- kladivovi
- kladvovi
Kitica Andersenovih pravljic (1863): stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v
- kladvovi
kladivov Kladska klafati klagovanje klagovati klaja klak klanec klangfigur klansica klanjati klanje Klara klas klasičen klasje klasovje klastje klati klatiti klaven klavir klavrn klavrno Klebeljn klečaje klečati kleče kleesalz klein kleiner Kleinmajer Kleinmayer kleister klej Klek klekljan Klekovski Klemen Klemenc Kleofe Klepec klepetanje klepetati klešče kleščevje kleščice klet kletev kleti kletje kletka kletvica klic klicaje klican klicanje klicar klicati kličen kličnica klient klikniti klima klin klina klinček klinec klingstein kliti kliue klju kljub ključ ključar ključavnica ključavničarski ključek kljuka kljukast kljukica kljun kljunač kljunorožec kljuse kljuvanje klobasa klobasica klobčič klobuček klobučnica klobuk klobuštrati klofniti klonil klop klopca Klopčauer klor klorec klorkalcijum klorkalk kloroform klorov klorovec klorovodikov klorovokisel Klosterneuburg kloščevina klošter Klotilda Klun km kmahu kmalu kmečki kmečko kmet kmet' kmetica kmetič kmetija kmetijski kmetijstvo kmetov kmetovalec kmetovanje kmetovati kmetovski kmetski Kmety k_miza knallquecksilber knäul knedelj knedeljc kneginja knez knezoškof knezov kneževina kneževski knežji knežna Kničanin Knobleher Knoblohar knoflica knoppern k_nuc knjiga knjigovodstvo književen književnik književnost knjižica knjižina knjižnica knjižničar ko ko. ko.2cro3 ko.mn2o7 ko.mno3 ko.so3 kobacati kobaltkies kobaltov Kobarid kobila kobilica Kocijančič kocka kockin kockoven kocnjast koča Kočevar Kočevarica Kočevje kočevski Kočevsko kočica kočija kočijaž kočinčinski kočljiv kočnik kočnjak kod Kodela kodelja koder koderkoli kodrast koeficient kofe
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v |
| Sveti večer (1866): | je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En |
| Biblia (1584): | vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je mnogo blago v druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko in dobro prodajala, kar nekdaj ni bilo. 3. Živina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je še zmiraj tiste podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej ni bilo toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal stari oče, tudi tebi še danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, ker nam tečne klaje obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več |
| Stelja in gnoj (1875): | povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji je treba vezh naſtiljati, kakor per ſuhi. Ravno tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktera včasi komej seme da; ne njivice ne pervolijo kermi (klaji), z ktero bi ložej živino redili in več gnoja napravljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rabe smeſhajo. — Molsnim kravam ſe je s resanzo v vſaki klaji okoli eniga funta smeſhane da; jalovkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potreſe. Tudi pri pitanju goveje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tih opómb prevdariti da, zakaj grajšinſke krave večkrat pri bolji klaji manj mleka dajo, kakor pri kmetih, kjer imajo dostikrat slabji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | devetogob se ravná po zavžiti suhi ali pa bolj vodeni klaji in po naglosti in hudobi kužne bolezni. Tudi vse druge |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktero živina povživa. Popači se želodec po slabi ali sprideni klaji, pijači ali po zraku. Kisla, zatuhla klaja, seno iz močirnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dve žlice kravi daje. Včasi krava na paši ali v klaji take zeliša dobi, po kterih se ji mleko posuši, postavim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 8 lotov grenke soli. Ta zmes se da kravi na klaji, ali se ji pa z mlačno vodo zmešana v gobec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka zemlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le |
| Botanika (1875): | 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike |
| Kemija (1869): | Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina, Pflanzenfaser Cellulose, 479. Mramor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvezani, ali jih pa nekristalinska masa veže, enako kakor malta (klak) kamne poslopja. Pri mnogih je ta skupnost jako trdna, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s podstavo, ga zna Sava v kratkem vzeti. Po nevarnim klancu od Lesic še zmiraj ni na strani ograje, in kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se veliko vina prideluje. Iz Mokronoga pelje cesta po dolgim klancu prek ogojzdeniga hriba, kjer se visoko na verhu podertine nekiga |
| Viljem Tell (1862): | probola je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasí. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vzamem slovó od Mokronoga in se napotim proti Škocijanu. Na klancu me doide kmečka ženica, ki me ogovori z vprašanjem, kam |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi jih vunder ne povernil , tok je ſhe ena druga klanfiza sraven, de jo nemorem vsęti. Smeſhn. Kaj sa ena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sraven, de jo nemorem vsęti. Smeſhn. Kaj sa ena klanfiza ? Ti ſi oblubil, tedej moreſh. Matizh. Pozhaſsi! — Ni ſim mogel |
| Divica Orleanska (1848): | mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je |
| Stric Tomaž (1853): | tudi kej opravila. “ „Oh, ne govori tega, Eva! “ vzklikne glasno Klar. „Po tvoji smerti! — Oh kaj mi je potem začeti, ker |
| Stric Tomaž (1853): | zmirej z enako gorečnostjo ljubila, kot poprej, česar se je Klar lahko iz pisma prepričal, ker ga je med drugim tudi |
| Stric Tomaž (1853): | ni bila bogata, gosposko — nježna nevesta, s ktero se je Klar v nevolji poročiti dal. Razun bogastva, dveh černih očes, in |
| Stric Tomaž (1853): | pak, kot Klar, je ona ravnala in se nikakor od žalostnih novic prekaniti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na ktéri je ſnetljivi klaſ, je mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in do deſétih dni od druge pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri tudi pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivini. Rahel ſnetljivz ſe tudi perkashe oh zhaſu zvetenja; ſkashen klaſ je medel, viditi je, kakor de bi bil poln ſaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje na viſhnjevo vlézhe |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da žito je imelo po dve in tri pedí dolge klase, in da vsaka krava je v letu dvakrat teletila in |
| Valenštajn (1866): | zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na stežaje, Nej |
| Botanika (1875): | kterih je ozkolisti vrbovec (Epilobium angustifolium) z visokim, skrlatno-rudečim cvetnim klasom prava lepota naših gozdov; svetlin (Oenothera) odpira svoje rumeno cvetje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kralju, kar misli storiti. Sedem debelih krav ino sedem polnih klasov pomeni sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem nerodovitnih letin, ktere bodo za rodovitnimi prišle, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſpí. Prezej ſe mu ſpet ſánja od ſedem lepih polnih klaſóv, ktéri ſo bili od drusih ſedem drobnih ino ſnetjávih klaſov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedem rodovitnih létin; ſedem ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem ſnetnjávih klaſov poméni ſedem nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | klaſóv, ktéri ſo bili od drusih ſedem drobnih ino ſnetjávih klaſov posherti. Te ſanje ſo kralja slo preſtráſhile. Bersh ko ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralju, kar miſli ſtoriti. ˛Sedem debélih krav ino ſedem polnih klaſóv poméni ſedem rodovitnih létin; ſedem ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pridete v Betlehem. Ravno so želi tam. Ruta reče Noemi: „Klasja grem pobirat za ženjci, če vam je prav, kjer mi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | debelih ino shujšanih krav, ino pa od polniga ino snqtjaviga klasja. Tedaj Jožef reče: „Bog oznanuje kralju, kar misli storiti. Sedem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje |
| Blagomir puščavnik (1853): | ju milo prosi, da bi smel revnim otrokom, ki so klasje po njivi pobirali, kak par snopov dati; s serčnim veseljem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | po volji? Kdor sejal bo seme blago Žel bo truda klasje drago Na človeštva velkem polji; Šel lenuh bo lačen žvižgat |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Višegrada v dolino gledat, kaka so žita in drugi sadovi. Klasje je že rumenelo, in obetalo bogato žetev. Lan je modro |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat |
| Biblia (1584): | Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo |
| Rudninoslovje (1867): | Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | otroci po nekterih krajih tudi to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko |
| Rudninoslovje (1867): | okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v eno mer, i to v tenke, gibke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Po več papeževih deželah v Raveni, Forli in Ferari se klatijo roparske drhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo |
| Zoologija (1875): | zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobnih psov, ki se imenujejo lajači (C. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na zemlji; klatil se bom po svétu, kakor Kajn, kar mi mati že |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo ne lepo |
| Viljem Tell (1862): | ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko |
| Sveti večer (1866): | niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj druzega mi je začeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | To je perva pésmica, ki se jé je Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Znamnja stekline so: Pes je manj prijazen, kakor navadno, je klaveren in se po samoti potika, noče jesti ne piti. Ušesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pes veliko kašlja, in žlezasta voda mu iz nosa cedi; klaveren postane in nič se mu ne poljubi. Zoper nahod je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | volji, pa zbog tega, tak korenjak kakoršen si, ne smeš klaveren biti. Saj veš, da enkrat bode tudi pri nas semenj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | živina je klaverna, topa, pogostoma hrohotá in kruli, šetine se šetinijo, na glavi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | „O moja ljubeznjiva Lénčica“, reče kláverna mati svoji hčeri, „ako ti na tem svéti s ničémur |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | scavnica mehur bolj razteguje: dobiva živinče večje bolečine, postaja bolj klaverno, se vleže, ima zdaj merzle, zdaj gorke ušesa. Zdaj se |
| Oče naš (1854): | oživljeno in z rudečico prevlečeno; namest da bi bil težko, klaverno hodil, je pokonci, terdno in lahko stopal. „Tako je prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta |
| Ta male katechismus (1768): | je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu |
| Robinson mlajši (1849): | moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi |
| Ferdinand (1884): | otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati |
| Genovefa (1841): | materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po |
| Ferdinand (1884): | klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim |
| Stric Tomaž (1853): | njegovega življenja je vgasnil. Njegova duša počiva pri Bogu. Juri kleči žalosten in pobit pri merliču in britke solze po rajncem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | maši. Kirje. 1. Pred stolam tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog, v ponižnosti Svojiga serca časti. Stor' milost |
| Divica Orleanska (1848): | sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Maſhe. 1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot! |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubljene Bogomile. Tam pod beršlinovim šotorom, obsejanim z mnogoverstnimi cveticami, klečita Miroslav in Bogomila z v krasno nebo vpertimi očmi |
| Sveti večer (1866): | ko oče in mati v sredi svojih otrok pred Bogom klečita in vsi, tudi najmanjše dete, svoje roke v molitvi in |
| Maria Stuart (1861): | s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti |
| Kemija (1869): | Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft |
| Astronomija (1869): | Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja, Umdrehungsaxe, 249. Oseka, Ebbe, 296. Ostergrenze, velikonočni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | grosse Gehirn, moždani, das kleine Gehirn, moždanci) prej razumeli: možgani, nego možjani. Da večina res |
| Astronomija (1869): | ščip, 291. Vodoraven, wagrecht. Vodnar, Wassermann, 271. Voz, Wagen, mali, kleiner Bär, veliki, (koroški), grosser Bär, 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. |
| Astronomija (1869): | 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B. Bär, medved. kleiner, mali medved, 270. Bär, grosser, véliki medved, véliki voz, (koroški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola |
| Kemija (1869): | in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in s tem namaži razpoke pečí, kader je mèrzla. — Ta klej (kit) je neizrečeno terden in se ne odkruši. Če se |
| Kemija (1869): | se potem v alkoholu več ne raztopé; ravno tako se klej (lim) in guma na vodi več ne raztopita, ako njunim |
| Kemija (1869): | kraji. Ali uhajati vendar ne moreta, ker jim brani rastlinski klej, ki dela testo vlečno, pač pa zračni mehurci rahljajo in |
| Kemija (1869): | 25.8 kisleca in prav malo žvepla. Najčistejši klej je ribji klej. Dobimo ga, ako ribji mehur (zlasti od nekih velicih rib |
| Kemija (1869): | je brez barve, brez duha in brez okusa. Popolnoma suh klej se na zraku ne spremeni. Ako ga dalj časa kuhamo |
| Kemija (1869): | vodenca, 18.3 dušca, 25.8 kisleca in prav malo žvepla. Najčistejši klej je ribji klej. Dobimo ga, ako ribji mehur (zlasti od |
| Kemija (1869): | na razblaženej žveplenej kislini ali pa na kaliji, spromeni se klej v klejev slador (Leimzucker), glikokol in levcin (glej §. 176 |
| Kemija (1869): | V 100 delih kleja je: 49.3 ogljenca, 6.6 vodenca, 18.3 dušca, 25.8 kisleca in |
| Kemija (1869): | ne dá kruh peči, kajti v tej moki ni rastlinskega kleja in zato se testo ne more zrahlati. Ravno zato tudi |
| Kemija (1869): | izpeče. Žitno zrno ima v sebi skroba, rastlinske vlaknine, rastlinskega kleja, fosfornatih soli in moševine (lesne vlaknine). Zadnje tvari večidel sostavljajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 40 gl. Dne 4. avgusta. Nakupil sem ključavnic za omare, kleja in druzega tvoriva ter plačal za vse 25 gl. 40 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo |
| Botanika (1875): | Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Foro Trajano” , memo „Koloseja” , ter kmalu dospeli do bazilike sv. Klemena. Ondi našli smo zbranih uže zeló veliko romarjev duhovnih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je s pričetka nameraval ta dan maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se je prevelikega drenja, toraj se je podal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Tudi rimska gosposka nas ni pozabila. Poslala je k sv. Klemenu tri vrste svoje straže (dve vrsti policajev in žandarje), kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | v službo. Kmalu po 7. uri odrinili smo proti sv. Klemenu, kamor bi bili imeli peš dobre pol ure; a „omnibusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv ſvojo Mater |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo od Petra Klepca v misli jemlje? Kdo so bili sovražniki? in kdo preganjani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fari in na sosednim Hrovaškim več ljudí, ki se za Klepca pišejo. Kar Osilniško plêmstvo vtíče, imajo tisti morebiti nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silni slovenski junak. (Konec. ) 2. Pojasnjenje ustniga izročíla od Petra Klepca, in moje misli od preganjaniga kralja. Kraljev Verh leží na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci druziga |
| Divica Orleanska (1848): | ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane |
| Zoologija (1875): | gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa |
| Zoologija (1875): | žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek |
| Robinson mlajši (1849): | etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ní obeniga tręba; jeſt snam ſam po kladuvo inu po klęſhe ſtopit. (ſtury, raven koker de bi otel jiti , inu ſupet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe sapré. ) TRINAJSTI NASTOP. Baron , Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih na en ſtol vèrshé. ) Kader tedej ni drngazhi |
| Stelja in gnoj (1875): | bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje |
| Stelja in gnoj (1875): | gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter |
| Stelja in gnoj (1875): | zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja |
| Fizika (1869): | to služi poprava (korrekcija, Pod. 85.). Spirala, ki jo držé kleščice C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se mošt ali novo vino kisa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice |
| Viljem Tell (1862): | to urnska svobodna dežela? Kamnar. Da videli pod stolpi bi kletí! Gorje mu, kdor v té pride, petelina Ne bode čul |
| Zoologija (1875): | kopljejo in preglodajo si luknje in hodnike skozi hleve, magazine, kleti in ladije, poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega |
| Ferdinand (1884): | samemu biti. Prinesi mi luč, steklenico najboljšega, ki je v kleti in dva kozarca! « »Dva kozarca, milostivi grof? « vpraša čudeč se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela, da vas ne more videti |
| Deborah (1883): | Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je |
| Deborah (1883): | govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad |
| Revček Andrejček (1891): | prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na ſvęjt priſhal, kakor de bi en saklani óffèr, ena klętu, en svèrshik poſtal: letá Bóg, katęri bi imel enkrat Marternike |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eniga hudiga odvaditi, inu jih to drugu hudu, tó je: klętu, inu preklinuvanje navadite. Ali ne ſamu leto pregręho, ampak tavshent |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Neſręzhni tiiſti otrozi, katęri ſe takú tepó, de je vſelej klętu, inu ſtraſhnu preklinvanje sraven! Vy jih hozhete od eniga hudiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęjtá, po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vam sdy? Jeſst vam danas pred vaſhe ozhy shęgèn inu klętu poſtavim (Deut. 11, 26.) obóje vam na povęle mojga Bogá |
| Zlata Vas (1848): | ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače |
| Deborah (1883): | enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo |
| Maria Stuart (1861): | vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled. Morivec, kterega je klelo ljudstvo, Je nosil v slavi škotski meč kraljevi Po edimborskih |
| Čas je zlato (1864): | človeka, ki bi bil to storil. Nasproti – vse ga je klelo zmerjalo in mu žugalo, in čudo zares, de ni pri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga zloveka. Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat, de na posna tiga zhloveka, od katiriga ony |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | volo podál, katęri je bil per vſaki neſręzhi navajen Ię klęti, rotiti inu preklinjati zhudi de ſe semla ny odperla? Ah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſh hudi exempel doli podrete. Vy pravite otroku, de nima kleti, vy pak vſako uro kolnete, inu kar je sa ręſs |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | to žena reče : „Figo, če jo hočeš! ” je strašno začel kleti; svojo babo s pestmi nabijati in vpiti: „De bi te |
| Lohengrin (1898): | da tu spregovori. Ki me je rešil, mora on me kleti, Če ga izdam, da tu se razglasí! — Da znam mu |
| Biblia (1584): | imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne, imá ſmèrti vmręti. 5. Vy pak pravite: Katęri koli bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi |
| Ta male katechismus (1768): | eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesni odrekel. “ „Ljubíte ſvoje ſovrashnike; dobro jim voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo |
| Zlata Vas (1848): | bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | naj storim, da bo zjutraj mir. Vsak večer bodem vratica kletke dobro zapahnila, potem golobček ne more vun, dokler mu jaz |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | na njeno roko in ji z roke zobal zernje. Vrat kletke že več ni bilo treba zapirati, kajti golobček je sam |
| Pripovedke za mladino (1887): | čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor ptiček iz kletke, kadar se mu vrata odpro. Kako se radujeta, kako poskakujeta |
| Blagomir puščavnik (1853): | dan je Milko na pot napravljen. Zgodaj zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kmalo privadil in se popolnoma udomačil. Kakor hitro je Dragica kletko odperla, priletel je na njeno roko in ji z roke |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vé, da je šel Kanarček tudi ž njimi. Privezali so kletko na obroč strehe in ptiček jih je kratkočasil ponavljaje svojo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | me calix iſte. Debi leta kelih od nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lash, obena naſramna, obena opravliva, obena sapeliva beſeda, inu obena kletviza snaiti. Tiſta nadoshna kry, katira s' negoviga zeliga shivota obiunu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno |
| Gozdovnik (1898): | vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo |
| Lohengrin (1898): | kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred |
| Genovefa (1841): | ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v |
| Divica Orleanska (1848): | Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje |
| Genovefa (1841): | in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in vpraſheva- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok |
| Oče naš (1854): | Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila černa in na njegovo klicanje mu Avguštin ni odgovoril. Nacetu ni nič druzega ostalo, kakor |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Klicanje svetiga Duha. K temu mi moraš pa Ti, o Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | začujeta mlinar in Italijan nek strašen jok in stok in klicanje na pomoč. Obadva vstaneta in ideta gledat, kaj da je |
| Oče naš (1885): | Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila črna in na njegovo klicanje mu Avguštin ni odgovoril. Nacetu ni nič druzega ostalo, kakor |
| Tiun - Lin (1891): | da bi kdo povprašal za me, in na vse moje klicanje in ropotanje vender ni prišel noben služabnik. Vrata so bila |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Kot glavni pripomoček zoper vse skušnjave in zalezovanje hudičevo služi klicanje presvetih |
| Divica Orleanska (1848): | živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še |
| Divica Orleanska (1848): | Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu |
| Divica Orleanska (1848): | ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo |
| Divica Orleanska (1848): | biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne |
| Divica Orleanska (1848): | kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne |
| Divica Orleanska (1848): | v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči |
| Divica Orleanska (1848): | Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu |
| Divica Orleanska (1848): | kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši |
| Divica Orleanska (1848): | čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj boj alj mir |
| Divica Orleanska (1848): | In sodi ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “ |
| Deborah (1883): | kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu! “ je odgovoril Irec. |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi |
| Genovefa (1841): | in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel |
| Divica Orleanska (1848): | obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na |
| Robinson mlajši (1849): | moramo iti. Večerja na nas čaka Ljubuška je uže dvakrat klicala. Vsi. Žal! Žal! |
| Gozdovnik (1898): | tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in takó |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer klicali, a pomoč je bila vendar od Boga, kajti: Sama o |
| Deborah (1883): | stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da sem tukaj. Ko so me videli k vam iti, klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali ſte me. “ Heli odgovori: „Niſim te klizal nè; le idi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ ˛Samuel gré, ino ſpet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | širi vera, ampak s takimi pripomočki, da bo vse stermé klicalo: to je Božje delo! ” Med takimi pogovori prideta v Boštjanovo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se je veselil že dneva, ko ga bo detice pervikrat klicalo sladkim imenom „oče”, a preden se je to zgoditi moglo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in |
| Gozdovnik (1898): | Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba |
| Divica Orleanska (1848): | bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu |
| Divica Orleanska (1848): | nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim |
| Divica Orleanska (1848): | neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo |
| Čas je zlato (1864): | pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje |
| Revček Andrejček (1891): | kakor je sedaj, mora prav biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se |
| Gozdovnik (1898): | in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov |
| Gozdovnik (1898): | puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku |
| Pozhétki gramatike (1811): | très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris |
| Pozhétki gramatike (1811): | villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje |
| Stric Tomaž (1853): | Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako je pa vam? “ ga vpraša Eva. „Jaz sim pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da |
| Pripovedke za mladino (1887): | nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico govoril. “ |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti |
| Lohengrin (1898): | je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da ti menei |
| Pozhétki gramatike (1811): | naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno |
| Divica Orleanska (1848): | Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne |
| Botanika (1875): | postavljenja in gledé namena razločuje se več vrsti listja: 1. Klični listi ali kalice (cotyledones). Razvijó so kakor je bilo v |
| Botanika (1875): | pestičev vrat v plodnico in pride zadnjič skoz kličnico v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v plodnici. Tam |
| Botanika (1875): | se namreč, da gre skoz kličnico en pelodov mešiček v klični mešiček Se. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kmalo poslali tisti dan, ko se bom jaz, tvoj najponižniši klijent, s teboj združil v elizijskem veselju” Vse je bilo ginjeno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce mi ni dalo čakati, da se vpišem ko ponižni klijent (varovanec) vaše žlahtne hiše. “ „Naša biša,“ smehljaje odgovori ona, „nima |
| Gozdovnik (1898): | pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče |
| Fizika (1869): | Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Rudninoslovje (1867): | doli. Skozi razpolovišča dveh i dveh nasprotnih greste stranski osi. Klin ima štiri triploske i dvorobe ogle a, b, c i |
| Rudninoslovje (1867): | kvadratom i ako je jako nizka, zove se pločica. 3. Klin ali sfenoid (Sphenoid) (sl. 47) je omejen s štirimi sokladnimi |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne svojo puško. Divjak se zgrudi z razbito glavo. Deset klin zablišči ob enem. Pepo in Fabij ustrelita in dva Indijana |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de |
| Gozdovnik (1898): | Ivan pa Jose ustopita. Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s svileno odejo zibeli. »Je-li se smem zdaj |
| Gozdovnik (1898): | volnenem pisanem pasu je tičal lovski nož z močno dvorezno klino. Njegova gorostasna postavnost mu je dajala videz drznega lovca, ki |
| Gozdovnik (1898): | le ne meni. Prepričan sem, da imate še zmerom ono klino, ki gotovo zadene, kakor takrat na gradu Elančovi. « »Don Estevan |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram polivaj. Lepo pečeno varno v skledo vzigni, nit odveži, klinčke z ribe poberi, ktero potem s sokam, ki je v |
| Kemija (1869): | kakor je tudi znana : njegova poraba za žveplenke in vžigalne klinčke, za smodnik, za zdravila (žvepleni cvet), v žveplu se tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v |
| Fizika (1869): | pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno |
| Fizika (1869): | potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako mersliza ſama od ſebe mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa bradovize. „Goſenze is répe ali sela pregnat, vsemi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | moly. Potem uſami en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu konzu ſasuzhi, tok bosh videl. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to |
| Divica Orleanska (1848): | gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju- |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | iz serca pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste |
| Gozdovnik (1898): | ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da, bil je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu od ludy dobruto prejme, inu ta je ta narbulshe kluzh, de bo she vezh danu, inu de njeh podejlenje napreneha |
| Kratkozhasne uganke (1788): | klinzam dobru, de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh segręl, bo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré. Drugázhi. Fugàn prave; ſugajma |
| Kratkozhasne uganke (1788): | na miſo udareti. X. Is kluzham bres purfla ſtręlati. Napolni kluzh is vodo: inu ke je kluzh poln vode, ſamashi lukno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mogla tvojo nedolshnoſt popolnama ſkasat. (sapré tę ſrędne vrata , inu kluzh vùn potęgne. ) Goſpa. (ſama per ſebi. ) Kaj ſim ſtrila ! oh |
| Kuharske Bukve (1799): | katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take druge vezh njih, al majn, kakor ſe tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da |
| Biblia (1584): | paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli |
| Valenštajn (1866): | kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke |
| Valenštajn (1866): | njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov |
| Valenštajn (1866): | plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá |
| Valenštajn (1866): | s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand |
| Viljem Tell (1862): | vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de |
| Zlatorog (1886): | in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak |
| Genovefa (1841): | ſoſédnih krajih rasſhirila. Kmétje ſo délo popuſtili; zepove ſo na kljuke obeſili in vſak kolovrat ſe je vſtavil. Zéle vaſi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tebi repa sraſtla, — zhe nameſt sela répo ſejeſh. ” „Povſod tri kljuke naredi; ne bo tréba tebi veliko miſiiti, kako bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj obrazhati. Zhe ſe ti ne sgodi po volji— ſo kljuke tega krive. ” „Na sibelki ſe mora noga od môre narediti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha mu reče : „Je že prav! ” in obesi suknjo na kljuko, prižge dve luči in meče rokave do jutra na suknjo |
| Sveti večer (1866): | vedno stal med odpertimi vratmi, derže z eno roko za kljuko, v drugi pa klobuk in palico. Njegove oči so bile |
| Astronomija (1869): | Potem pride devica, znatna po peterici zvezd, ki delajo pravokotno kljuko, in po bliščečej zvezdi prvega reda, ki se zove klas |
| Fizika (1869): | vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno ročico (kljuko) navadnega kolovrata. Ker se vrti vratilo, vrti se pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali |
| Zlatorog (1886): | rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó |
| Zoologija (1875): | Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti |
| Zoologija (1875): | pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji |
| Zoologija (1875): | rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne |
| Zoologija (1875): | raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to |
| Zoologija (1875): | Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi |
| Zoologija (1875): | Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa ta miſel ſkosi tó poterjena bila, ker je klun navadnih pelikanov na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s vodó napolni in ga potem proti perſam pertiſne. Potlej klun odpre, in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno |
| Zoologija (1875): | otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh |
| Zoologija (1875): | cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga mehurja pod klunam, ga Nemzi tudi „Kropfgans” imenujejo; navadno ime je pa „Pelikan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati hozhe, ſi mehur pod klunam s ribami in s vodó napolni in ga potem proti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | peresei pernese v kljunu. To je bilo veselo znamnje, de je voda dosti upadla |
| Blagomir puščavnik (1853): | se lesketa kakor jutrinja rosa na soncu, in prinese v kljunu Milkotu na roko. Bil je zlat perstan s peterimi drazimi |
| Zoologija (1875): | po glavi in hrbtu je črn, na trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih |
| Gozdovnik (1898): | nazadnje še četrti. Vsaki teh dolgih čolnov je imel na kljunu plapolajoč ogenj, ki je svetil po vodi ter reko in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potem z njimi ravnaj kot s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de mora |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam |
| Zoologija (1875): | v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj |
| Genovefa (1841): | dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | rad imam rečem: „klobasa naj bo! ” In z mize zaćela klobasa je rasti, Oj moje veselje je vrhano b'lo ! — Se skušam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | pès. — Poskušam moč svoje prečudne oblasti, Kar rad imam rečem: „klobasa naj bo! ” In z mize zaćela klobasa je rasti, Oj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene jerebice z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s sardeljino polivko in krompirjevim hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje |
| Kuharske Bukve (1799): | malo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh |
| Kuharske Bukve (1799): | 24. Veſtfalſke klobaſe. Vsami tri libre govejiga meſa, inu eno libro goveje, maſti |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe od rajsha. Naredi inu svalaj teſto, kakor sa nudelne. V' |
| Kuharske Bukve (1799): | ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kratkim pojędene biti, ſe nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlam, deni enmalo ſmętane v' njo, gori poloshi rakove klobaſe. po verhi tudi enmalo ſmętane, ene koſze rakoviga maſla |
| Kuharske Bukve (1799): | meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. |
| Kuharske Bukve (1799): | hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena župa z rezanci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s paradižnikovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 132. Ledična župa. Špinačeve klobasice. Grah s suho zlatenko. Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva |
| Kuharske Bukve (1799): | vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. 6, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli. — 3) Od tęga vſami dvę ſhlize prozh, inu naredi klobaſize, inu jeh ſzri ali pohej; ali pa knędelze, inu jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rok Na motovilo koj začnè, Redí se motovila krog, Al klopčič zmir enák si je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prišlà za tabo, Da te obúp ne vnese sabo. « »Ná! klopčič préje, motaj ga, Brez konca je, mu konca ní, Ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ker srečo si zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja navada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | bota zagovarjala. Vse radovedno pričakuje, kako se bode izmotal ta klopčič. Iz Angležkega. Kar se je že zdavnej namerjalo, pa je |
| Revček Andrejček (1891): | Zbor. Kot potok, potok v kraj! Neža (kateri v spanju klopčič iz rok pade, ujame ga, in dremaje poje sama). Kot |
| Tine in Jerica (1852): | lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je |
| Zeleni listi (1896): | se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo |
| Zeleni listi (1896): | na kak varen kraj. Naša mačka si je poiskala to klobučnico. |
| Zeleni listi (1896): | Sem takoj menil«, reče oče, »da jih dobimo tukaj«. Potegne klobučnico ven in — notri je ležala stara muca s svojimi mladiči |
| Zlata Vas (1850): | po césti nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo |
| Viljem Tell (1862): | Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik |
| Valenštajn (1866): | délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na |
| Valenštajn (1866): | žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše |
| Valenštajn (1866): | vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal |
| Zlatorog (1886): | povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi |
| Gozdovnik (1898): | »Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Parizu nosijo nove dežnike (marele) brez palice; dežnik se okoli klobuka pripne, in če se ne potrebuje , v suknjo vtakne. — Francoski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate predrl, Da pávec kot kušar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | s prešickom ravno kar storil. Eden za drugim so iskali klobuka in molčé jo iz gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za |
| Revček Andrejček (1891): | spredaj), Jej, jej, če bi bil le bolje slišal. Radi klobuka vender ne bo po noči toliko šundra. (Posluša. ) In kako |
| Valenštajn (1866): | se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na |
| Zoologija (1875): | in belo pasasta, in lovci si jo radi zatikajo za klobuke. Pernato kučmo na glavi lehko privzdigne. Šoja jé zrna, orehe |
| Viljem Tell (1862): | bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo |
| Zoologija (1875): | kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa |
| Najdenček (1860): | dežele obhoditi, se je v meni vnélo. Vesél in s klobukom mahaje sim na barki morje pozdravil. Vsi smo bili židane |
| Viljem Tell (1862): | praznim, To je zares budalasto povelje. Frishart. Zakaj ne pred klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda |
| Viljem Tell (1862): | klobuk? Kdor je Pošten, zaničevati mora naji. — Poklekati pred tem klobukom praznim, To je zares budalasto povelje. Frishart. Zakaj ne pred |
| Viljem Tell (1862): | Lajthold, Tovarš, poslušaj, vedno se mi zdí, Da pred klobukom tukaj na brlini Stojíva; ni sramota konjikoma, Da prazni straživa |
| Viljem Tell (1862): | Več Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen za klobukom nosiš pavje Pero in čez ramé škerlatni plašč; Na kmeta |
| Valenštajn (1866): | ja stenolom razbije; Nasipe mirni polne ljudije, I pozdravljaje mahajo klobukom, Zvonovi glasno v vseh pojó zvonikih Krvavega oznanjevaje dneva Veseli |
| Botanika (1875): | goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom in s prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast in |
| Revček Andrejček (1891): | gre za Grešnikom). Petdesetak jutri dobiš kaj pa je s klobukom? Andrejček. Klobuk zdelavata. (Posluša. ) Grešnik (potegne Jeklena izpod Franičinega okna |
| Revček Andrejček (1891): | taki temi ujeti ga. Jeklen. In kaj pa je s klobukom? Andrejček. Aha! — Jeklenu so klobuk ukradli. He, he! Grešnik. Na |
| Tiun - Lin (1891): | oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu |
| Zlata Vas (1850): | Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v |
| Viljem Tell (1862): | in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko |
| Viljem Tell (1862): | Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih ne razumeš,” |
| Tiun - Lin (1891): | pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno |
| Robinson mlajši (1849): | tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé |
| Viljem Tell (1862): | Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš |
| Zlata Vas (1848): | prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste |
| Zlata Vas (1848): | najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali |
| Zlata Vas (1848): | Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo |
| Robinson mlajši (1849): | da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila |
| Deborah (1883): | pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí |
| Blagomir puščavnik (1853): | prihaja, čeravno jo še zelo slabi. Ko je pervikrat na klopici zunej bajtice sedela, in se na solncu grela, hodijo kupoma |
| Zlatorog (1886): | Sicèr pri kúhi gospodinji Špela, Nocój pa mirno tàm na klópici Poslúša, kaj se možki menijo. Opravek njen prevzel je stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | M. Klopčauer, ktera veliko tavžent čevljev na leto prodosta; sam Klopčauer jih na leto čez 30 tavžent ženskih in otročjih čevljev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Klenner, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 23. Gosp. M. Klopčauer, čevljar v Teržiču, za čevlje. 24. Gosp. A. Köhrer, strugar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krog znano; dva čevljarja sta namreč: J. Megušar in M. Klopčauer, ktera veliko tavžent čevljev na leto prodosta; sam Klopčauer jih |
| Kemija (1869): | se rabi v fotografiji. Z njim se tudi popolnoma odpravlja klor iz beljenih tkanin. Kako se nareja, glej §. 42. |
| Kemija (1869): | vrednost, moč). Vzemimo kako novo, doslé neimenovano prvino, na pr. klor. Recimo, da nam je njegovo ravnomočje neznano. Zato razkrojimo kakoršnokoli |
| Kemija (1869): | potem v črno; nekoliko srebrnega klorca se namreč razkroji v klor in drobno razdeljeno srebro. Ravno tako se obnaša srebrni jodec |
| Kemija (1869): | in jako raztezna. Kakor zlata, se tudi platine loti edini klor; raztopna je torej samo v kraljevej vodi ali zlatotopki. Pred |
| Kemija (1869): | v drugem obziru je preimenitna, ona je edino vrelo za klor, ki je v obrtnijah prevažen, ona ima v sebi glavno |
| Kemija (1869): | kemija. Chinin, kinin, 476. Chinin sehwefelsaures, žveplenokisli kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata ocetna kislina, 457. |
| Kemija (1869): | žvepla. Tedaj je tudi očitno, v kacem utežnem razmeru se klor z drugimi prvinami spaja. Ni nam treba še le preiskovati |
| Kemija (1869): | 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi |
| Kemija (1869): | dá izvajati iz amonijaka, ako namreč spojine alkoholskih korenik s klorom, bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. razgret jodov |
| Kemija (1869): | na vinskem cvetu razproščenega rabijo mizarji za navadno polituro. S klorom se dá popolnoma ubeliti, potem je dober za brezbarveni póvlak |
| Kemija (1869): | se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega klorca ali platinskega salmijaka, PtCl2 + NH4Cl. Ta spojina se v vročini |
| Kemija (1869): | barva promeni v vijoličasto in potem v črno; nekoliko srebrnega klorca se namreč razkroji v klor in drobno razdeljeno srebro. Ravno |
| Kemija (1869): | jo dela neužitno. Tudi mnoge soline imajo v sebi magnezijumovega klorca. |
| Kemija (1869): | apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz |
| Kemija (1869): | v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid |
| Kemija (1869): | t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za |
| Kemija (1869): | 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel |
| Kemija (1869): | HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno |
| Kemija (1869): | sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe |
| Kemija (1869): | Voda apnena, Kalkwasser, 413. Voda Goulard-ova, Goulardisches Wasser, 463. Voda klorovnata, Chlorwasser, 377. Voda kraljeva, Konigswasser, 378 Vodán, Hydrat. Voda |
| Kemija (1869): | kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata ocetna kislina, 457. Chlorid, klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt |
| Kemija (1869): | cveta, diši po jabelkih (po kosmačih). Slani éter je zmes klorovega étila, AeCl, in vinskega cveta. Ocetni éter, AeO.C4H3O3, je jako |
| Trtna uš (1881): | kompost, kojemu se je pogosto primešalo lesnega pepela, plinovega apna, klorovega apna, in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč |
| Kemija (1869): | se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek |
| Kemija (1869): | Recimo, da nam je njegovo ravnomočje neznano. Zato razkrojimo kakoršnokoli klorovo spojino, na pr. ono z živim srebrom in našli bodemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | redko in manje važnosti je tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg Cl; jetrenec imenujejo v Idriji nahajajočo se |
| Kemija (1869): | Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona |
| Kemija (1869): | Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff |
| Kemija (1869): | in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 |
| Kemija (1869): | tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec |
| Kemija (1869): | 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli |
| Kemija (1869): | ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli |
| Kemija (1869): | za kteri se jemlje ta zmes: 20 delov žvepla, 33 klorovokislega kalija in 80 delov solitarnokislega barita. Ogljenčevokisli barit, BaO.CO2, se |
| Kemija (1869): | sledeča suha zmes: 10 delov solitarnokislega stroncijana, l 1/4 dela klorovokislega kalija, 3 1/4 dela žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in |
| Kemija (1869): | vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli |
| Kemija (1869): | Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat |
| Rudninoslovje (1867): | Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se |
| Botanika (1875): | redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej stojí in kamor je ljudstvo na božjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila |
| Lisjakova hči (1892): | krene na levo proti gledališču. »Kdo pa je to? « vpraša Klotilda vsa nemirna teto svojo; »pojdiva tja, da ga bolje vidiva |
| Lisjakova hči (1892): | tudi mene? « »Kako si to mislite, gospod nadporočnik? « vpraša ga Klotilda, in iz očij ji seva nenavadno blaženstvo. »Upam, da milostiva |
| Lisjakova hči (1892): | celo izneverile njih kavalirje. « »Družijo se z moškimi,« ponavlja nedolžna Klotilda sama v sebi in se zamisli. Potem pogleda teto in |
| Lisjakova hči (1892): | tem je teta bratranko pomembno pogledala in se skrivaj nasmehnila. Klotilda jo je takoj razumela in slušala dobro premišljeni nje svet |
| Lisjakova hči (1892): | srci. Prej tega nihče ni mogel vedeti, ker je bila Klotilda po mišljenji še neizkušeno dete, ko se je poročila; sedaj |
| Lisjakova hči (1892): | ulicam. »Moji bolezni ga menda ni ne zdravnika, ne zdravila; Klotilda še uniči sebe in mene. « »Klotilda? « začudi se starec, postoji |
| Lisjakova hči (1892): | počenjajo? Vsaka po svojem,« zavrne teta kratko, uverjena, da bode Klotilda itak silila vanjo. Res vpraša bratranka takoj zvedavo dalje: »Kaj |
| Lisjakova hči (1892): | kratko nekoliko hladnih besed brez pomena, iz katerih pa je Klotilda takoj ugenila, da Lovro ž njo ni zadovoljen. Čudila se |
| Lisjakova hči (1892): | sem se pokoril hudo, hudo. « »Lovro, ti si nedolžen,« izjeca Klotilda. »Morilec ni nedolžen! « »Lovro, ti nisi morilec, nikogar nisi umoril |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7. julija. Kupil sem menico za 800 gl. na J. Kluna v Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta ter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v isto mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero mesto je šel, drug kurir, kateri prehodi po 75 km na dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po 26 km? 51.* Iz A v B gre kurir, ki prehodi po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na dan, pošlje se iz B, skozi katero mesto je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri |
| Robinson mlajši (1849): | tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč |
| Robinson mlajši (1849): | trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kdu kei velikiga, kei zhudniga, kei ſmertniga nadoshnu terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj pa mi delamo, kader smiſlimo de ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s'srednem mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe sazhne s'lepim vremenam, h'kon- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je to rekel? “ Mosh ga ni vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | del je prišel lani na svetlo, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in kmali je tudi govoriti začel; le iti ni mogel; dva korenjaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je |
| Fizika (1869): | zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k |
| Botanika (1875): | živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega |
| Ferdinand (1884): | segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega |
| Ferdinand (1884): | tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in |
| Roza Jelodvorska (1855): | je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi bil kmalo utonil, in jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar |
| Oče naš (1885): | dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi |
| Robinson mlajši (1849): | počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém |
| Robinson mlajši (1849): | spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil |
| Valenštajn (1866): | Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz |
| Kemija (1869): | prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa |
| Zeleni listi (1896): | da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni |
| Roza Jelodvorska (1855): | voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno |
| Zlata Vas (1848): | celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi vi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi. Kmęteſhki ſantje , inu deklizhi. Jegra ſe na enim gradi na gorenſkim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki ſantje, dva inu dva po verſti. Potler Smeſhnava , Matizhek , sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DRUGI NASTOP. Matizhek , v' kmęteſhki ſukni inu klobuku, Budalo , Gaſper , Godzi , inu drugi ſantini s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali |
| Blagomir puščavnik (1853): | oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo za nemščino; po glavnih učilnicah |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-nemške, in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških učilnicah se morajo učiti enacih reči, namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez |
| Zlata Vas (1850): | je tud v ti umetnosti podučil in se več druzih kmetiških mladenčev, ki so za to glave iméli. Ko so bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | domu, nam še ni znan izid te zadeve. — Pozornost naših kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo |
| Revček Andrejček (1891): | sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar se ji nič prav prileglo ni, se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat |
| Zlatorog (1886): | davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih |
| Zlata Vas (1848): | si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jez, ki se nisim nič učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da |
| Revček Andrejček (1891): | za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je |
| Oče naš (1854): | cerkev prišli, je bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže vse delo, pri katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ur na dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej |
| Sacrum promptuarium (1695): | dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki |
| Zlata Vas (1848): | kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali |
| Zlata Vas (1850): | bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in otrozhizhki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe bolj blishinj isglèd vsamejo. P.H. Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe zhes to veliko shival zhudili. Poſebno je neka kmetiza ſe zhudila in vpila: „To ni ptizh! To je hudoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke, ampak tudi per naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po dvoje oſéb (perſhon). Na pervim obrasu ſta kmet in kmetiza, takó napravljena, kakor ſe vezhidel okoli Tolmazhoviga sa Ljubljano noſijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni |
| Zlata Vas (1848): | denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ko je tedaj mislil, kako bi zopet denarjev dobil, zagleda kmetico na tergu sedéčo, ki je imela poln kurnik kokoš in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vendar, da me ne slišiš? “ Zdaj še le zagleda Francé kmetico, katera ga je klicala. Hitro teče k njej in reče |
| Ferdinand (1884): | njem, in kako je dobil dedščino. V gozdu sreča priletno kmetico, ki je bila jako žalostna videti. Prične se ž njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nemarno napravljeni. V slabo napravljenih gnojniših je velika nadloga naših kmetij iskati in da po vsim tem kmetam stelje manjka. Nikjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | jim pomagati? Ce natanko pozvedujemo, zakaj gré današnji čas toliko kmetij na kant, se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo, da so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se takó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov nabralo, da nikoli pred tako. Zaostali dolgovi, preden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | napák sami krivi, da grejo čedalje bolj rakovo pot, takim kmetijam — to vsak umen človek previdi — ni moč pomagati: |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ker kmetovavec hira in hira, mu nazadnje boben zaropoče. Takim kmetijam, kjer so gospodarji in gospodinje zavoljo ravno pred naštetih napák |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo s zhaſama drevo snaſhli. Drevo ali plug je per kmetiji nar potrebnejſhi orodje. S dreveſam ſe semlja drobi, obra- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſ sa brati bote dobili. Zhe bi kako sabavo per kmetiji preloshiti ne vedli ali ne snali, bote dobriga ſvetovavza naſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na predin konez satozhêne. Valar ali valej je per kmetiji tudi potreben. Valar semljo rasdrabi in poravná, jo tudi potlazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) ˛Shéſto nedeljo. Per kmetiji potrebno orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil |
| Oče naš (1885): | Ménart več krav kupil in je začel z veseljem svojo kmetijo. Saj je imel s čim začeti jo, ker so mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bile vaſhe potrébe snane , in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več kmetijskih rečí na versto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | denar kako hipoteko (zastavo) dati, bodo rešeni odrtnih pijavk. Vprašanje kmetijskega kredita je tedaj dandanes važno vprašanje, in da bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. kr. kmetijskega društva v Gorici spis na svitlo prišel ne samo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in Jobst napravljati in po 20. do 30. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kraje prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro |
| Roza Jelodvorska (1855): | to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | pred 3 leti sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija je svoje predloge izročila tamošnji deželni vladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Sedaj cenimo še le dobroto, katero nam deli sadje v kmetijskem gospodarstvu in v živ spomin nam stopajo imena za sad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | govori: „koliko samore shiva ljubesen, zhe je tudi le v kmetijſkim ſerzu. ” Po konzhani tadaj poſkuſhnji je bilo poklizano 11 uzhenzhkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več kmetijskih rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe bi kaj pogreſhali, ali zhe ſo sadershki ali samude kmetijſkim delam na poti. Dalje je dolshnoſt zeſ. kral. drushbe: kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim kmetijſkim fantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | novico, da je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | stvari. Ljubljanska okolica dobila je jako važen denarni zavod, namreč kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni, da mu primanjkuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja itd. To podružnico, kateri predseduje gosp. dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létu 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí ako vidi, da po sreči gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa mi v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je segal do morja. Uboga mala Eliza je stala v kmetovi hiši ter se je igrala s zelenim listom, druge igrače |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi koči, nobenega ne zgreši, vsak dobi njen dar, bodi si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi |
| Robinson mlajši (1849): | to tako dobro šlo, kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in rokodélza vidili. S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in rokodélza vidili. S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pregoſto, tudi ne preredko je narbolj prav, kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti. V— i. Jesenski perdelki. Iz Šoštanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şínu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v K omórenſki ſtolnizi, ki je bil od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſtáne, In poſhténoſt vſaki zhaſ! P. H. Pokliz na vſe kmetovavze, de bi ſvóje polje, verte in vinograde pred ſhkódo tózhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ljushniza nar boli tolashi. Şizer je pa vſe umne kmetovavze ſkuſhnja uzhila, de preſhizham zheden ſvinjak in zhiſta pijazha nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſte ſame she vezhkrat toshile zhes nje, in ſvoje drage kmetovávze nagovarjale, pokonzhati in potrebiti jih? Şte ravno takó od naſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | januarija 1879. Obseg: Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | morejo, da bi našli pravo pot , kako bi se naklonila kmetovalcem potrebna podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan večidel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ali založnice bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več tacih založnic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja živinska plemena in kmetovalcem prodajajo po nižji ceni, — da se naprava vodnjakov kmetom nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | od tega denarja imajo razposojenih 3 milijone in 784.296 gld. kmetovalcem samo na njih pošteno ime, 3 milijone in 705.361 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | sklenil, naj se napravi deželna zastavnica (Landes Hypothekenbank), ki bi kmetovalcem posojila dajala. Bog daj, da bi sklep se izvršil! Posojilnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zató, de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa petnajſti vagan od pridelka v najèm daje, kar je kmetovavzam prav po volji. Kakó, ali bi ne samogla tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrebru. Miſlimo, de bo s njo kmetijſka drushba vſim ſlovenſkim kmetovávzam prav slo vſtregla. Goſp. Dr. Orel je potem od obdelovánja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel vſe ſvoje premoshénje pod milim nébam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kose isnajdile. V ti rezhi ſe bomo mogli k naſhim kmetovávzam oberniti in narozhiti jim, de bodo vezhkrat vimena ſvojih krav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malim kmetam priporozhovati, ampak grajſhinam, velikim farovsham, in takim premoshnim kmetovavzam, k i per delujejo shita na k upe. Taki kmetovavzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novize” narprej in poſébno sa koriſt proſtiga ljudſtva — naſhim dragim kmetovavzam in rokodelzam — namenjene, njegove godnoſti in smoshnoſti pri naſhim delu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se za to leto ne more nobeden več vzeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadja reja prineſe, tako ozhitni, ſe vunder ſhe ſilno malo kmetovavzov vidi, ki bi s vſo pridnoſtjo ſadno drevje redili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 19 dan velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih na temu meſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali Luzernſka détela mózhna podpora kmetovavzov. (Konez. ) Sna biti, de ſi ſi hotel do ſedaj s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkoda, de jih je bilo per letaſhnimu sboru tako malo kmetovavzov prizhíjozhih; ſaj jih je vender vezh, ki ſo udje kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe tudi v „perlognimu liſtu“ vidi. Zhe vezh deleshnikov ali kmetovavzov k ti drushbi priſtopi, manj ſe bo ſzhaſama od 100 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ta državna podpora od leta do leta manjša prihaja in kmetovalci morajo tudi svoj denar v roke vzeti, da morejo deležni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ne bo dala zatreti odrtija. Še le takrat, ko bodo kmetovalci mogli za poštene obresti (činže) denarja dobiti, bo konec odrtiji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | je veliko denarja in kjer bivajo najmarljiviši in najbolj varčni kmetovalci, niso prišli po vse do tacih kreditnih naprav , ki bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | naši, kar je sicer sploh znano — da tudi letos bodo kmetovalci največ davka nesli v državne (cesarske) blagajnice. Kdor tedaj največ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | obresti (činže) denarja dobiti, bo konec odrtiji in vsaj taki kmetovalci, ki so v stanu za izposojeni denar kako hipoteko (zastavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | podamo. Tako piše gosp. Rauch: „Vse premalo brigajo se naši kmetovalci za narejanje komposta, to je, takošnega gnoja, ki je iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim tem se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači storiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de na Némſhkim v desheli Góta, od leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lepo in kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vzeti, da morejo deležni postati državne podpore. Če pa je kmetovalec v stiski, da denarja potrebuje, kam se hoče obrniti, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | za velike obresti denar razposojajo, veliko. Kam neki se more kmetovalec, kedar pomoči potrebuje, obrniti, kakor do odrtnika, če nikjer drugod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | reči pa ni samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubljani v sredo 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekaj preveč, nekaj premalo. Ne bilo bi prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od hitro rastečega drevja govorili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó mora tudi kmetovavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že gosp. J. P. Ješenak , pervi slovenski pisatelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor |
| Zlatorog (1886): | bi v njej porôjen, Hodil kakor sin domáči. In bogáti kmetski, fantje In prešírni gospodíči Zrli s tiho so zavístjo Čestokrat |
| Revček Andrejček (1891): | bo potem Bog poplačal, kajti tvoj oče je bil imovit kmetski sin in to je tudi nekaj. (Odide na desno. ) Franica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 ozhanashou inu 75 obomari inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na perſti, kader mash use takn perpraulano tedei poklekni dovi kmisi noi shebrei 7 Ozha inu 7 oboma: noi 7 vier |
| Kemija (1869): | Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu |
| Kuharske Bukve (1799): | I. Shupe. I. Rumena shupa s' knedelni is Sagô? Eno, ali vezh liber puſtiga govejiga meſa sręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | 36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle |
| Kuharske Bukve (1799): | inu naredi klobaſize, inu jeh ſzri ali pohej; ali pa knędelze, inu jih ſkuhaj. — 4) En malo telęzhjiga kuhaniga vimena, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | s' kólſhizo vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim |
| Valenštajn (1866): | TRETIJE DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanškej kneginji. Prvi nastop. Grofinja Trčkina. Tekla. Gospica Najbrunška. Obe poslednji v |
| Valenštajn (1866): | Pustimo ga. Valenštajn. (se naglo obrne, umiri i veselo govori kneginji). Ponavljam, kneginja. Bog sprimi vas! Vi tega dvora gospodinja ste |
| Valenštajn (1866): | v gradu vam Zaklan. (Grofinja odreveni). Hišnik (priteče). Na pomoč kneginji! Na pomoč! Župan. Kak tožni glas budí v tej hiši |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož |
| Sveti večer (1866): | je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu poštenjaku mir |
| Valenštajn (1866): | nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi |
| Valenštajn (1866): | ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a ti za dober |
| Sveti večer (1866): | ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado |
| Viljem Tell (1862): | čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo |
| Gozdovnik (1898): | jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v |
| Gozdovnik (1898): | sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči |
| Divica Orleanska (1848): | vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po |
| Sveti večer (1866): | naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče mi svetovavec Vičič spremljaje me v mojo sobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je |
| Sveti večer (1866): | „Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika' |
| Valenštajn (1866): | hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz |
| Valenštajn (1866): | Zvezkov šest, na kterih bil Je Trčkin grb. Oktavij. I knežev na nobenem? Kornet. Ne, da bi vedel. Oktavij. I Sesina |
| Valenštajn (1866): | i groza ga propade). Deverú (Butlarju). Tu-le je zlato runo, knežev meč! Makdonald. Al hočete, da se pisalnica — Butlar (kažoč Oktavija |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz |
| Divica Orleanska (1848): | branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak |
| Divica Orleanska (1848): | žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice |
| Divica Orleanska (1848): | nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z |
| Divica Orleanska (1848): | vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne |
| Lohengrin (1898): | i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Kocian, kamor sim se bil iti namenil viditi domovje našiga Knobleherja, delječ po svetu slovečiga misionarja v notranji Afriki. To je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tem pa nočem, Bog vari, vse hvale vredne serčnosti g. Knobleherja očitovati. Ker mi je dež neprenehama nagajal, sim raji na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in potem pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | udruk dati? h' peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi inu viernam dusham h' pomuezhi. I E JESUS U S |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz |
| Botanika (1875): | Visiani itd. Saj ena, če že ne rečem, da več knjig, v kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji |
| Zoologija (1875): | knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega |
| Fizika (1869): | dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja |
| Astronomija (1869): | paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih |
| Kemija (1869): | no o teh bode še več govorice na koncu te knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po tem, kaka in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko |
| Zoologija (1875): | bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko drugi ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki morajo vse dogodke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | To zapisavanje imenujemo knjigovodstvo (Buchführung, Buchhaltung). § 2. Pri vsacem knjigovodstvu je treba najprej vedeti, koliko je bilo imenja takrat, ko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kaj prejel, postane njegov upnik (creditor, Gläubiger). Dolžnika zaznamenujemo v knjigovodstvu z »debet« ali »ima dati« (debet, Soll), upnika pa s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Opomnili so sicer ob enem pri tem, da bi takošna knjižica bila jako dobra in potrebna tudi za njih otroke. Moral |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pred očí stavi delovanje našega mnogozasluženega slovničarja Metelko-ta, je 9. knjižica „Jezičnika”, ki ga je spisal marljivi naš profesor Marn. Metelkovo |
| Stelja in gnoj (1875): | Pisatelj govori boje o Tirolskem, ker je bila izvirna nemška knjižica natisnjena v Innsbruku. ) Ni tedaj snaga zastavljena na večo ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | pol obsegajoči, na svitlo dalo pod gori navedenim naslovom, kajti knjižica je po vse pripravna, da pride tudi v roke ukaželjnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | in gospicam, ki le prerade beró nemške knjige, bodi ta knjižica toplo priporočana. Dobiva se pri pisatelju. * Vingánska nárudna nuvála. Bálgarsku |
| Trtna uš (1881): | spisal zaželeno knjižico. Bodi mu za-to javno izrečena najboljša zahvala. Knjižica pa bodi v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu, kojega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Moral sem jim obljubiti, da se bom jaz spisovanja te knjižice lotil, kar jih je jako veselilo. Spisal sem bil sicer |
| Trtna uš (1881): | s katranovcem ali s katranovčevim oljem napojeno. Ob konci drobne knjižice hočemo zavoljo velike nevarnosti, ki preti našemu vinogradarstvu po trtnej |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in naslikano. Še le leta 1888 je izumil pisatelj te knjižice, po mnogih poskusih, veliko bolj priprost in boljši način, kakó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo se mi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bode radosten prebiral obilni materijal, ki je nakupičen v tej knjižici. * Lepi „Vertec” — časopis s podobami za slovensko mladost — ki ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | premalo, in potrebuje primerne razširjatve, in tudi boljega pojasnila. Tej knjižici bo priložena podoba zemlje, že zdaj napravljena, da bo poduk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 30 kraje. * Opis svetá in posebno nase zemlje. — O tej knjižici nam gosp. J. Godina-Verdelski piše iz Trsta (kjer stanuje v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | natisnjeno ali še le bode v „Učit. Tovaršu”, v posebni knjižici na svetlo dal, ki se dobiva pri njem po 50 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | svojem listu v posamesnih oddelkih priobčevano „občno zgodovino” v posebni knjižici, 6 pol obsegajoči, na svitlo dalo pod gori navedenim naslovom |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in treba jih bo pozneje nadaljevati ali ponoviti. V tej knjižici bomo govorili samo o tistih poskušnjah, ktere so kolikor toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost |
| Revček Andrejček (1891): | Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človek, ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | bi se pri tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Jožefa Orla za podpredsednika; potem je volil odseke , tajnika in knjižničarja, in sklenil način, kako naj se pazi na to, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi povędal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vędila, de ſo per meni dobro naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (na ſtrani. ) To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit |
| Genovefa (1841): | in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo. Ko je pa ſhe verh téga — kar ſi je na poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja |
| Robinson mlajši (1849): | se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta: da bi le toti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki |
| Mlinar in njegova hči (1867): | moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jim enkrat pozneje reče: „Glejte, da sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica |
| Genovefa (1841): | she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in |
| Kemija (1869): | in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo |
| Kemija (1869): | s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona |
| Kemija (1869): | Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako |
| Kemija (1869): | RO.SO3 + R'2O3.3SO3 + 24HO, kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Amonijakov gal. = NH3O.SO3 |
| Kemija (1869): | 24HO Gliničini galun. Železni galun = KO.SO3 + Fe2O3.3SO3 + 24HO Manganov galun = KO.SO3 + Mn2O3.3SO3 + 24HO Kromov galun = KO.SO3 + Cr2O3.3SO3 + 24HO Posebno znamenito pri |
| Kemija (1869): | 24HO Amonijakov gal. = NH3O.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Gliničini galun. Železni galun = KO.SO3 + Fe2O3.3SO3 + 24HO Manganov galun = KO.SO3 + Mn2O3.3SO3 + 24HO Kromov galun = KO.SO3 |
| Kemija (1869): | KO.SO3 + Fe2O3.3SO3 + 24HO Manganov galun = KO.SO3 + Mn2O3.3SO3 + 24HO Kromov galun = KO.SO3 + Cr2O3.3SO3 + 24HO Posebno znamenito pri teh galunih je pa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | odgovorí, vsi drugi so pa molčali in po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | železoniklovi, Eisennickelkies, 55. ,, kositarjev, Zinnkies, 59. ,, arsenov, Arsenikkies, 52. ,, kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi, Arsenikkobaltkies, 55. Kieselguhr, kremena zraščenina, 34. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kluft, razpoka, poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder Speiskobalt, 55. ,, svitli, Glanzkobalt, 55. |
| Kemija (1869): | ocetna kislina, 457. Chlorid, klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt, kobaltov klorovec, 429. Chlormagnesium, magnezijumov klorec, 416. |
| Kemija (1869): | duščev, Stickoxyd, 372. Okisec, Oxydul. Okisec dušéčev, Stickoxydul, 372. Okisec kobaltov, Kobaltoxydul, 429. Okisec manganov, Manganoxydul, 427. Okisec železni, Eisenoxydul, 425. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 55. ,, železoniklovi, Eisennickelkies, 55. ,, kositarjev, Zinnkies, 59. ,, arsenov, Arsenikkies, 52. ,, kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi, Arsenikkobaltkies, 55. Kieselguhr, kremena zraščenina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Block. Klingstein gl. Phonolith. Kluft, razpoka, poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder Speiskobalt, 55. |
| Zlatorog (1886): | Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga od lepega in čverstega celaka dobiš. Vendar mora tudi kobila lepa in močna biti, in moraš jo o pravem času |
| Najdenček (1860): | Moje veselje je bilo pa čez vse, ko je moja kobila žrebička dobila. Ljubil sim živinico, kteri je gospod imé Kastor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer v tem méſzu mol rad loti. V temu meſzu kobile, ki ſe gonijo, k ſhrebzu peli. K. Prislovice Štajerskih Slovencov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popraviti in pozhedíti. Krave, ki v tem meſzu telíjo, in kobile, ki shrebijo, vari in ne preſili jih s délam. Imej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 21. Rane rože rade povénejo. 22. Prejd bi 'z mertve kobile perdec dobil, ko 'z njega groš. 23. On ima železne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo, alj celak mora saj 4 leta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v raznih krajih v ta namen določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo radi v' shiti. Rib. Bode ſrednu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh, inu kobilz. Rib. V temu Lętu jih bode zelu malu. SOL. Ima |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader ſe veliku podgan, miſhy, krot, shah, vęſh, molov, kebrov, kobilz, inu druge take shivadi puſtijo viditi. Ti ſtari ſo tudi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku mish Rib. Jih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom |
| Kuharske Bukve (1799): | inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke koſtí, jeh s' vudam |
| Kuharske Bukve (1799): | Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke koſtí, jeh |
| Kuharske Bukve (1799): | herbet, de doſęshejo notri v' grędel med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik |
| Rudninoslovje (1867): | likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno |
| Kemija (1869): | rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja v majhnih kockah belosivkaste barve. Trd je, jako se da raztegniti in ugladiti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi platina javi se samo čista, toda poredkoma kristalinsko, v kockah, ampak večidel v okroglastih koscih in zrnih. Vedno so jej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | B4; t. = 7; g. = 3, kristalizuje v teseralnem sistemu, v kockah in dodekaëdrih. Hidroboracit je zložen iz magnezije in iz apna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje v kockah, pa se razkroji v hidrat železnega okisa Fe203; HO, podoba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so pa ležale kocke. Fulvij mladenču napija, potem kakor v mislili vzame kocke in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bom še jaz malo igral s Torkvatom! ” Prijel je za kocke in stavil več — dobil je Torkvat in postavil svoje denarje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ležale kocke. Fulvij mladenču napija, potem kakor v mislili vzame kocke in je verze na mizo: „Oj kako slabo. To je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nji so sedeli lakomni igravci, tudi on strastno zgrabi za kocke, kar se mu prikaže za mizo mili proseči obraz Polikarpov |
| Rudninoslovje (1867): | 5. IV. Posebna teža rudnin. Ako bi si izrezali enólike kocke iz raznih rudnin, n. pr. iz sadre, mramora, živca, železa |
| Rudninoslovje (1867): | sadre, mramora, živca, železa, svinca i zlata, ter bi te kocke déli na vago, prepričali bi se, da je njihova teža |
| Fizika (1869): | enako velike vodene kocke. Velika težava je pa napraviti take kocke, da bi se natanko mogla najti primérna težkota, in razun |
| Fizika (1869): | potem pa primérjati njih težkoto s težkoto enako velike vodene kocke. Velika težava je pa napraviti take kocke, da bi se |
| Fizika (1869): | kakor je bilo v §. 18. povedano, napraviti enako velike kocke iz svinca, iz lesa, iz žepla, iz železa, iz zlata |
| Rudninoslovje (1867): | tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh |
| Rudninoslovje (1867): | robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej |
| Fizika (1869): | in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen |
| Kemija (1869): | kuhal hrastovo skorjo ali pa šiške, tekoj se napravi gosta kocnjasta oborina. Usnje. Živalska koža ima tri različne plasti, namreč 1. |
| Zoologija (1875): | vodah živi samo rečna spužva (Spongilla), ki je neka zelena, kocnjasta, vejičasta stvar. Kristali so, rastline in živali V podobah menjajočih |
| Genovefa (1841): | moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna |
| Viljem Tell (1862): | kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da |
| Pozhétki gramatike (1811): | bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potréba sanje vezhiga proſtora, ſe vé de. Nar boljſhi je kozha takó narejena , de vetrovi nimajo mozhí do nje, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pa véliko, je tréba sanje poſebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana , ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nozhi in kadar je tréba. Dôbro je, de je taka kozha prezej viſoka, kazih 9 ali 10 zhevljev, in de ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo |
| Genovefa (1841): | v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka |
| Viljem Tell (1862): | ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po |
| Oče naš (1885): | dovolj pomočkov v roke dali. Ko se je iz stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je |
| Genovefa (1841): | de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da |
| Deborah (1883): | nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah |
| Genovefa (1841): | veliko bolj pobóshni; ozhitno ſo ſe poboljſhevali in v marſiktéri kózhi, kjér je poprej nemir kraljeval, je sdaj ſlôga in ljubésen |
| Genovefa (1841): | koli je kaki bolnik bil, ga je obiſkála v njegovi kózhi, in njena prijasnoſt in prijetna sgovórnoſt mu je najgrenkejſhi sdravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo sgorej rezheno. Tudi ſe ne ſmé v taki kozhi tabák piti, ali kaj diſhavniga, poſtavim hren , zheſen, zhebula, roshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preneſti in jih kazih 6 — 8 ur vkup puſtiti. V kozhi mora smirej ſhe sdrava ſapa in temno biti in gorkota |
| Zlata Vas (1848): | lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel, si je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je |
| Deborah (1883): | nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj |
| Deborah (1883): | sem pred časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtariſhi odmerli, ino mu niſo drúgiga sapuſtili, kakor ſtaro bajtizo (kozho), pa majhen ſadovnik (pungart) sravno. Poſhténimu moshu ſe je v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu dajo veſ |
| Genovefa (1841): | puſhavi ſkuſila. Zhe ſte ſhe tako ubógi, imate vunder lé kozho, obléko , poſteljo in po ſimi gôrko ſtanovavnizo in gorko jéd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poloshiti in tako ſe móra preneſti v blishno hiſho ali kozho. 4. Tam ſe mora vſa obléka ſ njega porésati, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vſe te shivali zherve hitro poshró in pokonzhajo; to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rediſh. Zhe jih je pa véliko, je tréba sanje poſebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ure potem smo se zbrali že vsi in čakali pred kučo, v kateri je stanoval nas načelnik, na povelje. Prav tiho |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | junaštvo svoje. Jedva smo dobro zajeli Bilo, zasledil je knežjo kučo, odprl s silo hišne duri in zahteval sloboden vhod v |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vaščanje že večinoma odšli na pólje. Preiskali smo kučo za kučo prav na tanko toda zasačili nismo najmanjše orôžne stvarce. O |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ko so vaščanje že večinoma odšli na pólje. Preiskali smo kučo za kučo prav na tanko toda zasačili nismo najmanjše orôžne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vičiča v dan 12. julija, za 490 gl. na B. Kočevarja v dan 15. julija, za 1260 gl. na M. Pavliča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 gl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vabljeni, gotovo se vdeležiti tega zbora. Odbor. Iz Mozlja v Kočevji 24. dec. (Uboj. ) Ni davno, kar vam je nekdo z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | nasvetu vsi trije okraji slovenskih občin, pa tudi nemških v Kočevji, enoglasno volili princa Ernesta Windischgrätza, je tako sijajin, da takošnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v Ljubljani 7. januarija 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | se glasečo: „Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup. |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim |
| Roza Jelodvorska (1855): | Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse |
| Najdenček (1860): | pridem do lepega terga. Pred gostivnico je stala kaj lepa kočija s šterimi prelepimi konji. Lepo in primérno postavo konj ogledovaje |
| Najdenček (1860): | hotla stanico zapustiti in v kočijo iti, kar priderdra lepa kočija in z njé stopi pervi zdravnik iz mesta in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih |
| Divica Orleanska (1848): | ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mi je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje |
| Sacrum promptuarium (1695): | novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v kterem je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tem se oglasi in mu reče, de je posebno dober kočjaž in bi rad pri njem v službo prišel. Baron ga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo |
| Tiun - Lin (1891): | v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri |
| Deborah (1883): | slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški |
| Revček Andrejček (1891): | si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar! |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušena (dinstana) repa. Repo olupi, na kočnike (burfelce) pa ne premajhne zreži, s srovim maslam ali čisto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poli. Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pet ali šest debelih krompirjev, olupi jih, zreži jih na kočnike in duši (dinstaj) jih mehko z nekoliko drobno zrezano čebulo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce) zrezane žemlje; zarumeni potem eno precej veliko čebulo in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih spet posuši. Zreži zdaj pol funta špeha na majhne kočnike (burfelce), deni v ponev, de se zarumeni, perdeni pol maselca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane prav dobre masti, pol funta moke, pol funta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Na štiri žemlje v mleku namočene ocri pol funta na kočnike (burfelce) zrezaniga špeha lepo rumeno, precedi ga v kotlič in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v brodet (ajmoht) deneš. Žemljevi cmoki drugačni. Zreži na kočnike (burfelce) štiri žemlje in zmoči jih z enim maselcam mleka |
| Kuharske Bukve (1799): | Timzhaſi, kader golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na kotzhnike sręsaniga ſpeha v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle |
| Kuharske Bukve (1799): | zvęta. Kader je ſkoraj kuhano; naręshi poſębej v' koso na kotzhnike sręsaniga ſhpeha, ga sashári na sharjávzi; ozverke poberi ven, deni |
| Zoologija (1875): | vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih |
| Zoologija (1875): | pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka |
| Biblia (1584): | Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri- |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v naše mirne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je |
| Čas je zlato (1864): | cekinov za vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod so razširjeni in kolikor bo mogoče povedali bomo, v kterem |
| Botanika (1875): | živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima |
| Zlata Vas (1850): | krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi kmalo od kodi to pride. Zakaj če je bolje mléko in če ga |
| Gozdovnik (1898): | naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odvzemi oklad, polij rano z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in zopet napravi takšni oklad. Tako ravnaj, dokler ni noga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s kodeljo, ktera je z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo vodo, temu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano s suho kodeljo, ktero na nogo privežeš. Tako ravnaj vsaki dan, dokler rana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rog toliko porezati, kolikor ga je razjedenega, potem ga s kodeljo, ktera je z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se gnoj lahko odcedi. Potem pa obvezuj rano s kodeljo in imenovanim mazilom, zdrava. Vendar moraš kožo dobro in dovolj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v' mojo hiſho, od kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do |
| Robinson mlajši (1849): | S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se |
| Zlatorog (1886): | je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s |
| Gozdovnik (1898): | biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki |
| Gozdovnik (1898): | bonansi. « »To pač morem, don Baraha,« odgovori Oročej, svoje dolge kodre ponosno tresoč. »Le poglejte način in sestavo tega kamenja, pa |
| Gozdovnik (1898): | kaj ste se že zdramili? Kaj ne, kdor ima take kodre in tako debel klobuk, v kterem se je ugnezdil prah |
| Zlatorog (1886): | leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve |
| Sveti večer (1866): | čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odrinila. Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost |
| Genovefa (1841): | dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na |
| Genovefa (1841): | je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de |
| Genovefa (1841): | trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je ne pozna dan današnji? Ali ni vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljaka med smeteno. Spenjeno mleko s kofetovim duham. Deset lotov kofeta počasi žgi, potem pol maselca kropa nanj vli in pusti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene z nekoliko vanilijo in perli toliko prav močniga černiga kofeta, kolikor se ga navadno potrebuje. Potem pa eno pičlo periše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah 10 kop. Kave (kofeta) se manj pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10 |