Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 91

▶ tobak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobak

tabak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maham Ko zhveſt korenák, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo sgorej rezheno. Tudi ſe ne ſmé v taki kozhi tabák piti, ali kaj diſhavniga, poſtavim hren , zheſen, zhebula, roshe i.
Oče naš (1854):	Naprej so šli. Nace je molil. Španioli so péli in tabak kadili. Kar se zakadi prah za njimi in konjiki pridérjajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj je orodje talijansko” — je
Botanika (1875):	Izmed raznih vrstí te rastline se najbolj pogostoma sadi virginijski tabak (Nicotiana tabacum), pod. 215.
Botanika (1875):	Amerike in se zdaj po Evropi pogostoma sadí. Posebno dober tabak je ogrski in turški; sadé ga pa tudi po Nemškem

tobak

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém

tobaka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v

▶ tobakera samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobačnica; [sskj]

tobakero
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i.

▶ tobakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobakovo

tabakovo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen

▶ tobolec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobolec
- tobolac
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva

▶ toča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toča

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene

tozha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih

toče

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	menil razlagati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri skoz

tozhe

Sacrum promptuarium (1695):	garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar

toči

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada

točo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de
Robinson mlajši (1849):	huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj

tozho

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kelih od nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres,
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bliſkanja, inu tręſska, vender nekateri vezhe tal ſpomlad s' nevarno, tozho.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bólſhi nyva noter neſla, inu ſe nimaſh bati ne pred tozho, ne pred povudnjo ali mózho, inu imaſh ſhe tvoj Kapital
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sopet na tla paſti morajo. Ravno tako tudi laſje med tozho pridejo, od ktere tozhe neumneshi miſlijo, de od zoperniz pride
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojim dragim kmetam povédal, kaj in kako jim gré pred tózho savarvati ſe. H ti drushbi sna vſaktéri priſtopiti, ravno takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je bila semlja vezh ko zhevelj na debelo s tózho poſúta. Po tózhi je pa taka plôha priſhla, de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zhaſu nam deshi, Tak klaſje bo metalo. Pred lijo, tózho var' Bog je, In de goljásen je ne ſné, De

▶ točaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točaj
- tozhaj
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto
točaja
- tozhaja
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v'

▶ točen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točna
- točne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih
točnega
Fizika (1869): lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.

▶ točevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

padati toča; kontekst

točuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender

▶ točica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

babje pšeno; kontekst

točica
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in

▶ točiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toči
- tozhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe

točijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó
Roza Jelodvorska (1855):	bili mojiga obličja in mojih oči, ki britke solzice zdaj točijo, nikdar več vidili. Te ročice, ktere zdaj proti vam povzdigujem
Viljem Tell (1862):	tiho prihajajo zelo žalostni hlapci; nekteri poklekajo pred njim i točijo solze; v tej tihoti zaklenka v gradu. ) Rudenc in prešnji

točil

Blagomir puščavnik (1853):	od njega zvediti dalo. Večkrat je za to britke solze točil ter sam sebi očital: ”Če vernivši se k svoji materi
Stric Tomaž (1853):	časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker sim bil mater in sestro zgubil in

točila

Ferdinand (1884):	vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti
Oče naš (1885):	Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni

točili
- tozhili
  Genovefa (1841): derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih
točim
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse.
točiš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija
točite
- tozhete
  Sacrum promptuarium (1695): Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite

točiti

Zlata Vas (1848):	je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo

tozhiti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte tozhiti, inu tiſte omiti. Tvoja duſha je bila shaloſtna noter do
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sazheu s'ſmertjo rinat, inu kervavi put is zeliga shivota tozhiti. Kai je pa v' leti kerva-

▶ točka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točk

toček

Fizika (1869):	velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih
Fizika (1869):	časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a
Fizika (1869):	ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani

točka

Rudninoslovje (1867):	robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje
Fizika (1869):	lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta
Fizika (1869):	za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi

točkah
Astronomija (1869): nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej
točkama
Fizika (1869): pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje

točkami

Fizika (1869):	bi pa bruno bilo tako dolgo, kakor je to s točkami zaznamovano, imelo bi svoje težišče pri b, in moralo bi
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	Med vsemi točkami je naj važnejši ta, da prezračiš vzrejališke sobe pogastoma, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla smešna Aleševčeva opereta „Krah”, vglasbena po g. Stöcklnu
Občno vzgojeslovje (1887):	se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda označena z jednostavnimi skupinami toček (kakor

točke

Rudninoslovje (1867):	Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov
Spisi Krištofa Šmida (1883):	otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24

točki
Rudninoslovje (1867): trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je
točko
Botanika (1875): zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V §. 211. kemije

▶ točno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točno

Fizika (1869):	se steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér
Astronomija (1869):	prikazni se dá čas oseke in plime za vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva

▶ točnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točnosti
Občno vzgojeslovje (1887): le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom

točnostjo

Zoologija (1875):	veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da
Gozdovnik (1898):	je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak

▶ tod prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tod

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi Goſpód tę ſabbóte. 9. Inu kadar je on od tód prozh ſhàl, je priſhàl v' njih ſhulo. 10. Inu pole
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se je v
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést
Valenštajn (1866):	Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli
Astronomija (1869):	druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje

todi

Botanika (1875):	nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe za rast
Botanika (1875):	Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane
Botanika (1875):	Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine
Botanika (1875):	in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi
Botanika (1875):	prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi
Gozdovnik (1898):	Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je

▶ toda veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toda

Mineralogija in geognozija (1871):	do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako
Mineralogija in geognozija (1871):	snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako gostih, da bi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo
Oče naš (1885):	da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “
Zlatorog (1886):	v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele
Revček Andrejček (1891):	otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset otrok imela — morali bi
Gozdovnik (1898):	rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje
Gozdovnik (1898):	dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je
Gozdovnik (1898):	v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se

tode

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vas ) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali; tode* kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali
Blagomir puščavnik (1853):	strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce

▶ togota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

togota

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	nekaj dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo

togote

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe prasne hvale, nevoſhlivoſti, ali falſhie, opravlanja, kręga, jęse, klętve, togote, inu maſhuvanja, varujte ſe tatvíne, leshâ, gerdih beſsedy, nepoſhteniga, nezhiſtiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en vbyavez tę duſhe ſpęle ta shlak s' premiſhlenjam bres togote, v' ſrędi priasnih pogovarov, bres tęga, de bi bil s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pervenſtvo kánil, ino sdaj mi ſhe ozhetov blagoſlòv ukráde! “ Is togòte shuga Jakopa umoríti. 14. Jakop na ptujim. Jakop je reſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	To govorjenje jih je tako hudo sbodlo, de ſo od togote s' sobmí ſhkripali. ˛Shtefan pa je poln ſvetiga Duha okó

togoti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z

▶ togoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

togoten
Kmetijske in rokodelske novice (1848): temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod
togotna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda

togotni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu

togotno
- tagotno
  Sacrum promptuarium (1695): Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij
- togotno
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža

▶ togotiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

togoti

Stric Tomaž (1853):	vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel
Stric Tomaž (1853):	spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še

▶ togotljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

togotljivi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	meseniga živeli, bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in pravici pot gladiti. lz Vipave 4. jan. — Zopet je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v

▶ togotno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

togotno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih

▶ tok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tok

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko
Divica Orleanska (1848):	prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz
Fizika (1869):	pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè
Fizika (1869):	posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži
Fizika (1869):	napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo
Fizika (1869):	ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja
Gozdovnik (1898):	se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel

toka

Fizika (1869):	daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še
Fizika (1869):	bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako
Fizika (1869):	Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem
Fizika (1869):	na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli

toki

Fizika (1869):	narobe. Suha zemlja se hitreje ohladi in zdaj gredó zračni toki od todi proti vodi. Pri vhodu v doline se mnogokrat
Fizika (1869):	višku vzdigne in da od polov tečejo gosteji, mrzli zračni toki proti ekvatorji. Zatorej pa, ker se zemlja okrog svoje osi
Fizika (1869):	pa, ker se zemlja okrog svoje osi vrti, dobé ti toki tudi z ekvatorjem vzporedno mér, tako da ima, kakor iz
Fizika (1869):	veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra. Ako pa pridejo toki mrzlega, zrakú sè severjem ali sè severovzhodnjakom k nam, se
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	sme neposredno goditi, ker bi bilo nevarno pripuščati, da bi toki velike napetosti stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni

tokov
Fizika (1869): visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina

tokovi

Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	Podobna naprava z jako napetimi tokovi, ki pa ne služi samo za prenašanje električne sile, ampak
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	da se morejo prenašati jako velike delujoče sile s šibkimi tokovi, tedaj v tankih žicah. Zgled tega načina je bil ob
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	so tudi pretvorniki, ki rabijo pri napravah z jakonapetimi izmeničnimi tokovi, nevarni aparati in morajo biti zatorej vedno tako shranjeni, da

▶ tokovod samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

tokovodi

Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	narejenemu iz golih bakrenih žic, ki so, kakor vrhzemeljski brzojavni tokovodi, razpete na lesenih s porcelanastimi izolatorji previdenih koléh do lnomosta
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	tako shranjeni, da so oni sami in zlasti tudi električni tokovodi, ki držé k njih tankožičnemu povoju, samo osebju električne naprave

▶ tolar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolar

Fizika (1869):	posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na drugo tako, da pride
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	meni in me je snubil; dal mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	in kmalu sva bila mož in žena. Potem mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se

tolarja

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kakoršna se ti najbolj dopade. “ Gospá jej dá dva velika tolarja. Rozika vzame denar in reče: „O, preljuba gospá! Jaz imam
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jaz novo obleko. Ali bi jej ne smela ta dva tolarja poslati? Zeló me ljubi, in ko sem zadnjič bolna ležala

tolarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skerbeti. Koliko pa potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 tolarjev. ” „Jaz ti prinesem 4000.” „To pa to. Od kod imaš

tolarjov
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor

tolarji

Kemija (1869):	grama. Srebro v teh denarjih je 14,4 lotno; stari pruski tolarji so bili kovani iz 12lotnega srebra ter je eden vagal
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vas stalo, narediti, me poštenega moža. »Če me s kakimi tolarji iz svoje bakrene shrambe obdarujete, ali pa če sem zaslužil

▶ tolarček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tolarčki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično

▶ tolažba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolažba

tolashba
Genovefa (1841): prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in

tolažba

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana, de so
Roza Jelodvorska (1855):	pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi
Mlinar in njegova hči (1867):	vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako mi je

tolažbe

tolashbe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga
Genovefa (1841):	vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke, de jih

tolažbe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta
Blagomir puščavnik (1853):	svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj
Viljem Tell (1862):	sem tudi človek ; Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga

tolažbo

tolashbo

Genovefa (1841):	vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob
Genovefa (1841):	in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja

tolažbo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí
Blagomir puščavnik (1853):	boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli
Oče naš (1885):	mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod

▶ tolažeče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tolažeče
- tolažeč
  Revček Andrejček (1891): Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa

▶ tolažilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolažba; [sskj]

tolažila
- tolashila
  Sveta grofinja Genofefa (1857): je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je

▶ tolažiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolaži

tolashi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje

tolaži

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako
Blagomir puščavnik (1853):	pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo, tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš
Roza Jelodvorska (1855):	moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna
Ferdinand (1884):	»Ne sodi vendar tako hudo;« tolaži ga grof. »To vendar ni tako zlobno, kakor se ti

tolažil

tolashil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelze, ſvoje brate po veri, je obiſkoval, jih opominjal ino tolashil, ino jim od ſvojiga premoshenja delil. Shivil je lazhne, oblazhil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushabniku, marſikake prihodnje rezhi rasodel, ſ' kterimi je ſushne Jude tolashil. Obljubil mu je, de pojdejo kmal nasaj v' ſvojo ljubo

tolažil

Tine in Jerica (1852):	očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti
Blagomir puščavnik (1853):	svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	so se drugi ljudjé večkrat čez to ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi

tolažila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje
tolažili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil
tolažilo
- tolashilo
  Genovefa (1841): in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik
tolažit
- tolashit
  Genovefa (1841): Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti

tolažite

Blagomir puščavnik (1853):	od vašega blazega moža. ” — ”Častitljivi oče, pravi spet Bogomila, ne tolažite me s praznimi nečimernimi rečmi, ne obetajte mi tukej zlatih
Viljem Tell (1862):	mladega plemiča praša. — Ali so Poslali po-nj? Valter Firšt. Da, — Tolažite se! Srcé je našel svoje, on je naš.

tolažiti

Divica Orleanska (1848):	Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa
Roza Jelodvorska (1855):	ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s

▶ tolažljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolažljivo

Blagomir puščavnik (1853):	na ozvezdeno obnebje, ki se je tako prijazno in meni tolažljivo lesketalo. Neka sveta milogrpza mi sercé navda, in milo začnem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vgrizne in reče s hlinjeno vnemarnostjo: „To je res zeló tolažljivo za tiste, ki so v takih pregrehah. ” Dobro je spoznal

▶ tolažnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolažnica

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica

▶ tolažnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolažnika

Stric Tomaž (1853):	kakor ko bi bili že v večnosti, ker nisim imel tolažnika, ne prijatla, ne staršev, ne bratov, ne sester, ne druzega
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Po svojim svetim vstajenji! Po svojim čudnim vnebohodu! Po prihodu tolažnika svetiga Duha! V dan sodbe! Mi grešniki! De nam zaneseš
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	častitem vstajenji, Po svojem čudežnem vnebohodu, Po milosti sv. Duha Tolažnika, Na dan sodbe, Mi grešniki prosimo te, usliši nas! Da

▶ tolčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolčene
- tolčene
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem
- tolčne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in

▶ tolčenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolčenjem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žolce. Bela žolca (blang-manžé). Pol funta mandelnov oluši, stolci (med tolčenjem jih z vodo večkrat pomoči, de mastni ne postanejo), in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno tako perpravi, samo, de se ga pomakanje mandelnov med tolčenjem kakor tudi za zalivanje srova smetena vzame.
Botanika (1875):	po bukvah in po hrastih; iz nje se z večkratnim tolčenjem, namakanjem v vodo in v slab lug nareja znano nétilo

▶ tolči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolci

tolzi

Kuharske Bukve (1799):	ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi
Kuharske Bukve (1799):	viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni

tolče
Stric Tomaž (1853): odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo.

tolčejo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	podobna pisanim in nespametnim ptičkom tam-le, ki ob zlate hišice tolčejo in tolčejo, pa jim vendar nikdar ne zasveti sveta prostost
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in nespametnim ptičkom tam-le, ki ob zlate hišice tolčejo in tolčejo, pa jim vendar nikdar ne zasveti sveta prostost? ”

tolči
- tleči
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se
- tolci
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Pražole (rostbraten). Tolci pražole, de so dobro omeče, osoli in peci jih hitro
tolkel
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka

tolklo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in bojazen. Zató je tudi Meziborčanom serce tako dolgo nepokojno tolklo, dokler je bil sovražnik le od deleč viditi. Bilo je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je vse te rečí viditi marsiktero serce v Meziboru strahu tolklo, ali te maloserčnosti se ni nihče upal razodeti nevkrotljivim možém

▶ toli prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toli

Tiun - Lin (1891):	tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali
Gozdovnik (1898):	ni las ne skrivi! Ne poznam človeka, ki bi bil toli vreden, biti vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa

▶ tolik zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolik
Gozdovnik (1898): in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam
tolika
Genovefa (1841): s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih

tolike

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor
Astronomija (1869):	so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda

toljke

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves

tolikega
- toliciga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal
- toliziga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino

tolikem

Blagomir puščavnik (1853):	gotovo tudi zarja veselja zasijala, saj je tudi tebi po tolikem terpljenji, o Marija! ” Med tako molitevjo je vedno pokojniša prihajala
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kričí: „Volk! volk! “ Ljudjé zopet pridejo, pa ne več v tolikem številu, kakor poprejšni dan. Nò videvši, da ni od volka
Gozdovnik (1898):	vsi ogradbi. Pa le z veliko težo se slišijo v tolikem kriku in viku, prihajajočem od napadajočih in odbijajočih, njegova povelja

tolikim
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): in kako dobro se mu je priléglo, de je po tolikim terpljenju spét enkrat sladko počíval. Peter je vselej, préden je

toliki
- toljki
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo
tolikih
Tiun - Lin (1891): To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni

tolikim

Kemija (1869):	v tej sapi storilo nesrečno smrt. Vse hvale vredna želja, tolikim nesrečam priti v okom, napotila je glasovitega angleškega učenjaka Humpry
Mineralogija in geognozija (1871):	učila fizika §. 19, teža njegova v primeri z ravno tolikim telesom vode. Gostota svinca je 11, ker kos svinca 11krat

tolikimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika

toliko

Robinson mlajši (1849):	poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke
Fizika (1869):	in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo
Zoologija (1875):	noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno
Gozdovnik (1898):	Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji

toljko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi

▶ tolikanj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikanj

tolikajn
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa

tolikanj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bile Polšiške ) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj* dober in zdrav zrak, de ljudem kaj bolehati ne da
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor hitro bo
Tine in Jerica (1852):	sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in
Blagomir puščavnik (1853):	se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se
Botanika (1875):	z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko
Izidor, pobožni kmet (1887):	Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in
Gozdovnik (1898):	je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno

toljkanj

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv.
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	več pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ker je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”?
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje

tolkain

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	niaide, al sa naprei ne. Skus dougu samerkuvaine ſe je tolkain snaidlu, de usake 7. let, zhe ne vſse , toku vender
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kir po Simi savolo velikiga mrasa pomerjó. Ribb. Poſtervi nebode tolkain, koker ſizer, vender sa eno potrebo; Ribb ſkus Lętu jih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim jeſt, ſvojo beſedo dershy, Tukej imaſh dnarje, ſhe enkrat tolkain, koker ſim ti oblubil. To veſsélje , katęru sdej per tebi

tolkajn

Ta male katechismus (1768):	od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli
Ta male katechismus (1768):	jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus
Ta male katechismus (1768):	meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn

tulikain

Sacrum promptuarium (1695):	bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S.
Sacrum promptuarium (1695):	effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo

tulikajn

Biblia (1584):	Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou
Biblia (1584):	ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je
Sacrum promptuarium (1695):	Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi
Sacrum promptuarium (1695):	zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit

tulkain

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu od Boga dane, inu vunder od naſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	toku lubu bilu naſhu isvelizheine! koku ſo ſi per tebi tulkain saſlushíle naſhe duſhe! ali tudi ti nasaſlushih, debi mi na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke, je tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas je Syn Boshji shalovou, kyr ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe! lete mozhy ni tulkain potrebovou Chriſtus, koker mi. Lih koker je on sa volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Apoſtelna povsdignou? ta je, katiri je s'ſvojo Boshjo mogozhnoſtjo tulkain rib tebi v tvoje mreshe sagnau. Ta je, katiri je

▶ toliko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toliko

tol'ko
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati

tolikaj

Kuharske Bukve (1799):	Kader jo piti ozheſh, ſi jo vli med ſrovo vodo tolikaj, de bo dobro diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih
Kuharske Bukve (1799):	inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu na ſlęherni bokal deni notri eno
Kuharske Bukve (1799):	enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na tolikaj vode, de ſo na proſtori; tudi deni sraven ene lemone
Kuharske Bukve (1799):	raspuſhen bísenovi mehúr ſe dęva v' sholze, inu ſe lę tolikaj ogreje, de tezhe. 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, en
Kuharske Bukve (1799):	ga raspuſti na sherjavzi, permęſhaj moke, inu rumenake od jajz tolikaj, de ſe enmalo sagoſtí, naſtergaj rumeniga lupka od lęmon
Kuharske Bukve (1799):	potle odzędi sholzo, v' njo deni pol lota ſladke ſkorie, tolikaj nagelshebíz, od ene lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle
Kuharske Bukve (1799):	obęſi na vſaki bokal eno zhetert lota ſladke ſkorie, inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti

toliko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost
Robinson mlajši (1849):	Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor ne
Gozdovnik (1898):	za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

toliku

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam

toljk
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej

toljko

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Kdo pravi, de bi ne slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati

tolko

Pozhétki gramatike (1811):	velíko, doſti, peu, malo; assez, dovel, doſti, trop, prevezh; tant, tolko. II parle baeaucoup, et réfléchit peu, govori veliko, pa malo
Pozhétki gramatike (1811):	ravno tako, enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage que vous, modrejſhi ali
Pozhétki gramatike (1811):	moins, manj; aussi, tako, ravno tako, enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage
Pozhétki gramatike (1811):	epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog.

tolku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	videla. Mene je ena naiſrezhena ſhaloſt stresla, kjer sem jeſt tolku dush vekumej v' pogublenje pridti videla. Kolkukrat sem se jeſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tim! temuzh ob kulku vezh shaloſti drugi nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Vſih Firſhtu, Kralu, inu drugih viſokih dobrota, inu pomozh nam tolku pomagat premore, aku Bog nozhe, kolker en piſhkou, inu prasni
Kratkozhasne uganke (1788):	notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	na ſei na Nyvo te kervize, toku nebodesh perdęlov ſedemkrat tolku. Sir. 7. v. 3. Aku tebi teſhku naprej pride, taku

tuliko

Kuharske Bukve (1799):	kulikor na tęsho vìſhin, tuliko zukra. Na zuker vlì en maſelz vode, savri, potle deni
Kuharske Bukve (1799):	Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove vratove, oſoli, inu vſe vkup

▶ tolikokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikokrat

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče

tolikrat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu

tolikukrat

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pregręhe nasaj paſti nimate. Samęrkajte letó dobru vy na vaſhih tolikukrat ponovlenih gręhih ſladku ſpiózhi gręſhniki! Vaſs letó am grę, vam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęro ſi meni perſęgel; rajtingo od tiga odpuſhanja, katęru ſi tolikukrat doſęgel, rajtingo od ſvętih Sakramentov, katęre ſi vshival, dajmi rajtingo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu v' bresen tę hudobie męzhejo. Od tód pride , de tolikukrat v' tę ſtare ſmertne gręhe pademo, katęri naſho ręvſhino na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu tolikukrat s' kruham tih Angelov napaſsel. S' eno beſsędo vy ſte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kakú? Leta Jęsus, katęri je popręj od sanizhovanja tiga shivlenja tolikukrat pridigval, ta kèrit ſvoje kryví takú shelel: leta zhlovek, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pèr naſhi ſlaboſti? Ah en tak ſlabi Chriſtian, katęri ſe tolikukrat ſpovę, inu v' ſvoje pèrve gręhe vſelej nasaj pade; je

tolkukrat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svojeh lalentovse peruſamejo. Kolkukratse nate od Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi, odkod
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de be se mogl Buh po tvoji voli ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn biti, de

tulkukret

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nik ſi vunder na te shtraiſenge, katire ſmo tulkukret saſlushili, dobrotlivu posabiu, inu na meſtu tiga, debi biu nas
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negove pomuzhi napotrebuali. S' tiga pa pride, de ſmo mi tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni

▶ tolikokraten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikokratnim
- tolikratnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič

▶ tolikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikokrat; [sskj]

tolikrat

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stol in precedi jo; če pervič ni čista, se mora tolikrat ponoviti, dokler ni popolnama čista; med tem pa duši (dinstaj
Blagomir puščavnik (1853):	Kolikrat mi je že smert s svojo ostno koso žugala, tolikrat sim bil že na kraju groba — in vender še diham
Stric Tomaž (1853):	godila, po kterem se cela povest imenuje. Malokdo bo menda tolikrat nestanovitnost in nečimurnost sreče skusil, kot ravno on; toda z
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kesám vsiga, kar koli sim že hudiga doprinesel. — O! že tolikrát nisim mislil, kaj si Ti záme terpel, in zato sim
Oče naš (1854):	nevarnosti od nju odvračal, ktere je tisti derzni, brezpostavni čas tolikrat popotnikom naklonil. Srečno sta prišla v svojo domačijo in nista
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	na kupe: vse to me zaderžuje, da se ne morem tolikrat kakor bi rad spušati v dopisovanje, ki bi mi gotovo
Najdenček (1860):	ki si ga danes jedel, kakor tele? Kruh, ki te tolikrat nasiti, je bil z znojem vol in konj vsejan; kdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Česar je tolikrat v pobojih iskal, to je iztaknil”. Ubiti bil je namreč
Oče naš (1885):	Za svojega Gospoda hočem umréti in živeti,“ je rekel fantek. „Tolikrat sem si želel, da bi naš Gospod in Zveličar še

▶ tolikšen zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikšne
- tolišnje
  Izidor, pobožni kmet (1887): pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega

tolikšni

tolikej
Astronomija (1869): ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite

toliki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek
Maria Stuart (1861):	zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu
Zoologija (1875):	proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito

tolikšnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki

▶ tolmačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolmači

Gozdovnik (1898):	ponovi. To je bil drugi krik Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti
Gozdovnik (1898):	visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese

▶ tolminski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolminske
- tominske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pač skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da

▶ tolnajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

tolnajski

tolnajſki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Letaſhno léto je rodovitno — otrók. ) Ne ſamo na Ogerſkim v Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati

▶ tolovaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolovaja

Oče naš (1854):	so bili za Vaše življenje dani. Zakaj mi niste pustili, tolovaja tepsti? Vsako kaplico kervi bi bil oblagoslovil, ki bi bila
Oče naš (1854):	tako gerdo pridobljenim zlatom. Jezen je gledal Ménart za njima. „Tolovaja !“ se je jezil, „zakaj sim odjenjal in se nisim vdaril
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	popotnika. Na šepavem konji jima kmetič ni mogel uiti, in tolovaja mu vzameta konja, vso opravo, sedlo in torbo. „Nikoli bi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kopito in jame šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala popotnika. Na šepavem konji jima kmetič ni
Gozdovnik (1898):	med društvo prišla. kratkem so si stali nasproti Sokoljeoko pa tolovaja. »Ti, pes od Komanča! kdo ti dovoljuje, da se brigaš

tolovaje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz
tolovajema
Gozdovnik (1898): V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema

tolovajev

Blagomir puščavnik (1853):	In res je vsako leto zaporedoma z divjim tropom svojih tolovajev Gorjanske posestva napadal in ropal — dokler se je enkrat vitezu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in ribe loviti; je varh doma in posestva; brani gospodarja tolovajev; vtonjenca iz vode potegne; izkoplje zmerznjenca izpod snega; vleče lahek

tolovaji

Moč vere (1851):	prepozno ne prideva! Ne boj se nobene reči, ljubček moj! tolovaji nimajo nič do naju. Ako ravno nar veči blago celega
Moč vere (1851):	tem luna med drevesi prisije in ovi čudni prizor razsveti. — Tolovaji jima zdaj z rokami migajo, naj bi odšla. Ko jih
Moč vere (1851):	si svoj kervavi rop išče, kakor tudi kervoželjni zverini jednako tolovaji svoje zakotje zapustijo, v kojim se pred maščovavno pravico skrivajo
Žalost in veselje (1870):	ker naše orožje je imelo veliko večo prednost pred onim. Tolovaji so odšli, ker niso mogli nič opraviti, mi pa smo
Žalost in veselje (1870):	varni pred napadi, ko bi se nenadoma približali kakovi morski tolovaji. Tukaj so ostali celi dan, razgernili angleško zastavo in vedno
Žalost in veselje (1870):	vedno čul na vsako stopinjo, drugo noč zapazi, da so tolovaji nekam odšli, morda zopet na suho, ter so le nekaj
Kupčija in obrtnija (1872):	silo vzamejo. Služabnik, videvši kaj mu žuga, je demant požrl. Tolovaji so služabnika ubili, pa se ve da, demanta niso pri
Kupčija in obrtnija (1872):	je svojega služabnika z demantom na Švicarsko. Na potu so tolovaji služabnika s tem namenom napadli, da mu demant s silo
Gospa s pristave (1894):	ptičke v varno gnezdo. Hoté ali nehoté so morali iti tolovaji z Vidičem in hlapci proti Zatičini, kjer so jih zaprli

▶ tolpa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolpa
Zlatorog (1886): Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez

▶ tolst pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolsti

Zlatorog (1886):	prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče
Zlatorog (1886):	ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov

tolstih

Kemija (1869):	vodi se ne topi; v vinskem cvetu, v éteru, v tolstih in hlapnih oljih prav malo, topi se pa v vročem
Kemija (1869):	meteš smetano (na pr. v pinji), raztrgajo se one mrenice tolstih krogljic, in te se sprimejo v surovo maslo (Butter). V

▶ tolšča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolšča
Rudninoslovje (1867): v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so
tolščami
Kemija (1869): jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan
tolšče
Kemija (1869): Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo

tolščo

Zoologija (1875):	sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih
Botanika (1875):	delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli

▶ tolščen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolščeno

Rudninoslovje (1867):	a sveti se kot steklo, i vléče se malo na tolščéno, navadno je bel, pa tudi moder, rumen i rjav, razo
Rudninoslovje (1867):	5 vrst sijajnosti: 1. Kovinsko (Metallglanz), 2. demantovo (Diamantglanz), 3. tolščéno (Fettglanz), 4. stekleno (Glasglanz) i 5. biserno (Perlmutterglanz). Mnogokrat se
Zoologija (1875):	oddeljena. Povrh so časih še zagrnjene s tanjšo ali debelejo tolščeno plastjo, ali pa so neposredno s kožo pokrite. Po njih

▶ tolščenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

steatit; Pleteršnik, SSKJ

tolščeniki

Rudninoslovje (1867):	navadnega i poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega lica, brez barve je njihova
Rudninoslovje (1867):	poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega lica, brez barve je njihova raza, svétijo

▶ tom. okrajšava ↘ goo300k, IMP

tom.
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih

▶ tomažev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tomaževe
Stric Tomaž (1853): so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in život

▶ tombak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tombak

tompak

Kemija (1869):	simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall
Kemija (1869):	Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf

▶ tomcov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k

tomcova
Kmetijske in rokodelske novice (1846): breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na

▶ tominec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sorta jabolka; splet

tomincev
- tomincov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več

▶ tomljač samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dreser; izvirnik

tomljača
Zoologija (1875): enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel

▶ tomljanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dresura; izvirnik

tomljanje
Zoologija (1875): lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s

▶ tomljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

preganjati; Pleteršnik

tomljajo

Zoologija (1875):	dnevi jih preganjajo tropi malih ptičev, zategadelj se sove tudi tomljajo in rabijo za lov, ker privabijo množino ptičev. Nekatere imajo
Zoologija (1875):	Afriki in južni Aziji živeči gepard (Felis jubata) ima grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris, Felis lynx. Nar. vel

▶ tomošek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

damast; Bezlaj: ESSJ 4

tomoška
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol

▶ tonc. okrajšava ↘ IMP

tonc.

tonz.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek pred gnadlivo Goſpo ſtoji, vùs ſramoshliv , inu sazhne pęti. ) Tonz. De polna plemęna Lubęsen ognęna Rasdjala me bo , De boshez
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga bo , oblubim dé. Goſpá. Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano Sazelit to rano ,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	marej , ſe ſi moj. Goſpá. Le sapoj ſhe , le sapoj. Tonz. Kar kuje, kar tôzhe , Preneſt' ni mogozhe , Pre ſilnu je

▶ tonč. okrajšava ↘ goo300k, IMP

tonč.

tonzh.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkusi okno. ) Nęshka. Nikar, sa boshjo volo ! ti ſe vbijeſh! Tonzh. (nasaj pride. ) Sej je mehkó doli — Zhe raven ene dvę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	miſli s'kom. Gospá. ( Sram me je , ſerzę mi bije. Tonzh. Nęshka. Sram jih je, ſerzę jim bije. Vſi. Tozhe , pezhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzh. Oh Nęshka ! v' en goręzhi bręsen ſim v' ſtano ſkozhit

▶ tonetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

tonetov
Sveti večer (1866): iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list

tonetovo

Sveti večer (1866):	pričakovaje, da mu bo ta v njo segel. Logarja je Tonetovo lepo obnašanje in njegovo napredovanje v umetnosti jako veselilo. Imel
Sveti večer (1866):	enega duha; kmalo sta bila prijatla. Podobar je hotel videti Tonetovo risanje. Logarica ga je jako hvalila. „Verjemite mi”, je djala
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ali pa še celo na vešala obsojen. Lehko si mislimo Tonetovo obupnost, ko je zopet stopil v temno podzemsko ječo, s

▶ toniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tonil
- tonol
  Robinson mlajši (1849): na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je
toniti
Biblia (1584): vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je

▶ top pridevnik, splošni, primernik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolj top; kontekst

topejšim
Rudninoslovje (1867): itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže

▶ top pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

top
Zoologija (1875): zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s

topa

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	živina je klaverna, topa, pogostoma hrohotá in kruli, šetine se šetinijo, na glavi, po
Astronomija (1869):	toraj dva ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' in c'm'b'. Netežavno premišljevanje nas dalje uči, da

topi
Rudninoslovje (1867): si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi
topimi
Zoologija (1875): Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo

▶ top samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topov

Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo
Tiun - Lin (1891):	velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če

topovi

topove
Robinson mlajši (1849): prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki

topovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih

▶ topaz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

topaz

topas

Mineralogija in geognozija (1871):	ne. Kremena kislina je v njih zvezana s prstmi. l. Topas, kremenokisla glinica in nekoliko fluora; kristalizuje v stebričkih rombiškega sistema
Mineralogija in geognozija (1871):	obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs

topazu
- topasu
  Mineralogija in geognozija (1871): pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

▶ topel pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretopelpridevnik, splošni, nedoločeno
- pretopel
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in

topelpridevnik, splošni, nedoločeno

topel

Genovefa (1841):	sgodilo in povej mi potlej sopet. ” Po nôzhi je pohléven, tôpel désh ſhel in liſtje in zvétje je poganjalo. Veſ radoſten
Genovefa (1841):	ſe k ſmerti pripravlja. Straſhni mras sime je bil odjenjal, topel, mlazhen véter je pihljal, ſolnze je sopet o poldne ſvítlo

toplapridevnik, splošni, nedoločeno

topla

Oče naš (1854):	če bi bila noč iz njegovega serca zginila in jasna, topla luč dnéva se va-nj vernila. Potolažen je bil in objét
Fizika (1869):	v parni kotel nazaj. Ta voda je namreč vedno še topla in tedaj bolj pripravna, da se hitro spet v paro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	je bil večer prav kratkočasen, za kar gre vsem sodelovalcem topla zahvala. Novičar iz domačih in tujih dežel. Iz Dunaja. — 28.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	jako potreben. Parnikova kuhinja je imela na razpolaganje prav okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj

toplepridevnik, splošni, nedoločeno

tople

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in
Izidor, pobožni kmet (1887):	Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu

toplejšepridevnik, splošni, primernik
- topleje
  Fizika (1869): sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče
toplejšipridevnik, splošni, primernik
- topleji
  Fizika (1869): s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez
toplejšihpridevnik, splošni, primernik
- toplejših
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje
- topliših
  Zoologija (1875): namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna
toplempridevnik, splošni, nedoločeno
- toplem
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za

toplipridevnik, splošni, nedoločeno

topli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani
Mineralogija in geognozija (1871):	vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še

toplihpridevnik, splošni, nedoločeno

toplih

Genovefa (1841):	sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša in rada rodí. Tudi to je

toplopridevnik, splošni, nedoločeno

toplo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode
Fizika (1869):	vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v paro, če

▶ topilnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topilnic
- topivnic
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline
topilnicah
- topivnicah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi okoli
topilnice
- topivnice
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od

▶ topilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topilih
Kemija (1869): s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca
topilo
Kemija (1869): Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum
topilu
Kemija (1869): se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk

▶ topinamburov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

topinamburovi
Botanika (1875): in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se

▶ topir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

netopir; Pleteršnik

topir

Kratkozhasne uganke (1788):	ked pajka sovraſhe; torej se le ponozhi bres pregajnanja perkaſujem. Topir, ali pirpogazheza. Jeſt sem szer le ena ſelske. Ti mene
Kratkozhasne uganke (1788):	Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy

▶ topiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri
Rudninoslovje (1867):	teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo
Rudninoslovje (1867):	poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi
Kemija (1869):	platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni
Kemija (1869):	barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se

topijo

tope

Rudninoslovje (1867):	se očitno ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se
Rudninoslovje (1867):	srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico
Mineralogija in geognozija (1871):	kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin

topil
Maria Stuart (1861): nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila
topila
Rudninoslovje (1867): te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže, ampak
topiti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je

▶ toplice samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toplic

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo

toplice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške ) toplice* zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in zdrav
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de
Kemija (1869):	Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi
Kemija (1869):	Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417.

toplize

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubesnjivi prijatel ljudí. Per nékih vratih Jerusalemſkiga meſta ſo bile toplize; v' jesero ſe je voda nabirala. Ob ſvojih zhaſih je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in drugih ne

▶ toplina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toplina

Fizika (1869):	in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se
Fizika (1869):	ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi
Fizika (1869):	tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da

topline
Kemija (1869): Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim

toplini

Fizika (1869):	pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n.
Fizika (1869):	kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno

toplino

Fizika (1869):	iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo
Fizika (1869):	jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči, kakor
Fizika (1869):	drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo

▶ toplinski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

temperaturen; [sskj]

toplinskih

Fizika (1869):	se imenujejo moussoni (musóni) in ki se narejajo zavolj posebnih toplinskih razmér velikanske Azijanske suhe zemlje. Od aprila do oktobra vleče
Fizika (1869):	veči, zdaj manji. Od kod pridejo ti razločki? Večidel od toplinskih prememb, ki se godé visoko v zraku. In res so

▶ topljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topljenega
- topleniga
  Kuharske Bukve (1799): Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov
topljeno
- topleno
  Kuharske Bukve (1799): da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj

▶ toplo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toplo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji

▶ toplomer samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toplomer

Fizika (1869):	Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100°C. Kaj da je
Fizika (1869):	točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet
Fizika (1869):	telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje
Fizika (1869):	Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena
Fizika (1869):	potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji
Fizika (1869):	vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo
Fizika (1869):	v Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še

toplomerom

Fizika (1869):	neko posebno množino toplote, ki se ne dá dokazati s toplomérom, in da je od te veče ali manje množine odvisna
Fizika (1869):	pa tudi vedno opazujemo prav ozko zvezo med veternico, med toplomérom in med tlakomerom. Vetrovi, ki pri nas pridejo od juga

toplomerov
Fizika (1869): mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih, da je na njih dálja med lediščem in
toplomeru
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa

▶ toplota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toplota

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni
Fizika (1869):	tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo

toplote

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz njega ne izteče. Nikdar se mu ne sme več toplote dati, kakor je v peči, kader se pečen kruh vun
Fizika (1869):	vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se
Fizika (1869):	Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115.
Zoologija (1875):	poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah

toploti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora
Kemija (1869):	pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv
Fizika (1869):	v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji

toploto

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri
Fizika (1869):	Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina

▶ toploten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toplotne

Fizika (1869):	so, in narobe. Zatorej posrkajo n. pr. saje skorej vse toplotne trakove, med tem ko jih svetlo likano srebro ali železo
Fizika (1869):	trakovom, ki na-nje zadenejo. So taka telesa, ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v

toplotni

Fizika (1869):	potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti
Astronomija (1869):	trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega

toplotnih
Astronomija (1869): spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot

▶ topoglav pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neumen, omejen; [sskj]

topoglavega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš

▶ topol samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topol

Botanika (1875):	Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160
Botanika (1875):	žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli
Botanika (1875):	Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in

▶ topol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topole
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh

▶ topor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sekira; Pleteršnik

topori

Robinson mlajši (1849):

pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa

▶ topovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

topovska kovina; nemško-slovenski slovar

topovina
Kemija (1869): Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma

▶ torba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torba
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak
torbe
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): daleč. Jutri naj pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku
torbo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še

▶ torbaček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

majhna torbica; Pleteršnik

torbaček
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na

▶ torbica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torbici
- torbizi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je

torbico

Stric Tomaž (1853):	Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo
Zeleni listi (1896):	mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati

torbizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	do Saverſhkiga grada na tenko povéjo, Ivanek pa ſvojo lovſko torbizo na ſe vershe, dene ſvojo pukſhizo zhres ramo, in ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	piſkrov ino trinog perſtavlenih bilo. ”Tukaj le, mu rezhe, ſvojo torbizo sdaj poloshi, deni pukſho v' ſtran, ino ſe vſedi! ” V'

▶ torej veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torej

toraj

Tine in Jerica (1852):	S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti
Astronomija (1869):	videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže
Astronomija (1869):	oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj.
Astronomija (1869):	po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna
Astronomija (1869):	23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste
Astronomija (1869):	repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in
Izidor, pobožni kmet (1887):	kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili

torej

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje dal, in kader bo prišel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake
Valenštajn (1866):	boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn
Rudninoslovje (1867):	pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20

▶ torej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torej

toraj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in
Kemija (1869):	oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti
Astronomija (1869):	prej, 621 milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329
Astronomija (1869):	sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice
Kemija (1869):	iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč
Ferdinand (1884):	vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz
Gozdovnik (1898):	ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor

torej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtopinj ), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej* ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako
Sveti večer (1866):	se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina
Zoologija (1875):	pa tu o tej stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in
Tiun - Lin (1891):	moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod
Tiun - Lin (1891):	so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali, kar se je tudi zgodilo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani

▶ torek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina

torik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po

tork

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum od Petelina. Kupi na an tork ana Pe-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu use tho poſtise obkruhi noi obvodi: tapruevi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	DORO MERKEL. Kader na an tork anu Moshtuo umerje alje biu oshenian bel ledik je useanu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sede prida teſte Shebranje, katere morash 7 barti ferihtati: v' tork vzhatertek v' saboto. SHE-

▶ torek zvečer samostalnik, občno_ime, moški + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

torek zvečer

torevazhar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa torevazhar noi sriedovazhar inu zhater-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa torevazhar alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi

▶ toricellijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

toricellijeva

toricelli-jeva

Fizika (1869):

58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden

▶ torij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torij

torijum

Kemija (1869):

Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485.

▶ torilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila, pipe, ſhkatle, shlize, zhedne palize ino drugo domazhe orodje délati
Genovefa (1841):	od Genovefiniga klezhanja sglajen bil, in poſteljo s mahú in torila is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena

▶ torta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torta

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta.

torte

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim

torto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke

▶ torten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tortni

Kuharske Bukve (1799):	katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi.
Kuharske Bukve (1799):	inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha

tortno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti

▶ torunjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

torunjski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ki mu ga je dal škof Biednih krajev Kromer postaviti. Torunjski zdravnik Pyrnez (Pyrnesius) mu da na to enega tudi v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zdravnik Pyrnez (Pyrnesius) mu da na to enega tudi v Torunjski cerkvi sv. Janeza napraviti. Večja hvala gré vendar njegovi blagi

▶ toskanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

toskanskega
- toskanškega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo

▶ toti zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tote
Robinson mlajši (1849): nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar
totega
Robinson mlajši (1849): se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi
totemu
Robinson mlajši (1849): bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel

toti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še
Robinson mlajši (1849):	je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino
Robinson mlajši (1849):	meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo
Robinson mlajši (1849):	ko je v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji
Robinson mlajši (1849):	Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni
Robinson mlajši (1849):	zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prešiči pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne zahtevamo, da

toto

Robinson mlajši (1849):	bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri
Robinson mlajši (1849):	Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih
Robinson mlajši (1849):	glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni
Robinson mlajši (1849):	To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude
Pastirski list (1852):	dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto naredbu dopuščeno od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih
Pastirski list (1852):	kerstjanom: nasledujte me u kralestvo očeta mojega nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov
Pastirski list (1852):	da se u tačaju totih dostojno k vuzmu pripravljamo. Med toto pripravljanje spada tudi zatajenje samoga sebe, ktero u zapovedanom zderžanju
Trtna uš (1881):	kaže, da mu nekaj brani živeti in rasti. No, in toto nekaj so trtne uši na njegovih koreninah. V četrtem letu

▶ tovariš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovariš

tovareſh

Genovefa (1841):	Pojdite tedaj,” je rékel grôf ganjen, „ljubi, ſtari, svéſti vojâſhki tovareſh in vsamite naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj
Genovefa (1841):	bojnim ſhotoru savolj prejéte rane bolán lêshal. Njegov ſtari bojni tovareſh in konjnik, Volk s iménam, je bil ravno vezh milj

tovariš

Valenštajn (1866):	pasti, midva tako Lehkó zasluživa plačilo, kakor Kdor bodi si. Tovariš, kaj ti meniš? Makdonald. Da, ako mora, ako ima pasti
Astronomija (1869):	priklenjenega drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako da mora kot tovariš (spremljevavec) ž njo hoditi, in okoli nje tekaje ž njo
Zoologija (1875):	v človekovi družbi. Kakor dober čuvaj, izvrsten lovec in kratkočasen tovariš je zmerom okoli človeka, tu in tam ga tudi vprezajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	je njegovo telo ozračilo se z nečim gledališkim. Njegov mladi tovariš pa je bil zmirom tisti. Ko sem jaz motril obeh
Ferdinand (1884):	tako prekanil. « »To naj vam ne bodi na skrbi,« odgovori tovariš; »gotovo bodete našli pravega Ferdinanda in se popolnoma prepričali, da
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	užaljen. "No, in kedo te neki zamore prijeti? " zasmeje se tovariš tako zlobno, da je Toneta kar zona obšla. "Jeli nijmaš
Gozdovnik (1898):	previdna, da je temu ogromniku podelila toliko milote, kolikor moči. Tovariš njegov pa, dasi je bil za glavo krajši, nikakor ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa je premagal razburjenost in stal je ponosno kakor njegov tovariš pred kraljičinim namestnikom in ladijinim poveljnikom. „Ali ste pripeljali jetnikov

tovariſh
Biblia (1584): ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk

tovarsh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prehitru v'roke naseſhi, lira nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de zhednoſt lube, inu nazhednoſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en perjatl, katire se Boga bojy nezh shkodlivshega koker en tovarsh, katire je ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory

tovarš

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo
Divica Orleanska (1848):	naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím

tovarſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marka, sveſt uzhenez ſvetiga Petra. Tretjiga je ſpiſal ſveti Luka, tovarſh ſvetiga Pavla, ino zhetertiga ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sime umerli. Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	In zhúdno te je tíſto nózh ohránil, Ko ní nobčn továrſh ſe ſmèrti vbránil. ” „Is ſpánja ſvôj'ga, Zhertomír! ſe sbúdi, Şlovó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe ſhkode na polju poſuſhiti. Goſp. Terpinz, grajſhinſki vlaſtnik in tovarſh té drushbe, je podaril nekaj ſemena amerikanſke péſe (róne), od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verliga in poſébniga perzhakovati od njega. Zhaſtitljivi goſp. Matija Vertovz, tovarſh z. k. kmetijſke drushbe, in fajmoſhter per ſ. Vidu nad

tovariša

Robinson mlajši (1849):	ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo
Gozdovnik (1898):	luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor

tovarsha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano

tovarša

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji
Zlata Vas (1848):	župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali.
Zlata Vas (1848):	in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra
Stric Tomaž (1853):	Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno

tovariše

tovariše
Robinson mlajši (1849): orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu

tovarše

Zlata Vas (1848):	ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je

tovarſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): de nam takú vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh

tovarišem
- tovarišem
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo
- tovariſhem
  Biblia (1584): ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli
- tovarſham
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy
- tovarſhem
  Genovefa (1841): peljal s ſvojim tovarſhem, de bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe

tovarišev

touarshou
Sacrum promptuarium (1695): kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti

tovarišev

Maria Stuart (1861):	To noč! To ni mogoče? Mortimer. Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik Je nas spovedal, nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	znamenja, ki bi se bil z njim razlikoval od drugih tovarišev. Ta je najpopreje popadel drog, katerega mu je bila podala
Gozdovnik (1898):	skoči Indijanec na gričevino ter se postavi v vrste bojujočih tovarišev. Apačani so se bili proti Mehikancem poslužili zvijače, ki se
Gozdovnik (1898):	da je imel Kanadčan izredno močne roke. S pomočjo svojih tovarišev je na obeh koncih otokovih, ležečih v smeri reke, odtrgal
Gozdovnik (1898):	»Bržčas so vam znana imena mojih tovarišev, ki sta ja dobila od Indijancev. Temú sennoru pravijo Orlun

tovarshov

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter enu veliku veſſelle naredil, aku se bosh od pregreshneh tovarshov hitru, inu is uſſo skerbjo odlozhil, inu tem pravizhnem, inu

tovaršev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš
Zlata Vas (1848):	z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in

tovarſhev

Genovefa (1841):	je le s njem pezhála, ki ni imel tovarſhev, de bi ga bili ſpridili, in otrozhjih igrázh, ki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neſrézhi prevréd aii pred zhaſam poginil, bo po ſposnanji ſodnjih tovarſhev kmetijſke drushbe in ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora

tovarſhov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne móre réſhit' ſlávnih ſtárſhov, In ne pred ſmértjo ohranít' továrſhov. Premágan per Bohinjſkim ſam jeséri Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaſirja kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper

tovariši

Tiun - Lin (1891):	je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav
Tiun - Lin (1891):	več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na
Gozdovnik (1898):	odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z

tovarši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka

tovarſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo

tovarišu

Robinson mlajši (1849):	konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita

tovarshu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu
Kratkozhasne uganke (1788):	per rihtnemu ſtolu sama nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes

tovaršu

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je menil Henrik, da je čas še naj zadnje poskusiti. Tovaršu reče in pravi : »Pokliči sina Otóna, da Hunce od zadej
Čas je zlato (1864):	govorila, ko pa ta v sobo stopi, reče bogatin svojemu tovaršu: »Govoriva francoski, de naju kdo ne razume. Previdna morava biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ko je bilo natisnjeno ali še le bode v „Učit. Tovaršu”, v posebni knjižici na svetlo dal, ki se dobiva pri

▶ tovarišica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarišica
- tovaršica
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste
tovarišicam
- tovaršicam
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne
tovarišicami
- tovaršicami
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu

tovarišici

tovaršici

Oče naš (1854):	nam pride. Pojdite z nama. “ „Rêza,“ je rekla tiho svoji tovaršici, „teči naprej, povej staremu očetu, da je ptuj človek prišel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nemogoče mi je prilizovanje, nemogoča laž! ” Se vé da ste tovaršici kaj malo o vsem tem razumeli. Debelo ste gledali: od

tovarišico

tovarišico
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): za kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem
tovaršico
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno

tovarſhizo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza, Baron, Goſpá. Jęrza. Matizhek je rękel , vſaka s' ſvojo tovarſhizo. Tonzhek. (potuhnen. ) Meni ſe nizh ne lubi. Jęrza. Veſsęl bodi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pridejo , jih ſliſhite. Deklizhi, sdej le hitru; vſaka s' ſvojo tovarſhizo , koker ſim vam vshę povędal. Pojdi , Nęshka. (gredó hitru; Jerza

▶ tovarišija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarišija

tovarſhija

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarna tovarſhija h'pianzhveinu, h'sapelavainu, h'ponozhnimu vlazheinu, h'nadleshnoſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tudi Chriſtuſu perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtoriſh! Is sáliga mladenzha Hudoho narediſh; Nedolshnoſti morija Je flaba tovarſhija. Kér ſtariſhe sapuſhaſh, Po ſveti ſe podáſh, Ne hodi v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nar boljſhiga Ozheta v' nebesih pokasal. J. F. O ſlaba tovarſhija, Kaj hudiga ſtoriſh! Is sáliga mladenzha Hudoho narediſh; Nedolshnoſti morija

tovarišije

tovaršije

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga

tovarſhije
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti

tovarišiji
- tovaršiji
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v njegovi tovaršiji biti in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne
- tovarſhiji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati

tovarišijo

tovarſhijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na opraviſh, hitru beishi od nyh, inu sapuſti to hudobno tovarſhijo! ali na veſh, de en golob med jaſtrobi na more
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi

▶ tovarištvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarištva

tovarshtva

Ta male katechismus (1768):	nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi
Ta male katechismus (1768):	PETRA KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy zeplene. Jeſt szer moj Syn! sem rada
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pomorjeni, inu je ſdajzi uſſe uzhil, de nobedn nima drugega tovarshtva imeti, koker kjer se nodolſhnoſt, inu brumnoſt narajma. Meni je

tovarſhtva

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſhe, to je, ſam ſebe bres gręha ohraniti, hudiga, malopridniga tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſho pride. Bejshite pred perloshnoſtjo tiga greęha, ogníte ſe malopridnega tovarſhtva; ne podajte ſe nikoli radovolnu, inu bres potrębe v' ſkuſhnjavo

tovarištvo

tovarshtvu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je blu moji dushi enu perserzhnu veſſelle. Takrat smo se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu ſaderſhanje popravla, inu stury, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo, inu na tanku naſbiraj, koker de imash enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu stury, de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	drugega, ne ſhenena, temuzh mojega Varha tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni naiſrezhenu k'dobremu pomagallu, de be se ti

tovarſhtvu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtan bilu. Noſha, govorjenje, tovarſhtvu, dęla, kratki zhaſsi, inu zélu sadèrshanje, vſe more po njegóvim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſi ravnu en tak hudobnik kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha, kateri poln nezhiſtoſti noter do
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kóte, inu ti bóſh bres poſhtenja kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenjem jeſt tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhpot zęle ſoſęſke, inu enu pohujſhanje zęle fare. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt toiſto firbizhno, nevgnano, opravlivo perſhono, katęra vſe opraſhuje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga zhlovęka, katęri nima vęre, katęri ne mara

▶ tovarna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarnah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni
tovarne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod

▶ tovarnar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarnar
- tovarniki
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da

▶ tovoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovornih

Gozdovnik (1898):	druga četa jezdecev. Ali tudi ni ne vozovnih ogradeb, ne tovornih živali. A to še ni edino nasprotje, razlikujoče to četo
Gozdovnik (1898):	»Ali kako hočete spraviti zaklade vaše bonanse, neimajoči ne tovornih živali, ne voz? « Kanadčan in Pepo pogledujeta Fabija vprašavo, a

▶ tovorič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

cvetni prah, ki ga čebela nosi na zadnjih nogah; kontekst

tovoriči

tovorizhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno s ſvojimi preſlabimi ozhmi vſelej viditi ne samoremo. Vſi tovorizhi, ktere zhebéle okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je nam snano , ſo is koſtanja in nar vezhi

▶ tovornica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovornico
- tovarico
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó

▶ tožba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tožba

toshba
Sacrum promptuarium (1695): je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga

tožba

Maria Stuart (1861):	bati. Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja
Maria Stuart (1861):	zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer.

tožbe

toshbe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vergütung ”der Meliora = azionen. ” Shush. Jeſt jim bom sapopadek tę toshbe v'kratkim rasloshil, vaſha Gnada. Ranki Anshe Kopriva , ozha jurjov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſposna, kaku malu grunta imajo letę toshbę. On ſposná, de nad njim nizh ſmèrti vręjdniga ne najde
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate soper tega zhloveka? “ Odgovoré: „Ta zhlovek sapeljuje ljudſtvo, prepoveduje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pergodilo v Lublanſki kraſii. „Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de bi ga

tožbe

Maria Stuart (1861):	Leicester. ) Burleigh (Pauletu). Kogá pa bo v tem pismu? — Prazne tožbe, Da se užali milostljivo serce Kraljici. Kaj je tega treba
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	življenje ogreni kolikor mogoče. Vendar pri vsem tem nikdar ni tožbe iz njih ust. „Take pravice pa jaz ne morem pohvaliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Gospodarska skušnja. Da sadna drevesa ne pozebejo. Pogostoma se slišijo tožbe gospodarjev, da so jim pozebla mlada drevesa, a vendar jim
Gozdovnik (1898):	trajno sočustvovanje. « »Ohranite vase šočustvo, Diaz. Vojvoda Modinski izsmehuje vaše tožbe, tudi, ko bi ga stale življenje. « »Sennor, rečeno vam je

tožbo

toshbo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vunkei ſhou h'nym, inu je reku: kai sa eno toshbo vi perneſsete zhes tiga zhloveka? Pole! Chriſtus ta Syn Boshji
Branja, inu evangeliumi (1777):	je Pilatush vonkejſhov k'nym , inu je djav: kaj saeno toshbo vi perneſete zhes letega zhloveka ? Ony ſo odgovorili, inu k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi, poſtavim, ti ſliſhala, de je Smèſhnava vzhes me kakorſhno toshbo noterpoloshil , inu de ta toshba , poſtavim — Nęshka. Tok ſe nimam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo toshbo ſpet ponovili. Jesuſ pa je molzhal, ino ſe ni zelò
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priſhel na viſòko meſto is ſvoje hiſhe, de je njih toshbo poſluſhal. — Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je

tožbo

Divica Orleanska (1848):	tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po
Lohengrin (1898):	Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav

▶ tožilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tožilni

toshivniga

Pozhétki gramatike (1811):	chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino
Pozhétki gramatike (1811):	neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al

▶ tožiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toži

toshi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu Preroku Isaia 63. Torcular calcavi ſolus, & de gentibus
Abecedika ali Plateltof (1789):	ne vuzhy, bo v' ſtaroſti ſvoji objokuval. Kdor druge rad toshi , ny perjate ludem. Kdór drugimu jamo kóple, bo ſam v'
Abecedika ali Plateltof (1789):	lejtah nevuzhy: bo v' ſtaroſti ſvoji objukoval. Katęri druge rad toshi, ni perjatl tęh ludy. Katęri drugimu jamo kople, bo ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga dolshy, de je ou Bogá preklinjal: en drugi ga toshi, de ſe super Zeſsarja punta: leta pravi, de je on
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nizh ne sgodi, ga je nevolja obſhla. Veſ hud je, toshi Bogu, ino shelí umreti. Ta je bila od preroka selò
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	popade, ſ' hudo pred véliki sbor vlezhe, ino po krivim toshi. ˛Shtefan je bres ſtrahu, v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pa toshi ſe — in praſha ſe vunder malo, kaj je vsrok téga

toži

Tine in Jerica (1852):	nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček
Zeleni listi (1896):	neki naša muca? Že ves dan je nisem videl«. Tako toži Vladko očetu. »Če ti ne veš, jaz tudi ne vem

tožijo

toshijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó

tožijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni hoditi, de bi si kosec kruha zaslužili; domorodni pa tožijo, de jim dela in kruha manjka. Prosimo Boga za vsakdanji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih

tožil
- toshil
  Sacrum promptuarium (1695): c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe
- tožil
  Zlata Vas (1848): torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v

tožila

toshila

Genovefa (1841):	jo bóta v prihódnje sahajati vidila, bo vaju nedolshne kerví toshíla. In zhe bo tudi viſôko na nébu ſtala, in vſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkerbna hiſhna je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta slodjeva mazhka mora od hiſhe priti, lih kar mi

tožila

Tine in Jerica (1852):	hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse
Zlatorog (1886):	ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje

tožili

toshili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	krivíze. “ Duhovſhina ino ſtaraſhini ſo ga pa ſhe le bolj toshili. „˛She v' punt bo ljudí ſpravil,“ ſo djali, „po vſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	podoba, ki vam je poſebno dopadla. Saverſhkiga goſpoda ſte nevoljno toshili, rekòzh, de ſo savért goſpod; jes ſim jih pa sagovarjala
Genovefa (1841):	zhe ſe ravno tako hudo ne pregreſhi, kakor ſo mene toshili. Kadar vam, pravim, vaſha véſt kaj ozhita, ſe ſkuſite naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé tako malo ſadniga drevja ſadé

tožili

Spomini (1860):	mati pa, če sva bila sama, so večidel jokali in tožili. Janeza ni bilo nazaj, iz Kranja naravnost v Ljubljano so
Dragotin (1864):	zvezdice so obledele, rože usahnile, ptiči le pogrebno petje šumljali, tožili so zraki in cela zemlja bila je globoka raka. Al
Razne dela (1870):	pregnancu hipno da, Kar zdi se vsim neumno djanje smelo. Tožili so: Se vesti sin ne zna! Nespametno nespametnim daruje, Marljiviga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	možje in žene, nežna deca in sivi starčki. Tamo so tožili svetniku svoje gorje, naznanjali mu svoje prošnje, žebrali njemu na
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	v njihove pravico, da prodajajo o sejméh vrvi. Leta 1605. tožili so tkalci trgovce, da prinašajo v mesto platnene mizne prtove
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	zadostovali so mojstrom časih prav malenkostni uzroki. Leta 1608. so tožili čevljárji nekoga Matija Žlebnika ter zahtevali, naj ga izbacnejo iz
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pričelo dobivati občinstvo predsodke za tuje zdelke. « Temu je pripisovati, tožili so mestni očetje, da se poprodá v Ljubljani toliko dunajskih
Vanda (1888):	kar križale, stari ljudje pa so majali z glavo in tožili, da ne poznajo več stare, Ljubljane svoje. Toda kmalu so
Kvišku (1899):	nato tolmačila in razlagala o zlobnih jezikih, ki so jo tožili in grdili pri Lotarju, da so ga prisilili do tega

tožilo
- toshilo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju
- tožilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): fl. prodali; dobiti se le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene
- toſhilu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v'
tožimo
Gozdovnik (1898): besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico
tožiš
Lohengrin (1898): prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan

tožit

toshit
Genovefa (1841): je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali

tožit

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za
Zlata Vas (1848):	s starši spèrl in de so ga morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče

tožite

toshite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte ſile, nikogar ne toshite po krivim, ino bodite dovoljni ſ' ſvojim plazhilam. “ Sdaj, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podorjete, kadar ravno kaj drusiga opraviti nimate. Ni zhudo, de toshite , zhe malo perdelate, zhe imate ſlabo letino! Lejte, to je

tožiti

toshit

Sacrum promptuarium (1695):	Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v'
Sacrum promptuarium (1695):	dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s'

tožiti

Zlata Vas (1848):	akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder
Zlata Vas (1848):	so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim
Zlata Vas (1848):	zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so

▶ tr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

tr.

Rudninoslovje (1867):	poluprozoren je, ali pa samo prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od vode
Rudninoslovje (1867):	po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci imajo
Rudninoslovje (1867):	črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž.
Rudninoslovje (1867):	belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode. V

▶ trabant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalen spremljevalec, somišljenik, privrženec; [sskj]

trabanti

Maria Stuart (1861):	morete! Leicester (postoji, naenkrat mirno). Storim! (Odpre vrata in zavpije. ) Trabanti! noter! (Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega
Astronomija (1869):	ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake prikazni, kot
Mineralogija in geognozija (1871):	svoje osi vrté v tisti kraj kakor solnce, samo Uranovi trabanti ne.
Mineralogija in geognozija (1871):	to trganje v malem vsled hitrejega vrtenja in nastali so trabanti ali meseci; pri Saturnu celó vidimo odločivše se obode ohranjene
Mineralogija in geognozija (1871):	opira se posebno na to, da se vsi planeti in trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje osi vrté

▶ trafikant samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trafikanti
Kmetijske in rokodelske novice (1848): razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo

▶ tragantov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

grahovčev; nemško-slovenski slovar

tragantova

Kemija (1869):	Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik
Kemija (1869):	463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito

▶ traheja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trahejami
Zoologija (1875): glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki

▶ trahit samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trahit

Mineralogija in geognozija (1871):	devajo. Popolnoma sprhneli fonolit daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel nekoliko zrnasta, drobno porozna temeljna masa svitle barve
Mineralogija in geognozija (1871):	tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje prehaja v trahit, pa tudi basaltu se bliža. Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit
Mineralogija in geognozija (1871):	večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno je dobro znan trahit iz Drachenfelsa v Sedmogorji na desnem bregu Rena, ki se
Mineralogija in geognozija (1871):	gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno je dobro znan

▶ trahitov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

trahitovih
Mineralogija in geognozija (1871): v tertiarnih jih skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo

▶ trahtar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lijak; splet

trahtar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn

▶ trajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

traja

Astronomija (1869):	severnega tečaja ta dan solnce celó ne zaide; dan jim traja, toraj 24 ur. Od tečajnega kroga obseženi del zemlje imenujemo
Astronomija (1869):	celi ta dan solnce ne postane vidno, in tedaj noč traja 24 ur.
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	To »spanje« traja od 24—36 ur; pri bolehnih slabotnih gosencah celo 2
Gozdovnik (1898):	se oglasi, v pričo, da je bil možbeseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor

trajal
Tiun - Lin (1891): močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve
trajala
Zeleni listi (1896): Vendar ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo

trajalo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prijetno in veselo življenje. “ Al tudi to veselje ni dolgo trajalo. „Lepo rokodelstvo to,“ reče Lipe, „ko je človek zmiraj moker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	se od Turkov pogostoma ponavljevali, pa zastonj. 53 dni je trajalo oblegovanje, a naposled so
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Vitez je bil večjidel v postelji, in dolgo dolgo je trajalo, da je mogel zopet na noge. Minka mu je skrbno
Gozdovnik (1898):	stoječa že dolgo odprta. Njegov oče mu je sledil bliskovito. Trajalo je nekaj časa, preden so možje zopet mirno sedeli. Na

traje

Zoologija (1875):	črk izgovori se lehko v 2 sekundah. V prvem slučaji traje vsako gibanje 1/13, v drugem pa 1/23 sekunde. V tem
Zoologija (1875):	vidiš, ako volovskemu sapniku odlupiš košček notranje tenčice. To migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat nahajamo celice, ki
Zoologija (1875):	mezgovnice, ki so v najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler namreč traje prebava, nahajamo v teh cevčicah belkast, moten sok, ki se
Zoologija (1875):	sekunde. V tem, ko v temi preskoči električna iskra — kar traje komaj 1/1000000 sekunde —, moreš tiskano besedo vjeti, 1/8 sekunde pa

▶ trajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trajne
Občno vzgojeslovje (1887): sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je

trajno

Občno vzgojeslovje (1887):	domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó
Občno vzgojeslovje (1887):	silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega

▶ trajno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trajno

Kemija (1869):	tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem

▶ trajnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trajnosti
Kemija (1869): jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez

▶ trak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trak

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog

traka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se

trake

Fizika (1869):	skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka

trakom
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom.

trakov

Astronomija (1869):	kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu
Astronomija (1869):	analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob
Zoologija (1875):	na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej

trakove

Fizika (1869):	in narobe. Zatorej posrkajo n. pr. saje skorej vse toplotne trakove, med tem ko jih svetlo likano srebro ali železo skorej
Fizika (1869):	tudi izvrsten pripomoček za ojačanje svetlobe, ker vrže vse svetlobne trakove luči, postavljene v njegovo žarišče, v vzpórednej méri nazaj, zavolj
Fizika (1869):	kakor zrcala se ločijo tudi leče na take, ki svetlobne trakove zbirajo, in na take, ki jih razmétajo.
Fizika (1869):	ki na-nje zadenejo. So taka telesa, ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v sé
Fizika (1869):	Imenuje se tudi to zrcalo razmetnik, ker odbija vse svetlobne trakove, ki na-nj padejo, od sebe v razbežne méri. Ono daje

trakovi

Astronomija (1869):	raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa
Fizika (1869):	poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo
Fizika (1869):	med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči
Fizika (1869):	kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v
Fizika (1869):	Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola
Astronomija (1869):	5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni
Fizika (1869):	v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti

trakovom

Fizika (1869):	42000 milj. 154 Telesa kažejo neizmérno različno obnašanje proti toplotnim trakovom, ki na-nje zadenejo. So taka telesa, ki prepuščajo vse toplotne
Fizika (1869):	enako kakor je to pri zrcalih. Sledi se nekterim svetlobnim trakovom, ki izhajajo od ene točke predmeta, na njihovej poti skoz

traku
Botanika (1875): kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji

▶ trakulja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trakulja

Slovenske večernice (1865):	mehurnik in pesja trakulja, potem ovčji mehurnik in druga pesja trakulja. Tudi od teh so mislili, da so zajčji in ovčji
Slovenske večernice (1865):	trakuljo, pervi izrekel misel, da se iz tega mehurnika naredí trakulja, ko je mačka požerla miš. Siebold pa vendar takrat še
Slovenske večernice (1865):	mehurnik ni samostalna žival, ampak da je le spreminjajoča se trakulja, ki v zajčjih jetrih ali v ovčjih možganih le čaka
Slovenske večernice (1865):	in trakulja v glavah tolikanj podobna. Mehurnik je le nezrela trakulja, kakor gosenica nezrel metulj; iz mehurnika postane trakulja, iz gosenice
Slovenske večernice (1865):	trakulja. V mišjih jetrih se najde mehurnik, v mački pa trakulja, glavi mišjega mehurnika in mačje trakulje ste si pa tako
Slovenske večernice (1865):	večkrat izvirajo iz trakuljine in so še bolj nevarne kakor trakulja sama. Že zgor smo rekli, da je tudi človek časih
Slovenske večernice (1865):	da pride v žival, v kteri more rasti in postati trakulja. Zdaj bi bila tudi uganjena zastavica, zakaj sta si mehurnik
Slovenske večernice (1865):	tod so jo švajcarski odpuščeni vojaki zanesli v Švajcarsko. Ozka trakulja (Taenia solium) ima daljše ko širje, bučnim peškam podobne člene
Slovenske večernice (1865):	nit in se nahaja posebno v Abisiniji v Afriki. Široka trakulja (Botriocephalus latus) ima širje ko daljše člene in plodila v

trakulje
Zoologija (1875): preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg

trakuljo

Slovenske večernice (1865):	je razširjena posebno med ljudmi germanskega in romanskega plemena. Ozko trakuljo je sploh težje odpraviti kot široko. Brezkaveljčasto trakuljo (Taenia mediocanellata
Slovenske večernice (1865):	počasi trakulja. Za zdaj se še ne vé za vsako trakuljo, v kteri živali da živí njen mehurnik, toliko je pa
Slovenske večernice (1865):	Tako postavim se mišji mehurnik le v mački spremeni v trakuljo; ako bi ga pes požeri, bi mu ne bilo nič
Slovenske večernice (1865):	pa, ki terpé neznane bolečine. Ljudí, ki dolgo bolujejo za trakuljo, se prime na zadnje neka bolezen, ki je podobna bledici
Slovenske večernice (1865):	je požerl in od tistega dne je pes bolehal za trakuljo. Tega psa ubije, vzame mu iz črevesa trakulje in je
Slovenske večernice (1865):	pozná prešičevo nesnažnost in požrešnost, mi bo rad verjel. Brezkaveljčasto trakuljo je še le Küchenmeister ločil od ozke; poprej so mislili
Slovenske večernice (1865):	poprašati, ker če bi si tudi bolnik sam znal odpraviti trakuljo, bi si vendar ne vedil pomagati v drugih boleznih, ki
Slovenske večernice (1865):	jej spredaj pri glavi novi. Skoraj vsaka žival imá svojo trakuljo in v človeku, kolikor je do zdaj znano, prebivajo štiri
Slovenske večernice (1865):	plemena. Ozko trakuljo je sploh težje odpraviti kot široko. Brezkaveljčasto trakuljo (Taenia mediocanellata) je še le lani Küchenmeister razločil od ozke

▶ tram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tramu
- trami
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta

▶ tramovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tramovje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije

▶ trančarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

čvekanje; Bezlaj: ESSJ 4

trančariji
- trančarii
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.

▶ trap samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trap
Divica Orleanska (1848): Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga

▶ trapa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapa
Čas je zlato (1864): priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik

▶ traparija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

traparije

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo vshę mogla pozhakat. Goſpa. Kaj ti vunder sa enę traparije pozhęnaſh — — (Baron jo pęle , inu vrata saklęne. )
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tok toku boſh s' manó rovnala ? Goſpa. Al marej tvoje traparije kej drugiga saſlushijo ? Baron. Traparije , kader sa mojo zhaſt grę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rovnala ? Goſpa. Al marej tvoje traparije kej drugiga saſlushijo ? Baron. Traparije , kader sa mojo zhaſt grę ? Goſpa. Sa me ne maraſh

▶ trapast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapaste

trapaſte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako

trapastih
- trapaſtih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè
trapasto
- trepasto
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj več od tega govoril

▶ trapez samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapezi
Rudninoslovje (1867): štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali

▶ trapiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapil
Robinson mlajši (1849): druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za

▶ trasiran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

trasirane

trasovane

Aritmetika za učiteljišča (1885):	se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme od H.

▶ trata samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trat
Aritmetika za učiteljišča (1885): Borovnici 210 gl. pri M. Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9.
trata
Ferdinand (1884): razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te
trate
Botanika (1875): snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki

trati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe

trato

Ferdinand (1884):	obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 4. julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17.

▶ tratenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

tratenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	resnice za kmetijske gospodarje. Tratenje našiga časa je nar napčniši tratenje. Nemarnost tako teško in počasi leze, de jo revšina prav
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pazh trojzhke. Zlate pravila in važne resnice za kmetijske gospodarje. Tratenje našiga časa je nar napčniši tratenje. Nemarnost tako teško in

▶ tratiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje

tratijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva

tratili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci druziga ne delajo kakor
Tiun - Lin (1891):	Pripravili smo urno svoj čoln, a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti

▶ trava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trava

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu
Robinson mlajši (1849):	zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson
Robinson mlajši (1849):	celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih
Botanika (1875):	raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki
Deborah (1883):	rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da
Deborah (1883):	redé. Rozka. Zemlja je prav taka, kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da

trave

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le perve léta kakih pet minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó
Robinson mlajši (1849):	začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem
Robinson mlajši (1849):	Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali
Mineralogija in geognozija (1871):	čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo
Botanika (1875):	4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno

travi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o
Zlatorog (1886):	snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom

travo

Biblia (1584):	meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi
Sacrum promptuarium (1695):	roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila
Sacrum promptuarium (1695):	drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na
Sacrum promptuarium (1695):	v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori
Genovefa (1841):	tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na

▶ travana samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

savana; splet

travan
Gozdovnik (1898): v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse

travane

Gozdovnik (1898):	ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni
Gozdovnik (1898):	ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju
Gozdovnik (1898):	se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav
Gozdovnik (1898):	slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi

travani

Gozdovnik (1898):	Oprostite, sennor,« ugovarja Tiburcio, to bi se reklo tukaj v travani ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja
Gozdovnik (1898):	življenje. « »Sennor, rečeno vam je že bilo, da vojvoda v travani nič ne velja. V tem trenotku vi niste drugega ko

▶ travanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

savanski; splet

travanska
Gozdovnik (1898): hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li

travanski

Gozdovnik (1898):	bi bil vedel, kdo ste, ne bi se bil protivil travanski soditvi, ker vem, da »knezi gozdov in vladarji travan« imajo
Gozdovnik (1898):	Medijanski in vojvoda Medinski, ta je mrtev; umrl je po travanski soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof

▶ traven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travna
Kmetijske in rokodelske novice (1847): razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje

travnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetovavcov zemljiša so premajhine, de bi namest žita sejali veliko travnih semen; Krajnci imajo večidel živine toliko, de z njo že
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med rèž in med ječmen aíi pa potlej namest ajde travnih semen ali pa turšico za klajo seje. Ali ljubi prijatli

▶ traven samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

traven

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe kashe enu malu lępu, inu gorku ureme
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	rimu je neſtanovitnu vreme, inu blatnu, velki Traven pa je lęp, inu ſuh, pruti konzu je ſlana, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna, Vezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	merslu, koker gorku, malukedei rodovitnu. Spomlad. Suſhez je gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél toku, de ta Fruht je savolo mrasa v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na kateriga velki mras pride, Roshenzvet je lęp, ima
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod

travna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja

travnu

traunu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bo malu serna, inu dragota. Aku v' Suſhzi, v' malim Traunu, iNu ta perVa 2. tedna tega velkiga Travna Sonze merkne
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſizer bode velika, pa mali sernata. Pſheniza, aku v' velkim Traunu velka sraſse, more obshęta biti, de ne polęshe. Jeſénska Şetov

travni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	do velkiga Travna velki mras, de, aku lih v' malim Travni od sazhetka ſe enu inalu gorku kashe, toku vender prezej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorku. Spomlad. Od sazhetka je prezej mokra, poſębnu v' malim Travni, v' kate-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa veliku ſlame, malu serna. Ob ſtarim Spomladanskim Jezhmen, Ersh

travnu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim, al velkim Travnu 3. ali 4. dni po novim Meſzi pęvzati. Vſe ſorte
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu en
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Slatorítka (Raupe des Goldafters). Isvalí ſe navadno v malim travnu. 4. Sreberniza (Ringelraupe), ktéra je, kakor je snáno, drevju ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če pa séver zdàj ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitno, de je sadje mesca Svečana že odcvetélo , o Vélikim travnu žito dožorelo, de so o Vélikim serpanu že grozdje tergali

▶ travnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travnata
Kmetijske in rokodelske novice (1843): blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna

▶ travnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travnik

traunik
Sacrum promptuarium (1695): Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej

travnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva
Viljem Tell (1862):	Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled

travnika

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vidil, na ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo detele zelo polétje do posne jeſeni takó ravná
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno ſedaj lahko preprizhajo, kér je na pervimu konzu imenovaniga travnika she v drugizh detela tako velika, de jo bodo samogli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſim uni dan ſtariga goſp. Malizha, ki je vlaſtnik tega travnika, popraſhal: kako dolgo ta lepa detela she tukaj ſtoji? „21

travnike

traunike

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	goſsenze, obirat, blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſętvi perpravit, is lush, inu vulz blatu na verte, inu traunike

travnike

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor
Stelja in gnoj (1875):	potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti za travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja

travniki

Genovefa (1841):	shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite shivine — in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa
Sveti večer (1866):	resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje

travnikih

travnikah

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tudi veſhanov ni doma, kér ravno na ſvojih ſenoshetih alj travnikah ſeno ſpravljajo, de bi koga saklizali; ino dokler ſo v'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenosbetih popraviti in pozhedíti. Krave, ki

travnikih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po trav nikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa

travnikov

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je
Stelja in gnoj (1875):	rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te

travniku

travniki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako

travniku

Stelja in gnoj (1875):	stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni
Deborah (1883):	vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo

▶ travniščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travniščine
- travniščne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo zanemarjene, vendar je

▶ travniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travniška

Botanika (1875):	mično narezljanimi listi. Izmed pri nas divje rastočih ste najlepši travniška krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča
Botanika (1875):	reda spet nosijo pernate listke (pod. 99. in pod. 100., travniška rutica). Drugače sostavljen list je prstnati list, na kterem se

▶ trčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trčen

terčen

Čas je zlato (1864):	veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati
Čas je zlato (1864):	če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol

▶ trčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trči

Revček Andrejček (1891):	da bi bil kdo po vratih porobencal in mene poklical. (Trči ob lestvo. ) I kaj pa je to? Lestva? Kako pa
Gozdovnik (1898):	s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z njim skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne

trčila

terčila

Robinson mlajši (1849):	Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče

▶ trčkin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

trčkin

Valenštajn (1866):

Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska

trčkina
Valenštajn (1866): grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem
trčkinega
Valenštajn (1866): stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi
trčkini
Valenštajn (1866): sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov.

▶ trčniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ

trčne
- terčne
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa

▶ trd pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdpridevnik, splošni, nedoločeno

terd

Robinson mlajši (1849):	vsaki les dober bil; zato si je izbral, kteri bi terd ino
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je

trd
Kemija (1869): v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi
tvrd
Zlatorog (1886): mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi

trdapridevnik, splošni, nedoločeno

terda

Genovefa (1841):	mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še

terde
Genovefa (1841): ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga

trda

Rudninoslovje (1867):	ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode
Zoologija (1875):	kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj
Botanika (1875):	česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker se

trdepridevnik, splošni, nedoločeno

terde

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo

trde

Zoologija (1875):	mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti
Zoologija (1875):	Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi

trdegapridevnik, splošni, nedoločeno

terdega

Robinson mlajši (1849):	bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zgolj sirovi ljudjé, neumni, prepirljivi. Ali kristijani se skoraj veselé terdega dela, vedno so veseli, vedno ubogljivi. Večkrat sem videl mlade
Spisi Krištofa Šmida (1883):	grozen jok. Toda vse je bilo zastonj. Vojščak je bil terdega serca; grozno so se mu svetile oči izpod temnega čela

terdiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač
Zlata Vas (1850):	tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost

trdega

Kemija (1869):	na zraku ne razmoči (ne odvolgne). Rabi se za fabrikacijo trdega mila, stekla in tudi v barvariji. 1 cent žgane sode
Mineralogija in geognozija (1871):	zgoditi ni moglo. Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto na dno, rastlinstvo

trdempridevnik, splošni, nedoločeno
- terdim
  Genovefa (1841): je marſiktéro uro pred malim krishem v ſvôji votlini na tèrdim kamnu klezhala, ki je is ſkale molel in ji pruzhiza

trdipridevnik, splošni, nedoločeno

terdi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah
Sveti večer (1866):	je to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta

trdi

Kemija (1869):	in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne
Botanika (1875):	zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih

trdihpridevnik, splošni, nedoločeno

terdih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem

trdih

Mineralogija in geognozija (1871):	odrgnjenem površji lahko vidi, da so se nekdaj plazili ob trdih stenah. Aluvialna tvorba ali poplav se še dandanes dela vpričo
Zoologija (1875):	druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkana v trdih delih, ali pa je v njih zaprta. Tako imenovana meča
Botanika (1875):	stanicah ostric po robéh njihovih listov je tako mnogo majhnih trdih kristalov iz kremenice, da listi režejo kakor nož. Enako se

trdimpridevnik, splošni, nedoločeno
- terdim
  Stric Tomaž (1853): ti pomagati zamorem. “ „Tega ne storim, gospod! “ odgovori Tomaž s terdim glasom. „Čeravno mi ne pomaga, on že dobro ve, zakaj
- trdim
  Rudninoslovje (1867): srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova

trdimipridevnik, splošni, nedoločeno

terdimi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhano prav drobno čebulo, s sardeljami in s plošnato zrezanimi terdimi jajci obloži, z jesiham in dobrim oljem poli, s solijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezano čebulo in šalotno čebulo dobro premešaš, in s terdimi jajci obloženiga, v solato porabiš. Ocvert krompir (šmorn).

trdopridevnik, splošni, nedoločeno

terdo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni
Genovefa (1841):	bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni

terdo'
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj
trdo
Gozdovnik (1898): Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na

tršapridevnik, splošni, primernik

terji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Preja, ki ſe mora per teh kolovraſhzhikih slo ſliniti, bo terji, taka sa oſnovo ; sraven pa is domazhih kolovratov sa otek

trša

Zoologija (1875):	je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego
Zoologija (1875):	temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje.

tršepridevnik, splošni, primernik

trše

Mineralogija in geognozija (1871):	Za ceste je peščenec malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se rabijo
Mineralogija in geognozija (1871):	pa podobni blazinam, kakor da bi bile tú v sredi trše klade, ktere so se sprhnenja bolje branile. Vsled tega nastanejo

tršipridevnik, splošni, primernik

terji

Genovefa (1841):	ki ſo bili nekako ternju podobni, pa veliko vézhi in terji, ſkosi njegove roké in nogé savertali in ſo ga po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke

trsi
Rudninoslovje (1867): se dadé le med sebo primerjati, ker topaz je že trsi od najtrše pile, še trši je korund i še mnogo
trši
Rudninoslovje (1867): bela; poluprozoren je, ali pa samo prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od

▶ trden pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtrdnejšepridevnik, splošni, presežnik
- narterdnejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri

trdenpridevnik, splošni, nedoločeno

terden

Genovefa (1841):	taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká in terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8

trden

Kemija (1869):	obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld.
Kemija (1869):	Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern

trdnapridevnik, splošni, nedoločeno

terdna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi
Blagomir puščavnik (1853):	kadar bom spet objeti mogel tebe in ljubega sina Milkota. ” ”Terdna je vaša vera in lepa, blagi vitez! ” mu reče pobožni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	škrilna ploša (Dachschiefer) je lepo gladka, prelomnjena se kaže gosta, terdna; sicer mora biti tanka, da ne teží preveč strešja. Barva

trdna
Mineralogija in geognozija (1871): na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja.

trdnepridevnik, splošni, nedoločeno

terdne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de
Zlata Vas (1848):	po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je bil in kakih tridesét lét je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker

trdne

Fizika (1869):	moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo
Botanika (1875):	je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne

trdnegapridevnik, splošni, nedoločeno

terdnega

Oče naš (1854):	edinega otroka Zveličarju in nebeškemu očetu. Barba je bila silno terdnega serca. Na njenim obličju se je brala bridka pa vunder
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je natora , da kopito svojo postavo zopet zadobi. Kar je terdnega in zdravega, mora pa ostati. Od strele se le tisto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vpregati ga ne smeš pred dokončanim tretjim letom ako želiš terdnega in terpežnega konja dobiti. Zakaj skušnja uči, da konji toliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jih je bil sicer štel, pa bi se sam do terdnega rad prepričal. „Kako pa razločiš pravo pot? ” praša zopet kmalo

terdniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res

trdnejšipridevnik, splošni, primernik
- terdnejſhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam
- terdniši
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take
trdnejšopridevnik, splošni, primernik
- terdnejſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v

trdnempridevnik, splošni, nedoločeno

trdnem

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po
Gozdovnik (1898):	da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati
Gozdovnik (1898):	nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. «

trdnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- terdnemu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s

trdnipridevnik, splošni, nedoločeno

terdni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pametni! — ne obrekujmo mi sami svojiga slovenskiga národa! Slovenci so terdni kristjanje in pobožni ljudje, ako ravno si kadaj kaj povejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je véra bila starih Rimljanov in Gerkov. Sami pa ostanejo terdni kriſtjanje. Ali ni taka? Obhodil sim se s Slovenci na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu

trdni
Botanika (1875): rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim

trdnihpridevnik, splošni, nedoločeno

terdnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli

trdnih

Kemija (1869):	pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri
Botanika (1875):	po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo
Zoologija (1875):	97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče

trdnimpridevnik, splošni, nedoločeno

terdnem
Ta male katechismus (1768): Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga
terdnim
Genovefa (1841): ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te

trdnim

Občno vzgojeslovje (1887):	papir na kako mehko podlago ter se pokrije s kakim trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji
Izidor, pobožni kmet (1887):	po redkem svete zakramente. Spoved opravite vselej z dobrim in trdnim sklepom, poboljšati se, če hočete da bodete dober sad imeli
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	polglasno: „Mater hočejo umoriti! “ in Bôb je napel puško s trdnim sklepom, da ustreli moža, ki bi vzdignil kij proti materi

trdnopridevnik, splošni, nedoločeno

terdno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi
Blagomir puščavnik (1853):	premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa

terdnu
Branja, inu evangeliumi (1777): to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen
trdno
Gozdovnik (1898): a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov

▶ trdina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnjava; Pleteršnik

trdino
- terdino
  Robinson mlajši (1849): Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete

▶ trditev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trditev

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na razstavi ogledal, se je lahko prepričal o resničnosti naših trditev. Prednosti požlahtnjevanja na zeleno v stran so tedaj: da se
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gotovo izgubljeni in mi ž njimi. “ Bôb je spoznal pametno trditev in položil puško zopet poleg sebe.

trditvi
Pripovedke za mladino (1887): ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja

▶ trditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdi

terdi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost

trdi
Astronomija (1869): 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic

trdijo

terdijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od njega izmišljeno, in de ga ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je zdaj? Možjé, kteri so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je
Robinson mlajši (1849):	da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta

trdijo
Botanika (1875): gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne

trdil

terdil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak
Zlata Vas (1850):	ktero se je zavoljo nekiga stariga hrasta pravdal, ker je terdil de na njegovim svetu stoji in de je njegov, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z drugimi vred na deželo gré; pa on je le terdil, da hoče sam za-se hoditi in ravnati. Samo nekaj je

trdil
Tiun - Lin (1891): je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj

trdila

terdila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega

trdila

Marjetica (1877):	Toliko jih ima, kolikor je človeških rodov na zemlji, je trdila ranjka, mati, Marjetica, in po smrti se preselimo na njo
Marjetica (1877):	Ne da bi dejal, da nimaš prav. Baš tako je trdila moja ranjca, MarjetiČina mati, Bog jej odpusti grehe, in dobro
Blagodejna zvezdica (1881):	trpeč obraz vsled telesnih utrujenostij, kakor je sama Oskarjevemu zdravniku trdila, ki jo je poprašal, ali se menda dobro ne počuti
Dóra (1885):	največe veselje. Bala se je zamazati lepe čevlje; tudi je trdila, da pogled pokopališča jo pregloboko gane. — Šla sva tedaj Lojz
Arabela (1885):	zamudili, to se da, mislim, v kratkem popraviti. – Glej, glej! Trdila sem vedno,« pristavi gotovo in odločno, »da nimate vi nič
Grajski pisár (1889):	S prav veliko nespodobnostjo je tu služabnica Agata izpregovorila in trdila, da bi, če bi le mogla, moje srce zabodla na
Naši vaščanje (1891):	sulico v roki, ako bi bil vojak; onadva sta pa trdila, da bi bil Martin škof naslikan s škofovsko kapo na
Roman starega samca (1895):	druge veselice; človek da je samo jedenkrat v življenju mlad, trdila je; škoda za vsako prosto urico, katere ne uporabi v
Slučaji usode (1897):	odkritosrčno, ali me res smatrate za prijatelja, ali ste to trdila samo v svoji prijaznosti in v svojem prizanašanju do mene

trdili

terdili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pregledane. Včasi je goljufija clo tako deleč šla, de so terdili, zaklana živina serca nima, kar je bilo strašno znaminje. Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zna zvunaj slovenšine. Tisti, ki so dobro nemško znali, so terdili, da se mu je nemšina še močno zapletala v ustih

trdili

Astronomija (1869):	To omenim zato, ker so 1860.1. in še pozneje nekteri trdili, da kolobar in protuberance niso solncu vlastne prikazni. — Zdaj hočemo
Astronomija (1869):	zvezdami suče okrog zemlje. Ljudje so tudi res tisoče let trdili, da zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	stanje? Ko smo drugo pot postali konstitucionalni (ustavni), mislili in trdili smo, da smo bili bolj neprosti, kakor pravično, in da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	trdili so, da so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili, da je ranjen nevarno. Iz vsega pa se je videlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	obstrelil z revolverjem po roki; drugi trdili so, da je strelila na-nj ženska, s katero je skupaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	strelila na-nj ženska, s katero je skupaj živel. Eni časniki trdili so, da so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili

trdim

terdim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. Ne terdim, da je moja gospodinja taka; pa vi, draga gospodičina, bi

trdimo

terdimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča

trdiš

terdiš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti

trdite
Deborah (1883): Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le

trditi

terditi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo
Robinson mlajši (1849):	se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu

trditi

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	le bistrejši, pridnejši in skočnejši so. Torej se ne more trditi, da ni djanski, lotiti se vprašanja zarad jezikov; da to
Astronomija (1869):	Pa s tem še nismo našli meje vsega sveta, marveč trditi smemo za gotovo, da vidimo še zvezde, ki so še
Astronomija (1869):	z bliščečimi zvezdami človeško oko in zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih
Astronomija (1869):	tako nerazumljivej daljavi nam še vidne, biti orjaške velikosti, in trditi smemo, da ni skoraj nobena zvezda manjša od solnca, mnogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	ali pa veljá tudi o tem primerljeji, ne upamo si trditi kar naravnost, če tudi to vsak pravi rodoljub želeti mora
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	odrtnika, če nikjer drugod ne dobi denarja? Ni nas volja trditi, da ne bi bilo treba ostre postave, katera odrtnikom na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	hladnokrvnost, ki jo navada daje zločincem. Francoz. Ti barbari, moram trditi, oblečeni so bili jako pošteno in njih skupnost je bila

▶ trdno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnejeprislov, splošni, primernik

terdneje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni

trdneje

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še

trdnoprislov, splošni, nedoločeno

terdno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh
Robinson mlajši (1849):	po morji plúti mogel. Ino je li takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali
Robinson mlajši (1849):	kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša
Robinson mlajši (1849):	pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na
Stric Tomaž (1853):	povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom

terdnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi

ter dnu(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere

trdno

Fizika (1869):	to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki
Fizika (1869):	posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne
Botanika (1875):	koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze
Oče naš (1885):	sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen
Oče naš (1885):	rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav trdno kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred
Občno vzgojeslovje (1887):	Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere
Občno vzgojeslovje (1887):	obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta
Gozdovnik (1898):	segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali

▶ trdnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnost

terdnoſt

Genovefa (1841):	imá nebéſa v ſerzu„ Molitev da mozh k dobrodeljſtvu in terdnoſt v nadlogah. Skosi oblake gré in ne oſtane nikoli nevſliſhana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene delavnoſti in mozhi vlashnoſti in toplote
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale; sakaj na tem obſtoji lepóta in terdnoſt plotá , de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh

trdnosti
- terdnosti
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in terdnosti k dobrimu. Jezus je pri meni, kteriga le to, kar

▶ trdnjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnjav
- terdnjav
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi

trdnjava

terdnjava

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so

trdnjava

Mahmud (1870):	jim bile paše in Mahmud. Na mestu, kjer je stala trdnjava, je kup pepela, ktera raznaša sapa na vse strani. Lepo
Bolna ljubezen (1874):	gospodično Avrelijo. Poprej se je branila, ali zdaj se je trdnjava počasi podala. He! he! « Kri mi je silila k srcu
Slovenski svetec in učitelj (1886):	k Slavomiru. Na Velegradu je bila največja trdnjava tedanjega stoletja. Trdnjava, toseve, ne v rimljanskem zmislu, niti ne v obliki nemških
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	strategičnem oziru tako važno mesto, kakor je bila Ljubljana, močna trdnjava, izkazovali so Ljubljančanom obilo milosti, katere so prinašale meščanom neprecenljiv
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Glamoč. Tudi Glamoč je bila v prejšnjih časih precèj močna trdnjava. To se je znalo v naših merodajnih krogih, da bode
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je v kratkem času našega pohoda natančneje pozvédelo, da ima trdnjava Livno premočno posadko in da bi nas pohrustala lehko, kakor
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je zbežal manjši njegov oddelek, drugi so se razpršili. Toda trdnjava je slabo zavetje brez pravih orožnih pomočkov. To je uvidel
Od pluga do krone (1891):	južno od Belega Grada. Drugi dan je odprla tudi belograjska trdnjava svoja vrata, in princ Evgen je dobil ondu zopet 600
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Pa mestice se junaško brani, kar sultana še bolj razkači. »Trdnjava mora biti moja,« tako kriči v svoji ošabnosti stari Sulejman

trdnjave

terdnjave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem

trdnjave

Viljem Tell (1862):	Še več sem storil. Kmet bojí rosberške In sarnske se trdnjave, ker sovražnik Za njunimi se brani stenami In po deželi
Valenštajn (1866):	Kdo naju moti zdaj še v poznej noči? Poveljnik je. Trdnjave nese ključe mi. Počivat idi, sestra, polnoč je. Grofinja. O
Valenštajn (1866):	svojega Gospoda, če prodal je vojsko, hotel Državnemu sovražniku odpreti Trdnjave naše zemlje — Da, potem Mu nej pomoči več — Al britko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	črna maša) v Petropavlovskem soboru, to je, v cerkvi Petrograške trdnjave, v kateri počiva ranjki car; po panihidi je car položil

trdnjavi

terdnjavi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	prevzeli začasno vlado. Odstavljeni knez je menda še v turški terdnjavi pod turškim zavetjem. Turška vlada, ktera še ni nikoli preklicala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	vlada želí, naj ostanejo ondi, dokler je kralj neapolitanski v terdnjavi, sicer ga bojo prišle rusovske ladije varovat. Od Kavur-a se

trdnjavi

Valenštajn (1866):	hudo čuli na Levici. Se je čulo tudi tukaj V trdnjavi? Gordon. Čuli smo je, vojvoda Od juga vel je veter
Gozdovnik (1898):	reče Rdoles, »za temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam

trdnjavo

terdnjavo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba

trdnjavo

Viljem Tell (1862):	deželi lahko dela kvar. Z očesom lastnim sem ogledal sarnsko Trdnjavo. Staufaher. Vi ste drznoli v brlog Razdražene se tigre? Melhtal
Valenštajn (1866):	Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš na glas? Naj
Valenštajn (1866):	Ilo. Vi tukaj več opravkov nejmate, Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto
Valenštajn (1866):	Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca.

▶ trdo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtršeprislov, splošni, presežnik
- najtrje
  Mineralogija in geognozija (1871): ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi

trdoprislov, splošni, nedoločeno

terdo

Kuharske Bukve (1799):	mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo, de se je pràv zlo potreslo; potem pa se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki

terdu
Sacrum promptuarium (1695): dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe

terdv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vmojo sram takv mene sashpotvjajo inv mene sveshajo takv terdv da sem se jas kvmei odihvov noi mene takv svesana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene svesali terdv is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili

trdo
Fizika (1869): C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug

▶ trdoba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdost; [sskj]

trdobo

terdobo

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude

▶ trdosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčen
Ferdinand (1884): se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v

trdosrčna

terdoserčna

Zlata Vas (1848):	in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In
Stric Tomaž (1853):	kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila kej osramotena

trdosrčni
- terdoserčni
  Stric Tomaž (1853): je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot

▶ trdosrčnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčnež
- terdoserčnik
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu
trdosrčneža
- terdoserčneža
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak

▶ trdosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčnost

terdoserčnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali štiri šole v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v

trdosrčnost
Zeleni listi (1896): več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen za njeno trdosrčnost? —

▶ trdost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdost

Rudninoslovje (1867):	ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža
Rudninoslovje (1867):	sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci

▶ trdota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnota

Fizika (1869):	žepne ure in tiste viseče ure, ki nemajo uteži. 26 Trdnota. Sila, s ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih delov, imenuje
Fizika (1869):	ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih delov, imenuje se njegova trdnota.
Botanika (1875):	trpežnosti in razrasti. Od snovi deblove je naravno odvisna njegova trdnota, jakost, kakor tudi njegova zunanja in notranja podoba; njeni razločki

trdota

Mineralogija in geognozija (1871):	le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena
Mineralogija in geognozija (1871):	Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72.

trdote

Mineralogija in geognozija (1871):

črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec

trdoti
Kemija (1869): modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom

trdoto

Rudninoslovje (1867):	lica, dovolj težke so (tž. = 2•1 . . . . 9•5) a trdoto imajo samo srednjo (tr. = 1•0 . . . . 7•0), sploh apatitovo
Rudninoslovje (1867):	rudnin pred sebó, toda nobene za sebó. Ako hočemo seznati trdoto kake rudnine, moramo poskušati, koliko rudnin v lestvici moremo z
Mineralogija in geognozija (1871):	je lahko pomniti, da niža številka pomeni manjo, viša večo trdoto. Tudi si hočemo zapomniti, da se mineralov do 8. stopinje
Mineralogija in geognozija (1871):	je treba najbolj gledati na razkolnost, na lom in na trdoto.
Mineralogija in geognozija (1871):	ga je prej mineralogično opazovati, t. j., njegovo kemiško sestavo, trdoto, gostoto itd. določiti. Dalje moramo gledati na obliko; kajti akoravno
Mineralogija in geognozija (1871):	zopet pri kamenji in skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so
Mineralogija in geognozija (1871):	številkami. Te so: Ako se reče, postavimo, neki mineral ima trdoto 7, precej vemo, da je kvarčeva. Sploh je lahko pomniti
Mineralogija in geognozija (1871):	Posebno se gleda pri mineralih, ko se popisujejo, na njih trdoto. Nekteri so tako trdi, da se jih pila ne prime

▶ trdovraten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovraten

terdovraten

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten
Roza Jelodvorska (1855):	čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila

trdovratne

terdovratne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	to vižo se tudi mastne ozdravljajo. Lete so sicer bolj terdovratne, vendar se s tem mazilom odpravijo. Drugi zdravniki mnogosortne zdravila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	namesto boljša postajala. Kedar je otiska stara; kedar so se terdovratne piavke naredile; kedar so vezki, hrustanci ali kosti že razjedene

trdovratnega
- terdovratniga
  Roza Jelodvorska (1855): sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. «
trdovratnemu
- terdovratnimu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom
- terdovratnirnu
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji

trdovratni

terdovratni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliko jih je tudi še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se

trdovratnih
Fizika (1869): glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo

▶ trdovratno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovratno
- terdovratno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe
- trdovratno
  Ferdinand (1884): On pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da

▶ trdovratnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovratnost
- terdovratnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu

▶ treba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebljenje; Pleteršnik, SSKJ

trebi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo

▶ treba prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treba

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvitle ozhi, mu je treba puſhati. 17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares
Stelja in gnoj (1875):	se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno
Ferdinand (1884):	ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati
Občno vzgojeslovje (1887):	k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki

▶ trebanjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

trebanjskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	družbe kmetijske v Ljubljani 7. januarija 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pošilja tako-le se glasečo: „Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod

▶ trebati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrebovati; [sskj]

treba

trebuje

Pozhétki gramatike (1811):	veuille, mouvant, que je meuve: fallant, trebajózh, qu'il ſaille, de trébuje ali de je tréba. Per zheterti vpregi: buvant, piózh, que
Pozhétki gramatike (1811):	Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo

trebalo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader
Robinson mlajši (1849):	drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu
Viljem Tell (1862):	ti. Tell. Ne daj Bog, da pomoči Mi ne bi trebalo! (Vzame lok i tul. ) Hedviga. Kaj z lokom hočes? Domá
Valenštajn (1866):	Maks. Vojvóda! Denes nase me zavračaš. Do tega dneva trebalo mi nej Potí iskati. Hodil slepo sem Za taboj. Da
Valenštajn (1866):	prisodila, Naj bi ga kar ječa pokorila. Bila je nova, trébalo je jo krstiti, Ime od prvega prebivalca dobiti, I kakó
Astronomija (1869):	let trdili, da zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi.
Botanika (1875):	Českem popredlo 85.509 centov surovega bombaža (pavole), za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga leta bombaževo prejo v 48
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računu. § 146. Dostikrat se plačajo brezobrestne vsote, katere bi trebalo drugo za drugo ob določenih rokih (Termine) plačati, vse kar

trebvalo

Pozhétki gramatike (1811):	bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo
Pozhétki gramatike (1811):	trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je
Pozhétki gramatike (1811):	trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo
Pozhétki gramatike (1811):	tréba je, trebujo Nedoverſhen. il falloit, treba je bilo, je trébvalo Pretekli dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il
Pozhétki gramatike (1811):	Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de
Pozhétki gramatike (1811):	je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo
Pozhétki gramatike (1811):	Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il

trebamo

Gozdovnik (1898):	In, ali nisem rekel, da ne prihaja od konja? Čemu trebamo tu vaše španske kljusine? Star je 600 let, mogoče tudi
Gozdovnik (1898):	»Kučilo? Morilec, ki ga trebamo? Je-li si ga prav videl? Tega moramo imeti! Ti pojdi

▶ trebiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s
trebijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo

trebiti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izpraševani pismeno izdelati , so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je

▶ trebuh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebuh

Biblia (1584):	nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi
Zoologija (1875):	očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno

trebuha

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo ne teče. Če
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en
Zoologija (1875):	pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti

trebuhom
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri

trebuhu

trebuhi

Biblia (1584):	Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde

trebuhu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla
Zoologija (1875):	čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica

▶ trebušen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebušne
Zoologija (1875): in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono

trebušni

Zoologija (1875):	ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši
Zoologija (1875):	žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline

trebušno
Zoologija (1875): na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava

▶ trebušnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebušnico
Zoologija (1875): veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico

▶ treniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ
Genovefa (1841):	ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt
Genovefa (1841):	je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila
Genovefa (1841):	pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga
Genovefa (1841):	Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt
Divica Orleanska (1848):	rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni
Gozdovnik (1898):	na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj

trenol
Robinson mlajši (1849): suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu

▶ trenotje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

trenutek; Pleteršnik

trenotju

Brata (1888):	upiral, ali nič takega. Malone povšeči mu je v tem trenotju brat: tako je prav: zdravniku ni odločen čas za počitek
Roman starega samca (1895):	mati. Jaz zadržujem sapo. Kakor rad bi bil v tem trenotju s Hortenzijo govoril, tako neljuba mi je bila pričujočnost njene
Roman starega samca (1895):	da je ona zame izgubljena, in to ravno v tistem trenotju, ko sem za gotovo upal, da jo pridobim! — V gradu
Roman starega samca (1895):	ponos in samosvestnost, so se držale čemerno, da nisem v trenotju mogel določiti, ali zadušujejo skrivno bol, ali hudo jezo, ali
Roman starega samca (1895):	je čakala. Postal sem trezen, miren, podjeten; pozabil sem v trenotju sebe, Hortenzijo, ves svet. Mislil sem samo na svojo dolžnost
Roman starega samca (1895):	da je zdrav in čvrst skozi in skozi. « V tem trenotju, kakor da bi hotelo potrditi moje besede, začne dete neusmiljeno
Roman starega samca (1895):	biser, sodeč jo po nje duševnih in telesnih lastnostih. V trenotju je pravo zadela; kakó dostojno je bilo nje obnašanje, kakó
Dušne borbe (1896):	glasom, temna rdečica pa mu oblije moško lice. V tem trenotju stopi Feodora v sobo, da postreže s črno kavo. Profesor
Slučaji usode (1897):	še enkrat obrniti se do strijca, katerega je v tem trenotju smatrala za edino rešilno bilko, po katero naj bi segla

▶ trenta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vrsta žemlje; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

trente
Sacrum promptuarium (1695): gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni

▶ trentski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

trentskem
Zlatorog (1886): Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu

trentski

Zlatorog (1886):	Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V
Zlatorog (1886):	ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva

▶ trenutek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenutek

trenotek

Ferdinand (1884):	da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo
Ferdinand (1884):	ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	poznal, in zdelo se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel
Občno vzgojeslovje (1887):	bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek
Zeleni listi (1896):	jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo
Gozdovnik (1898):	za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je
Gozdovnik (1898):	Le en trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi

trenutek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani
Kemija (1869):	se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari
Mineralogija in geognozija (1871):	Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj
Izidor, pobožni kmet (1887):	očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje prevzetega srca; pa tudi svoje
Tiun - Lin (1891):	ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal

trenutka

Spisi Krištofa Šmida (1883):	Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček se
Ferdinand (1884):	ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto

trenutke

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet

trenutki

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	poplačal tvojo blago ljubezen do sovražnika !“ Ko so potekli prvi trenutki veselega snidenja, tedaj je bilo mnogo pripovedovanja. Jon in Bil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	si komaj rešil življenje. — Čakajte psi, maščevanje vam ne odide! “ Trenutki zmešnjave so sledili temu strašnemu poročilu. V naglici so spravili

trenutkih

trenotkih

Občno vzgojeslovje (1887):	je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče
Občno vzgojeslovje (1887):	krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V
Gozdovnik (1898):	belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo
Gozdovnik (1898):	odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na

trenutkih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da

trenutkov

trenotij

Valenštajn (1866):	Pikolomini pride, Oktavij ga precej ne opazi. Sin ga nekoliko trenotij molče gleda. )
Valenštajn (1866):	Oktavij. Pomoč! Pomoč! Grofinja. Prepozno je. Le malo Trenotij mi je še odmerjenih. (Odide. ) Gordon. O groze i moritve
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	živalico. Ta se urno dviga v sinji zrak — šviga nekoliko trenotij sem in tje, potem pa zleti proti Sokolovem. Vsi so

trenotkov
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): da mu je kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno
trenutkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor se ravno nameri.

trenutku

trenotji

Ultra! (1867):	Ata, bodite mirni! Sreča vsega mojega življenja visi na tem trenotji, in vi bi lehko vso podrli zaradi obleke, ki vam
Ultra! (1867):	Vilko, ti me usmrtiš! Kako se moreš v tako važnem trenotji šaliti? (Kotílku. ) Ljubi, dobri ata, storite to meni na ljubav
Spisi Krištofa Šmida (1883):	doslej varoval, bode vama tudi zanaprej mogočen varuh. « V tem trenotji se odpró vrata, in v izbo dere tropa oborožencev narodne

trenotku

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je bil v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz
Zeleni listi (1896):	zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s
Gozdovnik (1898):	ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za

trenutku

Blagomir puščavnik (1853):	černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me
Roza Jelodvorska (1855):	in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 91 →

← ↑ →

Fizika (1869):	Ende, 65. Vržel, -i, Brecheisen. Vsrkati, absorbiren. Vsota, Summe. Vsotnik trenja, Reibungs-Coёfficient, 62. Vzdušnica, ozračje, Athmosphäre, 87. Vzgon, Auftrieb, 80. Vzhodnjak
Fizika (1869):	porabola (métnica). Voda, ki je po cevih napeljana, dobi zavolj trenja ob stene, posebno tam, kjer so cevi zakrivljene, znatno pomanjšanje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ikre je to, da se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker

Blagomir puščavnik (1853):	tolažile, gotovo bi bil že pod zemljo. ”Kako? vpraša s trepečim glasom Milko, ali morete ime nesrečnega viteza imenovati? ” ”Jaz se
Blagomir puščavnik (1853):	mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza! ” ponavlja Milko s trepečim glasom, obledi in joka. ”Kaj je to ? sokolar! vi jokate

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé-
Zlata Vas (1848):	v vas iti. To ji je še veči strah in trepet storilo. Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši
Zlata Vas (1848):	vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih

Divica Orleanska (1848):	O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat
Zlata Vas (1850):	kaj hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije
Stric Tomaž (1853):	tebe mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel

Čas je zlato (1864):	»Gospod tajnik! « reče predsednik trepetajoč se od jeze, »ste mar pozabili, kdo de Vas je
Revček Andrejček (1891):	se proti oknu). Mraz gre noter, mraz! (Gre okno zapirat. Trepetajoč. ) Kadar je človek na gorkem, šele čuti, kako da je

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe! kai sa en nasnani ſtrah, inu trepetaine bi nas moglu obtyti, kader kuli mi na ta naſrezhni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Davidu Pſal. 54. Timor, & tremor venerunt ſuper me. Strah, inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar

Viljem Tell (1862):	v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati
Gozdovnik (1898):	don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo
Valenštajn (1866):	milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš

Stric Tomaž (1853):	je mende tudi nam mogoče. Vsaj ne boš pred skalo trepetal, tepec Uiti nam zdaj ne morejo, naj počnó, vse je
Viljem Tell (1862):	Hedviga. Gorjé ti! — trepetal je pred teboj, Da tresel pred teboj se je, o

Maria Stuart (1861):	Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al kruto pogubiti to kraljico, To svojo srodnico?
Lohengrin (1898):	v divjem notranjem boju strmi préd-se). Elza! — kak zrem jo trepetati! — V dvojenju divjem moram jo zazreti! So zaslepile gneva jo

Fizika (1869):	Pod. 120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju
Fizika (1869):	tisti čas spet nazaj vrnejo. Tako gibanje imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da
Fizika (1869):	da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi se

Najdenček (1860):	vdarjen sim se zvalil omamljen na zemljo. Silno suvanje in tresenje me je iz moje omame zbudilo. Vidil sim, da sim
Astronomija (1869):	silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da se trese; in to trésenje čutimo kot toploto in svitlobo. Časih nastajajo po nam neznanih

Tine in Jerica (1852):	Vselej smo, reče Tine v božjih rokah, on je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije
Zeleni listi (1896):	pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri
Deborah (1883):	stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete
Gozdovnik (1898):	skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče

Kuharske Bukve (1799):	kuhat s' vodo na proſtori v' męſingaſtim kotlizhi; Perdeni eno treſko ſladke ſkorie, inu od lemone lup; ſkuhaj v' mehko, preshmi
Kuharske Bukve (1799):	polizh jęſiha kuhaj poſębej pol ure; tudi deni notri eno treſko ſladke ſkorie; pęni, kader ni vezh pęn, poloshi notri marelze
Kuharske Bukve (1799):	ruto, deni ſpęt v' kotlizh, inu eno ręzh zukra, eno treſko ſladke ſkorie, lupka od lemón, ſhe enzhaſ kuhaj; ohladi v'

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 91 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —