajši (1849): | si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobé na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno, da krave več molzejo po njih, in da ima mleko več smetane, ker |
| Zoologija (1875): | in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne |
| Zlata Vas (1850): | bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal |
| Zlata Vas (1850): | se derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin |
| Kuharske Bukve (1799): | hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina |
| Zlata Vas (1848): | dobili, toliko se jim je od dné do dné na mléku porajtalo, ktero so prinesli. To je toliko časa terpélo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki |
| Stelja in gnoj (1875): | množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja |
| Sacrum promptuarium (1695): | bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ta dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta |
| Zlata Vas (1848): | serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v vas iti. To ji je še veči strah in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga |
| Rudninoslovje (1867): | prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | puta se deržite. Nisem šel daleč, pridem k mlinu, pred mlinom sedi mlinar i ga vprašam: Ali je tukaj.... mlin? Meni |
| Deborah (1883): | je ropotalo, luna je iznad oblakov tiho gledala, in pred mlinom sedel je stari mlinar, v naročji imel svojega vnučka, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo |
| Izza mladih let (1882): | v Danah so me čakali. Celo stari Kraševec, gospodar temu málinu, stal je med njimi m s pušo v roki. Vseh |
| Izza mladih let (1882): | v te kraje zahajal, mlinar je samo še spal v málinu, od zjutraj do večera pa v gostilni sedel in pil |
| Iz arhiva (1890): | omizje pri župánovih. « Pavel ni ugovarjal in krenila sta proti málinu. Urh je ravno zabijal zagozdo v debel hlód, ko sta |
| Iz arhiva (1890): | vrniti,« opomnila je Olga. Lovro je krenil z njo proti málinu, ne odgovorivši ničesar. »Ali danes, gospod doktor, morate k nam |
| Iz arhiva (1890): | zagozdo v debel hlód, ko sta se približala naša továriša málinu in žagi. Ugledavši ju je obstal v delu in ponižno |
| Naši vaščanje (1891): | je bilo na Suhi vodi komaj mokrote za ptiče. Ob málinu lastnik Silvester ni mogel živeti, dasi je jemal nekoliko večjo |
| Naši vaščanje (1891): | môči dognati. Po njegovi smrti ni mogel nihče prebivati v málinu. Dejali so, da vsako noč vzdiha na kolesih, ropotá pod |
| Naši vaščanje (1891): | izgubila spodnja platišča in lopatice, takó da so sedaj pri málinu samó še tri razbita kolesa na dolgih trhlih vretenih, ki |
| Lepi Tonček (1895): | ker je bilo že nekoliko mračno, ko se je bližala malinu, ni opazila, da sta prihajali po mali stezi od leve |
| Zlata Vas (1848): | ji je še veči strah in trepet storilo. Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši z Ožbétam šli. Ona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa |
| Oče naš (1885): | druga. „K očetu bi te peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna |
| Iz arhiva (1890): | dolgočasili, kakor sta se dolgočasila Lovro in Pavel, poslušajoč Urha. Málinar še ni dokončal svoje pripovesti in jezilo ga je, da |
| Naši vaščanje (1891): | vrečah, podpiral glavo in nekaj premišljal. Ko pride Anica, vzpogleda málinar in se zardí, česar pa Anica ne vidi, ker je |
| Naši vaščanje (1891): | kolesih, ropotá pod streho in Bog vé, kaj še. Novi málinar ni bil vajen samote, zató ni védel, da ječí veter |
| Naši vaščanje (1891): | dné, da zgrmé v penečo vodo. Prišlo je pa takó. Málinar Silvester je bil še mlad, in tudi lep. Po očetovi |
| Naši vaščanje (1891): | ter se ga oklenila in ga pritisnila na srčece. Toda málinar Silvester je bil sicer uljuden in prijazen do vseh deklet |
| Naši vaščanje (1891): | je komaj čakala, da bi ji bil mladi in lepi málinar Silvester dejal: »Ljub'ca moja! « da bi mu hitro odgovorila: »Dà |
| Naši vaščanje (1891): | dôkaj dnij potem. Ko ljudje niso vedeli, kam je šel málinar, mislili so, da se je ponesrečil, in so ga iskali |
| Lepi Tonček (1895): | oltarju se široko nasmehne in celó Tonček pogleda nenavadni dar. Malinar se obriše, globoko se oddahne ter pade na kolena k |
| Lepi Tonček (1895): | bil darovan za bodoči samostan. Naposled prispé ves moker tudi malinar Janez in zavali svinjski boh k oltarju. Za hip umolkne |
| Zlata Vas (1848): | zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz |
| Zlata Vas (1848): | šola v naši vasi nič ne veljá,“ ga vpraša Ožbè. Mlinar mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili |
| Zlata Vas (1850): | pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je mogel, se že tako vé. Med tem pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in de je tudi že pri žagah delal, ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega |
| Revček Andrejček (1891): | se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna |
| Zlata Vas (1848): | razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s |
| Zlata Vas (1850): | pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in |
| Zlata Vas (1850): | veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še premlada in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju |
| Sacrum promptuarium (1695): | krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik |
| Zlata Vas (1848): | Veliko jih dovolji v tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tem pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu |
| Zlata Vas (1848): | stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta |
| Zlata Vas (1848): | zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo |
| Zlata Vas (1848): | za mizo sedel in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in |
| Oče naš (1885): | ondi prebivajo, o veselji, ktero Bog ondi pobožnim deli. Namesto mlinarice je imel zdaj Andrej odgovarjati mu na vprašanja o kraljestvu |
| Oče naš (1885): | bilo ljubo, da se je moral tako hitro od dobre mlinarice ločiti. Kaj rad bi jo bil še izpraševal o kraljestvu |
| Zlata Vas (1848): | temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno |
| Na stricovem domu (1860): | pa vendar uzela? «« »Nihče drugi je ne bo dobil, kot Mlinarjev Anton; pretekli teden so bili v komesiji, pismo je že |
| Spomini (1860): | ko me prijazen ogovor prebudi iz neumnih sanj in se mlinarjev sin, Janez, usede na travo k meni na stran. Komej |
| Na stricovem domu (1860): | tekel: po keršanskem nauku namreč je imel priti Maričkin ženin, Mlinarjev Anton. Antona sem že pred poznal: bil je lep, velik |
| Marjetica (1877): | se me? O govori, povej! " "Ljudje pravijo, da si ti Mlinarjev, jaz pa Srakarjeva in tako trdijo tudi oče, Štefan”, povzame |
| Marjetica (1877): | bi me ti ne ugnal v kozji rog, ki si Mlinarjev. A ko bi se skušal z menoj v revščini in |
| Marjetica (1877): | glavami, kazali s prstom za njim in dejali: "Glejte ga Mlinarjev je, pa s Srakarjevo govoriči! " Tudi Štefanu in Marjetici to |
| Marjetica (1877): | mu nisem. Dobro vem, da sem jaz Srakarjeva, on pa Mlinarjev edini sin. " "Ali je res, Marjetica, prav res? " vzklikne mati |
| Marjetica (1877): | je delala obilo in zgodaj vstala. Da bi bil Štefan Mlinarjev tega kriv, ni mislila, ali pa se spomnila ni. Po |
| Marjetica (1877): | velika čast, če govori pol fare, vsa fara, da zahaja Mlinarjev Štefan k Srakarjevim, da lazi za beraškim dekletom? Kaj ne |
| Zlata Vas (1850): | ni mikalo tukaj ostati; dalje sim se naménil iti, samo mlinarjeva Lizika me je nazaj deržala, ko sim jo zagledal. Sklenil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stegnil svojo roko po Tonetu in da se je vže mlinarjeva gorjača nagnila. In lej, prej da bi mu mogel kedo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta. Naj bode |
| Zlata Vas (1848): | ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč |
| Zlata Vas (1848): | šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pride zadaj z leve). Črnot. (Pozneje pridejo: ) Micka in dva mlinarska hlapca. Janko (sebi). Njena luč še gori; še je po |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zakopati ter še poslednjo uro grešiti! (Kliče: ) Pomagajte! Pomagajte! (Dva mlinarska hlapca pritečeta z leve. ) Hlapec. Kaj pa je? Kdo kliče |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina po angleško. Raki s smeteno. Pečeni divji golobje. Za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako terdo, de se cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni mlinci. Napravi jih kakor cmoke; samo testo deni v s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci. Govedina s polivko iz šalotne čebule. Solata z zelenim graham |
| Valenštajn (1866): | I mlinska tudi, če jim daš le geslo, Od zadaj lehko primejo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se je njegova voda čez dolg jez pretakala, gonila je mlinska kolesa. Ribnik je bil od treh stranij, razen od izhodnje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki so ga navdajala, ko so ga logar in dva mlinska hlapca tirali v bližnje mesto pred sodišče skozi domačo vas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Za ceste je peščenec malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se rabijo pri pokrivanji stréh. Zemlja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji |
| Mlinar in njegova hči (1867): | svojega dela lotil? Janko. Ne! Nič več ne morem klepati mlinskega kamenja ter poslušati, kako voda šumi. Tebi smem povedati, — na |
| Fizika (1869): | pa teče po žlebu v korce, ki so na obsegu mlinskega kolesa (kolo na korce), ali pa bije ob žlice, ki |
| Fizika (1869): | v podobi valjarja naših oknenih zastorov (rulet) in v podobi mlinskega kolesa. |
| Valenštajn (1866): | Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj? Kdo nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in |
| Zoologija (1875): | les in prevrtava na vse strani. Hrošček je samo 5 mm. dolg, temnorjav in samec trka z glavo ob les in |
| Zoologija (1875): | od vseh teh omenjamo samo navadnega kotačnika (Rotifer vulgaris), 0,8 mm. dolgo živalco, ki se pogostoma nahaja na travnih bilkah v |
| Zoologija (1875): | večidel škodljive. Grahar (Bruchus pisi). Trtin (Rynchites betuleti) je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel; škoduje vinski trti, ker |
| Zoologija (1875): | načinu življenja dobro razlikujejo. Njihova velikost meri se po milimetrih (mm.). a. Petočleni; Pentamera. l. Pleme brzcev (Carabina). Brzci imajo nitkaste |
| Zoologija (1875): | celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do |
| Zoologija (1875): | komaj polovico zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč, ki z privzdignenim zadkom pogostoma teka po potih |
| Zoologija (1875): | mikasti kacega črva ali gosenico. Usnjak (C. coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan |
| Zoologija (1875): | nekdaj imeli za oznanjevalca smrti. Mokar (Tenebrio molitor) je 15 mm. dolg, zgoraj črn, spodaj rjavo rudečkat hrošč, njegova, v prahu |
| Zoologija (1875): | črnuhov (Melanosomata). Smrtni sel (Blaps mortisaga) je ves črn. 20 mm. dolg, pokaže se časih tudi v hišah v strah praznovernim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | n imeti, zato mora število a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši |
| Zeleni listi (1896): | da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se |
| Robinson mlajši (1849): | bi to res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir |
| Botanika (1875): | Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti |
| Botanika (1875): | zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi |
| Gozdovnik (1898): | Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in |
| Iz arhiva (1890): | zvočnostjo svojega tenorja. Ne vemo, kakó bi se poravnali nasprotni mnenji obeh pisárjev, da ni posegla gospá Pavlina vmes. »Bolje je |
| Zoologija (1875): | živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati |
| Iz življenja učenca (1854): | tako prestrašil, kakor ko so mi od te, po njih mnenji prevelike dobrote, od kupice vina namreč spomnili. Pa kakor sim |
| Slovenske večernice (1865): | kjer je tudi končal tek svojega življenja. Po našem priprostem mnenji je imel on prav; kajti opiral se je na stare |
| Pomladanski vetrovi (1881): | gospodar na Lipnici; saj ga ni nihče motil pri tem mnenji. Kedar se Ljudmila zopet v domače kraje povrne, — mislil si |
| Izza mladih let (1882): | Kamenice drži in ne tudi nazaj ven; da po njegovem mnenji je neverjetno, da bi se bila medvedka na Kamenicah pristavila |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | že velika glavnica. Berusu in njegovi ženi je po občem mnenji zloben žlahtnik »zacvrl«, da sta umrla hitro jeden za drugim |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | nagajati. Od kar je bil brez kmetije in po njih mnenji berač, pa jih je tudi nehal zanimati in mikati. Ako |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | menoj, ta je národen in kdor je národen, ta po mnenji našega župana kalí mir. No, glejte, jeden žandarjev že gre |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | Tanki zopet, da bi se s pismom prepričal o poštarjevem mnenji, izve zares, da sta ravno stric in teta kriva čudnega |
| Zádruga (1890): | vsekdar trudil spešiti razvoj našega društva, katero bi po mojem mnenji najbolje okrstili ,Zadrugo' brez vsakega epiteta. « »Živela Zádruga! « zagrmelo je |
| Gozdovnik (1898): | spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali |
| Kemija (1869): | tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv |
| Zoologija (1875): | pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo |
| Robinson mlajši (1849): | je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla |
| Valenštajn (1866): | bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v |
| Rudninoslovje (1867): | d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je |
| Kemija (1869): | v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. |
| Kemija (1869): | pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr. |
| Kemija (1869): | skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na |
| Zoologija (1875): | vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za |
| Zoologija (1875): | obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tisti, kteri imajo od pervega letnega dne do zime veliko mnozega sadnjega pridelka, in dovolj koristi in dobička, ki poslajša življenje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dovelj, in če ima posestvo, da je na njem vsacega mnozega sadja dosti, da njegovim ljudém ni treba pa ljudskem sadji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | napravijo, če hočejo. 5.Od potrebnega orodja pri rojih. Čbelarji potrebujejo mnozega orodja pri svoji čbelaríi; ter a) več panjev, da jih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tem številu so zgodnje in pozne in srednje jabelka in mnozega pokusa in za mnogo rabo, žlahne in nežlahne, sladke in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kar poterpečnost, korist in moč lesa tiče, je hrast mož. Mnozega roda je hrast, ki se drug od druzega razloči po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ker krave še dobro molzejo. Tudi sir da dobiček. Vsega mnozega sočivja je zdaj dovelj, in se po redu rabi, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kaj velicega, za pravi vedni izvirek živeža in blagostana in mnozega nedolžnega veselja za se in za svoje. Zatorej je lepo |
| Sosedov sin (1868): | izurjenost v sodnjih in pravdnih rečéh pridobil, da bi bil mnozega mladega doktorja v zadrego spravil. Tudi od nature je bil |
| Žalost in veselje (1870): | je morala imeti kacih štirideset let. Njena podoba, čeravno že mnozega terpljenja . zeló upadla, kazala je vendar, da je bila žena |
| Občno vzgojeslovje (1887): | slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev |
| Rudninoslovje (1867): | njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila. Ko smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni. Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah |
| Zlata Vas (1848): | njih velíke nevednosti so se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah v tednu domá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet na pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo |
| Astronomija (1869): | je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in |
| Zlata Vas (1848): | se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki |
| Zoologija (1875): | umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani |
| Zoologija (1875): | blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban |
| Zoologija (1875): | svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa |
| Genovefa (1841): | barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju |
| Zlata Vas (1848): | in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in „Danice”: ker ste že toliko dobrega storili in že mnogim kaj sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne znebili radi |
| Genovefa (1841): | ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni |
| Roza Jelodvorska (1855): | nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o |
| Fizika (1869): | zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse |
| Astronomija (1869): | hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu |
| Ferdinand (1884): | petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali ni bilo družbe, kjer bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi |
| Robinson mlajši (1849): | mogel. Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive |
| Blagomir puščavnik (1853): | tukej so sem prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa |
| Fizika (1869): | domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in |
| Botanika (1875): | tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno |
| Oče naš (1885): | zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani |
| Zoologija (1875): | škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice |
| Zoologija (1875): | živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga |
| Gozdovnik (1898): | straže se čuje pred njima in takoj na to nastane mnogoglasno rjutje, prihajajoče iz žrel vseh Indijanov, hipoma ustavših, pripravljenih sprejeti |
| Gozdovnik (1898): | puško. Veter potegne, odprtina se zopet naredi, strel poči, in mnogoglasno upitje je kazalo, da je dobro zadel svoj cilj. V |
| Gozdovnik (1898): | pod pritiskom slišanega povzel don Pena. Zdaj se čuje zunaj mnogoglasno krikanje strahu, ktero so izglaševali vsi vakveri. Don Avgustin in |
| Genovefa (1841): | djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | resjem vred; težko je bilo torej človeku jo prehoditi, in mnogokrat se je kdo vderl, in je bil le s težavo |
| Rudninoslovje (1867): | globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer |
| Botanika (1875): | za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice |
| Botanika (1875): | ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče |
| Botanika (1875): | ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v |
| Botanika (1875): | skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik števil 2, 4, 5, 10; 8abcd pa števil 2abc, 4d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12 in 18, c |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ker pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, in prav takó r, razdelna mora biti z m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576 = 357.10 + 6, 4385 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a z m razdelen, prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število 18 s 6. ab z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik |
| Oče naš (1885): | tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč |
| Fizika (1869): | luknjičava telesa so n. pr. goba, les, oglje, kruh; njih mnogoštevilne in velike luknjice vidimo na prvi pogled. Na drugih telesih |
| Zoologija (1875): | črevesa vse polno gobastih resic ali kosmičev, v katerih izvirajo mnogoštevilne mezgovnice, ki so v najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler namreč |
| Botanika (1875): | cvet diši po vaniliji. 186 52. red. Ustnatice (Labiatae). jako mnogoštevilne zelnate rastline tega reda se poznajo po dvoustnem cvetu s |
| Botanika (1875): | je ž njim istega rodu. Listi. 47 Iz debla rastó mnogoštevilni postranski organi, ki pa niso valjarju podobni kakor deblo, ampak |
| Pripovedke za mladino (1887): | Ko luna posveti, iščeta drobtinice , pa nobene ne najdeta, kajti mnogoštevilni ptički , ki po gojzdu in polji letajo, so jih pojedli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je Bog mnogoter dober nauk nam k’ pridu na posemeljſke rezhi sapiſal, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali |
| Genovefa (1841): | Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na |
| Biblia (1584): | je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in |
| Rudninoslovje (1867): | nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali |
| Zlata Vas (1848): | delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelo zele deshéle. Po rasnih krajih ima ta bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali |
| Rudninoslovje (1867): | i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De boſh pa na tanjko rasſodil, koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tjè notranje in svunanje dela shivinſkiga trupla popada in takó mnogoverſtne bolesni pri shivini vsro- |
| Astronomija (1869): | tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne |
| Kemija (1869): | Rastlinsko in živalsko telo je tedaj čudovito poslopje, zloženo iz mnogovrstnih tvari, ki tako dolgo složno skupaj držé, dokler v poslopji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | odnesle in drugje pokopale. Jako imenitne so jame s kostmi mnogovrstnih sesalk v frankovskem Jura, med njimi prav važne dvé, Muggendorfska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Gospodarski napredek nikakor ne obstojí v tem, da se lotimo mnogovrstnih novotarij, ampak pri nas na Slovenskem , kjer ne stojí gospodarstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za narejanje komposta, to je, takošnega gnoja, ki je iz mnogovrstnih tvarin sestavljen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Desiravno nima nobene strehe, se vunder le že tolikanj let mnogoverstnim vremenam v bran stavi, in kakor de bi jo božja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med njimi, pa tudi |
| Botanika (1875): | so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše muzikalne izdelke mnogozasluženega narod- nega učenika in župana g. . And. Vavken-a v Cerkljah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Marn. Ta snopič, ki nam pred očí stavi delovanje našega mnogozasluženega slovničarja Metelko-ta, je 9. knjižica „Jezičnika”, ki ga je spisal |
| Botanika (1875): | mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da |
| Botanika (1875): | apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih |
| Botanika (1875): | in sicer med mnoštvom apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom |
| Botanika (1875): | snovmi v pepeli in v rastlinskih delih, in sicer med mnoštvom apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med |
| Divica Orleanska (1848): | je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim |
| Razne dela (1870): | bliska Mladosti meč, de mah na mah, Med tim ko množ veselja vriska, Zvalí se glav ne malo v prah. Je |
| Razne dela (1870): | stražo dva junaka, Po opravi, zrasti taka — Vso pretehtaj možkih množ, Sličnih našel več ne boš. Veverci de čast in slava |
| Razne dela (1870): | domú veselo hodi, Unkraj praga komaj boš, Te pozdravi cela množ. " Knez Gvidon je potolažen, Sercu v mirnim upa blažen, Noviga |
| Razne dela (1870): | ji slaj. In kmalo v grad se verne vriskaje cela množ, Med njo zajeti kupci, pripel za moža mož, Prinesli smo |
| Razne dela (1870): | cvetja rož, Razpleteno kitovje lasno, Se v reki koplje naga množ, Poječa pesmi šalne glasno, In krasnih udov krog in krog |
| Razne dela (1870): | stresa, Gleda lep in vidno mlad Pred seboj ponosni grad. Množ poslopij je velika, Hiša hiše se dotika, Cerkev je, zvonikov |
| Razne dela (1870): | strehe, zidi, Cerkve, hiše, krasovidi, Vertogradi, lehe rož, Vsiga neverjetna množ. Gradu temu čisto zlatim, Tak velikim, tak bogatim, Ukazuje knez |
| Razne dela (1870): | bi, vtolažene tak raziti se znajo kardela, Sini Argajski ko množ Trojanska, dovolj smo prenesli, Britke prigodbe zarad, ki sprožil jo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | in okus večine ali stranke, ki ima za seboj veliko množ. Sedanja doba zahteva mnogo, da, premnogo beriva. To moramo upoštevati |
| Pozhétki gramatike (1811): | épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme |
| Genovefa (1841): | jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhebelarſtva” bode ob ſvojim zhaſu natiſnjeno. — Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odeje i. t. d. oberne. J. S. Od sarajanja in mnoshenja novih ſadnih plemen. Pred vezh létmi ſo uzheni moshje zhudno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 48 je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ako kakošna posebna kuga ne mori ljudstva; od tod izvira množenje prebivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov naraslo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in množenje le po jednega, temu je vzrok ta, da se izpremeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | i. t. d. Iz tega je razvidno, da velja za vzmnoževanje polinoma na kvadrat tá-le tvorbni zakon: 1.) Prvi člen danega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa am = p. Potenca je torej produkt iz jednaki faktorjev. Vzmnoževanje ima za sedaj le kak pomen, ako je eksponent celo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za vzmnoževanje dekadnega števila na kvadrat velja tedaj tá-le pravilo: 1.) Prva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. Inu on je k' njim |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v |
| Zlata Vas (1848): | ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je |
| Tiun - Lin (1891): | ki pa niso peljala na vrt. Pred hišo je stala množica Kitajcev. Pa niso naju zapazili, saj sva pa tudi bila |
| Tiun - Lin (1891): | v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu |
| Zoologija (1875): | navadno samo nekoliko milimetrov dolgi in prebivajo časih v velikih množicah po sladkih in slanih vodah, kakor na pr.: Škrgonožec (Branchipus |
| Zoologija (1875): | je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže v neizrečenih množicah. Pravijo, da se v teku enega od enega samega para |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je vſe ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je priſhàl v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio. 16. Ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo |
| Zlata Vas (1848): | imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | zgodbe; ložje si oboje misliš. Metulčani so se dali veliki množici zurjenih vojščakov rimskih rajši sosekati, kot da bi se bili |
| Razne dela (1870): | naporni, De stoji v boritvi krepki dob, Vihri kjer, al množici nevoljni Kaže strog namembe ojstri zob; Tako tud kristjanu je |
| Razne dela (1870): | Tako blagutne nazaj, bledoba pokrije obraz mu, Zgubi se v množici trum pogumne armade Trojanske. Vstavi bežečiga pak, zmerjaje ga, Hektor |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | na tleh. " Na to pokličemo brž ključarja, stražniki pa rekó množici, naj se razkropi. Ljudje se odmaknejo, a vendar ostanejo še |
| Marjetica (1877): | kajti kuhal je ravno smolo, ter ukazuje kakor vojskovodja neštevilni množici, kaj se ima zgoditi, kaj ne, kako naj se vede |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | ga je tudi jezilo, da mu je prvikrat pri takej množici vendar le izpodletelo; zatorej je naglo se jel prepeljavati za |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kričeči gavrani ter belosivkaste štorklje nekako čudé se mnogobrojni naši množici živahno letale po zraku nad širno posavsko dolino. Poglejmo si |
| Zádruga (1890): | je le skoro čutila, da ni zadnja v tej nenavadni množici. Veselko še zmeraj ni bil prav zadovoljen s »kraljico«, dasi |
| 4000 (1891): | je nabornina preklicano visoka! « »Jaz poznam zadržek! « izpregovori nekdo v množici. »Nič se ne zapiše v knjgo, to vam rečem! « »Kdo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to veliko mnóshizo vidil, inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr sa Preróka dèrshali. 6. Kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se |
| Stric Tomaž (1853): | eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi |
| Fizika (1869): | ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče |
| Fizika (1869): | pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se |
| Kemija (1869): | ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste |
| Fizika (1869): | preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče |
| Kemija (1869): | v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino |
| Fizika (1869): | da je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87. |
| Zoologija (1875): | do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne |
| Kemija (1869): | izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin |
| Kemija (1869): | utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še |
| Botanika (1875): | se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega |
| Zoologija (1875): | večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta |
| Kemija (1869): | neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh |
| Kemija (1869): | drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem |
| Kemija (1869): | apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji |
| Botanika (1875): | tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju- |
| Kemija (1869): | organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil |
| Kemija (1869): | vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se |
| Kemija (1869): | je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Botanika (1875): | se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske |
| Botanika (1875): | deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po |
| Pozhétki gramatike (1811): | mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ |
| Pozhétki gramatike (1811): | de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | quatre-vingt ſem deſet, in six-vingt, toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim ſkladajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | to nameſtime nanaſha na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari |
| Pozhétki gramatike (1811): | toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim ſkladajo. Deux cents hommes, dva ſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tiſtim, ki delali bojo le tó , Kar vſi slogi v mnoshnim 'srekó. L―z. Danaſhnimu liſtu je drugi del vinoréje perdjan |
| Pozhétki gramatike (1811): | J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la |
| Pozhétki gramatike (1811): | obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo pri nas, in se od leta do leta bolj množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač: ljudstvo se množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje |
| Botanika (1875): | za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih |
| Botanika (1875): | zdaj postale enake tvarini njegovega lastnega telesa, in da zdaj množé snovo njegovega telesa. To so znane prikazni reje in rasti |
| Zoologija (1875): | za obstanek na potomke prehajajo in se na njih še množé sosebno one lastnosti, ki so v prid kake vrste, potem |
| Zoologija (1875): | v stoječi deževnici, pa tudi na mokrem mahu. Kakor močelke, množé se tudi kotačniki za čudo hitro. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več hrane potreba kot nekdaj |
| Stelja in gnoj (1875): | je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže |
| Zlata Vas (1850): | kadaj pomerli. Če se je bolj premožnost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacih. Ženili in možili so se med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tù večkrat napravila taka veselica in da bi se družba množila od dne do dne in razcvetela v lepi edinosti. Pod |
| Trtna uš (1881): | vinograda ali goric napala in se po njem brez zadržka množila in širila. Tukaj je vse zastonj, ali vsaj predrago, da |
| Gozdovnik (1898): | ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega človeka v vsi kraljevini. Prihajam |
| Zlata Vas (1848): | čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje množilo. Vas ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kajti enačbe; i. t. d. Kakó je vzmnoževati števila na kvadrat ali drugo potenco. § 178. Ako pomnožimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zato velja pravilo, kakó je sestavljene algebrajske izraze na kvadrat vzmnoževati, tudi za dekadna števila. Recimo, da nam je izračunati n. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m + n + p, ali m + n + p je logaritem števila MNP, tedaj log MNP = m + n + p ali, ako postavimo za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | levi drugo z drugo, dobimo enačba. Da dobimo tedaj število MNP, treba podlogo b vzmnožiti na potenco m + n + p, ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali, ako postavimo za m, n, p njih vrednosti, log MNP = log M + log N + log P. N. pr. enačbe. 2. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali m + n + p je logaritem števila MNP, tedaj log MNP = m + n + p ali, ako postavimo za m, n, p |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rekoč: y f Slab Gospod! sim prehvalili Tvoje roke čudno moc ; Pa kar v sanji se mi je kazalo, To, obljubim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šuméča , Ni živa mladost? Moč tvoja cvetéča Iskrena krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi, Si lakot odverne , Star |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja |
| Divica Orleanska (1848): | bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark. |
| Stric Tomaž (1853): | pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci |
| Valenštajn (1866): | Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat |
| Lohengrin (1898): | daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker |
| Lohengrin (1898): | jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi |
| Zoologija (1875): | fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne usah navarnoftah inu N. N. inu skues muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shues muezh te besiede fiat k' je skues boga ta v siga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh Kriſtvsa inv ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga sina † inu Boga Svetiga Duha † Amen inu skues ro muezh tah svetah Efangel. S. Johanesa na pervi poſtavi se dei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba zerzerellus sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te nai svateishe S. S. troi- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi rezi. Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash |
| Biblia (1584): | sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi |
| Ta male katechismus (1768): | tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto. |
| Ta male katechismus (1768): | je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. Joannesa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel lasho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vto mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta drvga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saptapja † BANN SAPTHA tetra gramathon † AGLA † ELLIO I.M. I. TVIE mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh ta prava ediniga sinu boshja: kateri je une svatlobo: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji moči, v prid našiga cesarstva storiti, tedaj se tudi ponudim v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih |
| Fizika (1869): | ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje |
| Astronomija (1869): | zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo |
| Na Žerinjah (1876): | potih do konca življenja, in čemur žrtvujemo velik del svojih močij. Ljudje pravijo: to je poklic; mi moderni filozofi brez filozofije |
| Pomladanski vetrovi (1881): | srce segala njih beda in siroščina, da bi nekoliko svojih močij posvetili narodu v občni blagor. " „Kdo bode pa tudi zahteval |
| Pomladanski vetrovi (1881): | naša pest, hud naš udarec, toda mi ne znamo svojih močij porabiti, kakor nas uči žalostna skušnja preteklih let. Vzemi gospod |
| Zvezdana (1883): | družbi mladega prijatelja vsa dela sam. In kjer je primanjkovalo močij, volje, veselja in denarjev, segel je v listnico in daroval |
| Vanda (1888): | bodisi žalosten spomin, ta zavest dala je duši njeni novih močíj in neko samostalnost, ki je dotlej ni poznala. Drdranje po |
| Od pluga do krone (1891): | reva v postelji! In pa tudi staramo se že. Mladih močij nam bode treba vpreči, naj one vlečejo, mi, staríne, jim |
| Senanus (1892): | cvetoči ljubezni ne bode pravih tal, ako ne posveti vseh močíj resnemu delu! Kakó li naj stopi nekega dné pred svojo |
| Abadon (1893): | jutro sme reči: »Ta dan je moj, gospodar sem svojih močij in vrlin ter smem slobodno javljati svoje misli in svoje |
| Roman starega samca (1895): | krepke volje pogrešam pri vas, milostljiva gospa, ne pa telesnih močij. « Grajščakinja je na to mojo opazko skrivaj pogledala svojo svakinjo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko |
| Genovefa (1841): | pa vunder je bila ſhe tako ſlaba in bres vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano |
| Ta male katechismus (1768): | naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v še véči nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Komej sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv |
| Valenštajn (1866): | zvezde, v moč duhov. Z duhovi i skrivnostnimi ne polni Močmi prostora le ponos človekov. Pretesen tud ljubečemu je srcu Život |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ne držimo tudi zanaprej križem rok ter delujmo z združenimi močmi! E. Kramar. Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. „Novice” so |
| Zlata Vas (1848): | hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to |
| Viljem Tell (1862): | Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je |
| Valenštajn (1866): | ne morem s tega mesta, Ne morem — te roké nej moč spustiti. |
| Stelja in gnoj (1875): | tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč. |
| Zlatorog (1886): | zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja. |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se zadosti ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra |
| Gozdovnik (1898): | izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad |
| Gozdovnik (1898): | megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin |
| Gozdovnik (1898): | tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N. pr. (90 + 7) – (20 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter ne pride. Kdor ima več sadja, de ga ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ni nič kaj prav obnesla; opresnino je deloma suša, deloma moča pobrala, in kar ti dve sovražnici niste končale, so bolhe |
| Trtna uš (1881): | prikaznij na trsu marsikaj zakriviti: izpita zemlja, velika in dolga moča ali suša, pregloboki ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se |
| Tiun - Lin (1891): | vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za |
| Gozdovnik (1898): | levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Biblia (1584): | bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla |
| Tiun - Lin (1891): | Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži |
| Gozdovnik (1898): | zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci |
| Biblia (1584): | On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v |
| Biblia (1584): | inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri |
| Biblia (1584): | krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal. |
| Oče naš (1854): | dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Oče naš (1885): | dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Zoologija (1875): | podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva, veča in močnejša od črne ter se je stopram v 18. stoletji priklatila |
| Zoologija (1875): | domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča in močnejša od nje je divja mačka (F. catus), pod 74. Prava |
| Ferdinand (1884): | mojo lekarno, pobral mi je vsa strupena zdravila; dà še močnejša zdravila mi je vzel; le čisto neškodljive zdravila mi je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne občuti graje ali poučila. 4. Vsa vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto, ne imela bi |
| Genovefa (1841): | dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó vpitje naſhih gręhov, katęri hózhio njega ſmèrt imęti, je mozhnęjſhi, kakor Pilatusova ſhtima. Naj bó krishan, pravio Judje, inu naſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu zhudu, mu ſkusi enu zhudu tę lubęsni. Letá lubęsen mozhnęjſhi kakôr ſmèrt, bol nevſmilena, kakôr njega trynogi, pokashe na enkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me ne bilo neko čutilo semkaj pripeljalo, ki je še močneje kot strah. ” „Povem vam, da bo precej v našem mestu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno |
| Botanika (1875): | traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo |
| Tiun - Lin (1891): | zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal |
| Tiun - Lin (1891): | Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | maria je rodiva ana sina siemenam Jesvs Kriſtus alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash lvbi Gospved Jesus |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pelal k'tem vikſhim Farjam? Savlus pak je zhes dalej mozhnejſhi perhajov , inu je Jude dolidevov, katiri ſo v'Damashku ſtanuvali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vrje, tok uſſe ſmirej oſtane , kar ima. Kader pak en mozhnejſhi zhes njega pride, inu njega premaga, tok bo njemu uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh v'Damashku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſerzá ne sgubiſh, ampak vsdigni ſe prezej, inu klizhi ſhe mozhnęjſhi k' Bogu: Kakú dolgu, o moj Bóg, bóm jeſt ena |
| Fizika (1869): | pri tem nek poseben duh, ki se opazuje najbolje pri močnem iztakanji elektrike iz osti (iz špic), in ki pride od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | prav nič pomagano. Tudi ni dobro, če peč stojí na močnem in visokem zidanem podnožji, ki tudi veliko gorkote požre in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi |
| Robinson mlajši (1849): | mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 30. Kęr je pak vidil ta mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tù stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo |
| Biblia (1584): | sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh |
| Ferdinand (1884): | je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na |
| Botanika (1875): | črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat |
| Zeleni listi (1896): | bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga |
| Kuharske Bukve (1799): | notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhaz al dnarje skues ta na svateisha noi obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi |
| Astronomija (1869): | se zgodi, ko mesec gre skozi poldnevnik tega kraja. In najmočnejša mora biti sploh privlaka v krajih ob ravniku, ker nad |
| Astronomija (1869): | V vsakem kraji na zemeljskem površji pa mora mesečeva privlaka najmočnejša biti takrat, kedar je ta kraj najbliže meseca, kar se |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | umreti kot otrok katoliške cerkve. « 34. — Skušnjava k obupanju je najmočnejša in najbolj nevarna. Bolnika plaši mnogokrat veliko število storjenih grehov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od |
| Stelja in gnoj (1875): | tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek |
| Roza Jelodvorska (1855): | kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen. Jas vas sarotim noi isbodram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu SAMUEL noi Sveta KORONA inu Sveta ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta † inu pertei nai |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | in še dan današnji vsa dolenska stran razločno govorí: „svojeglav, močerad, konjedirec, Mišedolci (ljudje iz Mišjega dola), Kerčepoljci (ljudje iz Kerškega |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | Mož je pa sapo k sebi držal, tiho ležal kakor močerad pod plesnjivo desko in sam pri sebi je mislil: »Da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí vendar ne moči pomagati? Ne! Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na |
| Ferdinand (1884): | vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel |
| Sacrum promptuarium (1695): | na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. |
| Robinson mlajši (1849): | če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel, ino svetilnico |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta |
| Ferdinand (1884): | da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno |
| Gozdovnik (1898): | in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sata dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je shushano velko barti. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader boda mesha venka nesi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odrieshou: da ti menei shitro skashi da bom klor videti mogov kaku je tota dian inu tu bras use smote inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti jemu da bo mogov sad perneſti shriebei ti to ſgvro na siemlo taku se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on zhes tiſte to perſerzhno shaloſt v' ſebi obuditi mogu. Kyr pa ta shaloſt zhes grehe more po timu shteveinu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nature na ſebe vſeu, ſe je s' nar pravizhniſhim ſtraham mogu bati, ſe je ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhudesha delat dau, de je Chriſtus tudi od nega terpeti mogu, zhes tu ſe je ob tulkain vezh sazhuditi, ob kulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhe ni bila pretekla, kader je on videu, de bode mogu Chriſtus vmreti, de je skus tu poſvetvaine, inu ſklepeine tih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni nihdar obeniga greha ſturiu, inu ni nihdar obeniga ſturiti mogu, inu na molimo mi, katiri ſmo v' grehu ſpozheti, v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni grehi maſhy, mogu preſtraſhit, debi nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhni spomin, inu hvalo perpraviu: Mi pa, v' katirih bi mogu Chriſtus s' ſvojim terpleinam skus enu shaloſtnu premiſliluvaine smalan, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar lubesniviſhi JESUS! le zhes eniga ſamiga zhloveka grehe shaluvati mogu, bi bli tiſti tebi sadoſti te nar vezhi, inu nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih volo ſi ti mogu terpeti, inu vmreti, ali mi vunder h'timu Angelu perſtopimo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe |
| Genovefa (1841): | hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti |
| Genovefa (1841): | in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo |
| Genovefa (1841): | ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe |
| Robinson mlajši (1849): | jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga |
| Stric Tomaž (1853): | celo kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bežala. Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor |
| Genovefa (1841): | ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je |
| Gozdovnik (1898): | Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s |
| Gozdovnik (1898): | so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora |
| Zlata Vas (1848): | so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz |
| Gozdovnik (1898): | Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo |
| Gozdovnik (1898): | pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite |
| Genovefa (1841): | terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidili, če tje ne pridemo. Vse tó bi pa ne moglo takó biti, ko bi zemlja krogla ne bila. Vse zvezde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne tako govoriti, kakor vam |
| Robinson mlajši (1849): | tude svojega znal, mu je pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje |
| Robinson mlajši (1849): | v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor |
| Valenštajn (1866): | je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela, da vas ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo |
| Zlatorog (1886): | zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je |
| Gozdovnik (1898): | resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se |
| Valenštajn (1866): | je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemško: jez sim, ti si, on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor |
| Fizika (1869): | podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa mnogo stvari |
| Zoologija (1875): | oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše |
| Botanika (1875): | ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka |
| Zoologija (1875): | dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj |
| Ferdinand (1884): | Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad vso shkodo varvati na dushi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je dnarje sakopov: noi bo tabe podou kadai se ti samorjo vsigneti. Natu sahvali tega Duha bosh saguishno dobiu nate |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet |
| Genovefa (1841): | de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje |
| Valenštajn (1866): | Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kar mi mati že zdaj pravijo. Oh, vekomaj ti ne morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa |
| Deborah (1883): | drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne morem! Ana. Kam vendar zopet pojdeš? Jožef. I ti vprašuješ? Ana |
| Oče naš (1885): | božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da |
| Gozdovnik (1898): | imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse doro pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ravnoſt ſklada s' poménam glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un, nekoga lubiti, poſtavim. j'aime Dieu, lubim Boga |
| Genovefa (1841): | vſe bote ſhe bolj na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blago na ſuhim in na vodàh *) Zhaſtitljivih duhovnih goſpodov ne samorem dovolj proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva v bratovſhnjo ſ. |
| Biblia (1584): | na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti, da veliko jih je tudi še, ki pri svojem |
| Viljem Tell (1862): | Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset |
| Fizika (1869): | 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je zrak tako popolnoma prozorno telo, da ni |
| Kemija (1869): | ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven |
| Botanika (1875): | strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto |
| Blagomir puščavnik (1853): | v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je pridelal stari oče, tudi tebi še danes zadosten, da moreš si rediti toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog |
| Oče naš (1885): | od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. No, ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in |
| Genovefa (1841): | ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze |
| Genovefa (1841): | ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli |
| Robinson mlajši (1849): | ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil |
| Pozhétki gramatike (1811): | med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé, ako li oba perloga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdelovati samore, je vender reſ, de zhloveſhka umetnoſt in prid samoreta pomagati, de je vino shlahtnejſhi, boljſhi; de ſe dalje ohrani |
| Biblia (1584): | Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga |
| Genovefa (1841): | samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te |
| Divica Orleanska (1848): | bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In |
| Gozdovnik (1898): | vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in |
| Gozdovnik (1898): | »Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga |
| Gozdovnik (1898): | moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso |
| Robinson mlajši (1849): | ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama |
| Robinson mlajši (1849): | mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da le očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš da grešim na božjo zapoved |
| Pripovedke za mladino (1887): | nekaj ur, prideta do velike vode. „Tu črez pa ne moreva,” spregovori Janezek, „ne vidim niti mostu, niti brvi. ” „Tudi ni |
| Gozdovnik (1898): | čuješ, da gresta ona dva? Stopata že po piramidi. Ne moreva zopet gori. Če ga mrtvega pustiva, ne dobiva ju; če |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni močic namreč zredkuje vnete soke, da iz njih ne pride kaka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora leta štupa z redkim medom ali sterdom v močic zmešati. Tega močica se konju trikrat na dan, vsakikrat za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | semena, jih zmešaj z bezgovim sokom ali z medom v močic. Tega močica daješ trikrat na dan, dva kvintelca do enega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Močic se tako dolgo rabi, dokler vnetje ni nehalo. Kedar pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan s slamo močno in dolgo dergniti. Kedar se začne močic konju le dvakrat na dan dajati, se mu pollota kafrove |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan 1 ali 2 kvintelca po velikosti psa. Leta močic je sicer drag, vendar gotovo pomaga. X. Poglavje. Nahod. Nahod |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brinjevih jagod, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali trikrat na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1/2 libre drobno naribanega hrena. Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj tega močica zjutrej in zvečer na jezik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tega močica dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol |
| Zeleni listi (1896): | mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | Solza za solzo se mu vdere po obrazu, in mu močijo srebernobelo brado. Bogomila nagne svojo glavo na starčikove persi s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se čisto ostrižene mahovnice s sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov cinkovega vitriola, 6 lotov galuna, ju zdrobi |
| Jela (1859): | lune je plavalo po nočnem nebu. Huda rosa je že močila trato, in zbrihtala počasi z večernim hladom vred Zagodina počasi |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | Dve ženske ste Rezo obvezovale, ena jo je z vodo močila. Dacar, ki je bil med pervimi pri ognji, je skušal |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | in iz grada ven, na polje megleno. Nobena solza nij močila belega lica visoke gospe. Se je imela upanje in pogum |
| Blagodejna zvezdica (1881): | da sem ga nekdaj nehoté razžalil. — Adina roka, ki je močila Oskarjevo čelo, začela se je vidno tresti. — Ali me boste |
| Zvezdana (1883): | bila sama, v tihih večerih in v očeh brez spanja močila je mlada Vida blazino svoje postelje z grenkimi solzami za |
| Luteranci (1883): | zdehati se mu je jelo in rosa mu je že močila život. Tudi je preračunil po meseci, ki je vzhajal ondi |
| Dóra (1885): | do zdaj toliko črtela. Ali hočeš? Namesto odgovora, poljubovala in močila je moje roke s svojimi solzami. Od istega dne postala |
| Žgánjar (1890): | že tudi luč ugasnila. Vse je spalo, le Vodopivka je močila blazino z obilnimi solzami. Kdo pač je kriv te njene |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | perica je klečala na drugem takem kamena, da si ni močila kolen. Mlada je bila še, toda izdelana, izmučena, zagorelega lica |
| Divica Orleanska (1848): | reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še ne |
| Genovefa (1841): | vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje. Zarumenjena močnata župa. Naredi iz dveh pesti moke in iz dveh jajc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | le mehka, da ji gobca ne bode ali rani; pijača močnata; snažnost v škafih in jaslih je potrebna. Zdrava živina naj |
| Kemija (1869): | se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še čez ostane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj |
| Zlata Vas (1850): | že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke |
| Oče naš (1854): | visoko ležečega Bezinskega grada. Nacetu je pri tem pogledu serce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko |
| Oče naš (1854): | je kmalo popolnama ozdravel in Mêljard ga je zdaj še močneje ljubil. Dal je Ménartu in Barbi majhno posestvo blizo svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo in vrat Mozetič-a; Jan. Lašić-u pa |
| Oče naš (1885): | visoko ležečega Bezinškega gradu. Nacetu je pri tem pogledu srce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko |
| Gozdovnik (1898): | Naš prijatelj Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so |
| Robinson mlajši (1849): | konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu |
| Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto |
| Botanika (1875): | imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta |
| Genovefa (1841): | piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart- |
| Sacrum promptuarium (1695): | inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in močirjih je nar večkrat megla, in ker se iz močirjev veliko škodljivih rečí izhlapi, ima taka megla dovolj tacega v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Tako se, postavim, iz vrelega vina, ola, iz gnjilin, iz močirjev, iz tlečega ogla itd. loči od gaz, ki v nos |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | obdelan bil. Koliko pustih bregov! koliko redkih, zanemarjenih host! koliko močirjev! kjer bi se dali z majhnim prizadenjem in z majhnimi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se je kaj tacega bati. — Topli jug, jutranja megla iz močirjev, blisk, ki neko kislobo naglo po zraku in cvetji razširi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kosih razgerne. Če je ta mesec lep, naj se iz močirjev grabni izpeljajo. — Kjer nemška detelja ali pa turska že dve |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | takrat se je začelo po te novi znajdbi čedalje več močirjev izmočirjevati. Ker se drenaža čedalje bolj po deželah razširja v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ki je veliko težji od samega vodenogaza. Ti hlapi iz močirjev poleti pri vročini, če kaj v močirji bodi rastlina ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | t. d. jih zatarejo in zrak čistisi naredé. — Dalje, iz močirjev pri poletni vročini in soparici ne hlapi le vodenogaz, ampak |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | povedano, velja tudi od močirnih njiv, in sploh od vsih močirjev. 2. Ne močirnl travniki imajo žlahno sladko klajo, in ležé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vlani pravil, in ktero posebno vsim tistim priporočim , ki imajo močirne in merzle stanovanja; prepričali se bodo, kako dobrotljiva je peč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mokrota po njih odtekati; ravnam pa po njivah, ki niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Verbe se primejo, ko se koli posadé; v vlažni ne močirni zemlji nar lepši rastejo. Če se sajenke sadé, to je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pridnega oskerbovanja, da nam veči dobiček dajo. Travniki so dvojni, močirni, kjer kisla merva raste, in ne močirni, ki sladko klajo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Travniki so dvojni, močirni, kjer kisla merva raste, in ne močirni, ki sladko klajo dajo. Močirni se dajo včasi v sladke |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | okrogel v kosmatih kapcah; skorjo bolj belo, ne raste v močirni zemlji; les služi za mnoge dela v vodi in v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | košnje ondi, kjer ima še otáva rasti, ni odlašati; le močirni enokošni travniki in planine naj se do s. Jakoba odložé |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kaj da je treba v unih in teh storiti. 1. Močirni travniki. V močirnih travnikih raste loček, cedilje, preslica, včasi terst |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | posebno če se od časa do časa gnojé. Kako se močirni travniki izmočirijo, bomo na koncu tega I. dela pri travnicih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zemljišu, čeravno zna biti, da so nekteri kraji poverh manj močirni viditi, — ali to je le na videz tako; na močirnem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ki nobenega dima in zopernega duha ne morajo terpeti; 6. močirni kraji, kjer dela mokrota satje plesnjevo, sterd ali med voden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popolnama suho domú spra- viti, ali če je senó iz močirnih senožet, dobí zoperen duh in se spridi, da ga živina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | klaji, pijači ali po zraku. Kisla, zatuhla klaja, seno iz močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prevročo kermo pokladaš, ali kedar stradajo. Seno, ktero je na močirnih in blatnih travnikih rastlo, napravi garje pri mladi in stari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se sploh po vremenu ravna. Vendar se mora kisla trava močvernih senožet dalje sušiti, in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sušiti, in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju- |
| Botanika (1875): | mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in ki daje les, pod vodo jako trpežen; brezo |
| Stelja in gnoj (1875): | ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje |
| Zlatorog (1886): | morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac |
| Stric Tomaž (1853): | dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novega polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se |
| Kemija (1869): | C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih vodah in močvirjih rastlinski ostanki raztvarjajo, za tega del se tudi močvirni plin |
| Botanika (1875): | zatorej za likanje lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico |
| Zoologija (1875): | vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej ga v ne prehudi peči rumenkasto speci, potem iz modla na sito zverni in pohladi. Šartel s smeteno. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se čez puter potegne. Če pa za to nalaš perpravljeniga modla s tremi luknjami nimaš, je tudi vsak navadni lij dober |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle deni. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se |
| Kuharske Bukve (1799): | inu tudi papir odlozhi. Sa torte snajo tudi druge shlaht modli biti, katiri ſo nalaſh narejeni al po podobi ene dínje |
| Kuharske Bukve (1799): | malo męſhaj, inu prezej pęzh deni v' obodi, ali v' modli, kakerſhnim ozheſh. 132. Torta is bele ſhterke. Od 8 jajz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti |
| Botanika (1875): | ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v |
| Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender |
| Divica Orleanska (1848): | bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju |
| Rudninoslovje (1867): | v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih |
| Rudninoslovje (1867): | zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek |
| Rudninoslovje (1867): | največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot |
| Rudninoslovje (1867): | barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115 |
| Valenštajn (1866): | kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše |
| Rudninoslovje (1867): | se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti. |
| Deborah (1883): | nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično |
| Sacrum promptuarium (1695): | morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši učeniki bi vas morali podučevati, kakor sem jaz, pa toliko |
| Genovefa (1841): | ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vdati. On dá otroke in jih spet vzame po svojej modrej previdnosti. Z Jobom morata reči: »Bog je dal, Bog je |
| Fizika (1869): | izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri učinki, ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména |
| Zlata Vas (1850): | revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili |
| Roza Jelodvorska (1855): | iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem |
| Kemija (1869): | demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſelila, ravno kakor de bi govorila: „Tukaj le je dete! “ Modrih veſelja ni bilo sdaj isrezhi. ˛Shli ſo v' hiſho, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je tako ſrezhno vodil. 9. Bèg na Egiptovſko. Herod je modrih she grosno teshko zhakal. Ko vidi, de jih saſtonj zhaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kruh, varvajmo se vraž in lenobe, poslušajmo uke pobožnih in modrih ljudi : takó bomo srečno živeli in v ubožtvu ne bomo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni podoben drugim mladenčem, ki zahajajo v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako resnoben in vendar kako prijazen |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bi bil Joni tukaj“, je rekel; „temu nikdar ne manjka modrih nasvetov. “ In komaj mu je šinila ta misel v glavo |
| Divica Orleanska (1848): | preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord |
| Biblia (1584): | Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | 3. Naravoslovje nas tudi ponižnost uči, kadar vidimo pergodbe, kterih nar modrejši človek ne more razjasniti, kadar čutimo nemoč zložiti travico |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica |
| Sveti večer (1866): | do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker |
| Biblia (1584): | bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtare jagode ſôble Uganesh tu use, tok se meni en modrijan, inu vedèsh. Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pès; ke je ſmalan, ali is leſa ſręſan. Ta ſtare Modrijan Plato l. 5. de Leg. ima to uganko: En zhlovek |
| Kratkozhasne uganke (1788): | en ſterd meda neshl. 600. lejt pred Xtusovem rojſtvam je Modrijan Thales take uganke goridajal: KaJ je med useme rezhmy tu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil je neki Kalpurnij, okroten in štorklast; bil je zvijačen modrijan in nosil se je mož, ko da bi bil on |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojemu sosedu: „Tukaj-le Kalpurnij vam gotovo vé razjasniti to reč; modrijan je in v stanu o vsaki malenkosti besedovati na dolgo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nam je dal naš učenik Kasian nalogo, „da mora pravi modrijan vedno pripravljen biti svoje življenje dati za resnico. ” Nikdar nisem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kmalo izdala; med govorom mi je ušla besedica „kristjan” mesto „modrijan” in „vera” mesto „resnica”. Ko se pervič zmotim, videl sem |
| Botanika (1875): | hudodelce, ki so se zoper državo pregrešili. Sokrates, najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki po krivem zatožili, da širi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s temi besedami: „Pismena slavijanske, ki so od nékiga Konstantina modrijana, iznajdene, de bi se z njimi Bogu, kakor mu gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razumeli. Cesar Mihajl jim da v letu 862 dva brata, modrijana sta bila, Konstantina in Metoda iz Tesalonike, gerške dežele, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi skoz in skoz navzela viših modrijanskih misli in kar modrijanka postala. O veri kristjanski kar nič ni vedela, vendar jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje hiše! O, na Fabíolo nikar ne glejte, ona je modrijanka in nič ne vé o tacih rečéh. Tudi meni bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | studencu pa od kaj boljšega se menile, ko od puhlega modrijanstva. ” Miriam je odmajala in jej odgovorila pa ne žalostna: „Ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bogove mislimo — in že ta sama misel je vredna vsega modrijanstva. Ali me moreš še više peljati? ” „Više, in še veliko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ustavilo začudenje Fabiohno ali priterjatev; dvomljivosti pa ni nikoli kazala — modrijanstvo pa nevera se je v njej umaknila veri. Ali zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker si izrejena po naukih, ki so mene in mojo modrijanstvo premagali; po naukih, ki naj veča, junaška dela zapovedujejo kot |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa reče: „Sira! tvoja veličastna modrost je zopet zmagala moje modrijanstvo. Da bi človek doprinašal take junaške čednosti kakor kaj vsakdanjega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi |
| Kemija (1869): | rabi pogosto za izdelovanje drugih železnih spojin, zlasti za berlinsko modrilo, tinto, vijoličaste in črne barve, in tudi kadeča žveplena kislina |
| Kemija (1869): | podlaga za fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan |
| Kemija (1869): | tudi namesto C2N zaznamuje s krajšim Cy. Ime Cijan pomeni »modrilo« in se mu je nadelo za tega del, ker z |
| Kemija (1869): | Mleko, 495. Mleko žvepleno, Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka |
| Kemija (1869): | 467. Mišjica, Giftmehl, 382. Mleko, 495. Mleko žvepleno, Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden |
| Kemija (1869): | ker z železom dela prelepo modro spojino, tako imenovano »berlinsko modrilo«. Z vodencem se cijan spaja v vodenčev cijanec ali cijanovodenčevo |
| Botanika (1875): | mnogih krajih seje, imata v sebi neko, indiki podobno, lepo modrilo. Rod ščavelj (Ruinex) ima v sebi ščavne kisline, ktera daje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sapiſal, ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba |
| Zlata Vas (1848): | Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni |
| Zlata Vas (1850): | pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora |
| Ta male katechismus (1768): | muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. Bog vſe rezhy je stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy: useskuſi modru, erſnú, inu ojſtru obnâsha. Zhlovek more gledati, vezhkrat, skus kar |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Otrozi! pojidite k' zhebęli tje. Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Otrozi! pojde k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bila na vseučelišu 21. t. m. očitna preskušnja iz moralniga modroslovja, pri kteri sta dva Krajnca veliki sreberni svetinji dobila, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | obnašajo ; postavljena gospoda sta bila Bradaška France iz Krajnja, učenec modroslovja, in žl. Sauer iz Ljubljane, učenec pravdoslovja. Z veseljem smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo |
| Robinson mlajši (1849): | imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se izjoka. Hotel je moliti |
| Lohengrin (1898): | zelo svečano) Začel se zdaj Bo strogi sód! Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino |
| Ta male katechismus (1768): | Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto. |
| Biblia (1584): | ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li |
| Biblia (1584): | bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta |
| Biblia (1584): | en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga ozheta inu modrveſt sina inv gnada S.Dvha: po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile |
| Maria Stuart (1861): | zapusti me, Dokler mi nisi razodela volje. Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi |
| Genovefa (1841): | zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mozhneishei guavti Boga sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu per tei: guauti Boga sina † inu pertei resnizi noi modrueſti inu skues tu ma- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shaſti tu ime enega zhloveshkega dijanja ſasluſhe, dokler je bres modruſte, inu reſumnoſte. V'uſſaki rezhi more premiselnoſt naprejjiti, inu po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Joannesa Apoſtelna, inu Evangeliſta dan. Branje is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri ſe Boga bojy, ta bo dobru |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duhovnski Goſposki skashe. Sedem darov S. Duha. 1. Dar te modruſte. 2. Dar te saſtopnoſte. Dar dobriga ſvjetvanja. 4. Dar te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na Rimlarje na 11. Poſtavi. O Viſſokuſt tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel namorejo njegove ſodbe sapopaſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſaſtopnoſt, inu svjet. Tu so pervi fazhetki pravednega ſhivlenja, inu modruſti, leti bodo tebi pomagalli, ter bodo sturili zeno te staroſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapiſſanu Eccli I. Initium ſapientiæ timor Dvmini. Ta sazhetik te modruſti je ta ſtrah tiga Goſpuda, ali ta ſtrah Boshji. Tiſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu na poſledni dan ſe bo ſmejala. Svoje uſta je modruſti odperla , inu poſtava te miloſti je na njenimu jesiku. Ona |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shivlenja , inu saſtopnoſti, inu bo njega napoyla is vodo sdrave modruſti. Inu ſe bo uſtanovila v'njemu, inu nekar ſegnila, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | beſſede ohranila v' ſvojimu ſerzu. Inu JEsus je gorijemau na modruſti, na ſtaroſti, inu gnadi per Bogu, inu per ludéh. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Filippa, inu S Jakoba Apoſtelnov. Branje is bukuv te modruſti na 5. Poſt. Ti pravizhni bodo ſtali s' veliko ſtanovitnoſtio |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tu Dete pak je raſlu, inu je mozhnu perhajalu polnu modruſti; inu gnada Boshja je v' njemu bila. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Enimu ſe ſzer da ſkus tega Duha beſſeda te modruſti: enimu pak beſſeda te vędnoſti lih po temu Duhu: enimu |
| Robinson mlajši (1849): | To ti bodi za svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav |
| Zlatorog (1886): | kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili |
| Razne dela (1870): | s tem prašanjem k njemu prišel; de je sicer neznano modroval, grozil in od nekake zmote govoril; de se mu je |
| Marjetica (1877): | bi, da so uroki, Štefan, pravi uroki so. " Tako je modroval Srakar in kmalu potem postavil na mizo skudelo svojega čudovitega |
| Zvezdana (1883): | tujstva. Vse so enake te gosposke vrane! « Tako nekako je modroval Matijec, če smemo soditi po njegovem modrem, nekako nevoljnem obrazu |
| Vesela vožnja (1889): | kobile. A mož-beseda ostati je venderle hotel. »Napósled« — takó je modroval sam s seboj — »meni v Kolibji vasi ni bilo takó |
| Gospa s pristave (1894): | kjer bo zanj ugodna prilika za večjo in odločilno zmago,« modroval je kancelar. Kancelar je pripovedoval še mnogo o neizmerno visokih |
| Spletke (1894): | pa vse drugače. »Zdaj drži in ne odjenjaj za lasek«, modroval je precej, ko je videl gospodo v vasi. A Resnik |
| Roman starega samca (1895): | ljubeznivo županovo Lenčiko sva si bila zadnji čas silno dobra,« modroval sem sam v sebi, dragoceno smodko, zadnji dar gospoda župnika |
| Dve svatbi (1895): | Možini, zato, ker ne mara Valentina; prevelik se ji zdi«, modroval je stric France na pol v šali, na pol resno |
| Mara Rendića (1897): | bi ji odkril svoja poželenja. Ali hladni preudarek je zmagal. Modroval je namreč prav pravilno, da bi moglo nesramno odkritje njegovih |
| Stric Tomaž (1853): | nam ne gre, se v božje neizvedljive sklepe vtikati in modrovati. “ „Če je pa tako“, se oglasi urno poprejšnji v šali |
| Ferdinand (1884): | in izgovarjati,« zavrne Peter. »Marsikedo, ki bi vas slišal tako modrovati, bi mislil lahko, da imate prav. Vendar le pa temu |
| Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879): | v našem jeziku, ampak v hervaškem«! »»Sem si takoj mislil««, modruje župan, »»Modroslav je hervaški svetnik; Motovilec sicer pravimo tudi mi |
| Rokovnjači (1881): | postavljenemu gradu to ime dobro pristuje. Naš povestničarski starina Valvasor modruje sicer, da ima grad ime od kól (voza), in citira |
| Cyclamen (1883): | nadzornik drugim. »To je poljsko, ali rusko, morda tudi češko,« modruje z imenitnim obrazom Majaron. Drugi, o slovenščini nič bolj poučeni |
| Od pluga do krone (1891): | pobereš na cesti, ako prideš v ugodnem trenutku k nji,» modruje ciganka in pogleda došla lovca izpod čela. «Pokaži mi roko |
| Od pluga do krone (1891): | mi teknil, ako gami zavidajo. Naj ga jedó drugi! » Takó modruje Veha v sebi, ko dvigne podobar Kosta čašo in napije |
| Vaška pravda (1892): | ne bode imela nič jesti. In to bodemo doživeli kmalu«, modruje Trdina. »Nič dobrega ne kaže. Slaba znamenja na vseh straneh |
| Slučaji usode (1897): | onega blagoslova, ki je vsakega dela največje plačilo, je očividno, modruje gospodinja. — Ljubše bi mi že bilo, ko bi mogla najti |
| Slučaji usode (1897): | sad. Ljubezen, ki pride še-le po zakonu, je najbolj trajna, modruje Kolar, ne toliko iz prepričanja, kakor zató, da odbije ženine |
| Slučaji usode (1897): | ki živijo bolj s čutili nego s čustvom, kmalu ostarijo, modruje prejšnja, po svojem vedenju, kakor po svojem mišljenju odlična gospa |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tega, da bi se ta reč pokazala, kakor ne bi mogoča bila. Rečeno je, naj bi se zapisniki prisegam narejali po |
| Trtna uš (1881): | dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno uš: 1. ali je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ste prvi dve vrsti kot nehôtna pazljivost. Samohôtna pazljivost je mogoča le pri zrelejšem duhu. Vzgojitelj in učitelj more torej računati |
| Blagomir puščavnik (1853): | oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je pa bila res velikanska glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki je bil tako |
| Oče naš (1885): | pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini |
| Gozdovnik (1898): | je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne |
| Sacrum promptuarium (1695): | vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar bi bilu mogozhe, bi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor |
| Tine in Jerica (1852): | de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le mogoče, de je tudi on preslepljen bil. Zato se je z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko z roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že |
| Valenštajn (1866): | zdaj je v mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje |
| Astronomija (1869): | in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi |
| Botanika (1875): | sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje |
| Oče naš (1885): | hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | lahko tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tej rézhi nar bolj, snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost |
| Maria Stuart (1861): | veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar ſe oberne, ino gre po ſredi med njimi tako mogozhen ino miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de |
| Divica Orleanska (1848): | Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra |
| Maria Stuart (1861): | ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da |
| Viljem Tell (1862): | se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi |
| Deborah (1883): | hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In |
| Ta male katechismus (1768): | ſakaj se ta grevenga ta popolnema rezhe? Ke je toku mogozhna, de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lazhnemu Lazarusu dash? Molituv tega uwogega je per Bogu veliku mogozhna, koker na njegovu jamranje na tega nausmilenega ena huda kletvina |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Diviza zhaſtitljva, Diviza pohvalena, Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nje peljnice tkali. Zabuči tedaj zgodovinna trobenta in pokliči mi mogočniga Rimca in prebrisaniga Gerka iz kamnatiga grôba, tolmači še v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de cesarski rod, Ki naše ljudstvo brani, Uterdi, blagoslovi Bog, Mogočniga ohrani! Mé vošmo, de Slovenijo Nam Večni z svojga raja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraje? Po besedah ruskiga zgodopisca Karamzina je dal Oktaj, sin mogočniga Džingiskana, svojimu žlahtniku Batukanu 300,000 vojakov. Ti so ruske nezlóžne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se bojevali v dalnji, imenitni deželi, in v sv. mestu, mogočnem Rimu, za svojega Gospoda in Zveličarja, in sicer v strašni |
| Fizika (1869): | o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in mogočnem delovanji. Kakor nepričakovana sila pokaže se na enkrat mogočni zračni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal Rajko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja na pravei strani sapvſtov, glih takv |
| Robinson mlajši (1849): | rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le za kralja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem |
| Maria Stuart (1861): | To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | qu' ils sont hommes , naj ſi bodo krali kakor kol mogózhni, vunder haj ne posabio, de ſo zhlovéki. Zhe e med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dekle niskóſt. Glej, odſihmal mi ſrezhna rodóvi vſi porekó; On mogozhni je ſtoril velike rezhi nad menoj! ˛Sveti je njemu imé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſprelép vélki oltar de je v njih zerkvi poſtavljen, in mogozhni goſpod jim odpíſhe, de na njegovo imé naj v lepi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nekdanje velike grajščine, ki je bila v starodavnih časih silno mogočnih Celjskih grofov. Iz Noviga mesta sim se še tisti dan |
| Fizika (1869): | vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in se |
| Ferdinand (1884): | njegovi zavidljivci zvali le slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši in najnevarnejši med vsemi pa je še bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bratje, in kér so bili in gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih |
| Genovefa (1841): | odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf |
| Ta male katechismus (1768): | Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutkov perpraviti, temuzh gledej, de bosh uſſellej zhes nje enu mogozhnu gospodarstvu imel. Ti se bosh skus tu veliku imęnitnega fruhtuvanja |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Duh da ti menei te shaz skashash skues ta nai mogozhneisha inu nai svateisha Boga inu skues to muezh noi |
| Ta male katechismus (1768): | ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od Ozheta te luzhi. Ali ni vſa naſha samoshnoſt, inu mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'vſim savupanjam, katęru saſlushi ta neſkonzhna modróſt, ta neismęrjena mogózhnoſt, inu ta neisrezhena lubęsen eniga taku velikiga Ozhęta. Dodęjli meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo je pahnil moj oče po svoji zanikernosti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli |
| Fizika (1869): | v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po |
| Fizika (1869): | 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo |
| Valenštajn (1866): | sam, naš vojskovód, Vidiš, ki zdaj oblasten je gospód, Najprvi mogotec i velikáš, Prej le máli bil je plemenitáš; Pa ker |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Ne tožite, dokler Ne potrebuje milovanija; Ker strašen zdaj mogotec nam je še, Na poti v Heb so Švedi; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin |
| Genovefa (1841): | shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa |
| Divica Orleanska (1848): | živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy! |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prou h' erzu nam govori. Nikdar de bi nam govoriu Moy- |
| Biblia (1584): | h'timu, kateri je bil njemu tu povédal: Gdu je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo |
| Ta male katechismus (1768): | mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako |
| Maria Stuart (1861): | besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v |
| Ferdinand (1884): | svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo |
| Gozdovnik (1898): | tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per- |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej! v |
| Valenštajn (1866): | se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe |
| Deborah (1883): | vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in |
| Deborah (1883): | najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste |
| Tiun - Lin (1891): | pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je |
| Zeleni listi (1896): | ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo |
| Genovefa (1841): | shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | me ſcire aliquid inter vos, niſi JEsum Chriſtum, & hunc Cruciſixum. Moju napreivsetje je med vami nezh drusiga vedet, inu saſtopit, koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | non eſt de hoc mundo. Joan. 18. JESUS je odgovoriu: moju kraleſtvu ni od tiga ſveita. Chriſtus je biu obdoushen, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali nekar eniga poſvetniga, temuzh nebeſhkiga kraleſtva, satorei je reku: moju kraleſtvu ni od tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu pite Moju meſu, no kry, No Lubesen zhastite Mojo , kir tu stury |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Jeſs sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | poſvetu , Inu med Jogre resdeliu, Reku: tu je tu ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isovkli noi so vseli vse moje obvazhivo oh velka sramoshlivoſt moiga serza. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kashash bras prueti govorjenja: noi bras vse shkode moiga talesa noi dushe inu Mena pokora bosh? Obarime ta nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Oni so mene skves prabodli snekatieriem oroshiam te sadni krei moiga telesa. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Oui so spledli an shterk inv soji sadersnili sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog potei semli. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive |
| Blagomir puščavnik (1853): | več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo |
| Ferdinand (1884): | razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako |
| Gozdovnik (1898): | umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dni svojega življenja. “ „To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak |
| Biblia (1584): | k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan |
| Biblia (1584): | moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra |
| Biblia (1584): | tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri |
| Genovefa (1841): | mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z |
| Divica Orleanska (1848): | me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne |
| Divica Orleanska (1848): | alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice |
| Robinson mlajši (1849): | je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau- |
| Robinson mlajši (1849): | pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata |
| Robinson mlajši (1849): | vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem |
| Mlinar in njegova hči (1867): | so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še |
| Zlatorog (1886): | Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak |
| Genovefa (1841): | ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta |
| Divica Orleanska (1848): | zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga |
| Zlata Vas (1848): | z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil, kako slabo so ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in prebivaj v mojim sercu! — Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro |
| Divica Orleanska (1848): | S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene dvignula? |
| Sacrum promptuarium (1695): | in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kruh, no vinu Shegnou , no Jogram dau , Tu vy h'moimu spominu Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham stury, Nem da on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jeshushave krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa |
| Robinson mlajši (1849): | bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali |
| Ferdinand (1884): | sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno |
| Zeleni listi (1896): | stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li |
| Genovefa (1841): | v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak |
| Sacrum promptuarium (1695): | mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gnado inu usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE |
| Ferdinand (1884): | hvala za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego |
| Ferdinand (1884): | preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je |
| Genovefa (1841): | ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ljubi moji domorodci! vse svoje žive dni me še ni nobena tako |
| Divica Orleanska (1848): | mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima, vse |
| Robinson mlajši (1849): | da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko |
| Zlata Vas (1850): | vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti |
| Sveti večer (1866): | dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de |
| Genovefa (1841): | na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj |
| Genovefa (1841): | te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe |
| Genovefa (1841): | Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je tude ona zlo zlo skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje |
| Divica Orleanska (1848): | praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me |
| Gozdovnik (1898): | zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne |
| Biblia (1584): | mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr |
| Biblia (1584): | kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim |
| Genovefa (1841): | sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici |
| Divica Orleanska (1848): | vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu |
| Robinson mlajši (1849): | svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim |
| Blagomir puščavnik (1853): | pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški |
| Sveti večer (1866): | v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokler se je poln troshta s' tega svejta lozhil. Is mojeme rokamae sem jeſt njemu njegov smertne put is obraſa brisala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod mojeme nogame, inu nobedn ni mene dans dergazhi videl, koker sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli, de koker sem |
| Ta male katechismus (1768): | ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi pravejo, uſſake po |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ob tlatedej dobim jeſt she vezhe mozh. Ena ſhôga. Is mojemi ojſtremi ſobmy zel lęs, inu kamen prejęm, zhe meni le |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shtirnaiſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu |
| Tine in Jerica (1852): | Brat Nikolaj mi je vse pripovedoval, kako se je z mojimi starši, bratmi in sestrami godilo, ko mene doma ni bilo |
| Maria Stuart (1861): | želj odkriti. Okó le njeno skerbno poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem |
| Valenštajn (1866): | kupi Popolno maščevan'je v šestdesetem! — Gospoda, ne izpotikujta se Nad mojimi besedami. Enako Naj bode vama. kako me dobosta, I mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Taaffe ni še izpolnil cesarjevih besed: „naredite mi mir med mojimi narodi”. Skrajni čas je, da se to zgodí. Res je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte |
| Maria Stuart (1861): | Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro |
| Viljem Tell (1862): | Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem |
| Valenštajn (1866): | bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | hvalo dati, Bres tadla, brumn, inu zhiſt. Ozhe! to je moju dolshnoſt Oh jeſt raſem drevju glih, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je okoli sto prodal, kteri so prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo |
| Biblia (1584): | ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu |
| Biblia (1584): | Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi. 39. On pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo ſe od tiga Boshjiga Moiſtra, inu vuzhenika te molitve prau moliti: aku bomo snali prau |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau, inu isdau: kdu more to veliko hudobo sapopaſti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ure nihdar ſhliſhet, de bi namrezh biu en Joger ſvoiga Moiſtra, ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou: Hymno dicto exierunt in montem olivarum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou Apoſtel, zhudeshe delou, inu vunder Suſpenſus crepuit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vole prozh obernene, de niſmo gor vseli ta nauk naſhiga Moiſtra Chriſtuſa, de na smiſlimo na negove belede, katire je on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je bilu, kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se |
| Divica Orleanska (1848): | jez ne smem, ne morem iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati |
| Biblia (1584): | opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | hrano. Ko pak je pomočnik tudi na ta način vse mojstre obral in se mu vkljub temu ni odprla nobena služba |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vsprejeti med mojstre. Kako pa je mogel kdo priti v mojstre? Rokodelski pomočnik, ki je hotel biti mojster, oglasil se je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | obede, toda pozneje so zahtevali pomočniki dragocena daríla in obsojali mojstre v visoke kazni, ako niso hoteli tega storiti. Darilo se |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | naj denejo takoj delo iz rok in si poiščejo druge mojstre. Pomočnike, ki se niso marali udati ti zahtevi, razglasili so |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kakor njihovi umrši možjé. Zdaj šele, ko sta obtékala vse mojstre, dobil je najmlajši pravico do delo iskajočega pomočnika. Pomočnika, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Osnovali so redna sodíšča ter sodili v njih pomočnike in mojstre. Obsojali so n. pr. take, ki so popustili rokodelstvo in |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pravilo, da že oženjen pomočnik ni mogel biti vzet med mojstre, pri druzih pak se je moral nasprotno takšen človek prej |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Pred zaroto pomočnikov ni bil noben mojster varen; klicali so mojstre prédse in jim propisovali raznovrstne nespametne pogoje. Ako se niso |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ne čitaš tožbâ pomočnikov, da jih zádruga neče vsprejeti med mojstre. Kako pa je mogel kdo priti v mojstre? Rokodelski pomočnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride na mesto, kjer neki človek mnogoverstne reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na ogled razstavljeniga, kakšne so bile razstavljene rečí in kteri mojstri so svoje izdelke v razstavo dali. Mislimo, de se spodobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | tri pomočnike, akoravno so pomočniki najrajši se zatekali k takim mojstrom, ki so dajali mnogim pomočnikom dela. Proti taki zahtevi so |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | koga iz zádruge potisnili ali vsaj potisniti hoteli, zadostovali so mojstrom časih prav malenkostni uzroki. Leta 1608. so tožili čevljárji nekoga |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kadar je kdo umrl, napovedali so njegov pogreb vsem zadružnikom, mojstrom, pomočnikom, učencem in vdóvam. Za duše v vicah so dajali |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | natanko do krajcarja prinašajo gospodarju. Nasprotno pak je bilo tudi mojstrom prepovédano zaslužek pomočnikov (plačilo) kratiti ali poviševati. Zlasti nepostavno je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | da je svojemu rokodelstvu popolnoma kos in da so ga mojstrom ne bo treba sramovati. Navzočna sta bila pri ocenitvi tega |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | tudi ta ni mogel porabiti, šla sta šele k drugim mojstrom po delu vpraševat, in sicer oziraje se na njihovo starost |
| Najmlajši mojster (1896): | pa je pri pol odprtih vratih gledala za odhajajočim mladim mojstrom ter mrmrala: »Oh,kako je lep! Pet ulic bi šla |
| Slučaji usode (1897): | nje nekdanja kuharica, katera se je tam omožila s črevljarskim mojstrom. Do nje se hoče obrniti, da ima vsaj eno živo |
| Gojko Knafeljc (1899): | obrvi. V tem hipu je počil stol pod debelim pekovskim mojstrom, da je grozno zahreščalo in se je mož zavalil na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bile enu napelaveine v'ta greh, de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na |
| Razne dela (1870): | prizanesbi svojiga vladarja še dolgo živel, bogate konturije gospodaril, vélikimu mojstru prijatel in sploh namestnik bil, ter po njegovi smerti clo |
| Luteranci (1883): | odločnostjo zopet na dan. Poročil sem ta svoj sklep vrhovnemu mojstru v prognanstvo in ga prosil posebno, naj zapové, da se |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | mojstra, ali pa najstarejšega pomočnika; ta ga je peljal k mojstru, ki si ga je naročil. A pismo, s katerim je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ko je le-ta prišel v Ljubljano in hotel pri svojem mojstru vstopiti, zahtevala je zadruga, naj se ravno tako, kakor drugi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | jo in pobrali blagó. Pomočnik, ki je ostal pri takem mojstru, veljal je za nepoštenega in tudi njega je pozvala zádruga |
| Najmlajši mojster (1896): | dal svoji ustam, ko bi se ne bil bal zameriti mojstru Žlebniku. Vidno se je premagoval, ko je poudarjal mojstrovo mladost |
| Najmlajši mojster (1896): | mu je mestni svetovalec obljubil, priporočiti ga Gregoriju Klebnu, špitalskemu mojstru. Ni sicer ugajalo Košici življenje v mestni bolnici, toda sila |
| Najmlajši mojster (1896): | pravil Lichtenbergovi družini. Ko pa mati in sin odideta, začne mojstru skrivnostno pripovedovati, presukavajoč debele oči in otresajoč z rdečimi lasmi |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ko je hodil "visôko pit' Savico". Neprevidni pesnik! Zakaj si "mojstru pevcev" zdravico pil s studeno Savico? Mar bi bil načel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je tvojimu dédeku prav po volji, te bom ravno temu mojſtru vuzhit dal, ki je to omaro naredil. ” Martin je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kdor zhe rokodelez biti, ſe 3 — 5 let pri mojſtru uzhi s upanjem príhodnih dobizhkov ! 3. „Pre ſtar ſim sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. k. kmetijſka drushba je pri umetnimu mojſtru zheſke kolovrate napraviti dala, ki ſe sa 4 gold. in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | med dvema beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim cheſ-d'oeuvre, mojſtrovſko délo, courts-pointe, pogrinalo. Od dreh pik nad ï in ë. |
| Pozhétki gramatike (1811): | no podobo k' ſebi: un chef d'œuvre, mojſtrovſko delo, des chefs-d'œuvre; un arc-en-ciel, mávriza, des arcs-en-ciel. Kadar ie |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so |
| Zoologija (1875): | zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah |
| Ta male katechismus (1768): | to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh klizat |
| Ta male katechismus (1768): | karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov |
| Ta male katechismus (1768): | ne dekle, ne ſhivine, inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili sdaj, per ſhtirdeſetih létih ali ſhe mlajſhi. 35. Moseſova ſmert. Moseſ je sdaj shé ſto ino dvajſet lét doshivel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſina is doma ſhla, je bila v' tempelj. Tako je Moseſova sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik |
| Kuharske Bukve (1799): | daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je |
| Robinson mlajši (1849): | bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi |
| Kuharske Bukve (1799): | zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je |
| Kuharske Bukve (1799): | droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste |
| Zlata Vas (1848): | k župi. Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko |
| Gozdovnik (1898): | hči, mogla je kazati svoje neodvisno držanje. Zdaj je bil mokasin gotov. Postavi ga poleg drugega, izgotovljenega ter se vzdigne. Nje |
| Gozdovnik (1898): | Pred šotorom je sedelo dekle, popravljajoče mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je jako umetno okraševalo s žimo |
| Gozdovnik (1898): | človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na |
| Gozdovnik (1898): | vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo. |
| Oče naš (1885): | je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vezhkrat bol merslu, inu mokru, koker ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | do 21 dneva Shuſhza tega perhodniga leta. Je od konza mokra, veliki deshja, inu velke povodni. Pruti S. Lucie smersne s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | od sazhętka oſhuſhna, potem slaſti od 12. Svizhana do sadniga mokra, s' velikim desham, inu nalivami, katęri ludem, hishami, inu shivini |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Letu. Je prezej deshevnu, al vender semla nebode nekoli prov mokra. Senu inu Shitu ſe lohku bode ſpravilu, vender ſe neſmę |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jeſen, inu Sima. Je od sazhetka mokra, inu ſrednu hladna, po tem mersla, inu mokra. V grudnu |
| Kuharske Bukve (1799): | Sol ima biti zhiſta. Zhe je bol neſnage polna, rajſhi mokra poſtane ob mehkim vremeni. Per ſoli je potrebna ſkôpa roka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe poſuſhi. Ne obrazhajte tudi semlje ne, dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla zima perpélje suho in merzlo spomlad; merzel |
| Kemija (1869): | spojine na razkrojitev. Ako pa na kožo, dokler je še mokra in dokler so vlakna v kožnej tkanini še vitka, delujejo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile. Če pa to ravno ni tako, kakor mislim, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Rudninoslovje (1867): | za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov |
| Genovefa (1841): | ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. Zelenova župa. Moknati cmočki na mleku. Leča z ocverto žemljo. Nadevana šuka. 141. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci. Govedina s polivko iz šalotne čebule. Solata z zelenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina po angleško. Raki s smeteno. Pečeni divji golobje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebule. Laški rezanci z gnjatjo. Telečja obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſe goſtìti. Takrat deni v' ſklędizo, al vlì zhes moknato jęd s' imęnam pudding. 169. Pomoranzhna sholza. Dergni ali ribaj |
| Kuharske Bukve (1799): | miſo dajeſh; smiraj męſhaj inu shverklaj, dokler nesavrè. Potle deni moknato jęd v' ſklędo, jo natakni al s' podolgaſto ręsanmi mandelni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri tudi pravijo, de taziga shita ptizhi ne sobljejo. Dr. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vreti. Potem deni župo na ocverti grah ali skuhaj kako moknato jed na nji. Ponarejena goveja župa drugačna. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zemljo in zgreje ilovčni svet, naredi boljši sad, žito bolj moknato in teži. V vinogradih je posebno dobra in da žlahno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je |
| Stelja in gnoj (1875): | bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki je sicer |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | iz dobrega, samega medú polnega satja iztekel,. če je na mokrotnem kraji hranjen skisal, tudi ne veljá za čbelsko rejo; 4. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepši in močno plenja na dobri zemlji, posebno na malo mokrotnem, močnem svetu in na deteljšu. Seje se od zadnjega konca |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | z bolj debelo sveršijo, ktere stoje bolj v nizkem in mokrotnem kraji, ki so zgodnje, in v pervi toploti kmalo začno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na odsolnčnem kraji, proti severju, ali v zatišji, v hladnem, mokrotnem svetu, kjer bi dobro vino ne dozorilo, in pa če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jevša, in verba nar bolj storile. Če pa niso v mokrotnem, bo smreka, gaber, bukev, iavor ali kaj tacega boljši. Tako |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ampak druzega. Če so namreč take redke hoste bolj v mokrotnem, boste, postavim, za hrastjem jevša, in verba nar bolj storile |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | z malo ilovce, ali pa lapor, ali pa ilovca na mokrotnem je za rèž v 3. versti. Za ječmen je tolsta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na solncu ali od solnca; nagorkem ali na merzlem: na mokrotnem ali na suhem. Solnce, gorkoto in suhotne kraje ljubijo: vinska |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zgubí, 1. če ni dosti posušeno ali če je v mokrotnem kraji hranjeno, da se na kupu zgreje in operhne, posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj na tanjko slišana; jug po leti ali v jeseni; mokrotno kamnje; govedje, ki gobez na kviško molí in vóha; večerno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ogerſhiza i. t. d. prav zhiſto omlatiti, tudi vlashno ali mokrotno ſnopje ſe da ravno takó zhiſto, kakor ſuho omlatiti; kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego |
| Stelja in gnoj (1875): | ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu |
| Stelja in gnoj (1875): | nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je |
| Divica Orleanska (1848): | Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane |
| Divica Orleanska (1848): | Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust |
| Ferdinand (1884): | sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je molzhal; voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje molzhanje, kaka poterpeshljivoſt! 43. Jesuſ krishan na kalvárii. Sdaj ſo vojaki |
| Genovefa (1841): | ſkerbí, in ſe po njêm joka, in kako ji njegovo molzhanje toliko nozbi bres ſpanja usrokuje. Sakaj kakor Golo nobêniga piſiria |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga |
| Stric Tomaž (1853): | preterpeti. “ „Da, zares tako bi moglo biti! “ pravi po kratkem molčanji Juri. „Vendar ljubi moj! kaj bi storili, ako bi vas |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž! hočete še piti merzle vode? “ ga vpraša po kratkem molčanji Kasi. Ker pomigne da, mu spet natoči in da piti |
| Divica Orleanska (1848): | njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je |
| Ferdinand (1884): | On pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe |
| Kranjska nevesta (1864): | I no, nekdo je došel v Polanitov grad. " Vidoslava je molčala; ali da ni zakrival mrak njenega obličja, bila bi vidila |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | vozita, da še gospod ne morejo ribe ujeti. Fanta sta molčala, pa svojo mislila; zdi se mi, da časih sta se |
| Deborah (1883): | slišala, v njegovem brala Pogledu sem britkosti in očitke. Zakaj molčala sem? Oholi jezik! Zakaj si molčal, a ne prašal ga |
| Milko Vogrin (1883): | razgovora z materjo bil je ta, da je hči odslej molčala ter kolikor mogoče zatajevala svoje notranje boje. Kedar je le |
| Prvi sneg (1886): | zopet drugo izbral. « Elza ni na to ničesar odgovorila, ampak molčala je in prav ljubo ji je bilo, da je bila |
| Pod streho (1897): | Roza je vedela, da ne bi opravila ničesar, zato je molčala. — Zavrgla je sedaj Zinka tradicijonalno delavsko veliko ruto, si umerjala |
| Stari dolg (1897): | da naj mnogo ne pričakuje od njihove hiše. Jerica je molčala, a Minica je poudarjala svojo pravico in očetovo obljubo. Vse |
| Kvišku (1899): | vselej se ga je ustrašila, a vselej sklenila, da bo molčala kot zid in ne črhnila besedice nikomur — celó Margiti ne |
| Gojko Knafeljc (1899): | vnovič dejala. »Jaz te ne razumem, Ivanka! « Ona pa je molčala ter nemo zrla skozi okno na ulico, koder se je |
| Sacrum promptuarium (1695): | drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | treba”” — mi eden izmed njih odgovorí, vsi drugi so pa molčali in po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor |
| Divica Orleanska (1848): | po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog |
| Divica Orleanska (1848): | gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši |
| Deborah (1883): | čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje |
| Oče naš (1885): | se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v |
| Sacrum promptuarium (1695): | Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu |
| Divica Orleanska (1848): | v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu |
| Zlata Vas (1848): | tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu |
| Zlata Vas (1848): | kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v |
| Zlata Vas (1848): | osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo |
| Maria Stuart (1861): | Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih ne razumeš,” |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več povedati. ” „O več več |
| Ferdinand (1884): | Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči. |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu nar nadoshneſhi jagne. inu vunder krotku oſtane, je tihu, mouzhy, inu ſe s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa ſhihraine naſhe zhaſty taku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega |
| Gozdovnik (1898): | ga tu? Dal mi ga je takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če |
| Gozdovnik (1898): | me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je |
| Sveti večer (1866): | pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero |
| Valenštajn (1866): | V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore! |
| Gozdovnik (1898): | in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. « |
| Sacrum promptuarium (1695): | katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' |
| Divica Orleanska (1848): | razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem |
| Blagomir puščavnik (1853): | Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo |
| Viljem Tell (1862): | žena, Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé |
| Viljem Tell (1862): | molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb |
| Sveti večer (1866): | mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava |
| Zeleni listi (1896): | ni vedel, kaj se bo z bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že |
| Genovefa (1841): | ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in |
| Zlata Vas (1848): | mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz hiše šel |
| Divica Orleanska (1848): | sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko |
| Zlata Vas (1850): | žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi. On je namreč na |
| Gozdovnik (1898): | s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami |
| Gozdovnik (1898): | jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga |
| Gozdovnik (1898): | Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te narbulshe lujtre te molitve. Ena naspodobnoſt je Boga Ozheta moleduvati, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se jèdernu darovitna skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in |
| Deborah (1883): | Dete. Sedaj je šla. Poglejte oče! Jožef (vzame molek). A, molek moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se |
| Deborah (1883): | Dete. Sedaj je šla. Poglejte oče! Jožef (vzame molek). A, molek moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se prikaže na |
| Deborah (1883): | Tržinar. Tako je, mamka; jaz imam še molek, katerega ste mi vi dali. Pek. Bog se usmili! Mojega |
| Deborah (1883): | vidita). Ana (priteče). Deborah? Jožef. Bila je in odpustila! (Poklekne, molek pritisne na ustnice. Ana odvede dete in položi roko Jožefu |
| Kemija (1869): | Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. |
| Divica Orleanska (1848): | grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa |
| Gozdovnik (1898): | nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevlje od tál, tako oveshejo, de konzi ſlame proti semlji molé in ſlama kakor ſtreho okrog dreveſ ſtori. To ſtorí, de |
| Kemija (1869): | Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan, Litijum, Molibden, Niobijum, Ozmijum, Paladijum, Rodijum, Rubidijum, Rutenijum, Selén, Talijum, Tantal, Telur |
| Kemija (1869): | 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures |
| Kemija (1869): | Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium |
| Stric Tomaž (1853): | konca stanoviten biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej |
| Roza Jelodvorska (1855): | tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo in čast kralja vseh |
| Oče naš (1885): | danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh moi Krishani isvelizhar Jesus Kriſtus ta moja nahvaleshna molitou bodi tabe kuelzhei huali noi h' zheſti srazhana inu gorei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da bojo tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi noi kna spi al |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh jite, inu ni desh shov na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſhiga odreſhenja volo na S. Krishu umrov. 3. Ta Goſpodna Molitov. Katiro je ſam Chriſtus ſvoje Jogre uzhiv v' ſedmirih proshnah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | edn sa drugiga, de boſte ſvelizhani: sakaj tega pravizhniga ſtanovitna molitov veliku premore. Elias je bil en zhlovek lih koker mi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vezhęrnu Molitov. Moj Bog! sdej ſem jeſt ſpet sa en dan blisejſhi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ena ſveta Molitov, kader ſe v' jutru goriuſtanete. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpod |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Molitov po Sholi. Hvalęshnu povsdignemo mi naſhe duſhe k'tebi, o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhesh noi vero natu pa amert od matare boshje to molitov. Merkei da saky den 3 barti: inu nasakohart ozha inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi |
| Ta male katechismus (1768): | od uſhitka teh SS. ſakramentov, inu uſſe perpomuzhe teh Zirkveneh molituv, inu boſhje sluſhbeskus oblast duhovne Gosposke po pravizi vonſverſheni, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je Molituv? Je enu pouſdiguvanje te dushe k' Bogu, skus katiru mi |
| Ta male katechismus (1768): | nadluge prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja. Toku nas tedej ta gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker eno dobro molituv, inu se bosh s'tega veliku dobrega ſadohil. Hodi ſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Molituv v' zajtu velikeh bolesen, kuge , inu morje tyh ludy, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Molituv sa lepu Vreme. O Vezhni nebeſhki Ozha! mi k' tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog nebeſhki Ozha, katiri naſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v. Uſhliſhi naſs o Goſpud. ℟. Amen. Molituv sa vſe potrebe. Mi tebe, o Goſpud ! pohlevnu proſimo ſkus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | prejęti. 5) Ti nimaſh ob prepovedanih zhaſih, ohzetvanja dershati. Juterna Molituv. Moje perve miſli poſhlem jeſt k' tebi o Bog! vsemi |
| Ta male katechismus (1768): | njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva bres premishluvanja ni gorka, ne merſla, inu premishluvanje bres molitve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku sem vonder ſmirej boſhje skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke sem toiſto v' ſhivlenju |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resuesielov te 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shou sakai ta prava vera stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha serze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues katero je on svojega edini rojeniga sina nate |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | davi skues tu tou ti menei ushlishati: inu to mojo molitvo nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 barti: inu nasakohart ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa poprašaj kako Slovenko, da ti pové lepo počasno tisto molitvo, ki jo imenujejo, zlati Oče Naš, in čudil se bodeš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu 87. tega leta |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pokopano; opat Bertrand je imel černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se zmislili |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sprémljajo goloba s sto in sto dobrimi željami in perserčnimi molitvami. Nikoli nikjér ni nobena barka z zlatnino otovórjena med tóliko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pridobitev tega zaklada, in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim te pri |
| Sacrum promptuarium (1695): | mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure |
| Ta male katechismus (1768): | se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on |
| Oče naš (1854): | čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov |
| Genovefa (1841): | proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ |
| Genovefa (1841): | de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga |
| Tine in Jerica (1852): | ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo |
| Blagomir puščavnik (1853): | časa imam še na tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic |
| Blagomir puščavnik (1853): | bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi |
| Viljem Tell (1862): | na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje perse is mozhjo, s'katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s' Bogam sazheti mogli, debi mogli lete beſede v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu. Saturei, aku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku ſturimo, koker molimo? ali je naſha vola s' naſho molitvo vglihana? ali naſhu ſerze tudi taku ozhe, koker naſh jesik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto molitvo da je sovrashnik kna mora gorei diati. Oh moi presvadshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu resvesieli mene kaker si resuesielov te 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena |
| Blagomir puščavnik (1853): | sami vi tukaj bili. ” Ko skoz bližnjo vas potovata, mu molé skozi vse okna roke in mu vošujejo: „S Bogom! srečno |
| Viljem Tell (1862): | njim mavrica v mesečini. Razgled zapirajo visoke planine, čez ktere molé snežniki. Noč je, le jezero in snežniki svetijo se v |
| Botanika (1875): | izjemkov. Mnogokrat se dolnji cvetovi deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta razmera pestičeva ali njegovega bitnega dela |
| Ta male katechismus (1768): | svetem molituvzam. ſakaj se v' S. Roſhenkranzu 63. Ave Marji mole? Ke se prave, de Maria D. je tri, inu shestdeſſet |
| Ta male katechismus (1768): | Ke mi skus taistega spoſnamo, de le sam Buh se mole, inu je ureden molen hiti, ſatorej se tudi le samemu |
| Ta male katechismus (1768): | ta edine prave Buh s' to njemu samemu shlishejozho zhastjo mole, inu zhasty. Koku se skus ſapovde druge table lubeſn pruti |
| Ta male katechismus (1768): | resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole? |
| Ta male katechismus (1768): | Od velikenozhi noter da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla |
| Ta male katechismus (1768): | ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s' tabo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njegov narbulshe perjatl. Ni treba, de se uſſellej na glas mole, de se molituv iſreka, al tu je pozh pred uſſem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od Tarfa: sakaj polej on mole. ( Inu on je videl v' perkasni eniga mosha Ananias po |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je |
| Genovefa (1841): | In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in |
| Blagomir puščavnik (1853): | tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo |
| Roza Jelodvorska (1855): | za roko, »ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molimo, ali niſmo enakiſhi tiſtim, katiri igrajo, koker tiſtim, katiri molio? ali ni ena takſhna molitu vezh ena nazhaſt, koker zhaſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku retku, inu teshku, de s' med ſtu tiſtih, katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je med ſtu shaſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lehku pruti Bogu v' molitvi vsdignejo, katire od ludy odlozheni molio; de ſe le tiſte duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo |
| Biblia (1584): | on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal |
| Robinson mlajši (1849): | vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik |
| Oče naš (1854): | opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z njim Boga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal |
| Oče naš (1885): | perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy! |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O kai sa ena velika ſramota tukei naſhu lize pokriti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ludy odlozhen bol per myru na ſamoti ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta moliu, inu zhaſtiu. Sa tiſti krei je tudi vedeu Judesh ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odtergou sa en luzhai delezh, je doli pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou, de je vſelei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je Chriſtus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' nar vezhim povsdigneinam ſvojih mi- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas nozhe v' podloshnoſti tiga pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv. Bog, jeſt tebe sahvalim, de niſſim, koker drugi ludje : reswojniki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je, kader je on toku s' ſmertjo rinal, je dalej moluv: Inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo try lejta, inu ſheſt meſzov. Inu on je ſpet moluv, inu nebu je desh dallu, inu semla je ſvoj ſad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | en zhlovek lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh jite, inu ni desh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſlabu. Supet je on v' drugezh ſhov kje , je moluv, inu rekuv: Ozha moj! aku ni mogozhe, de bi leta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh puſtuv, inu je supet ſhov kje, inu je tretezh moluv enake beſſede rekozh: Ozha! aku ozheſh, toku usemi leta kelh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 25. Ona pak je priſhla, inu ga je molila rekózh: Goſpód pomagaj meni. 26. On je odgovoril, inu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog |
| Genovefa (1841): | ſôdbi pred Teboj obſtáti morem. Dolgo je sdaj ſhe tiho molíla, in potem verzh s vodó |
| Genovefa (1841): | tu veliko terpljênja iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene |
| Zlata Vas (1848): | roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji |
| Zlata Vas (1848): | šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ |
| Ta male katechismus (1768): | ſdej se perklonem jest Tebi moj Buh! * Te prosem 'nu molem nas reshi s' nadluh. O bodi itdr. XVIII. Dusho, telú |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greshmkov klizhem. Ti menesh mordej ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | najdete, tok ſporozhite meni, de tudi jeſt pridem, inu njega molem. Kader ſo ony bli she tega Krayla saſliſhali, ſo prezhſhli |
| Zlata Vas (1848): | natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne |
| Zlata Vas (1850): | sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi jim Bog pomagal. V druge posvetne reči se |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje |
| Ta male katechismus (1768): | molit? Rajmno toku koker Kristusa nashega Gospuda, inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi |
| Ta male katechismus (1768): | zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je taiste Ozha, h' katiremu molemo: Ozhe nash? Nash lube Gospud Buh. Se mordej pak skus |
| Blagomir puščavnik (1853): | večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſerze imajo , De s'tistim Bogu zhast dajo. 2. Tebe molmo, no zhastimo O Bog, inu naſh Gospod ! Tvojo zhast mi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod , No Bog navideozhi! Pusti od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozhe, ki na ſkrivnim vidi, ti ga bo povernil. “ „Kedar moliſh; idi v' ſtanízo, sakleni duri sa ſeboj, ino ondi mòli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino kar imajo, ti bom dal, zhe poklekneſh, ino me moliſh. “ Ali terdo ino s' vſo ojſtroſtjo je Jesuſ rekel: „Pobèri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moguv eno uro s'mano zhuti? Uſtanite gori, zhujte, inu molite, de v'ſkushnavo napadete. Duh je reſs volan, ali meſſu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne podajte ſe nikoli radovolnu, inu bres potrębe v' ſkuſhnjavo: molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno goręzho |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na vaſho pamet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſkrivèj prizhujozh, in on bo tvojo molitev uſliſhal. — Kedar molite; ne delajte veliko beſedi, kakor neverniki, kteri menijo, de bodo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati? O zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od njih. Prave |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri vaſ shalijo ino preganjajo. Potlej boſte pravi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, ki vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste otroci nebeškiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | Potolažile, upokojite se, blaga mati! priporočite me božji previdnosti in molite za me! Potem poj dem serčno svojo pot naprej, zakaj |
| Sveti večer (1866): | pa ni še nobenega dobrega sadú obrodila, mnogo pa slabega. Molite z nami, kakor se spodobi pametnemu človeku, — ali pa ste |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta |
| Genovefa (1841): | krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside in ne moja! Sej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se |
| Zlata Vas (1848): | ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni |
| Oče naš (1854): | in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra |
| Oče naš (1854): | silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem |
| Tine in Jerica (1852): | skrivaj naslednjo pesim, ki jo je sam spisal, v njene molitne bukve vtaknil. |
| Najdenček (1860): | bilo in zvonovi so k sveti maši klicali. Vzél sim molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine |
| Najdenček (1860): | nine molitne bukvice sim v roko vzél in moliti začél. Lahko mi |
| Najdenček (1860): | Silno težko sva se ločila. V spominj mi je svoje molitne bukvice dala, jez pa sim nji dal mesingast perstan in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela bi iti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo |
| Revček Andrejček (1891): | se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame |
| Revček Andrejček (1891): | Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor te je! |
| Revček Andrejček (1891): | oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó na vse strani obračati. — Otroci se uče rajši kratkih molitvic, da jih ložeji pomnijo in v glavi obderžijo. Tukaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že takó stara navada pri Slovencah, zato tudi znajo mnogo molitvic, in enakih drugih povest več. Ako vprašaš: kakoršne so? ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo |
| Ta male katechismus (1768): | veſſelle prejmemo. Skus taistega G. n. J. X. Amen. Vezhèrna Molituvza. Iſvelizhej nas Gospud! zhujejozhe; varvej nas spejozhe, de s' Kristusam |
| Ta male katechismus (1768): | JUTERNA MOLITUVZA. Tebi k' zhasti moj Buh! inu moje dushe ſvelizhanju ustanem |
| Zlata Vas (1848): | se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko dete se izjoka. Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſhal in premetaval. To ſo gotovo nar bolji ſredſtva soper mole; savoljo tega je, ni davnej neki umeten kmetovavez na Franzoskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | molovo salégo potare. Veliko in rasnih pripomozhkov ljudje ſvetujejo soper mole, tóde nar bolj jih boſh pregnal, zhe boſh shitnizo takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer |
| Viljem Tell (1862): | za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko |
| Valenštajn (1866): | še, moj sin! Se imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od molzenja povedati, ktéro večkrat dôbro kravo popači, če dékla molsti ne zna, kakor gré. Na tém, de se kravje vime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koljkrat je treba, de se vse mléko čisto izmolze. — Takó molsti vas teléta per sescu same uče , ki po svoji naturi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od sebe cedí, brez de bi treba bilo, bolno kravo molsti. Mina. Kakó se pa te cevke v vime vtaknejo? Zdrav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po njih ne le dobro spita (odebelí), temuč tudi dobro molze. Vendar ni vse eno: koliko naj se jih dajè živini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih, in da ima mleko več smetane, ker |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | imeti, in še polje raji s klajo pogostoma verstiti in molzne krave rediti, kakor pri stari navadi ostati. To je zdaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ji mora streči. Posebno skerb pa naj ima gospodinja za molzne krave, in naj gleda, da kravarica vsako kravo zvesto izmolzuje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | senó je boljši za konje in vole, otava pa za molzne krave. Nekteri po novem priporočajo mokrotno klajo, bodi detelja ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobro molzna, potlej pa junca, ki je sin še bolj molzne krave. Ali pa če hočemo živino za mesó imeti, je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zdrava in tečna piča bila za vso živino, posebno za molzne krave, ki bi po tem veliko mleka imele, in za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | z druzimi, kteri so popolnoma tacih lastnost, plemenijo. Hočemo, postavim, molzne krave imeti, je treba poiskati kravo, ktera je dobro molzna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v reji in rasti zlo pomagala. Če so matere zlo molzne in mlado živalšče vsega povžiti ne more; ali pa če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dala, bodi kakoršina hoče, bomo gledali, da bomo le prav molzne krave dobili, naj bodo lepe ali ne; ker nar lepši |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mati junca mlečna ni bila. Zatorej ni umno telico dobre molzne krave za molžo zato kupiti, ker je njena mati veliko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa je, če ste obé materi, to je, tudi junčeva molzne bile. 4. Žival vsih lepih lastnost od obejih straní dá |
| Zlata Vas (1850): | zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rada je, in ji tudi prav dobro tekne, posebno pa molznim kravam. ” Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram o vi gnadluvi duhovi boshji VRIE |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhash proshenja je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boshjo volo jih proſsim — Nikar — moja ſukna je od sad — — Monk. ( Mo vſame plajſh po Jili, inu ſe noter savije. Se |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom vshę — (na ſtrani) Meni ny dobru per tęj ręzhi. Monk. Jeſt ſim donès per koſilu prevezh jedel — ( na ſtrani ) De |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en ſromak. Zhe jo dobim , bova dobru ſtala, me saſtopiſh — Monk. Prov imaſh! Kdu bi ſi ſizer ta kriſh na glavo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Monk. Mene sębe , de ſe veſs tręſem — niſim navajen po nozhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo ſturil, kar boſh hotel. — TuJp. Sna pak tudi molzhat — Monk. Koker sid. Tulp. Jeſt bi ne hotel, de bi ta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Zhe je mraſs od sunej, je pak od snotręj gorkęjſhi. Monk. Prov imaſh — ampak bodi ti jeſt, inu jeſt bom ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſsat — per luzhi ſe enimu vſe męſha pred ozhmy. (k' Monk. inu Tulp. ) Pjimo ga ſhe vſaki en glashek, inu potler |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Monk. Bratez, tak je, vidiſh , koker ſi ga le voſhit moreſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſsędami okoli nję hodil, pak jęj ny mogozhe blisu priti. Monk. Zhe je pak toku, tok ny drugazhi, — ſila kola lomi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje |
| Divica Orleanska (1848): | Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo |