zarodek zaroden zaroditi zarohneti zaroka zaropotati zarota zarotenje zarotiti zarotnik zarožljati zarumeneti zarumeniti zarumenjen zasačen zasačiti zasaditi zasadivši zasajati zasajen zasajenje zase zaseben zasebnik zasejan zasejati zasesti zasijati zasiriti zaskeleti zaslec zaslediti zasledovalec zasledovanje zasledovati zaslepljen zaslišati zasloveti zasluga zaslužek zaslužen zasluženje zaslužiti zasmehljivo zasmehovaje zasmehovalec zasmehovan zasmehovanje zasmehovati zasmejati zasmiliti zasoliti zasopel zasopljen zaspan zaspanec zaspanost zaspati zasramljivo zasramovan zasramovati zastajati zastaran zastati zastava zastaven zastavica zastaviti zastavnica zastavnik zastojn zastonj zastop zastopajoč zastopati zastopen zastopiti zastopljiv zastopnik zastopnost zastor zastran zasukati zasuti zasužnjen zasvetiti zašepetati zašepetavši zašit zašiti zaškripati zaškrtati zašpotovan zašpotovanje zašribati zašumeti za_ta zatajevati zatajiti zateči zategadelj zategavoljo zategnjen zatekališče zatekati zatekel zateleban zatem zatemniti zatemnjevati zatepsti zather zatilnik Zatilnik zatiralec zatiranec zatiranje zatirati zatisniti zatišje zato zatok zaton zatoniti zatopljen zatorej zatožen zatožiti zatrditi zatrdno zatreti zatrjen zatrjevati zatrkljati zatrobiti zatrositi zatrt zatuliti za_tvoj zatvoriti zau zaujeti zaukati zaukaz zaukazati zaumek zaupan zaupanija zaupanje zaupati zaupljivo zaupljivost zaupno zausesti zaušnica zaužit zaužiti zavadeti zavaliti zavarati zavarovalen zavarovalnica zavarovalnina zavarovalstvo zavarovan zavarovanec zavarovanje zavarovati Zavašnik zavdanje zavdati zavedati zavedeti zavednost za_veren za_ves zavesa zavest zavesti zaveten zavetje zavetnik zaveza zavezan zavezati zavezni zaveznik zavezniti zavezovati
| Botanika (1875): | od listnih brstov ali lesnih popkov, ki imajo v sebi zarodek listnate vejice, kakor se to vidi na postranskih dveh brstih |
| Botanika (1875): | podobne tvorine, kterih namen je ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko |
| Botanika (1875): | cvetov je izpolnjen, kedar je prenesen cvetni prah na plodovi zarodek. Od tega trenutka cvet ne raste več, ampak vene in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sarájati, ſe prikashe na ſamzhikih prah, k ſe zvetni ali sárodni prah imenúje. Ko zvetézho léſko, ali zvetezho turſhizhno ſteblo dregneſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobene druge zvetlizhize ne vidila ; sna biti, de bi ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na |
| Botanika (1875): | mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu paſti. Goſpà. Jeſt niſim nizh ſliſhala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek en ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu paſti. Goſpà. Jeſt niſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu |
| Maria Stuart (1861): | pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega izročam vašim rokam, Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem kraljici vse oznanit |
| Valenštajn (1866): | razodeti. Mnogo let V slepoti neumljivej živel si. Prokleta se zarota plete pred Očesom tvojim, moč peklenska tvoje Menit ve jasni |
| Valenštajn (1866): | priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj |
| Valenštajn (1866): | gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skus boga svetiga duha kateri je mena posvetov? Ta drvje SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim noi s'bodram ti peklenſka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zitatijo jima I. N. R. I. ta prveve SAROTENIE Jas N. N. raba sarotim k'sazhetki: skues boga ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 51. KAPITL. Anu kraftnu Sarotenje al Shebranje od svete korone. Perpraulenje kaku se ima ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uzelouzi. TA 48. KAPITL. Te ie tapravi Ziprianshi Zbong al sarotenje tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon: pertam shivam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu bodi ti dobri Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei te skrite dnarje skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo sdei shribano 3 barti saporedama? Jas N. N. tabe sarothim O Duh da menei ti ofenporei al resodei te skriti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shitro kaker tv rotenje: kaker shitro ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. taba zerzerellus sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v'sah S. S. svetnihou: 3. Jas N. N. tabe sarotim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa. 5. Jas N. N. tabe sarotim noi s' bodram skues mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5. Jas N. ta be sarotim noi permoram skues use kervave kaple: katere je Kriſtus nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vezhi pano al Mitel noi rezi. O struep jas tabe sarotim da poidi nate Kruh noi skues te Kruh mash jeti |
| Blagomir puščavnik (1853): | in moji duši, naj se večno veseli. ” ”Še enkrat te zarotim pri živem Bogu, ohrani svojo nedolžnost , bodi zvest Bogu in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | povedala, tako gotovo ne, kot je Bog gotovo v nebesih. Zarotim te, da nij resnica! " |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ko je imela hudobna namera se doveršiti. Več ko 30 zarotnikov so zaperli, ki so nek obstali, da so hotli sultana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ga je volja vsem svojim podložnikom enake pravice dodeliti. Namen zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo |
| Divica Orleanska (1848): | Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zarumeneti, potem jo potresi s kakima žlicama moke, pusti jo zarumeneti in s polivko jo zali. Zdaj olupi kumare, zreži jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se iz nje vzame, polivko od zelenjave odcedi, pusti jo zarumeneti, potem jo potresi s kakima žlicama moke, pusti jo zarumeneti |
| Kuharske Bukve (1799): | na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo sapezhe inu sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhati. V' ponvi raspuſti en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s' |
| Kuharske Bukve (1799): | malo perlì, s' ribanim ſiram potręſi, v' pęzh poſtavi, inu saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. Srove, ali pa poſuſhene kukmake |
| Kuharske Bukve (1799): | inu enmalo poſtavio v' pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masla nanj vli. Tudi lahko malo moke v srovim maslu zarumeniš in perdaš. Če se tak grah z grahovo vodo, kolikor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | četertino ure hudo vreti pusti. Tudi lahko moke v putru zarumeniš, v juho deneš, ktero, ko v skledo devaš, s kervjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo s tim zasukaš, in tudi žemljeve koleščike v njim zarumeniš. Župa iz lepe moke. V perstenim loncu žgi moko tako |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na eni strani rumeni, de se tudi na drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje. Zarumenjena močnata župa. Naredi iz dveh pesti moke in iz dveh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krompirjevim hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, de bo polivka goſtlata; kader je shę enmalo sarumenéno, poſtavi notri golobe al piſheta, perlì enkolko shupe, na katiri |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' ribanim kruham, inu ob lij s' na maſli sarumenéno moko. 20. Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga |
| Gozdovnik (1898): | tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | greſhila bila, ali pa ſhe le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tem zhaſam in kako ju je Golo ſama v isbi saſazhil. Ker niſta tadej hotla popuſtiti tega napzhnega snanja, zheravno ſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri |
| Lohengrin (1898): | zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mejo saſaditi, kir ſo mozharni travniki, toku na to visho saſadi: Jagnedove sa en dober pauz debele, inu tri lahte douge |
| Kuharske Bukve (1799): | inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni |
| Kuharske Bukve (1799): | 249. Ribo rasresati. Glavo ribjo proti tvoji lęvi roki oberni, saſadi vilze sa vrat med glavo inu herbtam, de riba na |
| Kuharske Bukve (1799): | 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe, inu pojdi s' nosham sapored sdaj |
| Kuharske Bukve (1799): | to je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta v' preſizhha, inu odręshi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vezh ſadeshov na ſenosheti iskople, s' njimi zelo ſvojo gredo saſadi, ter jim prav ſkerbno ſtreshe. Ino ſpet ſe je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj pred premrasenjem varvaj. — Shivino na paſho ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti bodo hitrejſhi ſpet pogajnale. Kmali po mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadovne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe dobro srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe, salate, ſhpinazhe, graha. Zheſen dobro svéshi, zhebulo, de v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi |
| Biblia (1584): | inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z |
| Lohengrin (1898): | slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje z vinom, kar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njih ime, s' lepo belimi, ino belo rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno zvetelo. Sa roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje na polji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſiti, ſvariti, de bi ne paſli, kodar je s ſadjem saſajeno. Kràvarji terdijo smerej ſvojo prasno, de imajo pravizo po vſih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu |
| Biblia (1584): | beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempeljnino dvakrat plazha. Vsemi ga, ter jo opravi sa-me ino sa-ſe. “ Peter je tako ſtoril. S' velikim zhudam najde v' ríbinih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi sa jutriſhnji dan ne ſkerbite; on bo she ſam sa-ſe ſkerbel. — Proſíte, ino ſe vam bo dalo; iſhite, ino boſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo she ljudi, kteri ſo priſhli k' popiſovanju. Joshef iſhe sa-ſe ino sa devizo, ſvojo sheno, kake hiſhe, de bi prenozhila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe to bitev sa-ſe ino sa ſinu. ˛She to bova pojedla, preden umerjeva. “ Gotovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tenzhizo povila, ino na vert neſla, kjer je bíl Josheſ sa-ſe grob v' ſkali isſekal. V' ta novi grob ga deneta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe, sato kér je ſkuſhnja uzhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdo slo veliko shide ni perdelal, de bi bilo vredno, sa-ſe poſebno ſnovavnizo imeti. De je velíko leshezhe, lepo, gladko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse |
| Revček Andrejček (1891): | bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom |
| Revček Andrejček (1891): | tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne |
| Revček Andrejček (1891): | grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra |
| Revček Andrejček (1891): | kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vi djali mu, ki bi nam rekel: Jez že sam za se svojo domovino ljubim, de sim perpravljen vse za - njo |
| Čas je zlato (1864): | vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset |
| Čas je zlato (1864): | on je razumel, de je čas zlató in de se za se učí kar se učí. |
| Čas je zlato (1864): | se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor |
| Čas je zlato (1864): | postane. Dobro mu je znano, de, kar se učí, se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po |
| Valenštajn (1866): | dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov |
| Fizika (1869): | Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari |
| Zoologija (1875): | imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan |
| Zlata Vas (1848): | ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in |
| Viljem Tell (1862): | Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da prav |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič brigal, kar se po svetu |
| Tiun - Lin (1891): | nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je |
| Kemija (1869): | težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da |
| Kemija (1869): | atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v. bankovne valute (v papirnatem denarji), in sicer pri vseh zasebnih srečkah in akcijah za vsako posebej (pr. Stück), a pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je predmet naslednjemu razmišljevanju. Gledé tega, izhaja li vzgoja od zasebnih oseb ali od javnih organov, govorimo ali o zasebni ali |
| Kemija (1869): | relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno |
| Kemija (1869): | podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in srebro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja |
| Zlata Vas (1848): | léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je saſejan plevél satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga. De plevél njiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval in potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo svelizhani. Per kterih ser- |
| Zlata Vas (1850): | vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih |
| Robinson mlajši (1849): | bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velika bila, ſi pa vſak v pravim zhaſu lahko drevja saſêje. 6. „Prevêzhkrat ſlabe létinje pridejo in zhlovek ob vſe veſelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po njivah saſejála. 2. Zhe ſe po letnih njivah plevél saſéje , preoraj in prekopaj jih ob ſuhim zhaſu, in ob prahi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raſtlo ; ſamo to raslozhimo : de ſe mnokoverſtèn plevél is ſémena saſeje, — drugi pa is korenin saredí. Po tih dvéh raslozhkih ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki |
| Stric Tomaž (1853): | ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi |
| Stric Tomaž (1853): | Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče |
| Gozdovnik (1898): | dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prídeſh k mêni v méſta ſvéte. “ Ismèd oblákov ſólnze sdàj saſíje , In mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ki jim je ſtárſhov véra bla tak drága. Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in postavi sok v kozi na žerjavico, dokler se ne zasiri. Potem dobro gnjeti s pol funtam moke štiri cele jajca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krava tacega plemena, da se ji mleko večkrat v vimenu zasiri, kar se starim kravam rado zgodi, se mora krava mesarju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | njih pobrano: okoli 30,000 goldinarjev. Pravijo, da so tolovaje že zasledili. Iz Novega Sada. Po dostani trimesečni prepovedi je 23. dec. |
| Astronomija (1869): | pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri njih red in zakonitost, po kterih se |
| Trtna uš (1881): | pustoši tam grozna trtna uš pa so jo komaj lani zasledili. II. Poglavje. Kakšna je trtna uš in kako živi. |
| Trtna uš (1881): | IV. Poglavje. Kaj moramo storiti, kedar smo v vinogradu zasledili trtno uš. Spomladi l. 1875 dobili smo v Avstriji državno |
| Trtna uš (1881): | Zraven navedenih zvrstij trtne uši zasledili so v Ameriki novo zvrst ali pleme ovega merčesa, ki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v gozd. Če prekoračimo bližnji hrib, nas Maori ne bodo zasledili. Ne jokaj vendar, Bil, raje moli! “ „Da, molimo k materi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | morebiti je kaj več v življenjopisu sv. Pavlina pri Bolandistih zaslediti, do kterega mi še ni bilo dano priti. Nekako zaboli |
| Kemija (1869): | izgori skoro ves, zato je v kovnem železu ogljenec težko zaslediti. Poglavitna lastnost kovnega železa je velika vlečnost ali žilavost (Zähigkeit |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | potem, sam seboj zadovoljen. "Posrečilo se mi je pred kratkim, zaslediti mesto, kamor tatinski lovci shranjujejo orožje, pasti, zanjke in druge |
| Tiun - Lin (1891): | so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet |
| Tiun - Lin (1891): | da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval |
| Tiun - Lin (1891): | posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki |
| Tiun - Lin (1891): | Džunke so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne ovadi ali ne umorí, se ima tako kakor izdajavec zasledovati in umoriti. Ob času vojske mora vsaki možki svoje orožje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sitne take situacije za človeka, ki ima nalogo, zoperpostavne prestopke zasledovati in pravici pot gladiti. lz Vipave 4. jan. — Zopet je |
| Zoologija (1875): | vendar niso, skoro pri najnižih živali se dadó še mišice zasledovati. Mišice obdajajo in pokrivajo kosti od vseh strani, tako da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zvé, da je izdajavec in da ga naša deželna gosposka zasleduje. Kdor tacega izdajavca skriva, ali pa kdor zvé, da jo |
| Zoologija (1875): | tudi je jako požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo |
| Gozdovnik (1898): | da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem |
| Ferdinand (1884): | ne bolé; ne spominjaj se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki |
| Genovefa (1841): | priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo |
| Genovefa (1841): | tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in se hitro splazi v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi zdelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hitru ſim jeſt ta glaſs tvojga posdravlenia s'mojimi usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu pergodilu ſe je, de, kader je Elisabeth MArienu posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu: inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nikar naj ſe ne jesę, Goſpod shlahtni. Smeſhn. Se bova saſliſhala per goſpodſki, inu ſhe dones! inu ſhe dones ! (ozhe jiti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jęsa ſhkodvala. (gręſta obá. ) ZHETERTI NASTOP. Nęshka ſama. Se bova saſliſhala , per goſpodſki , inu ſhe dones ! inn ſhe dones! — Kaj to |
| Roza Jelodvorska (1855): | dalječ okoli po gojzdu razlegalo. Roza je vesela njegov glas zaslišala in še bolj letela. Dobrovoljni Jakob, ko Rozo od delječ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | O'Neilovi, ko jo je prebudil napol majhen šum ob glavi; zaslišala je h krati tihe besede: „Mati! mati! “ Še pod vplivom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nikar poprei od joka nehati, koker de bomo od tebe saſliſheli tiſte miloſtlive beſede: Remittuntur tibi peccata tua. Vam ſo vaſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi negovu preklineine saſliſheli, kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni eſſe reum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes ga ozhem vam isdati. Inu kader ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez |
| Tiun - Lin (1891): | udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | podal, in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred |
| Stric Tomaž (1853): | takim psom potuho dajete in jih lenobo pasti vadite! “ Juri, zaslišati iz ust svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor |
| Gozdovnik (1898): | ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald te hoče zaslišati! « Stražnik se prebudi. »Zdolaj pri mrtvecu. Ali slišiš, Pepo, povej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot |
| Zlata Vas (1848): | za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in |
| Zeleni listi (1896): | čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molitu, obene miſli na Boga, obene ponishnoſti v' molitvi. Saturei saſliſhimo, kai govory ſveti Duh od te molitve Eccleſ. 25. Oratio |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pomoč. Obadva vstaneta in ideta gledat, kaj da je? Spet zaslišita glas — iz svinjaka: pomagaj , kdor je živ! o pomagaj, kdor |
| Zeleni listi (1896): | vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas: »Milan, pridi gor k meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen inu ſerdaman. Saſliſhite vſe leto s'enim isvelizhanſkim ſtraham, inu s'poterplęnjam. I. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de nję vęrni otrozi ravnu letó premiſhluvanje pred ſę vsamejo. Saſliſhite tèdaj vſe moje napręjvsetje od tega, kar ſim k' vaſhimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga |
| Astronomija (1869): | pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna |
| Botanika (1875): | ali se časih celó res spremeni v prave liste. Göethe-ova zasluga je, da je dokazal edinstvo v teh premembah ali metamorfozah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Da ste se pa rodili ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prejoj dobim, tega ſo slo potrebni. Zhe je ravno majhen saſlushik, vender bi ga pogréſhati mogli, ker ſi ſami malo vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Loki. Vezh tkavzov in bljavzov ſtaroloſhke fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je |
| Deborah (1883): | po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de |
| Zlata Vas (1850): | in vse vanje zapisal, kar mu je vsak od svojiga zaslužka v tednu spraviti dal. Potém je šel v mesto, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ženi tržnega krčmarja, katera bi že ravno v interesu svojega zaslužka morala biti bolj ponižna in potrpljiva. Žalostna majka Slava! Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ljudi hodi tukaj tudi na Hrvaško in celó na Ogersko zaslužka si iskat; eni pa doma bukove in javorove žlice delajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Francoz Marbeau za matere, katere si morajo zunaj doma iskati zaslužka in ki torej ne morejo same vzrejati svojih otrok. Imenoval |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | povprečno nad 40 gold. ali nekako 1 desetino povprečnega letnega zaslužka; ti izdajki so 30krat večji kakor oni, katere žrtvujejo država |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vpraša ga njegov sosed kolár. Mizar odgovorí: „Jaz s svojim zaslužkom izplačujem dolgove, pa denar tudi na obresti posojujem. “ „Kaj še |
| Zeleni listi (1896): | oče umrl, ga mati ni mogla preživiti s svojim pičlim zaslužkom. Kaj mu je bilo storiti? Vzeti je moral v roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je |
| Oče naš (1854): | podobo ogledovala. Večno terpljenje, brez rešenja! “ „To je strašna, pa zaslužena kazin zaverženih. To je plačilo grešnikov, da so večno od |
| Gozdovnik (1898): | dobro, a ne boj se nikogar. Morilca pa bo dohitela zaslužena kazen. « Na to ženica leže, od govorjenja utrujena, ter zapre |
| Ferdinand (1884): | Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti |
| Zeleni listi (1896): | še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | gosp. Dolenčeva knjiga gotovo tudi o tem govorila. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | z moštom in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. — Špitalič, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. — Književstvo slovansko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja inv |
| Pozhétki gramatike (1811): | quel que soit votre mérite, kakorſhno kol bodi tvoje (:vaſhe:) saſlushenje: quelle que soit votre naissance, bodi ſi (:bodite ſi:) ktirga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri vaſ ljubijo; kakoſhno saſlushenje imate od tega? Kaj ne ſtore tega tudi zolnarji, (ne |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se |
| Tine in Jerica (1852): | Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je v božjo voljo vdan. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſmiljene ſerza ino poſtreshne roke naſhel. Bog, kteri vſakimu po saſlushenji povrazhuje, bo s' njim ravnàl, kakor on s' drugimi, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi mogla taziga hinavza ſhe goſpoſki srozhiti, de ga po saſlushenji ſhtrafa. 35. Drushba plazha tudi take pohiſhtva, ktere ſo savolj |
| Oče naš (1885): | ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Švajci takó le molzejo in vsim kmetovávcam izgled biti zaslužijo : Kravje vime pred molzenjem z mlačno vodo vmijejo; nekaj zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Dolu, in pa Matija Šimenca, maliga župana iz Zaboršta, zaslužijo v zlate bukve zapisane biti, ki sta se po vsi |
| Zlata Vas (1850): | kar koli morejo in vse denarje, kar jih imajo in zaslužijo, v cunje vtaknejo. Takrat so lepe in polikane, de se |
| Zlata Vas (1850): | bo do dobriga na noge spravila. Zakaj kar pošteni ljudjé zaslužijo, s tem se postopači redé. Ti zmeraj premoženje druzih molzejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | solzica se je svetila v očeh pridnih mladenčev, kteri res zaslužijo, da se jih spominja mila roka. Navadna večerna molitev in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | po sebi ali pa popolnoma dognane, le da si krajcar zaslužijo. Zlasti takrat, ko imajo cesarske gosposke s občinami (srenjami) in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debelo. Zovemo jih zmešane minerale ali. kamenje, skalovje, in ker zaslužijo, da jih ogledamo ne le same na sebi, ampak tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Zdaj naj pa še kdo reče, da oni gospodje ne zaslužijo spominjkov bolj neminljivih kot bron! — Uže samo zarad tega posojila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobil, ker si je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti |
| Ferdinand (1884): | smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila |
| Ta male katechismus (1768): | tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v mesto k rodbini naj me nikar ne dadé |
| Oče naš (1885): | krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva vse to zaslužila! “ |
| Gozdovnik (1898): | nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke |
| Oče naš (1854): | kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo |
| Oče naš (1885): | kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ktere moji ljudje pijejo. “ Ruta odgovorí lepo ponishno: „˛S' zhem saſlushim doſezhi tako miloſt per vaſ, jàs ptujka? “ Bóz rezhe: „Shé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brata, kteri mi gré ſ' ſhtiri ſto moshmi napróti. Ne saſlushim ſizer tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim tvoje velike dobróte |
| Zlata Vas (1850): | mu zabavljivo odgovori: »Jez si vsakdanji kruh že s tem zaslužim, če s pasjim bičem domá ostanem in berače od hiše |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ktere moji ljudje pijejo. “ Ruta odgovori lepo ponižno: „S čem zaslužim doseči tako milost per vas, jaz ptujka? “ Boc reče: „Že |
| Ferdinand (1884): | v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo kazen zaslužim jaz. Onega svetnika so deli po nedolžnem ob glavo. Če |
| Zoologija (1875): | Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vender bi ga pogréſhati mogli, ker ſi ſami malo vezh saſlúshiti morejo. ” „Blagi ſin ſi ti,” kralj prijasno rezhejo, „tvoja otroſhka |
| Genovefa (1841): | bilo ubósiga, ktérimu bi ne bila delati in ſi kaj saſlushiti dala, in kjér koli je kaki bolnik bil, ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Şlovénſkim rasſhirila ; naj premoshni prasnim rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj kashejo pót, kjer samorejo po nji hoditi; popravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku |
| Tine in Jerica (1852): | Liza (zasmehljivo) Ne, ne, od tebe ne, ti si vedno pridni Tinče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | le iz lončenih pip. „To tedaj je orodje talijansko” — je zasmehljivo rekel nek gospod v kavarnici pokazaje lončeno pipo. ” Drugi dan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal |
| Zlata Vas (1848): | ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali |
| Oče naš (1854): | kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat |
| Oče naš (1885): | kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de imamo |
| Pozhétki gramatike (1811): | puits' assurer de etre toujours bereux; réveshe ne ſmémo nikol saſmehováti; kdo ſi je pazh ſvéſt, de bo védno ſrézhen? 4. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rèzhe: „Kdo je ta, de ſe predersne boshje ljudſtvo tako saſmehovati? Jàs grem, ino ſe ſkúſim s' njim. “ Kralj, to govorjenje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten |
| Gozdovnik (1898): | svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga ravno z betmi pobili, (in se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | to veliko mnóshizo vidil, inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | Čez nekaj dni po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | golobčeka zgodaj ustati. Kdor zgodaj ustaja, je zdrav in vesel, zaspanec pa je čmeren. Sramovati bi se morala, da si bolj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je blizo tri dni terpelo; tretjo noč pa je krajača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. ” Vzel je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | lučih sinja plan miglja — —” Tudi druge soromarje zmagal je bil zaspanec; do malega vsak poiskal si je bil bolj ali manj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nato so pili dalje, dokler jih ni premagala nezmernost in zaspanec. Nazadnje so ležali in smrčali vsi, deloma pod milim nebom |
| Ferdinand (1884): | vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I |
| Blagomir puščavnik (1853): | vami. Predenj bo solnce za gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati |
| Genovefa (1841): | pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na |
| Mlinar in njegova hči (1867): | To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo prihodno Vas Bog! De v novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo prihodno Vas Bog! De v novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog |
| Genovefa (1841): | polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je she sdej doſti per shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zlató deli med nas. « In zlo neprav je, ta čas zaspati. 4. Premenljivost človeške sréče. |
| Blagomir puščavnik (1853): | povedat, da imam opravilo, zakaj do jutri bi zavoljo skerbi zaspati ne mogla, kje da sva s Jurčikom ostala. ” Med tim |
| Zeleni listi (1896): | naučila tako. In predno se to ne zgodi, ne more zaspati, tako se je že temu privadil. Mati poklekne k nizki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei noi meſto pokashate noi jemnujata: natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ba doto † noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti duhovi use kar ozliash ti vedeti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te karaktar more |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli- |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vzame bukve v roke, jih oveseljen pogleda, — klenkne nazaj — in zaspi, da se več ne prebudi. Njegovo truplo počiva v Frauenburški |
| Stric Tomaž (1853): | je vendar dalo kmalo potolažiti, ter materi mirno v naročju zaspí. Ko dan napoči, pride na veliko cesto, ki pelje v |
| Stric Tomaž (1853): | zdihuje. — Spodej je tudi potihnil šum. Legre, pijan ko čep zaspi, nna dva se pa spod nog spravita. Od Legreta se |
| Čas je zlato (1864): | V tem zaspi. Lenče je pa tudi nikoli tako vesele ni vidil, kot |
| Pripovedke za mladino (1887): | slednjič k sreči najde svojo sobo ter trdno pri ognji zaspi. Drugo jutro pride kralj ter ga vpraša: „Sedaj morda vendar |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter odmoli, položi svojo glavico na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela srnica človeško postavo, bilo bi to |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček. Franica, ti preveč govoriš — zaspi malo, in zacitral ti bodem kaj. (Sklene roki. ) Lepo te |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred vſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet sjutraj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred uſſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet sajtru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | godí. Preden ſe zhervi v shido sapredejo, ſe petkrat ſpreminjajo, saſpé, in ſtaro kosho ſlezhejo ali ſe leve, in takó pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manjſhi do 17 ſtopinj nasaj; jim ſapo vezhkrat ſpreminjati; kadar saſpé, jim okna sapreti, de ſo v tami, in pa sdravo |
| Pripovedke za mladino (1887): | mačeha pravi: ,,Obsedita, otroka, in če postaneta trudna, lahko malo zaspita; midva greva v gojzd drva sekat, in kadar bodeva gotova |
| Pripovedke za mladino (1887): | ker je ta svoj kos po poti razdrobil; potem pa zaspita, in ko razprostre noč svoja črna krila, ne pride nikdo |
| Pripovedke za mladino (1887): | dolgega pota trudna, da se v votlo drevo vsedeta in zaspita. |
| Pripovedke za mladino (1887): | ju nočejo noge več nositi, se uležeta pod drevo ter zaspita. |
| Deborah (1883): | probijem, tebe pustim. Abraham. I to je v blagost! Žena (zasramljivo). I to? |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik (tudi zasramljivo). No, če sosed meni neče Franice dati, bode dal pa |
| Revček Andrejček (1891): | Anže le domu pojdi, Franica se je že našla. Anže (zasramljivo). Ali si jo morda našel? A? |
| Revček Andrejček (1891): | Sram te bodi! Grešnik (seže v Andrejčkov koš po citre, zasramljivo). Andrejček, ali jih vidiš — kako bodo šle na drobne kosce |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpręmili, my ſmo ga vidili pred Kajphasam inu pred Herodesham saſramuvaniga, saſhpotuvaniga, sapluvaniga, s'peſtmy, inu shlaſernizami v' lize tolzheniga, s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo my naſhiga Odreſhenika pred ſodnimi ſtoli deshęlſkih oblaſtnikov saględali, saſramuvaniga, sapluvaniga, inu od shlakov nevſmilenu ràstepeniga. |
| Zlata Vas (1848): | potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so jenjali napadati — »vidil sim te zamižati pred mojim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kuhinjo ter reče : „Poslušaj me Pavliha, zakaj si mojo deklo zasramoval? Dobro vidim, de je samo en piščanec na ražnji, kam |
| Valenštajn (1866): | nemških Armado vodil, bičem pokoril Dežele vse, držav zakone vse Zasramoval, surovej le pravici, Oblasti vgajal, vsacega vladarja Teptal nogami, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odpustiti? Prosim vas v imenu Križanega, katerega sem oni dan zasramoval in na katerega zdaj mislite! „Odpustite mu, oče“, sta prosila |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ljudje so vkup derli, se smejali in krohotali, in krajače zasramovali. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po ulicah vlačili pa kamenje v té lučali in te zasramovali, kakor druge vernike; ko sem videl, da so te zato |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sem v svoji revščini iskal pri njih tolažbe in pomoči, zasramovali so me, zaničevali in ošabno od sebe pahnili. — Tukaj stanuje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasusdanim otrokam pa ſtraſhno shuga. Bog pravi: „Kdor ſvojiga ozheta saſramuje, in ſvojo mater sanizhuje, naj mu krokarji oko ſpod zhela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vòde, vsél ſrázho, ino ták gre velikánu naproti. Filiſhzhan ga saſramuje rekozh: „˛Sim mar peſ, de prideſh ſ' palizo nad-me? Pa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | razuzdanim otrokam pa strašno žuga. Bog pravi: „Kdor svojiga očeta zasramuje, ino svojo mater zaničuje, naj mu krokarji oko spod čela |
| Revček Andrejček (1891): | Ali sem začaran? Kaj pa čujem? Jeklen (proti. Franičinemu oknu zasramuje). Veter ti je okno odprl? Vihar menda! Kaj pak! (Grozeč |
| Robinson mlajši (1849): | mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vsi ti vzroki napravljajo popačeno kri, ki v končnih žilicah zastaja, in na koži garje napravi. Suhe garje hranijo neko ojstro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar je blatu kri primešana, kedar je suho ali clo zastaja in zapertje napravlja: je gotovo združena z ritnikovim čermom, kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razdelilo, in po kterem kri in druge tekočine v pljučih zastajajo, in v njih vterdine ali clo gnjijenje napravljajo. V tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo razredkati, in potem tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | luknje rezati, da se do gnoja pride. Ako je zakovanje zastarano, in gnoj se je že močno razširil, alj clo na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin konja le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | orodja si napravljati, brez kterega kmetovavec ne more shajati. Kmetija zastane, dober kupec se ne oglasi, in ker kmetovavec hira in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tonetu zastane sapa, Lužar je molče zerl prizor, Peharček pa je z |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vemo, de je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi nar vezhi skerb imeli tiſto vkuppobrati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vękſhi saſtavo dal, kakôr je to poſojenu, inu ſhe leta saſtava more tebi vſaj polovizo tę poſojene ſhume vſaku lęjtu vręzhi |
| Divica Orleanska (1848): | so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni |
| Zlata Vas (1848): | vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko |
| Divica Orleanska (1848): | denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
| Divica Orleanska (1848): | ne po kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na kteri je zapisano bilo: „Vkljub temu, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic |
| Tiun - Lin (1891): | Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo |
| Zlata Vas (1848): | sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil? “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem |
| Tine in Jerica (1852): | posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene |
| Biblia (1584): | ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej |
| Biblia (1584): | gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra |
| Biblia (1584): | Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den je sastoin? 1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smert mena knvzi priti daknabo vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv daknabom nadv- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino |
| Genovefa (1841): | je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi |
| Divica Orleanska (1848): | naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo |
| Stric Tomaž (1853): | rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil |
| Čas je zlato (1864): | prijazno, »Nikomur ga ne smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | treba mi jih je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vendar še ne odjenjam. Toda moj trud bi bil zdaj zastonj, kajti senica ne bo šla več v tičnico, v katero |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po Karolu poslali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira bo ſa en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh ſa njeh ſdihuvanje, katiri to hudobno pot naſapuſtę , ter ſabstojn na mene klizhejo, ke od stefe te pregrehe naodstopejo. 3. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn zhasneh rezhy dobru dishalla, kjer v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishluvanje bres molitve je skorej bres uſſega fruhta, inu ſgol ſabſtojn. Aku ti eno roſhezo s' tvojega verta zel dan v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gledash, inu na nezhemerno zhaſt, sè ſhe uſſe ſgubil, inu ſabſtojn se mujal. Nezh ni bel perprostega , koker od ludy ſhelleti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | popolno neodvisnost zagotoviti s tem, da se samostojno voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | posilna delalnica v Ljubljani-izroči vladi, in predlaga, da naj deželni zastop pritrdi tej izročitvi s pogojem, da država primerno povrne vrednost |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah, 65 Vertiefung, globel. Vertretend, zastopajoč. Verwachsungsfläche, složna ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zaklopnica, Ventil, 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga drugo zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lępe, bęle, inu prov glihovne ludí, dobriga ſerzá, inu ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim djainu, inu ſrezhne; pomęni offert, bogaſtvu, hvalo, otroke |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę pravize inu kerſhauſke lubęsni, ſe obèrne per zviblih na saſtópne vuzhenike, ſtury po njih ſvetí, inu taku ohrani eno poſhteno |
| Kuharske Bukve (1799): | desheli sunaj męſta, tam ga ni zhlovęka, kir bi ſkrivno saſtopne beſede rasloshil nevá enem ſlovęnkam. Torej ſim ſi persadel sazhetik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na vſamejo zhaſs, inu nimajo vole. Kdu je beſedniſhi, inu saſtopniſhi, koker ta vuzhenik te reſsnize Chriſtus? on je Verbum Patris |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | trebuh, kir je nar bol napęt: al ſhe saſtopniſhi: ſe vsamęta dva leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo |
| Biblia (1584): | inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi al bota |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard |
| Biblia (1584): | v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti kakor Livia |
| Sacrum promptuarium (1695): | shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi, kakor mi, jih ne več kakor kakih 20 govorí, vsi |
| Zeleni listi (1896): | v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi |
| Ta male katechismus (1768): | je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni |
| Sacrum promptuarium (1695): | shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blę latinſke — jih niſim prov saſtopil. Baron. Jih niſi prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom po krajnſki povędal. Poſluſhej tedej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada? — Te sadne beſsęde ſo blę latinſke — jih niſim prov saſtopil. Baron. Jih niſi prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | biti, kar je mojga Ozheta? Inu ona niſta te beſſede saſtopila, katiro je on k' njima govoruv. Inu on je s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozhy k'tlam. ) Meni ſe sdy, de ſim jih prov saſtopila. Baron. Ja ! zhe ti tudi mene saſtopiſh. Nęshka. (ozhy k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga |
| Biblia (1584): | ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred |
| Biblia (1584): | Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſe rezhy ſturiti zhes uſſo vezhi obilnoſt, koker proſſimo, ali saſtopimo, po ti mozhi, katira noter v naſs dela: Njemu bodi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | reſnizo vuzhy; naſho pamet resſvetli, de to, kar je prov saſtopimo. Poderti naſh ſpomin, de to dobru, kar ſe sdej vuzhimo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vuzhil; daj: de v' tęmuiſtimu Duhu letu, kar je prov , saſtopimo, inu v'njega troſhtu ſe vſelej veſelmo. Amen. Goſpod nebęſhki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | samóremo v' njemu inu s' njim zèlu veliku. De letó saſtópimo, moremo premiſliti, kaj sa eno mózh je ſvęti Duh pèr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 17. Ali ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katira je meni dana, uſſakimu med vami: ne vezh ſe saſtopiti, koker kar ſe ſpodobi , saſtopiti , temuzh de uſſe per maſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med vami: ne vezh ſe saſtopiti, koker kar ſe ſpodobi , saſtopiti , temuzh de uſſe per maſi saſtope : inu koker je Bog |
| Kuharske Bukve (1799): | de nam dan danaſhni ſkoro ni mogozhe unajne kuharſke bukve, saſtopiti. Krajníze ſe kuhanja teshkô uzhę, kęr nesaſtopio pomęnik ſranzoskeh, anglejſkeh |
| Ta male katechismus (1768): | dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh |
| Ta male katechismus (1768): | Ozha ſastope? Mi ſnamo tudi Boga Synú, inu S. Duha ſastopiti. Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade |
| Ta male katechismus (1768): | Koku se imajo te dve ſadne ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe |
| Kuharske Bukve (1799): | umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | bode srcu Vašemu dobro délo to odkritosrčno zagotovilo Vašega sedanjega zastopnika, ki hoče po vse tisto pot hoditi, kakor jo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ta volitev tem več veselí, ker me je za svojega zastopnika izbral narod, čegar gêslo je v soglasji z mojim: „vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kakor so sedanje naše politiške razmere, si niste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati, kakor je svetli gospod Ernest princ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 28. dec.) je presvitli cesar sam pred svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | možje, ki si jih je že večkrat izvolil za svoje zastopnike, so možje njegovega zaupanja, s tem pa je nezaupnico dal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj |
| Ta male katechismus (1768): | imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory S. Paul I. Cor. 8. Scientia inflat. De tiſta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſa naſha samoshnoſt, inu mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs tvoje ſtvary po tvoji mogozhnoſti shiviſh, inu po tvoji saſtopnoſti vishaſh, inu po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odperla , inu bo njega napovnila is duham te modruſti, inu saſtopnoſti, inu bo njega oblekla is oblazhilam te zhaſty. Veſſelle, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mate. Ona bo njega pitala is kruham tega shivlenja , inu saſtopnoſti, inu bo njega napoyla is vodo sdrave modruſti. Inu ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſamaſvojne, je rojen ſkus oblubo: kar je pak po duhovni saſtopnoſti rezhenu. Sakaj tu ſta dva teſtamenta. Edn ſzer od te |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | o Bog! v'tęmu vtęknoſt sanaprej. Sturi de ſejme te saſtopnoſti katęru nam je sdej naſh vuzhęnik v' ſerza poſejal, sdajzi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bomo tó hudu od tiga dobriga lozhili, dar tę sàſtopnoſti, de bomo tę ſvęte reſnize saſtopili, dar tiga ſvętuvanja, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhaze tę v' Jęsuſu Chriſtuſu ſ kri te modróſti, inu saſtopnoſti pokasati. Zhe ſe ſpęt nasaj is tę lęjpe pôti tę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri ſaſtopnoſti ſhiveti. 3. Po |
| Kratkozhasne uganke (1788): | napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti: enkrat na ſemli, drugezh na rokah. Kader per fari v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' sami besedi: druge v' govorjenju , inu ſrekanju, ali v' ſaſtopnoſti te besede: inu ſupet druge sorte uganke v' obojemu skupej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Scientia inflat. De tiſta napihuje. Naſpametnu pa je s' ſvojo saſtopnoſtjo ſe napihuvati, kyr supet S. Paul 1. Cor. 3. taku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Katiri ſo pak njega ſhliſhali , ſo ſe savselli nad njegovo saſtopnoſtjo, inu njegovimi odgovarami. Inu kader ſta ona dva njega ugledala |
| Revček Andrejček (1891): | pod katerim je Franica v prvem dejanju počivala. Ko se zastor dvigne, je na odru polumrak, kateri se pa vedno večji |
| Revček Andrejček (1891): | ti moj Pavle! (Objameta se. ) (Godci godejo refrén Andrejčkove pesni. ) Zastor hitro pade. |
| Revček Andrejček (1891): | kaj zmenil). O moje citre! Godci godejo živahen konec dejanja. Zastor naglo pade. |
| Gozdovnik (1898): | nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi zelen zastor. Ko se don Arečiza ozre, opazi Diaza, na skali sedečega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno |
| Mlinar in njegova hči (1867): | upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla je! Zdaj je vsega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ravno tako je valanje dobro na lahki obilno rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malo pomagalo. Naj bodo tukej nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedno naprej , bres de bi po navadnim „Dalje ſledi” prejenjal. Saſtran tega ſe bo more biti vezhkrat na konzu eniga liſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto in pazh po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se prav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prej storiti. Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri |
| Oče naš (1885): | poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | materi: „Sami gredò! Gotovo so! “ Mati in hči se urno zasúčete, in tečete z gore jim malo naproti. Vitez Teobald, njegova |
| Deborah (1883): | je zmolila. Tržinar. Nu, mati Liza, se tudi vi malo zasučete? Liza. O ljubi moj Bog! kde so časi! Bila, sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri rokah) korenine, ki jih z roko lepo razprostim, skerbno zasujem, in sicer takó, da nič prazniga in votliga med koreninami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nič prazniga in votliga med koreninami ne ostane. Na to zasujem jamo poverh s tisto zemljo, ki sim jo nazadnje iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko |
| Viljem Tell (1862): | pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda le prav in ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | proti Sokolovem. Neizrečeno tesno jima je bilo pri sercu. Kar zasvetilo se bo v daljavi in potem vemo, da je golobček |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izlivu Hokianga“, reče Patricij. — Toda kakor v odgovor se je zasvetilo v istem hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov |
| Marjetica (1877): | stopi tihe, počasne stopinje teta Barba k njemu in mu zašepeče: "Kar v Boga zaupaj in njegovo sveto voljo! Marjetici je |
| Viženčar (1881): | na usta položi, roko dvigne in nekaj gospodarju na uho zašepeče, kar pa neki ni bilo prijetno, kajti Viženčar zoper biričevo |
| Arabela (1885): | Skozi zaprta vrata čuli so se lahki koraki. »Arabela gre,« zašepeče žid svojej ženi. Potem jo neuljudno prime za roko in |
| Arabela (1885): | v naročje, ko kuharica po prstih k njej pristopi in zašepeče: »Milostljiva gospa, žid Karpeles je prišel. « »Kaj praviš, Julija? Karpeles |
| Najgotovejša dota (1892): | Ona je rahlo dremala. — »Rešil sem vas, uboga moja mati,« zašepeče polglasno, »trdosrčne, neprijazne snahe, ki bi vas bila spravila prerano |
| Spletke (1894): | bi toliko pazila —», pokara sama sebe. Ko zopet razpostavi piskre, zašepeče ji Maruša Klepetčeva bolj potihoma in skrivnostno: »Veste, mati, katera |
| Slučaji usode (1897): | k sočutstvovanju! — Kako lep, kako presunljiv je ta nočni prizor, zašepeče Otmar z neko pobožnostjo. — Ali tudi vi to občutite? A |
| Slučaji usode (1897): | tem bi pa jaz šel pogledat, kaj je uzrok streljanju, zašepeče Otmar. — To je nemožno, Otmar, odvrne ona baš tako tiho |
| Slučaji usode (1897): | osebnosti? zakliče on navdušen. — Nimam več čara, temveč samo čustvo, zašepeče ona skoro bolestno, a samo iskrenost tega čustva je mojega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in |
| Oče naš (1854): | hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vbodeš pregloboko, in da črev ne raniš. Kedar je rana zašita, spravi živinče v hlev in ga kermi z drobom in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prideš do drugega konca rane in dokler ni rana popolnoma zašita. Pri tem moraš paziti, da ne vbodeš pregloboko, in da |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkus vęho v' ſodzhek. De pa nebode per verhi ſtal, saſhi notri sraven en lęp kreſálni kamen ali kremenz is potôka |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo isgręto. To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jirharjev vert tje k vodi.. Viditi nalašč odrezano verv je zaškripal z zobmi in djal. O ti pošast jirharska ti! ti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gerdim obrazom. « Perčin to slišati je kar obledel in zobmi zaškripal. Ni je rekel ne bele ne černe; obernil se je |
| Tiun - Lin (1891): | sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | othli goriuseti. de bi bulſhi goriuſtajanje neſhli. Eni pak ſo saſhpotuvanje, inu shlake preterpeli, zhes tu ſhe tudi sveſe , inu jezhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leti, katiri ſo okuli naſs, ſo zhes naſs ſmeh, inu saſhpotuvanje dershali. O Goſpud! koku dougu ſe boſh zhes naſs ſerdil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti ſvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine |
| Zlata Vas (1848): | rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi vi radi imélí |
| Zlata Vas (1848): | že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle deni. |
| Blagomir puščavnik (1853): | viteza še bolj žalilo, zatoraj je svoje zdihe zatajeval. Za tega volja mu še hujši prihaja, in zatajevanje notranje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obraza; gledal je le v Irca, ki se je očividno zatajeval; ponovil je mirno: „Bile so moje čete“, — in pristavil skoro |
| Gozdovnik (1898): | zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro |
| Biblia (1584): | k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi |
| Biblia (1584): | jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe sa mano priti, tá sataji ſam ſebe, inu vsàmi ſvój krish, inu hodi sa mano |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam bodo odperte te duri peklenskiga terpleina. Katiri bo mene satajiu pred ludmy, govory Chriſtus Matth. 10., tiſtiga ozhem tudi jes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3. Qui amat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote |
| Oče naš (1854): | so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jez bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, terpel in umerl? Za |
| Oče naš (1885): | so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za |
| Biblia (1584): | kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt |
| Stric Tomaž (1853): | on že dobro ve, zakaj da ne, vender ga nočem zatajiti. Zakaj v njega zaupati je dobro. “ „Oh, neumneža, da mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | druzih močno hvaljene brošure, ktere dosihmal cesar Napoleon še ni zatajiti dal, tedaj on še zmiraj za njenega očeta veljá. Berž |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako bosta kdaj sterpela pogled onega Gospoda, kterega hočeta sedaj zatajiti pred ljudmi, ko bo tudi On vaji zatajal pred svojimi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | resnica. Ko bi tudi moral za te umreti, nočem te zatajiti. Verujem, da moj Odrešenik živi in bom poslednji dan vstal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | upira , in ako je zraven tega tudi gèrlo po prisadu zatêklo, clo ne more požirati ne kerme ne pijače. Če prisad |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trupla; zunajni vzroki so silovitno poškodovanje očesa. Kedar jo oko zateklo, pogostne solze izceja, je vedno zatisnjeno, in silovitnega poškodovanja na |
| Ferdinand (1884): | zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo |
| Kemija (1869): | papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se |
| Kemija (1869): | ° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2 |
| Kemija (1869): | hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127 |
| Zoologija (1875): | do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Zoologija (1875): | manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi |
| Zoologija (1875): | tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja |
| Robinson mlajši (1849): | vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Sategavólo je on njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nima, od tęga bó tudi tó vsętu, kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od |
| Ta male katechismus (1768): | prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zaklopnica, Ventil, 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska tvorba ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | složna ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti. Verzerrt, zategnjen, spačen. Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moža puhne, da zdaj revež nič ne vidi, je hudo zatekel in vés čern. Pri nas se večkrat primeri, da se |
| Revček Andrejček (1891): | nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda več, nego Bog oče? Ne! Oh ti ljudje |
| Zoologija (1875): | čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled |
| Divica Orleanska (1848): | s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva |
| Stric Tomaž (1853): | pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni |
| Fizika (1869): | pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje, zatim skoz gojzd k mlinu „Teufelsmühl” i tam da poprašam, kde |
| Botanika (1875): | dobro rastó, je pa potrebno, da imajo dovoljnega živeža, in zatim, da zamorejo ta živež v sebe tako sprejemati, kakor velja |
| Botanika (1875): | Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da solnce zatemné in da človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu |
| Zlata Vas (1848): | starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me že zijaš! Derži tvojega pantra — derži ga, derži — na zatilnik mi hoče planiti! Se že vzdiguje — o joj! ” — In pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ni — se ve da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo in vrat Mozetič-a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | im Dorſe Globoko ”ſeßhaft ge = eweſener Unterthan — contra ”Mathija S — Satilnik wegen Vergütung ”der Meliora = azionen. ” Shush. Jeſt jim bom sapopadek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | damu gredó. Shush. (glaſno k' hlapzu. ) Juri Kopriva , inu Matija Satilnik imata dones tęden priti; (na ſtran. ) Jurja ne puſti is |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu trideſsęt ranſh pobolſhal. On pravi tedej, de je Matija Satilnik dolshan , ta dnar njemu nasaj povernit. Baron. Tęga bi imel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povernit. Sakaj semla je meni nasaj padla , jeſt ſim jo Satilniku predal — is hiſho vred. Shush. Kaj ſhe ! kdur na mojim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gruntni Goſpodſki nasaj padla , inu je bla potler predána Matiju Satilniku sa devęjt inu ſhędeſset ranſh. Sdej Juri Kopriva naprej pernéſse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in ki kaj |
| Divica Orleanska (1848): | divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave |
| Oče naš (1854): | njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek |
| Oče naš (1885): | njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek |
| Stric Tomaž (1853): | za nas sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric. verjemi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar hujſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel, ne posabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo sa |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, ki v njenem imenu zatirajo narod, ter s tem jemljó vero, in pripravljajo sovraštvo nemškej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na Angleškem, kjer ga rabijo za to, da ž njim zatirajo podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Ne miſlite, de ſim poſtave ino prerokov priſhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ne miſlite, de ſim poſtave ino prerokov priſhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem, pred boſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokonzháti ne samórejo ; takrat samóre le vrème, njim ſkodlivo, jih satérati. Drugázh je v vertih. Tukej sna ſleherni umen goſpodár, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Deſeto nedeljo. Kako s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſéda! Vezh bukev je, v kterih naſ uzhé, kako goſenze satérati, pa jes miſlim, de ſe is vezhjiga déla teh bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tih dvéh raslozhkih ſe mora délo pletve ravnati, in plevél satérati. Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | sliši mojih zadnjih zdihlejev; nobena prijazna roka oči mi ne zatisne; mi vender v smertni uri ta tolažba ostane: Jest zapustim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potisnejo. Da se leto ne zgodi, se nožnica z roko zatisne in tako dolgo zatisnjena derži, dokler porodne bolečine ne nehajo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | glash is enem dolgem gerlam, koker so glaſhi ſa arznye, ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu derſhi: tok |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poprej še živéla, po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó potrebno je, de človek kaj bere in se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po |
| Genovefa (1841): | ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje |
| Odesa (1854): | kneza. Le samo pri velicih žitnicah bi moral eno oko zatisniti. Mornarjev in kapitanov ni v mestu celo nič viditi. Z |
| Sosedov sin (1868): | hči, kteri je vse blagoroválo, da sti srečni, nista mogli zatisniti oči. Grenko pričakovanje družeča jutra je težilo obema srce: ena |
| Žalost in veselje (1870): | je vživalo blagi pokoj, le Aleš in Lavrencij nista mogla zatisniti očesa, čeravno sta bila zeló utrujena. Kar se jima je |
| Marjetica (1877): | morajo baje biti. Tisti večer pa Marjetica ni mogla pozno zatisniti očesa. Na pol opravljena je slonela v svoji spalnici na |
| Gostačeva hči (1891): | ne dadó potrebnega pokoja. In še nekdo ne more nocoj zatisniti očij! Tam gori nad hlevom stoji pri strešnem oknu Jurij |
| Na krivih potih (1893): | akoravno prejšnjo noč ni čisto nič spal, vendar ni mogel zatisniti očesa. Bil je preveč razburjen od dolge in težavne hoje |
| Slučaji usode (1897): | smrt utisnila nekaj presunljivo-groznega. Roka se jej ustavi, ko hoče zatisniti njegove široko odprte, divje zroče oči; samo z robcem mu |
| Kotanjska elita (1898): | je legla Matilda oblečena na svojo posteljo, kjer ni mogla zatisniti očesa še pozno v noč ... Drugi dan pa je oddala |
| Gojko Knafeljc (1899): | spomine, da bi si utešil vest; toda dolgo ni mogel zatisniti oči. Naposled je sklenil, da odpotuje v nekolikih dneh v |
| Revček Andrejček (1891): | Smejé): ha, ha! Četrti prizor. Anže. Prejšnja. Anže (pride iz zatišja na desno proti vodnjaku. Na glavi nosi velik jerbas, v |
| Revček Andrejček (1891): | semkaj prišla? Šesti prizor. Jeklen. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pride od zatišja, tajnostno). Jeklen! Jeklen! Ujel sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen |
| Genovefa (1841): | naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo |
| Genovefa (1841): | ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza |
| Biblia (1584): | nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim |
| Stric Tomaž (1853): | s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč |
| Roza Jelodvorska (1855): | rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina |
| Maria Stuart (1861): | Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Gozdovnik (1898): | tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg |
| Gozdovnik (1898): | biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato, ker ſo vſe te tudi nove rezhi, ki jih do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli |
| Biblia (1584): | ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi |
| Biblia (1584): | Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni |
| Biblia (1584): | saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu |
| Biblia (1584): | Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe |
| Biblia (1584): | Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe |
| Biblia (1584): | kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori |
| Biblia (1584): | ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt |
| Biblia (1584): | pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano |
| Robinson mlajši (1849): | pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen |
| Fizika (1869): | vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa kraljev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v |
| Roza Jelodvorska (1855): | sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici |
| Oče naš (1885): | da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Isus trpel muku, Da nedelaš v pakli buku; A ti za-to niš nehaješ , Nego vragu dušu daješ! Nebeški ti sudoc priti |
| Trtna uš (1881): | vsakega koristoljubja prevzel nalogo ter spisal zaželeno knjižico. Bodi mu za-to javno izrečena najboljša zahvala. Knjižica pa bodi v nemškem izvirniku |
| Ta male katechismus (1768): | is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha |
| Ta male katechismus (1768): | ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje |
| Ta male katechismus (1768): | Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu |
| Ta male katechismus (1768): | isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She |
| Robinson mlajši (1849): | s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na |
| Astronomija (1869): | 17°39'38" in Pariz 20° proti vzhodu, Washington pa 59°23' proti zatonu od otoka Ferro. |
| Astronomija (1869): | in zjutraj jesenskega dne, predno vzhaja solnce, se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki se piramidalno s svojim temenom |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | od kod, ne kam. Solnce se je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od |
| Ferdinand (1884): | Podvizal se bodem, kar je moči. Preden bo solnce v zatonu za našimi gorami, mislim, da bodem vže tukaj! « reče odhajajoč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi |
| Gozdovnik (1898): | kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iskàt. Ker jo je reva stískala. Ko išče v misli zatopljena, Se jej pridruži gorska žena. Se vstraši žena, obledí, Pomiga |
| Oče naš (1885): | gre, in žalostno je svojo glavo priklonila globoko v misli zatopljena. — Nacek je stopil k njej, jo vprašaje gledajoč. Kar prime |
| Robinson mlajši (1849): | ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam |
| Sacrum promptuarium (1695): | oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog, ki v' ſerze vidi, na Abel- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en timu drugimu kei vezh teshkiga, inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de je od reſsnize |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi Chriſtiani! Tiga perviga greha ſe varimo, kyr sa enim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | povedali? ali lilu s' tepeinam, inu ubiieinam tiſtu na maſhili? satorei o koku delezh ſmo mi odlozheni od te krotkuſti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudu gody, tiſti je ſam ſebi enu terpleine, inu britkuſt. Satorei lubesnivi Chriſtiani! kader nas ta peklenski ſourashnik skuſha, kader nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je vſe lete beſſede v'ſvoimu ſerzu ohranila, inu premiſhluvala. Satorei: Beati, qui audiunt verbum Dei, & cuſtodiunt illud. Isvelizhani ſo ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn Boshji, debi on ta ſerd Boshji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je biu obdoushen, de on ſebi to kralevo zhaſt perdeva; satorei tudi ni tajiu, de bi na biu en Kral, ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar je S. Paul v' timu pervimu piſmu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na |
| Genovefa (1841): | branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati, inu je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſha vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh. Saturei sgody ſe per nas, od nas, na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam Bog vei, kai je nam dobru, inu nikar mi. Saturei mormo mi vſelei s' Chriſtuſam rezh: Non ſicut ego volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſizer ſrezhni bly, ko bi to molitu na pomuzh vseli. Saturei le- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvojo volo ſturiu: moj Bog tiſto ſim tudi oteu ſturiti, saturei ſim ſe zeliga v' tvojo volo zhes dau. Pole mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na ſebe saneſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo ſe od tiga Boshjiga Moiſtra, inu vuzhenika te molitve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubi, ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva |
| Fizika (1869): | predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel |
| Gozdovnik (1898): | se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu |
| Sacrum promptuarium (1695): | moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da bi se bil iz njih napravil premog. Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar |
| Sveti večer (1866): | očeta in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na zemlji; klatil se bom |
| Fizika (1869): | na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako |
| Botanika (1875): | še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da seje dal podkupiti, prejme 50 tolarjev plačila, ktere |
| Sveti večer (1866): | mesto ter najde mladega Zelenkota pri ubitem jelenu. Logar ga zatoži. Stari gospod Zelenko je sam do kneza potoval ter prosil |
| Genovefa (1841): | umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ubogo dete? ” „Nek mož, ki ga imenujejo Fulvija, jo je zatožil, da je kristijana. ” „Zavoljo nič druzega? ” „Kolikor jaz vem, ne |
| Oče naš (1885): | lahek kakor gotov pomoček v roko, spraviti ga od sebe. Zatožil sem Naceta kot gojzdnega in lovskega tatú gosposki. Kar to |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak je djal k' njim: Kdó bò is |
| Sveti večer (1866): | ste mi vničili edino veselje moje mladosti, ter me knezu zatožili. Vi ste neotesan ošabnež. Nikdar niste vikših stanov spoštovali in |
| Botanika (1875): | najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki po krivem zatožili, da širi pogubne nauke, je bil obsojen k takej smrti |
| Biblia (1584): | ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k'nym: Kateri je mej vami |
| Zlata Vas (1850): | nikomur ni nič povédal, de misli Ožbeta pri visoki gosposki zatožiti. Zakaj bal se je, de bi mu copernik, ako bi |
| Sveti večer (1866): | morem drugače. Če vas še enkrat vjamem, moral vas bom zatožiti — in dobro se vam ne bo godilo. ” Verli logar gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v 18. listu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti |
| Gozdovnik (1898): | ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa |
| Gozdovnik (1898): | je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ob vso ceno pridejo, če se drevje po njih preveč zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ako nečejo zaostati i izabraziti, da jih kolo časa ne zatare, ktero se neprenehoma dalje vrti. Pripomočki pa k vedno višjem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | akoravno oteklina raste. Leta bolezin, ako se od začetka ne zatare, se pozneje ne da ozdraviti. Kakor hitro se oteklina zapazi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | se zanašam, da jo pové, ali pa vso reč taktno zatare, naj molčim tudi jez. — Od ital. strani sem slišal, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne úmi, kaj je s tem slodjem opraviti, preden ſe satare. ” Tega ſliſhati ſe nevoljen zhes mejo ſtegnem in vidim preſherniga |
| Maria Stuart (1861): | divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pomladi drevje vſelej dobro preglej, de boſh goſenzhno salégo saterl, kterokoli po savitim ſuhim perji, po mladikah ali po deblu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | rastlinami, kajti one zboljšajo le neprijetni duh, brez da bi zatrle škodljive gaze. O krmenju gosenc, ali o polaganju pirja. Razun |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvile v strasti, katere bi gospodovale nad vso zavestjo in zatrle vsako boljšo nagnenje; s tem bi vpliv pametne uvidnosti popolnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo |
| Oče naš (1885): | Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa našli nijso ničesar. " "In vender mora tukaj biti skrit," zaterjuje logar termoglavo. "Kje je neki zamogel od tukaj proč, ker |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vpraša tiho in resno. "Tako gotovo, kakor upam zveličan biti," zaterjuje Tone slovesno. "Pa zakaj — povej mi odkritoserčno — si zvabil logarja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo |
| Genovefa (1841): | Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz hostej Na čelu nosi roge goste. In hujši grof zatrobi v rog, Derhala speh se hujši vžge; In čuj, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Divji lovec *) Narenski grof zatrobi v rog: »Haló, na gonjo! in peš! « On spred na |
| Blagomir puščavnik (1853): | dneva, ko sva se pred cesarjem borila. ” Po tih besedah zatrobi v rog in konja spodbode. Zdaj se vlečejo z ropanim |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga tako dolgo ni bilo. Enkrat že pozno, okoli polnoči, zatrobi čuvaj, in kmalo potem se po dvorišči čuje ropot in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kje goveja kuga razsaja. Po somnjih se je mnogokrat kuga zatrosila. Nar bolj varno je o tacih časih svoje živine ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | patent, se ne vé. Iz Češkega. Goveja kuga se je zatrosila tudi že na Česko. — Zraven goveje kuge pa razsaja v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi taku tudi ti sanje is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau- |
| Robinson mlajši (1849): | prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš |
| Deborah (1883): | je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi |
| Ferdinand (1884): | ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler |
| Divica Orleanska (1848): | Kje je? Brez tega jez ne smem, ne morem iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram |
| Valenštajn (1866): | nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo. Sam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je sbolel. ˛Seſtré poſhljete poſla do Jesuſa, ino mu polne saupanja porozhite: „Goſpod! glej, ki ga ljubiſh, on je bolán. “ Ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nekaj bogabojezih mater, ktere ſo polne saupanja ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje otroke perpeljale, de bi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki |
| Viljem Tell (1862): | v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z |
| Deborah (1883): | Ana. Ker si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne |
| Ferdinand (1884): | je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je pa Bog naſh Ozhe, kie je pruti nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | resveſely. On je nas Ozhe, na nega vſelei enu terdnu savupeine poſtavimo. Aku tudi terpimo supernoſti, inu teshave na naſhimu shivotu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader je on poprei ſvojo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de ſe je med te hudobne shoudnirje sdrushiu. Enu preveliku savupeine je bilu, deſeje pervezh s'vratarizo, drugizh s eno drugo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker v'enu prebivalſhe te pregrehe noter ſhou. Enu preveliku savupeine je bilu, de ſe je med te hudobne shoudnirje sdrushiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nega sa gnado te mozhy, inu ſtanovitnoſti proſiu. Enu preveliku savupeine je bilu, de je on v'to Kaiſeshovo hyſho, koker |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Reve , Reiſhi naſs s'naſhih nadlog, Naſs boge otroke Eve , Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno |
| Zlata Vas (1848): | biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost |
| Maria Stuart (1861): | soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k |
| Zoologija (1875): | in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po |
| Ferdinand (1884): | je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be imelle tebe v' pouſdiguvanju tvojega serza motiti. Poniſhnoſt, inu ſaupanje , inu enu brumnu ſhivlenje so te narbulshe lujtre te molitve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi ſe tiſtimu kei hudiga pergodilu, katiri ſe s'otrozhym savupeinam v'negovo volo popounima zhes da. Non quod ego voh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perloshnu. S'tim savupeinam je on reku Non quod ego volo. Nikar koker bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za |
| Maria Stuart (1861): | vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati. Leicester. To ste vi |
| Ta male katechismus (1768): | noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti in o zaupanji v Boga, kar je bilo prav primerno za otroke, posebno |
| Tine in Jerica (1852): | misel in skerbi. Ravno z molitvijo se imamo v otroškim zaupanju do Boga vterjevati. Jerica. Jez nobene prave molitve ne vem |
| Oče naš (1885): | k pokori, k vdanosti v božjo voljo, k upanju in zaupanju opominjal, le malo src ogrele |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki |
| Divica Orleanska (1848): | podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne |
| Genovefa (1841): | lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na |
| Blagomir puščavnik (1853): | volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš lahko |
| Roza Jelodvorska (1855): | ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo |
| Viljem Tell (1862): | ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred |
| Oče naš (1854): | Najhujega se je bilo bati in žalostno so se pogledovali. „Zaupajmo v božje usmiljenje,“ je rekel pater Arkimbold po dolgim molčanju |
| Oče naš (1885): | Najhujega se je bilo bati in žalostno so se pogledovali. „Zaupajmo v božje usmiljenje“, je rekel gospod Arkimbold po dolgem molčanju |
| Oče naš (1885): | očitna previdnost božja rešila in ozdravila? Da, Barba, upajmo in zaupajmo, molimo in delajmo! čas bode zopet prišel, ko bodo v |
| Oče naš (1885): | tiste obilno plača, kteri zvesti ostanejo. “ „Da, Ménart, upajmo in zaupajmo v Boga. On kteri ptice v zraku preživi in cvetlice |
| Genovefa (1841): | ſi Ti. Ti jih nikóli ne sapuſtiſh, ki v Té saupajo. Tí ſi mene in moje déte — neſkonzhno bódi sa tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poblodbe ozhiſtiti: in sadnizh, ko le ti drushbi vikſhi goſpoſke saupajo, njo ſpraſhujejo : bo ona na to vſelej s veſeljam, na |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je |
| Oče naš (1854): | z nami, svojimi zvestimi brati. Ne bojite se. Le terdno zaupajte v Boga, Gospoda armad, kakor so naši očetje zaupali, in |
| Maria Stuart (1861): | „Zaupajte sir Mortimerju, ki „Vam izroči to, ker zvestejega „Prijatla na |
| Oče naš (1885): | „Le zaupajte in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri |
| Oče naš (1885): | vedeti, gospod Marton; odpustil sem vam; Bog je moja priča! Zaupajte se duhovnu in iščite pri njem pomoči, tolažbe in odpuščenje |
| Sacrum promptuarium (1695): | G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tok bo njemu uſſe njegovu oroshje prezhusev, na katiru je savupal, ter bo rop vondejliv. Katiri ni s'mano, ta je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krisha, de videmo, inu njemu verjamemo. On je v'Boga savupal: nej ta njega sdej odreſhi, aku ozhe. Sakaj on je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | satu kir je on veliku od njega ſhliſhal: inu je savupal, de bi od njega en zhudesh viduv ſturiti. Inu on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti, katiri tu bogaſtvu taku poſſede, de ne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je v Bogá zaupal in vedno je bil, kadar se mu je dobro godilo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin |
| Maria Stuart (1861): | je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem Vam to ob kratkem. V |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snali prau moliti, bomo tudi snali prau shiveti, bomo tudi savupali ſrezhnu vmreti, inu v' Nebeſſe priti. Amen. De oratione Chriſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savupat? na ſturimo tiga, de bi mi na naſho mozh savupali, kyr bres gnade, inu pomozhi Boshje te nar mainſhi rezhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu: je JEsus h' nekatirim, katiri ſo ſami v'ſebi savupali, koker ti pravizhni, inu ſo druge sanizhuvalli, leto pergliho govoruv |
| Oče naš (1854): | terdno zaupajte v Boga, Gospoda armad, kakor so naši očetje zaupali, in stojite terdno za Njegovo sveto vero in za domačijo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vedili, kaj bo lepega naredil; pa nekteri mu niso prav zaupali in so si mislili, če bi le svoje čevlje nazaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten |
| Valenštajn (1866): | knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je pruti nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo, de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | beſednize Marie Divize , inu vſih lubih Svetnikov inu tudi daſezhi savupamo, Amen. |
| Divica Orleanska (1848): | otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej |
| Maria Stuart (1861): | mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba |
| Ferdinand (1884): | si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | resnično je, kar sim popred rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in tisti, ki je vlani pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če |
| Gozdovnik (1898): | po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl vso svojo zaupljivost. « |
| Divica Orleanska (1848): | Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano |
| Valenštajn (1866): | rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže |
| Sacrum promptuarium (1695): | kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla |
| Zlata Vas (1850): | svojimi ženami ravnali, in jim gerde perimke in še celo zaušnice dajale, sakaj de niso tudi tako lepe ostale, kakor Ožbétova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | gnjete in tlači, — ima dolge kremplje, me grize in češe (zaušnice daje) in kamor me prime, mi kos mesa odtrga; za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dobé. (dvakrat. ) Obhajilo. Gospod! jest nisim vredin. Deb' Tebe dans zavžil. (dvakrat. ) Al' reci, de bom vredin Ter bodem zopet živ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se, in ni se mi mogel dovolj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zmočil z vodo in jej položil na jezik. *) Ona je zavžila in nekaj trenutkov v premišljevanji vtopljena ostala. Tako je bil |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | donesla gorke juhe, kruha in vina. Begunca sta le malo zavžila; ni se jima ljubilo, ampak od mraza in strahú sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave, katere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v tolažbo povodnjencam, mostovi se popravljajo, poderte pohištva se zidajo, zavali se razmetujejo — ali z vsim tem se ne bojo prihodnje |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še tretjo bučo, potem se zavali pijan iz stola, in obleži do druzega jutra. — Jovana in |
| Najdenček (1860): | se, če se le kolikaj pretrese, zmaje in v doline zavali, in v plazih, ki vedno narašajo, drevje lomi, mostove podera |
| Gozdovnik (1898): | Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih obsežnih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja doli. V svoji priprosti opravi, z visoko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada, ſej vidijo , de jé pijen. On ſe je gori savalil; ſej ne vęj, kaj dęla. Pojdi, pojdi, lubi moj Gaſhper |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubi moj Gaſhper, pojdi ſpat. Gaſhper. Jeſt ſe niſim gori savalil — jeſt vęjm, kaj dęlam. Per moji duſhi, jeſt — jeſt — Baron |
| Blagomir puščavnik (1853): | tem trenutku, ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen |
| Robinson mlajši (1849): | se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je mogozhe, priprizhali, kako koriſtno bi jim bilo tudi to savarſtvo. In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktérmu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim tovarſham sopet priporozhil in jih proſil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in sneſe 43 milijonov in 803700 goldinarjev — kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhudiH ſliſhati, de ni bil nobeden od vſih devét pogorélzov savarvan (aſekuriran) ! Ta neſrezha bi ſe pazh lahko boshja kasen ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemore. Do pet — ſheſt lét mora shiv plot tako savarvan biti. Kadar naſajen plot 5 zhevljev viſok sraſte, ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas |
| Stric Tomaž (1853): | bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje kraje pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je zavarovana? ” „Kolikor jo zidovje in železje zavarovati more, je zavarovana; pa njen duh je nepremakljiv in prost, kakor zmeraj. ” „Molči |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | temi sedeti, ga je tako-le nagovoril: „No, Fulvij, ali je zavarovana? ” „Kolikor jo zidovje in železje zavarovati more, je zavarovana; pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat, kader ſo savarvani pridélki ſhe na tiſtim meſtu, kjer ſo priraſtli. Rasun létniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader ſo savarvani pridélki posheti ali pokoſeni in obrani, nar posneje vſako léto |
| Zlata Vas (1848): | cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mènj, kakor sa 25 goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je nova družba začela, pri kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki jih je z gradovi in terdnimi mesti obdal in zavaroval proti Sorbom, ki so večkrat njegove dežele napadali. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razvé ta čudna dogodba; Nikostrat je bil odgovoren za priperta — zavaroval ju je torej, kjer in kakor je hotel. Vzel ju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zadnje trenutke v to, da bi v okrajnih šolskih svetih zavaroval še za eno dobo svoja ponemčevalno-liberalna načela. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krajnſkiga 8444. V tém létu ſo na novo 4825 pohiſhtev savarvali ali aſekurirali: na Şhtajerſkim 2239, na Koróſhkim 1392, na Krajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi ſvóje polje, verte in vinograde pred ſhkódo tózhe savarvali. Kdor je she vidil ſtraſhne rasgraje, ki jih je tózha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dragim kmetam povédal, kaj in kako jim gré pred tózho savarvati ſe. H ti drushbi sna vſaktéri priſtopiti, ravno takó tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe is njega perdelati da in sa koliko ga rajta savarvati? — Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povſod ima ſvoje opravnike, per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deshélah rasnih drushb, kjer ſe poljſki pridelki, ſadje in vinogradi savarvati dajo. Drushba, od ktére je tukaj govorjenje, ſe je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od kód je domá, naj mu imenuje ſvét, ki ga savarvati miſli, kakó je velik , koliko ſe va-nj poſéje, in koliko |
| Robinson mlajši (1849): | da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je nova družba začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga rajta savarvati? — Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bratovſhnjo ſ, Florijana, po ktéri ſe pohiſhtva pred ognjeno ſhkodo savarvajo, jih je tudi she vezh zhaſa v vezh deshélah rasnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla |
| Sacrum promptuarium (1695): | vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | poklizati, ga ojſtro nagovori in mu ozhita, de je grofinji savdal, de bi jo k ljubesni primoral; sato saſlushi v ſpone |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | neſrezhni kuhar naſhi grofinji sazharal (sazopral) in ji v jedilih savdal, tako de ga ne more popuſtiti, ko bi ravno zhaſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kako se povečava ali umanjšava delovanje predstav. Dokler se tega zavedamo, govorimo o čustvu. Navadno pa pazimo najbolj na ono predstavo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše se nam vriva vprašanje, more |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se ne sme zamenjati spominjanje sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto predstavo, katero imamo sedaj, imeli že |
| Genovefa (1841): | pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki |
| Ferdinand (1884): | mu je ž njim početi. Dolgo se ni mogel prav zavedati; ni si znal niti svetovati niti pomagati. Ali glej! — najedenkrat |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pahnil v propad, pa logarjev pomočnik, ki se je ravno zavedati jel, pride na pomoč in te odpodi in streli za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se že jutri sodnimu dnevu trobilo. Mlado dervo se ne zavé potreb človekovih, ko eno lego za drugo okoli svojiga debla |
| Stric Tomaž (1853): | Njegovo življenje je bilo pri koncu. Kmalo se nič ne zavé, zubeljc njegovega življenja je vgasnil. Njegova duša počiva pri Bogu |
| Pripovedke za mladino (1887): | tri kaplje krvi, potem pa jih izpljune. Brž se kraljica zave in odpočije, mladi kralj pa, ki je vse to gledal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razjasni občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina otroške duše. |
| Gozdovnik (1898): | ga mora na travo posaditi, kjer omedli. Ko se glavar zave, je bila oveza že obnovljena in polovica vojakov njegovih se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de ni vedila, kje je. Ko je pa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se ne bo nič več oboljšalo, ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali |
| Kemija (1869): | vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. |
| Oče naš (1854): | je ležal v težki medljevci, ktera mu je prav malo zavednosti pustila. Vidil je dostikrat dobre deklici Rozalio in Marieto pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se po vsem životu potijo, stokajo in perhajo, so brez zavednosti in občutenja. Kedar napad neha, ki nektere minute ali četertinko |
| Oče naš (1885): | njegove hiše debeli konec puške na hrbet, da je brez zavednosti na tla padel. Ko se je zopet zavedel, je videl |
| Oče naš (1885): | je ležal v težki medljevici, ktera mu je prav malo zavednosti pustila. Videl je dostikrat pri svoji postelji dobri deklici Rozalijo |
| Oče naš (1885): | vé, kako se bo bolezen izšla. Dolgo ste ležali brez zavednosti. Z božjo milostjo ste se zopet zdramili. Prejmite zdaj svete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarje pa vi restaleita mad te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gratavo? kader an Kriſtian tu terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' zheſti tega britkega terplenja inu smerti Jesusa Kriſtusa noi savierne Dushe ugizah inu tudi kaker je prei shribanu h' zheſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vnia zavo grenko martro katero je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Anjovzi inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral |
| Deborah (1883): | zginó. ) Deborah (potrtim glasom). O Jožef! (Zgrudi se na prag. – Zavesa se spusti. ) (Konec druzega dejanja. ) |
| Deborah (1883): | položi roko Jožefu na ramo. Deborah se skrije za brdom. ) (Zavesa se spusti. ) (Konec narodne igre. ) |
| Lohengrin (1898): | prizor. (Uvodna godba izraža krasno vršenje pirovanja. Ko se dvigne zavesa, predstavlja oder venčano izbo. Na desni stolp na pomolih z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Stal je v snegu z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne |
| Zoologija (1875): | po našem telesu, a vse to se godi brez naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza |
| Lohengrin (1898): | moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | te sklonosti razvile v strasti, katere bi gospodovale nad vso zavestjo in zatrle vsako boljšo nagnenje; s tem bi vpliv pametne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenje, da celó kot najvišja apercipujoča zveza predstav gospoduje nad zavestjo. Največ strasti izhaja iz prirodnih nagonov in iz sklonosti, katere |
| Oče naš (1885): | Ko se je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara |
| Tiun - Lin (1891): | Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem nekol ſa nje prositi, katiri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokuro delalati. Tu prosem jeſt susebnu, de be se moji ſavètni otrozi greha balli, ſakaj skus tu se bo pergodilu, de |
| Divica Orleanska (1848): | vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite |
| Viljem Tell (1862): | Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara |
| Tiun - Lin (1891): | preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! « |
| Gozdovnik (1898): | ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo |
| Divica Orleanska (1848): | se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske |
| Viljem Tell (1862): | premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji, kar morivzi, ki jim je Herod rékel, ropijo v' Betlehem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zenejſhi prodal, kakor ſo mu doma sa-nje ponujali, v polnim savetji ſvoje dobre glave odgovori: „dva dni morebit”. Kako ſe ſo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si |
| Gozdovnik (1898): | nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. |
| Gozdovnik (1898): | vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je pripetila druga nesreča |
| Viljem Tell (1862): | nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęro meni volio, ny po tvoji boshji voli, zhe leta savęsa tebi ny dopadajozha, ràsderi naſho glihengo, inu daj nam vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | urshahov; de ſe v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa zhiſta, inu poſhtena v'vſęh rezhęh. Prebivaj ti ſam o |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega uſſe dobru misliti, inu derſhati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ſdajzi ſo ſe njegove uſheſſa odperle, inu njegoviga jesika saveſa ſe je resvesalla, inu on je prov govoril. On pak |
| Divica Orleanska (1848): | če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških |
| Zlata Vas (1850): | 13. Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in |
| Zlata Vas (1848): | Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti |
| Zlata Vas (1848): | svojim prijatlam je šel, ki so bili z njim v zavezi, in ki so krave imeli, in jim je rekel: Od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni |
| Ta male katechismus (1768): | malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hm! Baron. Al letá shęnſka ni vshę s' kom drugim savęsana ? — Matizh. En velik Goſpod je imęl en zhaſs s' njo |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni. 90. Droshni krofi. 91. Sirni ſuhô pezheni nudelni. 92. Savęsana potiza s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh |
| Divica Orleanska (1848): | zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko |
| Kuharske Bukve (1799): | vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna |
| Oče naš (1854): | Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač |
| Biblia (1584): | kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v' |
| Biblia (1584): | Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh |
| Valenštajn (1866): | zdaj te cesar je Po mojej roci plačeval, al denes Zavezal si očeta srečnega, Ta dolg ti Fridolanec sam poplati. Maks |
| Valenštajn (1866): | máli bil je plemenitáš; Pa ker je vojaškej se boginji zavézal, Zató do višáve je tolike vzplézal. Cesarjev doglavnik je imenován |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sta vsaj dve osebi potrebni: 1.) izdatelj, kateri se je zavezal, da bode na menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bila kaj dote k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Oni so mene kronali sano shalesno Krono noi so menei savesali oblizhje saniemi nazhedniemi zvetami inv menei poſtavijo naan stov, noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhe nar glaſneji dopadajenje ſkasali. S tém pa ſe niſmo savesali, de bi v „Novize” nizh ne vseli, kar drugo miſel |
| Blagomir puščavnik (1853): | dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat, inu taku moliti, je taku retku, inu teshku, de s' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tebi priti smemo Sako uro, saki zhaſs. S'tabo se savesat ozhmo O Gospod ! v'lubesni sdei , Od tebe lozhit' se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in |
| Čas je zlato (1864): | glavo majaje vzame kraljevič svojo ruto iz žepa ter mu zaveže kervavo roko. Lenček ga stermo gleda, in svitla solza se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | da jo 1) koj plača in 2) se po pismu zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme v deželi obdrží |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | meničnem računu. § 163. Pismo, s katerim se izdatelj meničnopravno zaveže, da hoče določeno vsoto denarja o določenem času določeni osebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dęni' vſaki dan jim ſrishino vodo dej, s' eno ruto savęshi, ſo nar bolſhi Mercurius, inu bodo vodo skalile, inu dvakrat |
| Kuharske Bukve (1799): | pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje, kader ſe ohladí, savęshi. Ako s' zhaſam poſtane zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat |
| Kuharske Bukve (1799): | ga prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe. |
| Kuharske Bukve (1799): | lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle |
| Kuharske Bukve (1799): | inu presheni; potle vsemi otręblene inu podſęshene piſheta, jih ſilaj, savęshi, na rashin natakni, inu pezi, kakor ſe ſilane piſheta ſizer |
| Genovefa (1841): | daj ſvoje déte in ti, Hajnez, ji med tém ozhi savéshi,” je djal dalje, in déte sa rozhize primſhi, je vzdignil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter na hladen kraj dêni; rano pak s ſuho zunjo savéshi; tako ſe tebi ſama od ſebe sazéli — zhe jo zhedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v steklenice deni, vli nanj eno žlico mandelnoviga olja in zaveži steklenice nad zamaškam še z mehurjem. Kutnjini sok. Deset ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nadevaj pa pohlajeno vkuhanje v steklenice, ktere s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v steklenice nadevaj, te pa še le čez nekoliko dni zaveži. Grozdičev sok. Grozdiču reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | število sliv vzemi dva poliča žganja, steklenice s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi. Marelce v žganji. Še nekoliko terde |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa z mehurji zaveži ali pa čiste masti po verhu deni in na hladnim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni potem v vsako posodo eno žličko žganja, zamaši jih, zaveži jih s prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj, v s putram pomazano in z moko potreseno ruto zaveži in v vodi dve ali tri ure kuhaj. Potem ruto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohladi, nadevaj ga v maselčne steklenice, ktere z mehurjem dobro zaveži. Ta sok je zdrava pijača per prehlajenji. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo |
| Gozdovnik (1898): | Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' |
| Ta male katechismus (1768): | Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha |
| Valenštajn (1866): | sam svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej Ferdinand, Ne zavezujete skopuhu se. |