Šoba Šoklič šola šolar šolarček šolarski šolen šolmošter šolmoštrov šolski šolstvo šomošter šonati šop šopek šopiriti šopronski Šoštanj šoštanjski šota šotišče šotnat šotor šotoriti šov špaga Španec Španigarica Španija španski Špansko šparati špargelj špargljev špargljevec šparovnost špas špecerija špegati špegel špeglati špeh špehov Špela špendio špešica špica špičast špičasto špil špilja špinača špirit špital špiža špižati špogati špogljiv špot špotljiv špotljivo špotljivost špraha špranja špricalnica šprih šprikla šraj šrajati šranga šriban šribar šribati št. štacjon štacuna Štajer Štajerec Štajerska štajerski štajerski_slovenski štajersko Štajersko štajersko-kranjski štala štalt Štanislaj štant štata štavta Štefan štefanov štekelj štemano štemati štempelj štenga Štepanov štepih štepihar šterka šterkovec šterna šternf šternf. Šternfeldovka štet štetev šteti štev. števec števenje številčen številen številka število število-skriven številski štibelec štikan štikati štima štiri štirideset štiridesetdanski štiridesetdnevni štiriindvajset štiriindvajseti štiriintrideseti štirikrat štirinajst štirindvajset štirioglat štiriploskoven štiristo štiri_tavžent štirjaški štirje štirkratsto Štirl štirna štirovoglina štokfiš štor štrafa štrafan štrafati štrafinga štrajfinga štranga štravba štrbunk štrena štrgljanje štrik štrleti Štrombel štruca štručica štrukelj študent študija študirati štuk štuliti štupa štv. Šubic šuj Šujca šum šuma Šumava šume šumeč šumen šumenje šumeti šumljaj šumljanje šumljati šunder šuntati šupa šurjak šus šuštar Švab švabski Švabsko švarati Švarcenberg Šved Švedija švedski Švic Švica
| Sacrum promptuarium (1695): | preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu |
| Luka Vrbec (1890): | Dečki in deklice so popustili igro ter so obstopili Šobo. Šoba ni vedel, kaj bi na te besede odgovoril, in ker |
| Luka Vrbec (1890): | dokler se stvari zanj ugodneje ne zasučejo. Tako računajoč pride Šoba do spoznanja, da ima po dobrepoljski dolini že precej zvestih |
| Luka Vrbec (1890): | med ljudmi, ki se spoštljivo razmaknejo. Ta trenutek pa porabi Šoba, plane pokoncu, zaleti se v pisarja ter ga začne; obdelavati |
| Luka Vrbec (1890): | in bila tako kriva precejšne surovosti. Župnik Luka Vrbec in Šoba sta prišla do župniške hiše. Tu skoči župnik hitro raz |
| Luka Vrbec (1890): | Luka in se nasmeje. »»Gospod Luka! še nekaj hipov — in Šoba bi ne bil več med živimi. In kaj bi bilo |
| Luka Vrbec (1890): | nas vendar bolje pozna, kakor vi! «« »Oh, neumni, neumni! « reče Šoba. »»Mož neznanec! «« oglasi se Gregec s klanca, »»ali se vam |
| Luka Vrbec (1890): | h kateremu se je mnogokrat v sili zatekal bedni Krajinčan. Šoba gre po vasi in pride pod lipo. Tam so se |
| Luka Vrbec (1890): | tu in me motiš v mojem svetem poklicu! «« pravi predikant Šoba. »Ha! ha! — sveti poklic! — ljudi varati in krasti! « odvrne pisar |
| Luka Vrbec (1890): | naročit služabnici, naj prinese vrč najboljšega. »»Vražji pisar! «« huduje se Šoba, ko se župnik vrne. »»Ta mi je vse skazil. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubi moj Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bili so slej korar viši stolne cerkve, in viši ogleda šol Salcburžke viši škofije. V leti 1843 so Jih škofa Lavantinske |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji in profesorji so pisano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Slovansko slovstvo. * Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan Lapajne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v premoshnoſti ali v pomankanji. (Dalje ſledi. ) Noviza is ſhol na kmetih. Ljubi ˛Slovenzi ! vam bo gotovo veſelje, nekoliko svediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in vodja knesoſhkofijſke piſarnize, ud z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med temi tudi vſaki torek in zhetertek popoldan uzhenzam Ljubljanſkih ſhol; do ſedaj ſo jih okoli 500 otrokam in odraſhenim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1770 do 1775, poſluſham per Jesuitarjih v Lublani ſheſt latinſkih ſhol. Tiga léta me shenejo muhe v kloſhter k Franziſhka- narjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krivave klobaſe ſo hud ſtrup sa zhlovéka. Anton Kurz, vodja ſhol v Idrii. Kdor kako delo zna in ga rad dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh Vodnik poſtane vodja latinſkih ſhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodélzov prevseti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje |
| Zlata Vas (1848): | „Kaj? ali tudi šola v naši vasi nič ne veljá,“ ga vpraša Ožbè. Mlinar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so |
| Zlata Vas (1848): | nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe podáſh, Ne hodi v' tovarſhije, Katerih ne posnáſh! Glej, ſhola hudobije ˛So ſlabe tovarſhije. Is ſlabe tovarſhije Poverni ſe nasáj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah; s eno beſedo : v tih liſtih bo kakor ena ſhola sa vaſ in sa vaſhe otroke; ſpravlajte jih ſkerbno vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhuje sa zelo léto po 10 goldinarjev; „Szkólka niedzielna” (nedeljſka ſhola), hodi tudi v Liſi she ſédem lét na ſvétlo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta ſhola ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega bodeta nar manj dva leta pretekla, preden ſe imenovana ſhola prizheti sna. Kako ſe bo ta rezh vedla, bodo naſhe |
| Biblia (1584): | priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod |
| Biblia (1584): | vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in to dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje, de ga bode vsaki znal, kteri se brati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni |
| Ferdinand (1884): | Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se |
| Zlata Vas (1848): | rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje |
| Zlata Vas (1848): | mu lahko drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je priſhàl v' ſvoj kraj, jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo sholo, inu svete nauke na kol obesl. Leſtna lubeſn perpuſty uſſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Molitov pred Sholo. Pridi S. duh! napolni ſerza tvojih vęrnih, ter ushgi v' |
| Biblia (1584): | od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pride, de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poznali! to vém, de bi bili pri nas že davno šolo imeli, in morebiti še več, kakor eno; kakor so nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se za to leto |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De |
| Čas je zlato (1864): | druzega storiti! Za vse svoje življenje bi bil rad v šolo šel, pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on od tód prozh ſhàl, je priſhàl v' njih ſhulo. 10. Inu pole en zhlovèk je bil, katęri je eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se more kako pismo, ali kaj druziga po slovensko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſno natlazheno, kolikor je proſtora bilo. Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes 60 obiſkovalo. Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno |
| Revček Andrejček (1891): | brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v novizah pohvaliti in ſhe kakſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſa ni bilo ſladkoritnika ne igravza med uzhenzi viditi. Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim |
| Zlata Vas (1848): | svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès |
| Zlata Vas (1848): | srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor |
| Zlata Vas (1848): | svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam |
| Zlata Vas (1848): | je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kažejo modrosti, Umetnosti visoke cene. Učí nas , moramo spoznati, Postava šolska modro dana: Tevtona glase in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki |
| Zlata Vas (1850): | še druge reči so že celo gospod fajmošter slišali in šolska gosposka v mestu. In ker nihče ni, za prav umel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Z živim veseljem smo zapazili poslednje 2 leti, da tudi šolska mladina se hvalevredno sviloreje poprijema za kratki čas, ki se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | V tem ozira potrebuje nekakega dopolnila. Tej potrebi ustreza najbolje šolska vzgoja. 43. Šolska vzgoja. Šola pač ne more domače vzgoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | potrebuje nekakega dopolnila. Tej potrebi ustreza najbolje šolska vzgoja. 43. Šolska vzgoja. Šola pač ne more domače vzgoje popolnem nadomestiti, a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok vzgojuje z druzimi otroci vred v šoli; to je šolska vzgoja, ki dopolnuje obiteljsko vzgojo. Šoli je namen otroka poučevati |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vspešen boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor je proſtora bilo. Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar, 10 let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo poklizano 11 uzhenzhkov, deklet in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju s slatim poreſkam (Goldschnitt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | t. m. Ni čuda, da smo zato na nekem vogalu šolskega poslopja brali napis veselega dijaka: „Živele kozé! ” — (Dr. Zarnik — Wanderprediger |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | še rano — proti župniji. Pot pa jo je peljala mimo šolskega poslopja. Učenik, dolg, suh mož, srednje starosti, pa poštenega lica |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se gojenec povsem sprijazni s pravilno in trajno marljivostjo šolskega življenja. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 8. Kozoperska. 1845. List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in |
| Zeleni listi (1896): | je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu |
| Zeleni listi (1896): | Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vselej odvrniti zlo-rabo ustavnega p oslanstva. — V posebno skrb priporočam šolstvo; resno in brezobzirno izvrševanje postave o ljudskih šolah in vredba |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pozabiti omenjati, da največ njihovih prebivalcev so žrtve alkohola. Naloga šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se pokaže v družabnem življenju pojav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželi našiga cesarstva , ktera si je prav dobro imé v šolstvu pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno |
| Biblia (1584): | ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' |
| Botanika (1875): | ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vizh ljuljko, ino v' ſhòpe jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo pa mi ſprávite v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne |
| Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj |
| Rudninoslovje (1867): | se nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v šopke zbranih kristalih, sveti se kot demant, pa tudi kot steklo |
| Zoologija (1875): | nepravilno temno lisast, proti trebuhu jasnejši. Omeniti moramo še črne šopke na ušesih in pa velike oči, ki so zarad bistrega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj |
| Botanika (1875): | prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in ravno gospodje tiste baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetovavza ni treba doſti uzhiti. V— i. Jesenski perdelki. Iz Šoštanja. Podzemljie (krompirja) smo to léto obilno in take debelosti pridelali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgodilo; javalne jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad |
| Kemija (1869): | Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum |
| Kemija (1869): | 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador |
| Stelja in gnoj (1875): | rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst |
| Stelja in gnoj (1875): | Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav |
| Stelja in gnoj (1875): | §. 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno |
| Stelja in gnoj (1875): | bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od |
| Stelja in gnoj (1875): | ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in |
| Kemija (1869): | bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Na šotiščih rastline še zmerom rastejo in tako rastejo tudi šotišča, n. pr. Ljubljansko. Koliko časa potrebuje, da postane tako ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Važniša so pa šotišča; kako se delajo smo že povedali v kemiškem delu § |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je vojsko peljal skozi Nizozemsko na Nemško, i. d. v. Šotišča so se pa tudi v starejih tvorbah delala in iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike |
| Valenštajn (1866): | stanovitne Nam ne rodé. Postavi v naglici Iz platna lehki šator si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu, Po |
| Valenštajn (1866): | deček, I nenavajen nemške zime, ko So v moj te šator pripeljali v praškem Pozimskem taborji, promrla ti Na težkem praporu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde |
| Gozdovnik (1898): | don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno |
| Gozdovnik (1898): | gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hladne vode ino kak grishljej kruha perneſeſh“. Abraham hiti v' ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike ali mlinze is nar |
| Genovefa (1841): | med gorami varoval. Ko ſe je bil vernil in v ſhotor groſa ſtopil, po sdravju ſvôjiga goſpoda popraſhat, mu je grôf |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič dostojno. »Zgodi se, kakor je dejal! « Črnotič stopa iz šotora, Gomeza niti ne pogleda, ustopivši skozi odprtino h konjema. Vkljub |
| Gozdovnik (1898): | Estevan je bil najboljše strelce razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako dobro svetili, da so mogli svoje sovražnike |
| Gozdovnik (1898): | Dajva, poiščiva ga, če ga res ni! « Obadva stopita iz šotora ter marljivo iščeta pogrešenca, ali zastonj. »Ostane pri tem: izginol |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proti ptujzam prijasen. Enkrat je ſedel opoldne pred durmi ſvojiga ſhotora, pod dreveſam v' ſenzi. Kar sagleda tri ptuje moshe priti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | slo rasveſelíti, oſtani per mèni, ino ne ogibaj ſe mojiga ſhotora! “ Tudi unima dvema rezhe: „Pozhita ſi malo tukaj pod dreveſam |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dolino zraven rudečiga morja. V njej med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj se je kralj skesal, de je ljudstvo izpustil |
| Gozdovnik (1898): | vladala po jezeru in po okolici. Stražni ognji, razsvetljajoči vakverske šotore, ugašali so polagoma. Zdaj se čujo tihotno, legotno pacavanje po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je tukaj biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | v naročji svoje drage in ljubljene Bogomile. Tam pod beršlinovim šotorom, obsejanim z mnogoverstnimi cveticami, klečita Miroslav in Bogomila z v |
| Gozdovnik (1898): | Pred šotorom je sedelo dekle, popravljajoče mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je |
| Genovefa (1841): | sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova |
| Blagomir puščavnik (1853): | jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shov? inu jedi van skriven krei noi pershijo! inu rezi jas |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so se do sedaj naj rajši rabila, namreč za rafijo, špago in pluto cepljenje na naklad z jezičkom veliko prednost, in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pri cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico ali špago, pluto, in pri zelenem cepljenji volno in bombaž, izvajamo naslednje |
| Valenštajn (1866): | pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku |
| Oče naš (1885): | da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in |
| Robinson mlajši (1849): | bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da |
| Oče naš (1854): | nekaj časa moliti. Ko je zopet vstal, so se čudili Španioli nad spremembo, ki se je v njem zgodila. Njegove očí |
| Oče naš (1854): | Tvoja volja se zgodi! “ Naprej so šli. Nace je molil. Španioli so péli in tabak kadili. Kar se zakadi prah za |
| Oče naš (1854): | in hvaležnosti je padel pred križem na koléna. Ker so Španioli pomislili, da bo kmalo umerl, so ga pustili nekaj časa |
| Oče naš (1854): | ogleduhe vjéli, obésli; toliko je zamogel Nace iz preklinjanja posnéti. Španioli so njih trupla našli in obljubili, se strašno znositi. Trikrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri |
| Oče naš (1885): | Saj je imel s čim začeti jo, ker so mu Španjoli in Štefan dovolj pomočkov v roke dali. Ko se je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar |
| Astronomija (1869): | naših krajih vidni. Letos 22. decembra popoldne, polni mrk v Španiji, Afriki in v Carigradu. — Za naše kraje bode solnca 10 |
| Ferdinand (1884): | Cesar reče, da Ferdinandovi otroci nimajo pravice do grofije v Španiji po postavah te dežele. Tudi kralj sam ne more teh |
| Valenštajn (1866): | Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste |
| Gozdovnik (1898): | človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom |
| Ferdinand (1884): | mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti |
| Valenštajn (1866): | ki preveč Zanašajo se nanje. Maradas Mu je imé, na Španskem je domá. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razposlala povelja, naj pripeljejo semkaj vse jetnike in vse na Španskem, na Sardiniji in celo pri Černem morji v rudnike obsojene |
| Rudninoslovje (1867): | drobno zrnaste. Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji i v špánskem Almadenu. Na Kranjskem je še več mest, kjer se dobiva |
| Kemija (1869): | za živo srebro je Idrija na Kranjskem in Almaden na Španskem, nekaj malega se ga tudi dobi v porenskem Palatinatu (Rheinpfalz |
| Gozdovnik (1898): | iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem. « »Ah, na Španskem? « Don Estevan de Arečiza poostri sluh. »Tako nekam je pravil |
| Gozdovnik (1898): | pritepel se je iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem. « »Ah, na Španskem? « Don Estevan de Arečiza poostri sluh. »Tako |
| Oče naš (1885): | urno stopa. Že čez eno uro je stal Nace pred Španjolskem generalom. Z bistrimi očmi je pregledoval vjetnika in potem ga |
| Oče naš (1885): | pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurjenost v španjolskem jeziku, to vse je, kakor se je videlo, generalu dopadalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pri ti priči ubil, 7 pa zlo ranil. — Na Španjskem še zmiraj vrè, in, čeravno se še skriva razpertje med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na Španjskem, Moschellandsberg v Renski Bavariji, Mehiko, Kina in Kalifornija. Bolj redko |
| Zoologija (1875): | delajo priščila (vesikatorije). Diši neugodno in živi na jesenu, lipovki (španjskem bezgu) in kalinovini. Travni ca (Meloe proscarabaeus), podoba 181, ima |
| Zoologija (1875): | edini v Evropi domači jastreb in se nahaja pogostoma na Španjskem in Turškem. *) Najnavadniši je pa v Egiptu, kjer v tropih |
| Ferdinand (1884): | umore, kar v takratnih razmerah ni bilo nič nenavadnega na Španjskem. Njegovi prijatelji so ga zapustili, ker niso imeli poguma, da |
| Ferdinand (1884): | sladke so in ravno kar nabrane. Menim, da tudi na Španjskem ne rastó bolje,« reče mali Ferdinand. Pogled na vesela in |
| Valenštajn (1866): | za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo |
| Gozdovnik (1898): | ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je |
| Gozdovnik (1898): | je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Opinione” pravi, da kralj že več nočí spí na neki španjski ladii, ki stojí pred Gaeto; zjutraj pa gré vsaki dan |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barva siva ko jeklo. Najpred so jo bili našli v Španjski Ameriki, tam je po besedi plata, ki pomeni srebro, dobila |
| Ferdinand (1884): | V listu je bilo le povedano, da je tuj gospod španjski grand, ki želi popotovati po Češkem. Oskrbnik naj njega in |
| Ferdinand (1884): | mož za svojo domovino, čislal ga je cesar, kot kralj španjski, jako. Grand Alfonz je na dolgo in široko pripovedoval čudno |
| Ferdinand (1884): | naj ga cesar zasliši. Cesar mu takoj željo izpolni; kajti španjski grand Alfonz je bil pred svetom še vedno jako veljaven |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro |
| Ferdinand (1884): | kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem |
| Oče naš (1854): | pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurenost v španiolskim jeziku, to vse je, kakor se je vidilo, generalu dopadlo |
| Oče naš (1854): | urno stópa. Že čez eno uro je stal Nace pred Španiolskim generalom. Z bistrimi očmí je pregledoval jetnika in potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo in eno žlico moke v srovim maslu ali masti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi dve veliki slanici (grenka), poberi iz njih |
| Kemija (1869): | kositar, ako se stolčena in z ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko in vzhodna Indija imajo najboljši kositar. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | novo izvolitev preč. kanonika dr. Račkega za predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. l. je neki hudodelec Gonzales strelil na |
| Gozdovnik (1898): | brat, je opravljal šaržo pri mornarici pri neki odpravi na špansko posestvo srednjeafriško, pa je bil izginol brez sledú. Ker tudi |
| Gozdovnik (1898): | v kraljevi bližini. Ob času, ko so Napoleonove armade preplavljale Špansko, obstajal je rod Medijanov iz šesterih oči. Don Juan, |
| Oče naš (1885): | nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi |
| Kuharske Bukve (1799): | políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji |
| Kuharske Bukve (1799): | vę, de bo mehek poſtal, kader ſe bo kuhal. Tę ſhpargelne sręshi na dva al tri kolęnze, ako ſo predolgi, jih |
| Kuharske Bukve (1799): | jih poſtavi na sherjavzo, de pozhaſi vró. She poſębej obari ſhpargelne na kropi, de enmalo savró, jih odzędi na ſiti |
| Kuharske Bukve (1799): | kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni, kulikor ga je takiga, de ſe vę |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſiti, s' merslo vodo polì, potle k' piſhetam deni ſhpargelne; inu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne. |
| Kuharske Bukve (1799): | ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka. 18. Jeterna župa. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in očedi, ter |
| Kuharske Bukve (1799): | enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | djati, perdeni pečeniga in olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol). Mehke odrastelke debelejih peres osnaži, operi, v slani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi, in, ko se pohladi, jesiha in olja nanj deni. Špargelnova solata. Lepe špargelne očedi, v slani vodi skuhaj, v skledo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po |
| Sacrum promptuarium (1695): | leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite |
| Zlata Vas (1848): | čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako |
| Sacrum promptuarium (1695): | je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent. Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 5 ½ krajzarjev funt. „ hrovaſhki po 6 krajzarjev funt. Şhpeh po 13 goldinarjev in 20 krajzerjev zent. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pol, 7 in pol, in 6 in pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol, funt; pod 2 centama pa 5 krajc. in pol. — Špêh brez kože 17 gold. in pol, s kožo pa 16 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z njimi pomažejo, in se tako dalje dela, dokler se špeh lepo ne zarumeni; potem se v skledo napravijo in, kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakama. Potem perdeni malo drobno zrezane čebule in peteršilja, ocverti špeh, pa štiri kuhavnice moke, in delaj po tem kakor zgorej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno |
| Kuharske Bukve (1799): | s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne |
| Kuharske Bukve (1799): | veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na kotzhnike sręsaniga ſpeha v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhipe sręsane, pomashi pezhno ponvo ſrovim maſlam, obloshi na dno ſhpeham, potle s' jabelkami, potle ſpęt eno lęgo ſhpeha, pa eno |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſredo ſklęde poſiavi ſlanzot Nr. 4, ali pa s' ſhpeham navlęzhene pezhene golobe, al kuhaniga kopirna, puto, al rumeno s' |
| Kuharske Bukve (1799): | polivki. Divji petelin oſkuben, oſnashen, inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler poſtane mehek |
| Kuharske Bukve (1799): | isgręto. To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami |
| Kuharske Bukve (1799): | Ob ſtrani kose, inu verh meſa ſe tudi s' tankim ſhpeham obloshí, inu potręſe s' diſhavo, kar jo je oſtalo od |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe varjejo pametne kuharze pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim meſam; sherke inu sháltove ſtvari odbęrajo inu |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi snaſh shupo s' rakovim maſlam rudęzho ſturiti. — Piſheta snajo ſhpeham naſhpikane biti, inu v' kosi pezhene, al pa na vodi |
| Kuharske Bukve (1799): | koſ govejiga pratnatiga meſa, ga navlęzi to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili |
| Kuharske Bukve (1799): | na hladno ſapo; potle ga tolzi v' mehko, navlezi ga ſpeham prav goſto. Potle s' moko potręſi, pezi v' kosi s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri žemlje v mleku namočene ocri pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim |
| Zlatorog (1886): | Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake |
| Zlatorog (1886): | triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Zlatorog (1886): | Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih, |
| Stric Tomaž (1853): | bilo treba odgovora dajati, še menj pa le besedice od Špele spominjati. O napovedani uri pride Halaj po kupljena sužnja. še |
| Stric Tomaž (1853): | „Ne vem, zakaj da Špele tako dolgo ni k meni, vsaj sim že parkrat pocingljala |
| Zlatorog (1886): | očí, »Kádar ga ljúbica »Nekdaj pustí, »Tákrat se bode »Domíslil Špele, »Tákrat bo prišel »Do hiše bele. »In ko pred menój |
| Stric Tomaž (1853): | ker bom tudi vaju nesrečna storil. Oh! kaj bomo počeli? “ Špeli je bilo pri teh besedah, kakor da bi ji bil |
| Stric Tomaž (1853): | III. POGLAVJE. Materna britkost in serčnost. Strašno je bilo Špeli pri sercu, ko zapusti bajto strica Tomaža. Mož jej je |
| Stric Tomaž (1853): | ne bi se mu ravno taka primeriti zamogla, kot s Špelo in z veliko drugimi, ki so mu na poti ubežali |
| Biblia (1584): | ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi noter vto pra S. rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér nam jih je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hladnik in M. Pušar iz Idrije vsaka le en kosčik špic v razstavo poslale? ali ni bilo mogoče tega idriskriga glasovitniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grahovi jerbasčiki iz Dola so bili čedni izdelki. Tudi cerkvene špice Pauline Brenčič iz Idrije moramo pohvaliti. — Z velikim trudam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | marelam potrebuje , iz ptujih dežel pride. Bavélo, palice, pušice, konce (špice) in podpornje (rorčike), dobivajo naši kupci iz Dunaja, iz Českiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhaſh in puſtiſh lepſhi okovati, pa sa tri meſze ſe ſhpize objushejo in plavajo v masilu , de, od njega ſpezhán, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize klekati. „ 281 „ je bilo konzhano zerkveno sberaliſhe v Trientu. „ 279 |
| Zoologija (1875): | Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da |
| Zoologija (1875): | dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih |
| Tiun - Lin (1891): | jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu |
| Zoologija (1875): | ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa. Španske jabelka. Špinača z jajčnim cvertjem. Brizgani krofi. 137. Krompirjeva župa. Jabelka oblečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena |
| Botanika (1875): | nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in loboda (Atriplex). Tem blizo sorodnega reda je rudeči |
| Kuharske Bukve (1799): | med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho pa poſębej obári, jo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu obarjeniga telęzhjiga meſa, pokri, na sherjavzi pári. Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med |
| Kuharske Bukve (1799): | oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho pa poſębej obári, jo na reſhetze deni ozedít, rasſękaj en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih |
| Kuharske Bukve (1799): | prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kolikor se je vsuši, poberi čedno pene in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico, krešico, špinačo, zelen peteršilj in nekoliko zelene čebule in zreži s krivim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu perdeni, s kosam putra v moki povaljaj in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobre. Seleno perje ſe med ſalatoj jé, alj pa med ſhpinazho smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo, |
| Kemija (1869): | Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti |
| Kemija (1869): | 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhpital. Tim beſédam bi ſe imel prozh vseti klukaſt vdar, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki vſako leto ſilno veliko obreſti (Zins) dajo. Ena (meſtni ſhpital) neſe vſako leto 88,000 goldinarjev ſrebra; — druga (Tratnerjev dvor) 45,000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Tellu je Kruh te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje ſhpisha, reja, jenu shjulenje naſhe Duſhe, jenu je blu gorpoſtaulenu- Pr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jed ne diſhi. Gnoj je semlji in ſadu jed ali ſhpisha. V jeſeni pomladanſki ſetvi gnojiti, bi bilo ravno to , kakor |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo, |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi nym shpisho dav ob ſvojmu zhaſſu? bloger temuiſtimu hlapzu, katiriga, kader njegov |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tukei pa na belo visho Na Oltarju ſe sa shpisho Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de on neh lubi prau, Se je nem sam sa shpisho dau. 4. Nega beſeda spremeni Ta Kruh v'telu, sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu, Sa shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhastit shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti , Terde serze omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dau. 4. Nega beſeda spremeni Ta Kruh v'telu, sa shpisho, Vinu v'to kry, vezh vinu ni Na zhudu pouno |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s'tvojo ſveto Reſhno Kriujo napoyu, ſi nega s |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebe pred to sadno vezhirjo s' ſvoim ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih |
| Ta male katechismus (1768): | te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu |
| Ta male katechismus (1768): | per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajev na Krajnſkim iména rasnih bolesen dobila, ktere po deshéli ſhpogajo, is kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo. T o ſim hotel mojim bravzam enkrat rasodeti, ter jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré |
| Sacrum promptuarium (1695): | netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is niſhemi koker ti, nekar naskushej, ſakaj ti bosh v'shpotu obſtal. Flisej se uſſe, katire v'ardrii videsh, v' myru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | talenti, inu leſtnuſte naſvelizajo, ampak ferdamajo, aku se taiſti k'shpotu tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vola shpota tiga krisha, katiri je tiſti zhaſs taku v' shpotu biu, koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi bil te mertve pokopuval. Mi ſmo naſhim ſoſedam k' ſhpotu poſtali; inu leti, katiri ſo okuli naſs, ſo zhes naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prave vęre imęli, ony ſo mogli modriane tih nevęrnikov k'ſhpotu ſturiti, katęri ſo ſe sa vuzhenike inu Goſpóde zęliga ſvęjta |
| Ta male katechismus (1768): | kry preliti, inu to narshpotlivshe smere na S. Kriſhu sturiti, pusti njo k' sebi pridti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter se v' taiſteh bres spomina na Boga veſſelly. To narshpotlivshe suſhnoſt terpę ony, ter bodo v'rôſhelne posvejtneh rezhy toku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | voli. Si vis. Aku ozheſh, debi biu jes h' ti shpotlivi ſmerti tiga krisha obſoden, med resboinike poſtaulen, na krish perbit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Je Judesh poprei v' gnadi Boshji, inu sdei viſſi na shpotlivi verbi. Non eſt peccatum, quod fecit homo, quod non faceret |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | restegnimo mi tukei naſhe miſli, kar kuli samoremo, na vſe shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali, inu taku grosovitnu s peſtmi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti poterpeshlivi Jesvs Kriſtvs ti sin shiviga boga kai saso shpotlivoſt si ti same praterpov oh odpvſti mena teſte grieshe katere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini |
| Mineralogija in geognozija (1871): | e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo |
| Robinson mlajši (1849): | žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani |
| Sacrum promptuarium (1695): | blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker de bi ga komarji pikali — Jak. Ha — ha— inu Shribar? Ansh. Sedy na enim kameni, koker de bi pervęsan bil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | duli ne ſrezha. — Jak. ( Stole okoli mise pojlavla ) Tukej bo Shribar ſedel, — tukej jeſt, — tukej Anshe — tukej Mizka; — Ni prov, Mizka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo gori poſtavijo — Ansh. Inu le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Sa Norza vam ne bomo! oblubem, de ne! Goſpod Shribar, ony naj piſhejo, al bodo kopáni — Glash. Kaj jeſt kopan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo? shriebei le te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gaklor videti inu storiti jemu da bo mogov sad perneſti shriebei ti to ſgvro na siemlo taku se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | živine neizrečeno dobra. Pésno séme ni drago, in se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. *) Pésa ljubi globoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vseh ces. davkovskih kasah, po vseh poštnijah in v mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo 270.000. Čigar loz je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj se smejo spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le ni hotla, sogniti ſe, de bi ne bila v' ſhtazuni predelov odpirala, ino ſi ſuhiga grosdja, zvéb, pa pozúkranih mandelnov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od némſhke detéle piſali. S veſeljem ſim tudi v Kukovi ſhtazuni ſliſhal, de ſo tukaj letaſ na to perporozhvanje prav veliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi |
| Sacrum promptuarium (1695): | od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in de ſe mora delj zhaſa muditi. Bersh ko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ismikati; bila je pojedizhna ſladko ſneda. ˛Stariſhi njeni ſo pervo ſhtazuno v' nekim premoshnim meſtizi imeli. She is mládiga ni mogla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih Janez Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz Stierl iz Štajerja v gornim Estrajhu v razstavo poslali, so sodnji možje prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Herberta na Koroškim. 7. Gosp. Jos. Miterju (starejšimu), nožarju iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner, pilar iz Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastniku kamnotiskarije v Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je kdo moje svetovanje prijel. Ivan M. v malim Štajerju. Slovstvo. (Kolo). Vsaki domorodec z veseljem gleda, kako se duh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | pa se je vnel razpor med njima, in Lah je Štajerca vstrelil. Zdajci je žena vstreljenega Štajerca, ki je za hudodelstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | njima, in Lah je Štajerca vstrelil. Zdajci je žena vstreljenega Štajerca, ki je za hudodelstvo ropo- mora vedela, šla nad Laha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bil mislil, de bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do 19. Kimovca, 1505; med temi je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Štajarci ne Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko, Štajarsko, in en kos Ogerskiga. Herodot je tudi Henete k Ilirii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da se napravi deželska norišnica (bolnišnica neumnih ali norih) za Štajarsko, Krajnsko in Koroško, in da se gluhomutnici celovški nakloni podpora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dvorano in občeslovansko čitavnico; pevska družba se tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani so poslali zahvalno pismo ministru Schmerlingu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pripeljali, cena je bila 86 do 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski |
| Trtna uš (1881): | je se uže prikazala. Z ozirom na to je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z |
| Trtna uš (1881): | ljudstvom obče koristno znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8. A kupi dne 4. oktobra 6000 gl. zastavnih pisem štajerskega hranilnega društva po 101.50; koliko mora zanje plačati, ako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | milijonov vojakov, kteri okoli 1000 milijonov gld, stroškov delajo državam. — Štajarski vremenski prerok pripoveduje, da „ta mesec nam prinese veliko mraza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil tudi Štajarski deželni zbor za mesto Gradec, ministerstvo noče dovoliti in sploh |
| Deborah (1883): | obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſzu kobile, ki ſe gonijo, k ſhrebzu peli. K. Prislovice Štajerskih Slovencov. 17. Sila železo (kóla) tere. 18. Kaj boš se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za našo cerkveno zgodovino še dolgo ohranil. Jure Sodevski. Prislovice Štajerskih Slovencov. 95. Kar te ne žge, tiga ne vgašuj. 96. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe je reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa ste dve drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali smemo zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1843 je na novo 2243 deléshnikov k bratovſhnji perſtopilo : is Şhtajerſkiga 1064, is Koróſhkiga 638, is Krajnſkiga pa 541. Şhtevilo vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhtevilo vſih déléshnikov ſkupej je bilo tadaj 48139, namrezh is Şhtajerſkiga 26990, is Koróſhkiga 12705 in is Krajnſkiga 8444. V tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetijske družbe, in gosp. Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih je bilo is Krajnskiga, 31 iz Koroškiga, 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 444; — rodilo ſe jih je vezh: na Koróſhkim 1991, na ˛Shtajerſkim: 7033. V vſim zeſarſtvu ſe jih je 200 tavshent 589 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo ſe jih je vezh: na Koróſhkim 1991 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino |
| Robinson mlajši (1849): | jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan, de bi se Jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom proti koncu svojiga popotvanja na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem in na Koroškem pa še več kakor pri nas na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V nemških novicah smo brali, de so ga tudi na Štajerskim, Ogerskim in v Estrajhu le sredne mere pridelali; dobro pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. Bronaste svetinje so pri ti razstavi zaslužili in dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Koróškim, 15. Gosp. B. Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ali ni taka? Obhodil sim se s Slovenci na Krajnskim, Štajerskim, Koroškim in Goriškim — pa kolikor jih jaz poznam, nikoli ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odevala. 16. Gospa Kat. Hahn, lastnica fužine v Bistrici na Štajerskim, za kotlovinske izdelke. 17. Gosp. E. Hohn, bukvovez v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Teržiču. 3. Gosp. J. Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mlajših tvorbah, n. pr. v Švabskem, na dolenjskem Kranjskem in Štirskem. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Belgiško najbogateja premoga. Tudi na Kranjskem, Koroškem, zlasti pa na Štirskem je dobiti premoga. Jako dosti je premoga na Angleškem, posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nji vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte; upamo pa, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ni nalezljiv, je vunder vselej varniši, taciga konja v kot štale postaviti, de se ne dotika druzih kónj. Mazílo za razpokane |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | gnojnišče? Gnojnišče naj bode vselej blizo in na senčni strani štale. Lahko naj se k njemu in od njega z vozom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razjedena ali z majhnimi vredi posuta: se mora konj iz štale, v kteri več konj stoji, odpraviti, in on mora v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dershi, in glej de bo shivina na gorkim. Vrata per ſhtali popravi, zhe ſe dobro ne sapirajo, lukne s ſlamo samaſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſo popolnama previshani *), de je sa kmetije koriſtniſhi, shivino v ſhtali rediti, kakor jo na paſho goniti , je tréba tadaj vſajen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh |
| Biblia (1584): | sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhiga telęſsa ględate, vaſho duſho pak v' tej nar gèrſhi ſhtalti puſtité, inu ne pomiſlite, de je ona ſtraſhnejſhi, kakôr ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | liga ſvęjta v'ſhtalti eniga kriviga ali satosheniga napręj poſtavlen: drugizh, kęr bó on |
| Ta male katechismus (1768): | kjer on nam rad da: * svojo kry, inu meſſú pod shtavtjo Kruha. O bodi itdr. XII. Vsem mashnekam tudi Buh dal |
| Ta male katechismus (1768): | se resnizhnu pod shtavtjo tega Kruha, inu vina koker prave Buh, inu zhlovek is |
| Ta male katechismus (1768): | inu v' vinu: duh, farba itdr. Je zele Kristus pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha? Zel, po boſhji, inu zhloveshki naturi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Alj bi bilo zhedno de bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak rad ima, |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prišle nektere začasne postave, kako se imajo lovi v najém (štant) dati, namreč najemšina mora nar manj 6 let terpeti; vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | zalagati, ako bi se vžitek perja vsako leto v najem (štant) dajal. Zdaj pa prevdarite, ljubi rojaki, ali ni ta moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ga verni terpeli, ſo ſvojo zhednoſt naj lepſhe pokasali. ˛Shtefan, poln ſvetiga Duha, je velike zhudeshe ino snamnja delal. Mozhno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per Ozhetu v' nebeſih prizhal, de je njegov uzhenez. 48. ˛Shtefan, pervi muzhéniz. Veliko jih je ſhe bilo, ki ſo Jesuſovo |
| Oče naš (1854): | Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se |
| Oče naš (1854): | ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste se |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje |
| Oče naš (1885): | „Njegova smrt bi nam utegnila nevarna biti,“ je rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo |
| Oče naš (1885): | jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo ste se |
| Oče naš (1885): | v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati |
| Oče naš (1885): | imel s čim začeti jo, ker so mu Španjoli in Štefan dovolj pomočkov v roke dali. Ko se je iz stare |
| Oče naš (1885): | ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj nihče |
| Oče naš (1885): | Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' hudo pred véliki sbor vlezhe, ino po krivim toshi. ˛Shtefan je bres ſtrahu, v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred ſodniki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa niſo kaj mogli modroſti ino duhu, ſ' kterim je ˛Shtefan govoril. Is hudobije ſe nozhejo reſnizi vdati, temuzh gredo, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako hudo sbodlo, de ſo od togote s' sobmí ſhkripali. ˛Shtefan pa je poln ſvetiga Duha okó v' nebeſa obernil, jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu rezhe : „Ali je, kar ti pravijo, reſ temu takó? ” ˛Shtefan je odgovoril, ino pokasal, de mu je Bog ino Moseſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Duklijana (Diokleciana), dve od cesarja Konstantina; tri od silniga cesarja Štefana (Dušana), pet od kneza Lazarja, deset od Kraljeviča Marka i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je treba prihodno leto bolezni bati. Če na s. Štefana dan veter zlo bučí, prihodno leto vino slabo dogodí. — Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji na sv. Štefana dan leta 1861. Dr. Štefan Kočevar. Ivan Žuža. Franc Kapus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | jokljiv; vsaj se ljubivci ne jočejo vedno! — (Čitalnica) je sv. Štefana dan imela svoj občni zbor. Predsednik dr. Jan. Bleiweis je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Neuſmiljeno je kriſtjane preganjal. Mladenezh she ſe je ſmerti ſvetiga ˛Shtefana udeléshil, ker je kamnjavzov oblazhila vároval. Is ſovraſhtva do kriſtjanov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj, ino is meſta ga kamnjat vlezhejo. Na moríſhi ſo ˛Shtefana okrog in okrog oſtopili, oblazhila ſ' ſebe djali, ino ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | temuzh gredo, ino podſhuntajo nekaj ſpridenih mosh, de lashnjivo zhes ˛Shtefana prizhajo: „Klétevſke beſede v' Boga ino Moseſa ſmo ga ſliſhali |
| Oče naš (1854): | radi imajo. Nace je pogledoval Renato, ktera se je s Štefanom in pater Arkimboldam pogovarjala. Tako znana se mu je zdela |
| Oče naš (1885): | radi imajo. Nace je pogledoval Renato, ktera se je s Štefanom in gospodom Arkimboldom pogovarjala. Tako znana se mu je zdela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno |
| Oče naš (1885): | pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila |
| Oče naš (1885): | je začel Ménart, ko sta bila že pol ure od Štefanove hiše, „Barba, v malo dneh sva mnogo reči doživela. Barba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | veliku uwogeh, al veliku vezh wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ked use tu drugu imam le eno nogo. Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en lep obras, inu s' temiſtem se noter da nezhemernoſte shtemash: ti imash dobre, terdne mozhy, inu te gubish ti v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto, kader kaj lubesh, inu shtemash, bode tebe per serzu wodlu, inu tishallu. Ti bosh ſdajzi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kjer morem bres use zhaſty oſtati: inu vonder mene tolkajn shtemash, de gospęm navęsh is nezh bulshem, ked is moje vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zeſar vladar zeliga zeſarſtva poſtal. „ 4 „ je priſhel vkas novih ſhtempeljnov na dan. „ 3 „ ſe je kmetijſka drushba na Hrovaſhkim sazhela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi |
| Krivica za krivico (1859): | o pravem času še na svoje dolgove, ktere mu je Štepanov spisal, mu je dal naglo drugo misel v glavo. Naskriž |
| Krivica za krivico (1859): | zavoljo tega mislim, je sklenil me ugonobiti. Ali bi verjel, Štepanov, da me natolcuje, da sem pred skoraj tridesetimi leti šest |
| Krivica za krivico (1859): | je. Nekaj zašumi in ga zbudi iz njegovih misel in Štepanov Voroničevov oskerbnik, je stal pred njim. Dasiravno je bilo to |
| Krivica za krivico (1859): | rekel: »Ali meniš, da se pelje Voroničev urno proti Petrogradu? « Štepanov mu je rekel, da ne, iz uzrokov, ktere že vemo |
| Krivica za krivico (1859): | VI. Paratikinova stanovitnost; Voroničev se pelje počasi v Petrograd. Kaj Štepanov pripoveduje. Starost je mogla Paratikina oslabiti, ali hitra razumnost, ktera |
| Krivica za krivico (1859): | Vsedite se k meni na ta štor, gospod Paratikin,« reče Štepanov. »Tu naji ne bo nihče poslušal. Ob kratkem bom govoril |
| Krivica za krivico (1859): | posestva prišel in da je na Voroničevem. Potem je začel Štepanov tudi od poti svojega gospodarja, in je rekel, da želi |
| Krivica za krivico (1859): | Štepanov naj mu jih pripravi, z lepim ali s hudim. Štepanov je vselej zdihoval, kadar je kako pismo od svojega gospodarja |
| Krivica za krivico (1859): | si bil v svojo škodo želel, da bi ga bil Štepanov kaj kanil, samo, da bi se bil mogel nad njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim ni dala pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | on za njim pade. Huda sapa, ki se je v štepihi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | takóle: vzêmi žganja in vode toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in krede. — Drugo lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica |
| Sacrum promptuarium (1695): | unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk |
| Sacrum promptuarium (1695): | hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku reshalil, de mo jeſt nigdar vezh dobra ne bom. Shternf Vunder ſe jeſt bojim, de bi nam ti kaj neſpazhila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker Goſpoda doli v' Lublani — ſhe lepſhi , koker ſo njih. Shternf (sa ſe) vbogu dekle! kok ſe mi ſmili! — ſhe bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mogozhe! — Naj me puſtę — Kaj ſe is mene norza dęlajo — Shternf On je vshę eni drugi oblublen — — Miz. To morejo meni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ga tudi lubiſh? Miz. Al imajo morebiti kaj zhes to? Shternf Inu on te bo vsęl? Miz. Kaj imajo ony praſhat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | goluſę — ony, ony morejo ena golfiza biti, kir to pravijo — Shternf On je en goluf, pravim jeſt! on ſe ne imenuje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj imajo ony praſhat — Naj mi dajo perſtan , pravim jeſt. Shternf. Dala ti ga bom — ſhe nekaj te morem praſhat — Miz. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj ne ? Miz. Moj lubizhek , ja — jeſt ozhem perſtan imęti — Shternf. Zhe mi poveſh, koko ſe imenuje — Miz. Schönheim — Shternf. Schönheim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Al menijo , de ne ? Shternf. Inu ti ga tudi lubiſh? Miz. Al imajo morebiti kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | neſramni! Miz. Naj mi ga dajo! kaj jim am grę ? — Shternf. (sa ſe) Ravèn ta je — moj perſtan ! neſrezhni zhlovek! — Tukej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu to je njegovu. Miz. Tok ony ſo tjiſta Goſpa — Shternf. Ja, jeſt ſim, vidiſh Srota , inu ta tvoj sapeliviz je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe nekaj te morem praſhat — Miz. Kaj pak neki ſhe — Shternf. Vsęl te bo, praviſh? — Miz. Bo me ja — potler bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imęti — Shternf. Zhe mi poveſh, koko ſe imenuje — Miz. Schönheim — Shternf. Schönheim ! Tok je ſvoje imę satajil! — (k' Mizki) Tu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shternf. Saj ne bodo komędijo jègrali — Naj ſe poberó — mi dva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bodo tukej saględali — ha — ha — TREKI NASTOP. Shternfeldovka, Mizka , Jaka. Shternf. Je vshę vſe napravlenu ? — Sdej vshę snajo priti. Jak. Koker |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dolgu oſtaneſh! Boſh priſhal, moj Shönheim? boſh priſhal? TREKI NASTOP. Shternfeldovka, sraven tę popręjſhne. Shter. Ta je tedej tjiſta hiſha — enu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpodje , kader naſs bodo tukej saględali — ha — ha — TREKI NASTOP. Shternfeldovka, Mizka , Jaka. Shternf. Je vshę vſe napravlenu ? — Sdej vshę snajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſim tim meni nizh ny kaj dobru per ſerzu. Zhe Shternfeldovka svęj, tok je moja rezh per kraji , tok bo slode |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | grę. ) Monk. Inu meni je kèrzh noter priſhal — OSMI NASTOP. Shternfeldovka prov veſęla, inu ti popręjſhni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ti shteti 2. ter qvarte ene verh drugeh deni; inu shtej noter da taiſtega shtivila, koker je un tebi rekl, de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' VIII. Neſha v' I. Shtej v' ti povedani tabli odſgor od desne na levo plat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu |
| Ta male katechismus (1768): | navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi |
| Čas je zlato (1864): | bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo že na 700. K sreči so druge lastnosti kalcitove take |
| Deborah (1883): | Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi |
| Zoologija (1875): | nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so |
| Pozhétki gramatike (1811): | Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto |
| Tine in Jerica (1852): | pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tega nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je |
| Pripovedke za mladino (1887): | zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je vse do zdej po sreči izšlo. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime |
| Pozhétki gramatike (1811): | ferai le bonheur de mes sujets. Sa ſrezhniga ſe bom ſhtel, je rekel néki dober kral, kader bom ſvoje podloshne oſrezhil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to v' greh ſhtel. Nektere jedí namrezh ſo |
| Roza Jelodvorska (1855): | ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko |
| Genovefa (1841): | bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov in Dardanov k Ilirii šteli, ampak tudi Panonce, ki so dalje stanovali, tudi Rečane (Retios |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | tisti večer nenavaden značaj; ali nedostojnega ni bilo čisto nič. Šteli so poslušalcev okoli 600. Vstopnina z darovi vred znaša blizo |
| Oče naš (1854): | to majhno junaško ljudstvo, ki je komaj 18 tavžent duš štelo, z premogočnimi Francozi za svojo vero in svobodo bilo, je |
| Botanika (1875): | sozidana leta 1809. v Libercu, leta 1846. se je že štelo 43 predilnic sè 161.642 vreteni, leta 1852. se je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera |
| Pozhétki gramatike (1811): | li eniga. 4. Compter in compter, piſhi v' poménu: rájtati, ſhtéti. Comte in comté v' pomenu: knés ali grof, kneshía. Conte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterim je kaj vezh treba vediti in snati, kakor pet ſhteti. Kar bomo v teh novizah poſihmal na snanje dajali ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osdraviti. Med te ſorte ljudi ſe morajo, sunej veliko drugih, ſhteti tudi tiſti neobzhutni vosárniki, kteri ſvojo voshno shivino med tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtoré ti ljudje, zhe ſe vunder ſmejo ſhe med ljudi ſhteti, bres vſiga nar manjſhiga obzhutja uſmiljenja, kakor de bi s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | k. kantonskiga poglavarstva iz Kamnika od 29. aprila t. l. štev. 2304, po kterim se županíi oznani, da se bo 20. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pravico pomoči tirjati. Iz Vipare 18. dec. ) — V „Slov. Nar.” štev. 143. je od tukaj o veselici, ki jo je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zabavo za omenjeni zalog. Prav tako! — Povedali ste v zadnji štev. „Novic” 1. 1., da je g. Winkler postal dvorni sve |
| Trtna uš (1881): | 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Pri zelenej požlahtnitvi štev. 4 in 5 prijelo se je vseh deset. Primerjaje te |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izračunati kvadratni koren navadnega ulomka, ondaj izračunaj kvadratni koren njegovega števca in imenovalca; ali pa pretvori navadni ulomek na decimalnega ter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. enačbe. 2.) Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó kakor kvadrat celega dekadnega števila, le treba v kvadratu števca dvakrat toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za števec ulomku, čegar imenovalec ima toliko 9, kolikor ima perijoda številk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr § 89. Ako pomnožimo ulomek z njegovim imenovalcem, dobimo števec za produkt. a/b.b = a. Dokaz. § 90. Vsak kvocijent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. Ulomke, katerih vrednost je manjša od 1, katerih števec je tedaj manjši od imenovalca, imenujemo prave ulomke (echte Brüche |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomek, in obratno vsak ulomek za kvocijent; dividend je ulomkov števec, divizor pa imenovalec. a : b = a/b. Dokaz. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prvi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov števec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § 91. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 100. Ulomek razdelimo s celim številom, ako z njim števec razdelimo ali imenovalec pomnožimo. Dokaz. 1.) Ako je izraz ulomek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 99. Ulomek pomnožimo s celim številom, ako z njim števec pomnožimo ali imenovalec razdelimo. Dokaz Drugi način je môči le |
| Fizika (1869): | zamoremo v vsakej dálji velikost težine zaznamovati z vlomkom, kterega številnik je 15 in kterega imenovalnik se dobi iz dálje same |
| Fizika (1869): | Wolke, oblak. Wunderscheibe, čarodelni krožnik. Z Zagozda, Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dau, ta dar te zhudesha delat nemu dodeliu, inu bres shteveina veliku drugih dobrot skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar nuzneſhi, inu nar bulſhi. Ta zhloveshki spomin je bres shteveina veliku sgreſhitnoſti, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogu. Kyr pa ta shaloſt zhes grehe more po timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa bi bilu, ko bi tudi mi bly v'timu shteveinu letih ſlepih judou, kyr v' drugih ludy ozheſsu to troho |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | napisavanje in pravilno čitanje napisanih števil imenujemo numeracijo ali številkovanje. Številne rede, katere po dekadnem številnem sistemu zaporedoma na posamičnih mestih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ni, rabi nam izraz ničle (Null, 0). Vsako število naravne številne vrste dobimo iz prejšnjega, ako to za jednoto povečamo, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8 = 8 : 4 dobimo 82 = 16.4. 2.) Vsak vnanji člen številnega sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče dekadni (desetni) številni sistem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računov s posebnimi in občnimi celimi števili. I. O dekadnem številnem sistemu. § 8. Vsa cela števila, in naj so še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil imenujemo numeracijo ali številkovanje. Številne rede, katere po dekadnem številnem sistemu zaporedoma na posamičnih mestih nahajamo, razdeljujemo lahko prav ugodno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na to načelo opirajoče se izraževanje vseh posebnih števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče dekadni (desetni) številni sistem (dekadisches Zahlensystem); njega osnovno število je deset (grški deka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zahteva subtrahendov predznak; število, do katerega na ta način v številni vrsti pridemo, je iskana diferenca. Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pridemo, je iskana diferenca. Pomaknemo pa se lahko tudi v številni vrsti od subtrahenda b za toliko jednot naprej, da pridemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 64. Pri odštevanji absolutnih števil se pomikamo v naravni številni vrsti od minuenda za toliko jednot nazaj, kolikor jih ima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | môči izvršiti na dvojen način. Pomaknemo se namreč lahko v številni vrsti od minuenda a za toliko jednot nazaj, kolikor jih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Algebrajska števila odštevati se tedaj pravi, pomikati se v algebrajski številni vrsti od minuenda za toliko jednot, kolikor jih ima subtrahend |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi enačba. § 124. Ako pomnožimo v dveh ali več številnih sorazmerjih vse istomestne člene druzega z druzim, tvorijo produkti zopet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbah prve stopinje z jedno neznanko. § 111. Izjednačenje dveh številnih izrazov, imajočih isto vrednost, imenujemo jednačbo. N. pr. enačba. Izraza |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teh dveh sorazmerij notranja člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem z njega pomočjo neznani člen druzega razmerja določiš. b) Številno sorazmerje je najlažje razrešiti s pomočjo § 119., 2. N. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ad: bd = bc : bd, ali a : b = c : d. Pravo številno sorazmerje je torej spoznati ne le iz tega, da sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati |
| Astronomija (1869): | našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta dalje proti levi ter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod |
| Kemija (1869): | številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri bodo to razjasnili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do najtrjega, demanta, dobimo 10 stopinj ; zaznamujemo jih z dotičnimi številkami. Te so: Ako se reče, postavimo, neki mineral ima trdoto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in leta 1846 skupaj; ker 11 in 46 je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti je, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a : m = k, b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupna mera števil 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m razdelen b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna mera števil 12 in 21 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | abc. Število, s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila d, t, a, b? 56. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15, 36, b) 2, 5 |
| Pozhétki gramatike (1811): | etc. devédeſet, ſto, tavshent ali jesár, million i.t. Imena redovnih ſhtevíl obràsimo is pervoobrasnih. Premier, second, troisième, quatrième, cinquième, Pervi, drugi |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſtime tretjiga liza; soi, ſebe: ino je vſih ſpolov ino ſhtevil. Ta imenujemo povrativno nameſtime, sa to ker pomeni povrazhanje zhloveka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nature, kar bode tudi tebe fadèllu, aku bosh da takega shtivila teh lejt pershl. Pokaj imash ti toku veliko skerb ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj Syn! dapovędati shtivila teh gnad, is katireme je Buh mojo dusho, inu telü |
| Kratkozhasne uganke (1788): | qvarte ene verh drugeh deni; inu shtej noter da taiſtega shtivila, koker je un tebi rekl, de ima biti, tok bo |
| Zoologija (1875): | hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane še njega šestina? 20. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je za 6 manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da dobiš število 77? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila. Ako je torej ta razlika, t. j. 4/5 iskanega števila 52, potem je njega petina 13, tedaj število samo 5krat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr.? 19.* Katerega števila 8kratnik je za 6 manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar |
| Astronomija (1869): | pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z 1 in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c). Iz druge jednačbe izvira tudi: Kadar je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem izpusti decimalni točki ter delitev izvrši kakor pri celih številih. enačbe ... Prav takó ravnaj tudi, ako je dividend ali divizor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko jednot smo k subtrahendu prišteli, je diferenca. Pri imenovanih številih morata imeti minuend in subtrahend isto ime in to dobi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na decimalni točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da določimo kvocijentovim številkam mestno vrednost, treba si le divizor |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh ti silnu mozhnu tresl, kader se bode tebi taiſteh shtivilu pred ozhy dershallu, inu njeh ſerbeſhnu ſametanje v' ozhy utikalu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh tugent; ſakaj leta sluſhe tebi susebnu k' temu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 |
| Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti |
| Fizika (1869): | V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo s seboj. Števila, katera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Katerega števila 5ina, 8krat vzeta, je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4/5 iskanega števila 52, potem je njega petina 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko, kakor če je za 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v malo let od 5,000 do 20,000 |
| Zoologija (1875): | pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti vsako liho število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil 2abc, 4d, 8acd. Ako število a ni razdelno s številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz. Vzemimo, da so števila a, b in c s številom m razdelna, potem je razdelna z m tudi njih vsota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | d. Sploh je razvidno, da je razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. pr. ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. (20.4).5 = (20.5).4 = 20.(4.5). Izvod. Število pomnožimo z dvema številoma, ako je v katerem koli redu z vsakim posamič, ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima v istem redu. 2.) Ako sta pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem ali v obratnem redu, kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. pr. ali Ako sta tedaj dve vrsti števil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrsti števil premo sorazmerni, ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima |
| Ta male katechismus (1768): | resſhallil, namrezh: Tukej se grehi pravejo, uſſake po svoji feli shtivilu, inu ſravnosti, aku so smertne grehi. Potler skleni tvojo spovd |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſakdan 7. Ozhen. inu 7. Ave Marij, ali saj po shtivilu teh dny v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z |
| Rudninoslovje (1867): | razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po |
| Zoologija (1875): | jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri |
| Zoologija (1875): | imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke |
| Zoologija (1875): | ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | orôshje ſvoje vſák bersh vsame, Ştrahlivza v zélim ní imèl ſhtevíli ; Al kómej vrata ſo odpèrte, vnáme Şe ſtráſhni bòj, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza |
| Pozhétki gramatike (1811): | le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo |
| Pozhétki gramatike (1811): | pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi ti ne vędla? — (Tonzhek en ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory. ) Tonzhek ! odpri hitru |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Le sa me , zhe tvojo nedolshnoſt ſkasheſh. (govory prut ſhtibelzu. ) Nęshka , vùn pridi, jeſt ti sapovęjm. |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bóg, inu kęr vęjſt nizh drusiga ny, kakôr ta nótrajna ſhtima tę reſnize, tę pameti, inu boshja ſhtima, taku more tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhov, katęri hózhio njega ſmèrt imęti, je mozhnęjſhi, kakor Pilatusova ſhtima. Naj bó krishan, pravio Judje, inu naſhi gręhi s' njimi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr ta nótrajna ſhtima tę reſnize, tę pameti, inu boshja ſhtima, taku more tudi lę ena ſama ta prava vęjſt biti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę vęjſty; Inu kęr letó pèzhenje drusiga ny, kakor boshja ſhtima, kęr ſe Bóg v' ſrędi naſhiga ſerzà saſliſhatî puſty, taku |
| Biblia (1584): | Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ostanesh vekumei. 2. Tebi nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi , Cherubini, Seraphini: Svet si, svet si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | en Angelz lep: po nogah bôs ked en tat: po shtimi peklenski dushi podobn. Povej meni: kaj je tu ſen tizhk |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De |
| Ta male katechismus (1768): | se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I. Modrust. II. Praviza. III. Treſnost. IV. Jakost, ali muzh |
| Ta male katechismus (1768): | S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te shtire kvatre, inu druge ſapovedane postne dneve derſhati, koker lih tudi |
| Ta male katechismus (1768): | kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne. III |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj imajo te perve shtire proshne v' sebi? Te perve shtire proshne nam kaſhejo, kaj dobrega be mi imelli upati, inu |
| Ta male katechismus (1768): | smo v' teh sedmireh proshnah naprejpernesli. Kaj imajo te perve shtire proshne v' sebi? Te perve shtire proshne nam kaſhejo, kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pare (reparje ?). „Glej, reče, to je dobro! šteri pare dans, šteri jutri, jih je osim, in šteri po jutrišnim, jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro! šteri pare dans, šteri jutri, jih je osim, in šteri po jutrišnim, jih je dvanajst, in tako dalje; ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | strani, in vpraša, koliko bi bil vreden, in povedó mu: šteri pare (reparje ?). „Glej, reče, to je dobro! šteri pare dans |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povedó mu: šteri pare (reparje ?). „Glej, reče, to je dobro! šteri pare dans, šteri jutri, jih je osim, in šteri po |
| Oče naš (1854): | se jim tu godí. Samo kruha so pošiljali Francozom. Vsake šteri dni je prišla iz Palme, velikega mesta otoka Majolke, barka |
| Oče naš (1854): | je dobil tri funte kruha in s tem je mogel šteri dni živeti. Samo oficirjem je bilo nekoliko mesa privoljenega. Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v Parisu punt Maliſerpana vſtal, in na Poljſkim pa ſhteri meſze posneji. „ 14 „ je bila kmetijſka drushba na Koroſhkim ponavljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 do 1800 na ſvetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa shivino. Druga „ „ shito |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih |
| Pozhétki gramatike (1811): | Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno |
| Divica Orleanska (1848): | zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat |
| Kuharske Bukve (1799): | tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor |
| Oče naš (1854): | Na ta otok so pred šterimi letmi Španjoli več kakor 6000 vjetnikov poslali, brez skerbi, kako |
| Oče naš (1854): | in dostojnega živeža sabo prinese. „Prijatel,“ je začel Avguštin, „pred šterimi letmi se nam je še huje godilo. Šest tavžent ljudi |
| Najdenček (1860): | lepega terga. Pred gostivnico je stala kaj lepa kočija s šterimi prelepimi konji. Lepo in primérno postavo konj ogledovaje sim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride |
| Zlata Vas (1848): | razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko |
| Zlata Vas (1848): | pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že |
| Robinson mlajši (1849): | drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa |
| Tiun - Lin (1891): | bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega. V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati |
| Pastirski list (1852): | dopuščeno od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se |
| Pastirski list (1852): | ino samo enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſmerti h'tebi prit', No tvoi vezhni ofer bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga zhastimo Tebe ô |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kokar je bla , inu je sdei, Taku bodi na vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo |
| Kemija (1869): | železa, ampak dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obvarovali. Le dobro poſluſhajte : Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamen poſébno na tanko riſan biti ; na to visho pride ſhtirkrat ſheſtnajſt ſkerbno riſanih kamnitih ploſh, to je 64, sa eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolezni v tem le obstoji: Pred vsim je treba mléko ſhtirkrat na dan, tóde prav po lahkama in skerbno izmolsti, de |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi |
| Zeleni listi (1896): | ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pravo tako! ” so vpili brez konca in kraja vsi zbrani). „Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško |
| Zoologija (1875): | V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične |
| Pozhétki gramatike (1811): | enajſt, dvanajſt, trinajſt, quatorze, quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vernim kriſtjanam vezh liſtov piſal. Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo. Eniga je piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam |
| Genovefa (1841): | je v jézhi obiſkovala, in ki takrat ſhe ni bila ſhtirnajſt lét ſtara. „Shlahtna goſpá,” ſo rêkle, ta je bila edína |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſta komej dva po deſet funtov ſterdi imela, teh drusili ſhtirnajſt ſo mogli pa zelo le po pét, ſheſt ali ſédem |
| Zlatorog (1886): | takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker bi ſizer ſeme in perſt na kupe dergnila. Teſhke ſhtirvogljate brane s 24 — 28 nekoliko naprej sakrivljenimi sobmi ſo ſploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | globoko ne prime, ſe mora obteshiti. Po nekterih krajih imajo ſhtirvogljate, po drusih — satozheno trivogljate brane ; — nektere imajo krive, druge ravne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi |
| Rudninoslovje (1867): | zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 |
| Rudninoslovje (1867): | enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli |
| Rudninoslovje (1867): | v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako |
| Robinson mlajši (1849): | kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega |
| Fizika (1869): | V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih |
| Robinson mlajši (1849): | nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu sapovedan prasnik is'andohtjo S.Masho ſliſhati. 3.Ta shtirdeſsętdanske poſt, te shtir Qvatre, inu druge sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrovo vodo tolikaj, de bo dobro diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari, oluſhi, drobno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 6. Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga zhloveka. 1. Smert. 2. Sodba. 3. Pekuv |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sapovedan prasnik s'andohtjo S.Maſho ſliſhati. 3.Ta ſhtirideſsętdanske poſt, te shtiri Quatre, inu druge sapovedane poſtne dny dershati; tudi ob Petki |
| Robinson mlajši (1849): | čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho |
| Rudninoslovje (1867): | Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj |
| Rudninoslovje (1867): | na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i |
| Zoologija (1875): | jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Botanika (1875): | vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſpod, ki je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Trinaista Peiſem. Od teh shtirih poſlednih rezhi. 1. V' Serzu moresh imeti Tu poſledno nar |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnaiſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti |
| Astronomija (1869): | svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil |
| Rudninoslovje (1867): | piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa' |
| Fizika (1869): | malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz |
| Kemija (1869): | ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za |
| Gozdovnik (1898): | previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa |
| Gozdovnik (1898): | kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo |
| Blagomir puščavnik (1853): | sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpod po verti jèsdarijo. Jaka tudi; inu eden , dva, terję , ſhtirjé pèſę. Goſpá. Raven prov , to je vshę dobru — Nęshka , eden |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | delezh en ſhum — Jeſt ględam — poſluſham — — Perderli ſo na enkrat ſhtirje ſantje s'velikimi pręklatmi — Meni ſe vſę sdy, de nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je |
| Fizika (1869): | se vvrstujejo zanimive prikazni nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana iz živo rdečega papirja na belo podlogo, in naj |
| Fizika (1869): | proti belemu zidu, pokaže se nam na njem enako velika štirovoglina, ali ta je zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe |
| Kuharske Bukve (1799): | eno ſklędo s' maſlam, potręſi s' kruhovmi drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan kuhat dene na mersli vodì, kader |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven, ſoli, inu ſtolzheniga muſkat zvęta; to ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi |
| Blagomir puščavnik (1853): | silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino sa greham pride nepokoj ino ſtrah. 4. Kasen ali ſhtrafa perviga greha. Kmal na tó ſe glaſ boshji saſliſhi: „Adam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogla taziga hinavza ſhe goſpoſki srozhiti, de ga po saſlushenji ſhtrafa. 35. Drushba plazha tudi take pohiſhtva, ktere ſo savolj ognja |
| Zlata Vas (1850): | prav, ga je že strah pred sramoto in kaznijo ali štrafo zopet oplasil. Vsako léto je bila ta postava celi srejni |
| Tine in Jerica (1852): | Nikdar ni bilo nobenimu otroku naloženo, za štrafo moliti ali se kaj učiti, de bi se jim ja |
| Tine in Jerica (1852): | je pa kaj otrok tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel |
| Ta male katechismus (1768): | odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se |
| Ta male katechismus (1768): | greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | isvelizhanje am grę. Vy ſte vezhkrat ſliſhali, de ſmo pod ſhtrafingo vezhniga pogublenja dolshny vſe ſhtuke naſhe vęre snati, inu vęjditi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęlu pervizh, kakú nam je onu od Bogá naloshenu sa ſhtrafingo tiga gręha, my moremo tèdaj dęlati v' duhu tę pokore |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | druge ſvaril. Dva sakonſka ſta ſe Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje lashí, ktera je vſelej oſtudnoſt pred Goſpodam, ſta nagle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vbil. Drugi pravijo v luni je Kajn sa kasen ali ſhtrafingo, ki je ſvojiga brata Abelna umóril. Şhe vezh drugih vrash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkim ljudſtvam vrasha, de v luni je sa kásen ali ſhtrafingo tiſti mosh, kteri je ſhel v nedéljo v gojsd derva |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa vlomil si noge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá, zhe je kúp po volji, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu ketnami, ta ſtrah te ſmerti h' obdershainu tiga shiuleina |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati, inu je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine |
| Zoologija (1875): | je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 3. maja 1850. Pričujoči: Janez Zadregar, župan; Urban Rode, Jožef Štrombel, Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izvedenja dajali od rojenih in mertvih po poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju |
| Zlata Vas (1848): | sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do dobriga. Ko za na mizo napravljaš, ga kot smetenov štrukel v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj. Krompirjevi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z zelenim graham. Raki v smeteni. 138. Karpovo mleko. Ohrovtov štrukel. Jajca z gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | speče, ga s cukram potresi in na mizo daj. Špinačev štrukel. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz koze vzdigne, ker tako veliko svoje lepote zgubi. Rajžev štrukel. Rajž na mleku s kosam cukra prav mehko skuhaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. Zelenova župa. Moknati |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtane, perlì enmalo mlęka, de bo ſoknat. 81. Mandelnov ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje |
| Kuharske Bukve (1799): | rakovim putram; ſpodaj inu sgoraj sherjavzo, pezi pozhaſi, inu zhe ſhtrukel ſuh poſtane, perlì enmalo mlęka, de bo ſoknat. 81. |
| Kuharske Bukve (1799): | 80. Rakovi ſhtrukli. 81. Mandelnov ſhtrukel. 82. Krogloverh, ali Kugelgupf. 83. Dobri krofi. 84. Rajshov ſhmarn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj. Krompirjevi štrukli. Mešaj eno unčo putra s petimi jajci do rahliga, perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo, de se nekoliko menj gresa za budlo (filo) vzame |
| Kuharske Bukve (1799): | s' rakovim putram, pokrì, daj tudi sgoraj sherjavze. 80. Rakovi ſhtrukli. Deni na dilo eno ne polno vevnizo zvetne moke, oſoli |
| Kuharske Bukve (1799): | 80. Rakovi ſhtrukli. 81. Mandelnov ſhtrukel. 82. Krogloverh, ali Kugelgupf. 83. Dobri krofi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Dones sjutrej ſi bla toku terdovratna. Nęshka. Dones sjutrej ? — Shtudent sa ſtolam — Baron. Imaſh prov; na to niſim miſlil. Sakaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njegova Goſpa. MATIZHEK , Gartnar graſhinſki. NĘSHKA, hiſhna dękelza. TONZHEK , en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki |
| Sosedov sin (1868): | vsi gledajo v tej družbi. „Ali si huda ndme? " reče študent. „Jaz nisem na nikogar huda, najrajša imam pa tistega, ki |
| Cvet in sad (1877): | sem shranit na svoje počivališče, kjer jih je tudi kot študent imel. Na tisti način je tudi pisma slučajno sem zanesel |
| Cvet in sad (1877): | nadaljuje profesor, »jaz sem to deklico poznal uže prej kot študent, pred osmimi leti. Človek bi jej ne poznal, da je |
| Od pluga do krone (1891): | važno novico, da pride drugi teden v soboto proti večeru študent domóv. Da je šla taka novica kakor ogenj po vasi |
| Od pluga do krone (1891): | razideta. Proti večeru zaženó otroci na Zagorici grozen krik: «Vehovčev študent gré, že gré! » Nato prično tudi sosedje in sosede hiteti |
| Očetov greh (1894): | Nekaj trenutkov se bojuje sama s seboj ob misli: »Ta študent, ta mladi študent! « Ali to dveurno občevanje ž njim je |
| Očetov greh (1894): | kovčeg. »Kaj pa imaš tam? « vpraša starec z zadovoljnim nasmehom. Študent prinese majhen zavitek in ga položi pred očeta. »Nekaj smodek |
| Očetov greh (1894): | preneumno! « dela je vselej, kadar je legla spat, toda mladi študent ji vender ni hotel iz glave. »Kdaj bi bilo kaj |
| Očetov greh (1894): | nje korake pod streho. »Kam pa so ušli mati? « vpraša študent, ko si odrezuje košček kruha. V Kačonovi glavi se porodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in seboj peljala. Na to pa je vstal velik hrup; študenti so se podali pred policijno hišo in so poslali nektere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naj grejo mirni domú, niso ubogali, so prišle vojaške patrole; študenti so se potem brez opora razkropili; le enega samega študenta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | isdihne, „ko bi le mogel: ſhe doneſ bi hotel biti ſhtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhém. Dnarja ni. ” „Poſluſhaj le |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le,” pravijo kralj; „bom poſkuſil, alj ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | Ni na ſveti vezhiga neteka, kakor je ſpazhen dijak (ferderban ſhtudent), kedar ſe smoti. Ozhetu ino materi beraſhko palizo prineſe, bratam |
| Življenja srečen pot (1837): | pometal; nar vezhi vjima (ſhkoda) je sa shlahto ſpriden diak (ſhtudent). — ˛Savl, ſhe mlad, je bil v' ſvoji vuzhenoſti ſilo viſokih |
| Zoologija (1875): | namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih |
| Zoologija (1875): | in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti |
| Turški Pavliha (1864): | pa govori bolj določno, kot je navadno pri takih možéh. Študiral je, pokaže se potem kot zanikaren učenjak — kdaj si je |
| Marjetica (1877): | dekličino lice, pa da je stari naložene panjače prekladal in študiral, da hčerine rudečice niti opazil ni. In kako tudi. Pa |
| Ljubljanske slike (1879): | študirati, ako hoče kaj vredna biti; on pa sploh ni študiral, toraj tudi hudobnosti ne, zato je le bolj pohleven človek |
| Cyclamen (1883): | bilo še mnogo ur in suhi pravni spisi, katere je študiral, zadušili so vso romantiko. Zvečer je zatorej redno — mesto na |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in pisati, vrhu tega so želeli, da je vsaj nekoliko študiral, če so dopuščale to razmere, čas in kraj. Šele od |
| Iz sodnih aktov (1891): | pozneje je bil čimdalje prijaznejši in ljubeznjivejši, in ko sem študiral zadnja gimnazijska leta v Ljubljani, namreč tedanjo logiko in fiziko |
| Vinjete (1899): | obrnil ter odšel z dolgimi koraki na cesto ... Kadar je študiral, stopile so prédenj nenadno njene jasne, otroške oči, in sramoval |
| Kvišku (1899): | in se zaril v stare knjige in spise, bral in študiral neprenehoma — in to ga je največ umirilo. Delo, jedino delo |
| Vinjete (1899): | opazil, da je osahnila bilka na stepi ... Martin Gradar je študiral medicino. Hodil je k predavanjem in posedal med knjigami dan |
| Ta male katechismus (1768): | kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament? Je enu |
| Ta male katechismus (1768): | TA PERVE POGLAVITNE SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske |
| Ta male katechismus (1768): | ter nashe ſhivlenſe, inu dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn? Lubeſn je |
| Ta male katechismus (1768): | hla taistega prejeti, prositi po ſanikernem naſamuditi. TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete |
| Ta male katechismus (1768): | POGLAVITNE SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme bu sashribano venka usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei svo velko barti skushano. TA 70. KAPITL. Spet an shtuk sa use zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku |
| Ta male katechismus (1768): | Boga † Ozheta, inu † Synú, inu svetega † Duha, Amen. V' kajſeneh shtukeh se morejo Kristiani narpoprej poduzhiti? V teh pet: I. Od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | CHATECHISMUS, Ali Podvuzhenje eniga Kriſtiana v'narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na povęle vikshi duhovne Goſposke |
| Ta male katechismus (1768): | treba bilu, spoſnati ſamogli. Jogr. dijan. 8. inu 19. Kolku shtukov je posebnu treba, vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet |
| Ta male katechismus (1768): | grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje svoje veste. II. |
| Ta male katechismus (1768): | 12. Katire je ta prave ſapopadek te Vire, ali uſſeh shtukov, katiri se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh |
| Ta male katechismus (1768): | bosh vekumej greshil. PERSTAVK Kratkega sprashuvanja zhes teh pet poglavitneh shtukov ſa majhene otroke. Is pervega shtuka od Vire. Kaj se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati. Devet Shtukov. Katire je Benedict ta XIII. Rimski Pap. v' Iejtu 1725. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi |
| Robinson mlajši (1849): | kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | besede spodtikujejo. De pa nekteri domači še zmiraj ptuje besede štulijo namest domačíh, in de ž njimi ravnajo, kakor s-ja z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in krajnski kraji so mnogim ljudém, ki se clo učene štulijo, neznani! Kakor jih je veliko, ki ne vedó, da krajnski |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na |
| Kuharske Bukve (1799): | ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu ſhtupo sabęli; ako ſhtupa ni tvojim ludęm soperna. |
| Kuharske Bukve (1799): | goveji shupi rasmozheniga inu ſpęt oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati, poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille, koshél, ècroule, podertje, foule, drenj, tiſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je namrezh en kvintelz is likarne ali apoteke ; ta ſhtupa ſe dene v kako ſkledizo, in sraven ſe pol kosarza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro vmęſhaj; v' to deni ribanga kruha, ſhkaplęta, ſhtupe, inu ſoli; vſe to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | goveje shupe kar je sa sôſ tręba, deni notri ſolí, ſhtupe, nsgelnoveh shbiz, muſkat oręha, dva lorbarjova peręſa, enmalo jęſiha |
| Kuharske Bukve (1799): | s' noshovim robam. Poſębej vsami ſhpeha, enmalo peterſhila, nagelshbíz, ſhtupe, folí, inu enmalo luka ali zheſna; tę ſtvarl vkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podgane, kjer ſe pa vezh, namrezh dva kvintelza od te ſhtupe vsame; tadaj ſe v kaki ſkledizi s pol polizha turſhizhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga is pol lota grenjke ſoli in pol lota neke ſhtupe napravili, ktera bolno kri od drobja proti koshi shene in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba najti zelišč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zrak vzdignil in zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna bila, da človeka vzdigne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za |
| Divica Orleanska (1848): | grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat |
| Valenštajn (1866): | Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi |
| Fizika (1869): | to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker ſo saſhafali — Komej doli pozhęnem, karſlishim od delezh en ſhum — Jeſt ględam — poſluſham — — Perderli ſo na enkrat ſhtirje ſantje s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidijo , ſe per ſedajnih zhaſsih neplazha — Tulp. Tiho! nikar tak ſhum nedęlejte! — mi moremo od tę hiſhe prozh jiti, toku dolgu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to kraljeſtvo odperte. Savoljo Janesoviga shivljenja ino uzhenja je velik ſhum vſtal. Ne le Objordanzi, ampak tudi is Jerusalema ino ſkorej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tih imenitnih mosh ino njih vpraſhanje ſta v' Jerusalemu velik ſhum napravila. Kralj ſe preſtraſhi na ſvojim ſédeshi, ino vſi Jerusalemljani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker ſe je ſhum is hiſhe, ki ſo bili uzhenzi v' njej sbrani, delezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino shalovavke ſo péle. Jesuſ je pokoj ljubil, hrup ino ſhum je zhertil. Toraj rezhe : „Kaj ta rasbota? Nehajte, ino rasidite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bratovſko ljubesnijo sbrani. Kar ſe okoli devetih pred poldnem velik ſhum, kakor bi bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa hiſha ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novih snajdb' te glaſ sveſélil Vezh ne bo, ko prasni ſhum ? O nikár ne sanizh'vati, Kdor s semljo imáſh ſvoj trud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vihár raskláda. Okróg vrát ſtrásha na pomózh savpíje, In vſtáne ſhúm, de mósh sa mósham páda. |
| Roza Jelodvorska (1855): | v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje po svetu«. Čez nekaj |
| Gozdovnik (1898): | Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo |
| Gozdovnik (1898): | je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' taki revſhini, takó v' tihi nozhi, tako bres vſiga ſhuma je bil˛Sin boshji ſhtiri tavshent let po ſtvarjenji ſvetá rojen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſtivnizi zhes nozh oſtal, kjer pa nemore savoljo preveliziga ſhuma pivzov kar ozhèſa ſtiſniti. Vſtane ter pride is gorne hiſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | bilo odvernilo domoljubno serce njegovo. Spoznavši, da je neumno v šumo (gojzd) derva nositi in v morje zlivati vodo, — da je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje |
| Astronomija (1869): | ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki |
| Genovefa (1841): | je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd |
| Zlatorog (1886): | dé in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar |
| Blagomir puščavnik (1853): | misli, da bi bil Bric, pa vendar se jej nenavadno šumenje čudno zdi. Čez eno uro prigromi Bric v njuno sobo |
| Blagomir puščavnik (1853): | kraj jezera prepeljal. Še veče pa je bilo pripravljanje in šumenje, ko naenkrat tuji vitezi s svojimi ženami pridejo. Vsi kmalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | blišču migljalo na milijarde zvezd. Na ušesa udarjalo mi je šumenje morskih valov in trudno delovanje parnikovih koles, kar me je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | korakov zgine v grmovji, iz katerega se je čulo sumljivo šumenje. Peharček odloži cev, in mirno zre za njim. — Logarja pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši. |
| Divica Orleanska (1848): | strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati |
| Zlatorog (1886): | Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja se in |
| Viljem Tell (1862): | V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | šumljanju vodice. Zdrami se! — Kak réka vabi In vodíca, ki šumljáj — Iti mora, ne pozabi, Vse naprej, kar moč ima! In |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da Ema še za njega živi, a |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom |
| Blagomir puščavnik (1853): | je donašal iz bližnjega srebročistega studenčika, ki je pod skalo šumljal; in le kadar je kak ptujec pri njem bil, je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred hišo, šumljal je rožam: |
| Stric Tomaž (1853): | vednosti vzela. Tako bo nar kračji pot in brez vsega šundra storjeno. “ |
| Revček Andrejček (1891): | bolje slišal. Radi klobuka vender ne bo po noči toliko šundra. (Posluša. ) In kako razbija! Ali je znorel? |
| Zlata Vas (1848): | koli je bilo mogoče, kmete in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim |
| Divica Orleanska (1848): | skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa levi mož ga šunta v greh, Zločinstvu v mrežo ga slepí. In grof svarenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v speh, In rahlo grofa posvarí, Pa levi mož ga šunta v greh, Zločinstvu v mrežo ga slepí. In grof svarenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne |
| Valenštajn (1866): | Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Laporji se nahajajo posebno v mlajših tvorbah, n. pr. v Švabskem, na dolenjskem Kranjskem in Štirskem. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | obolel in ni mogel dalje. Ostali so tedaj v malem Švabskem mesteci. Šimen je vzel v najem stanovanje z dvema izbama |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log |
| Viljem Tell (1862): | Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji |
| Viljem Tell (1862): | povém imé Morivčevo, umoril ga njegov Bratranec je, vojvoda Ivan Švábski. Melhtal. Kaj zapeljalo ga je h kraljemoru? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | a tam je bilo drago živeti. Svetovali so ji na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stareji kardinal Tadini, od 85 let, nar mlaji pa knez Švarcenberg, ki ima 35 let. Število stanovništva v Rimu (zunej Judov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani |
| Valenštajn (1866): | nego k Špancu. Valenštajn. Slišal vendar Bi rad, kaj ima Šved mi poročiti. Ilo (naglo). Pozovite ga, Trčka. Zunaj že Stoji |
| Valenštajn (1866): | kar mi Zahtevamo, naj razodel bi nam. Valenštajn. Kaj mene Šved skrbi? Sovražim ga. Kakor peklensko jezero ognjeno, I mislim, da |
| Valenštajn (1866): | plamenica petnajst Že lét vahlá, a še prestanka nej. Ni Šved, ni Nemec, ni katoličan, Ni luteranec, nikdo drugemu Se ne |
| Valenštajn (1866): | vrneta). Ilo. Je v redu? Trčka, Sta z vršila? Ilo. Šved je šel Ves zadovoljin. Da, z vršila sta. Valenštajn. Slušajta |
| Valenštajn (1866): | Prijateljstvo potem? Knez, nam je znano — Da si bi tega Šved ne smel čutiti — Da s Sasi v tajnih ste pogovorih |
| Valenštajn (1866): | da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel |
| Valenštajn (1866): | Jahimovu? Gordon. Samostrelnikov Sem dve sto t'ja poslal, da zoper Švede Stoje na straži. |
| Valenštajn (1866): | Pa kaj smo tam opraviti imeli? Maks. Imeli smo izgnati Švede, Sase. Valenštajn. Res! Tako mi napolnil je ušesa, Da sem |
| Valenštajn (1866): | Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj Bog |
| Valenštajn (1866): | večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto razsvetli Na čast se Švedom, i kdor tega ne Stori, le-tá je Španec, izdajalec. |
| Valenštajn (1866): | Poddesetnik. Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to |
| Astronomija (1869): | dolgosti, in 60° severne širjave, in leži toraj v južnej Švediji. Veliko tanjše se pa še dá določiti lega mesta, če |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Tirolih (Grainer in Pfitsch). Ležišča te rude so v Švediji. in Norwegiji (Dannemora, Fahlun, Arendal). |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | učitelj bolj odrastlim otrokom pripoveduje o nekdanjih tužnih razmerah v Švediji in o onih 20 možeh, ki so leta 1865. pisali |
| Valenštajn (1866): | Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Švedskega Polkovnika Dibalda si ujél, I ga pripeljal v norimberški ostrog |
| Kemija (1869): | živo zelena barva, ki je znana pod imenom »Schweinfurtskega« ali »švedskega« in tudi »Scheel ovega« zelenila. S to barvo so se |
| Rudninoslovje (1867): | zvrsti so gručave i drobno-zrnaste. sl. 29. Nahaja se v švedskem Tunabergu. Rabi se kot poprejšnji 4 Mispikel 1) ali arsenovnati |
| Rudninoslovje (1867): | zapazili moč, ktero zovemo magnetizem. Najlepši kristali se nahajajo v švedskem Fahlunu; v Sibiriji je gora „Blagodat” sam magnetovec, dobiva se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi prav velike. Najimenitniši porfirovi stroji so v Elfdalen na Švedskem in v Kolywan v ruski Aziji. 32. Melafir. Le-tó kamenje |
| Valenštajn (1866): | v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik. Več poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Ilo. Izolan. Butlar. Najman, konjičin stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika |
| Oče naš (1885): | pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal |
| Viljem Tell (1862): | v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati |
| Oče naš (1854): | Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in |
| Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugih prigodb, da na Napolitanskem se pripravljajo hude reči. — Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večja je memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korún je zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | takih zavodov, nekaj jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ostati. Kam naj se oberne? Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago živeti. Svetovali so ji na |