Miloš miloščina milovaje Milovan Milovanović milovati milsleh mimo mimogrede mimogredoči mimo_iti mimosa mimoza Mina minate mine mineral mineralen mineralog mineralogija mineralwasser Minica minij minin minister ministrant ministrantov ministrski ministrstvo miniti Minka minljiv minljivost minuend minul minuli minulost minuta minuten mio mir mira mirabela miracoli mircodolinski miren Miriboj Mirijam mirijamin miriti Mirko Mirna mirno mirnost mirodvor Miroslav miroslavov mirovati mirta misa misel miselnost miseretur misero misijonar misleč mislenost misliti miš mišelj mišica mišičast mišičen mišjak mišjakov mišjica mišljenje mit mitelj miten Mithriad miti mitl mitničar mitnina mitologija mitološki mitra Mitrovice mitski mitth miza mizar mizarnica mizarski mizen mizica miznica Mizorka mižaje mižati mk mk1 mk2 mkr mkrat m-kratnik mla mlačen mlačno mlačnost mlačva mlad mladenič mladeničev mladeniščnica mladeniški mladenka mladež mladi mladica mladič mladiček mladičen mladika mladina mladiti mladoslovenec mladost mladosten mladostno mlaj mlajši mlaka mlatenje mlatev mlatič mlatiti mleček mlečen mlečnat mlečnica mlekarica mlekarna mleko mleko_pivec mleti mlev mlin mlinar Mlinar mlinarica mlinarjev mlinarski mlinec mlinski mm. mm2 mn mn2o3 mnenje mno mno2 mnog mnogiterikrat mnogo mnogobroj mnogobrojen mnogočasten mnogoglasen mnogokrat mnogokratnik mnogoleten mnogoroden mnogospoštovan mnogost mnogostranski mnogostransko mnogoštevilen mnogoter mnogovrsten mnogovrstno mnogozaslužen mnoštvo množ množen množenje množica množina množinski
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | skupščini na ustav. 31. dec. so šli poslanci k staremu Milošu, kteri je v tem iz Krajove v Valahii, kjer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | preklicala knežke časti, ktero je v svojem beratu leta 1830 Milošu in njegovi rodovini dedno podelila, ne bo menda, kakor se |
| Moj sin! (1880): | imeli usmiljenje z njim. Ali človek, bolan človek in od miloščine živeč, to vam je uboga stvar! In dejali smo mu |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | pride za to, da bi podaril revežem ali cerkvi kaj miloščine, kakor da revežev ne bi doma imel in kakor da |
| Cigani (1890): | pravi krščanski veri izneverili. Celi ta čas imajo živeti od miloščine kristjanov. Na Ogerskem so jih smatrali redno za Egipčane ter |
| Cigani (1890): | so se klatili v večjih četah po Francoskem ter zahtevali miloščine opiraje se na sprevodne liste cesarske. Ali to vse ni |
| Lisjakova hči (1892): | nobeno pravo delo in moral sem pri dobrih ljudeh prositi miloščine. Danes me je zopet strašno stresla in me spravila v |
| Slučaji usode (1897): | težko sopeča, da sem želela vaše pomoči in ne vaše miloščine. Ako nimate toliko nežnočutnosti in dostojnosti, da bi vedeli, kakó |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je zbrala pred porto brezštevilna množica ubožcev, ki so čakali miloščine iz ustanove, ki se je delila vsako leto na ta |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | drve po nji — a to zato, da je dobil več miloščine, ljudje pa več strahu pred Cucljevino. Le nekaj je bilo |
| Vinjete (1899): | ni nikdar nikogar; klatil se je po cestah in prosil miloščine ... In hipoma taka besnost ... Pozneje so pravili, da je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | le rogovilstva za volitvene dobe. Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Serpo gleda deklico, kajti to mu je zopet nova prikazen; milovaje jej reče: „Zakaj se jočeš? Si li lačna? Glej tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam |
| Vinjete (1899): | koljé od dukatov ter ga vrgla na perzijsko preprogo. »Rado ...!« Milovanović je obstal s sklonjeno glavo in trepetajočimi ustni; Lejla pa |
| Vinjete (1899): | na njenem obrazu je bil negotov in skoro brezizrazen. Rado Milovanović je stal poleg nje z zardelmi obrazom in potnimi senci |
| Vinjete (1899): | hrepenečim nasmehom. »Glej, Rado, to je tvoja ljubica! ...« Oj tepec, Milovanović! ... Kod te vrag nosi? ... »Ti nečeš k meni, Rado, a |
| Vinjete (1899): | čutu in ustna so kipela v nezavestnem smehljaju ... A Rado Milovanović je bil tepec. Oh, preplakala bom ubožica te lepe, mlade |
| Vinjete (1899): | nežnih svetlih prstkov v tihih haremih ... Lep fant je Rado Milovanović: krepka, velika postava, zdrav obraz, nedolžne, plave oči in svetli |
| Vinjete (1899): | sta zdrsnili za hip debeli temni kiti njenih las ... In Milovanović je hodil po ulicah z nerodnimi koraki in težko glavo |
| Vinjete (1899): | njegove brke so mehke in redke ... Lep fant je Rado Milovanović in nenavaden tepec. Sprehaja se večer za večerom pod oknom |
| Vinjete (1899): | rokah? ... Njena duša si je zaželela Rade Milovanovića; in Rado Milovanović je komí v trgovini žida Nahmijasa, ki prodaja ob Kamenem |
| Vinjete (1899): | dvigal svetli polumesec ... Pod oknom je hodil Rado. In Rado Milovanović se je ozrl k Lejli; a ona je stopila za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg |
| Blagomir puščavnik (1853): | naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom; Oj sveti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se kristjansko ljubimo, po bratsko se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve |
| Robinson mlajši (1849): | Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje |
| Maria Stuart (1861): | Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katirega sem narbel obrajtala. Ta narmajnshe tal nisem jeſt puſtila memu jiti, katire be mene v'kakershnemukol del lu sebodi, ſapopadeno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi eſt dolor, ſicut dolor mens. O vi vſi, katiri memu hodite po timu potu, premiſlite, inu pogledeite, ali je ena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo neſhli eniga zhloveka od Zyrene , Simon imęnuvaniga , katiri je memu ſhov is priſtave pridejozh, ta je ozha bil Alexandra, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu sa zaita mras, kader pa bo poloviza Meſza Kosapersk memu, bode ſuhu vreine noter do Adventa. Sima. Po lepi jeſseni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo ga pili, to je ręſs; inu jeſt ſim raven męmu ſhal — Baron. Enga ſanta, praviſh, ſo doli vergli ? |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kraji gologlov, bóſs, vklęnjen pred tęmi ſhpotlivimi ozhmy tih sholnirjov męmu jiti, inu taku sanizhvan pred tiga ſerditiga ſovrashniga Krajla priti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri miemo poidajo bojo tabe an molili noi zhaſtili tu bo tvoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati |
| Divica Orleanska (1848): | nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v |
| Valenštajn (1866): | izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem |
| Deborah (1883): | iz nje! Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda |
| Deborah (1883): | Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me |
| Sacrum promptuarium (1695): | shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu |
| Stric Tomaž (1853): | bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden |
| Zlata Vas (1850): | v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani |
| Robinson mlajši (1849): | ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu |
| Robinson mlajši (1849): | ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude |
| Kemija (1869): | sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez |
| Fizika (1869): | ki se va-njo tako dobro prilega, da ne more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta |
| Pripovedke za mladino (1887): | jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo |
| Tiun - Lin (1891): | prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu |
| Gozdovnik (1898): | da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | cvetjem in žlahtnim plodom v prijetne spremina. Ne morem tukej memogredé zamolčati nekterih krajev Moravške dehantije, kakor Kolovrata, Vač in vasi |
| Blagomir puščavnik (1853): | nastane. Hitro sklene se v grad Skalodvorski podati. Vedno praša memogredé, kje je prava pot do grada. Marsikteri mu ne vé |
| Zlata Vas (1848): | pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de |
| Divica Orleanska (1848): | vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub |
| Marjetica (1877): | z Marjetico, videlo ga je pol soseske, če je poslonil mimogrede, na njenem oknu, ali jo pospremil v nedeljo dopoludne od |
| Arabela (1885): | vaše lice tako neverjetno čudno izpremenilo, ko sem bil prej mimogrede omenil, da ste ljubljena,« izgovarja se površno, in vidi se |
| Prvi sneg (1886): | je godilo okoli njega. Časih je tudi njega kaka maškara mimogredé ogovorila in rekla, da ga pozna, ali ravno s tem |
| Testament (1887): | sama ter besedovala o najrazličnejših stvareh, ko krčmar kar tako mimogrede omeni: »Ej, da bi ga hudir, tega starca Tomaža! Še |
| Iz arhiva (1890): | je in povzdignila glavo. »Nikakor ne, opomnil sem to kar mimogredé. « Lovro je nekoliko zardel. »O, jaz pa vérujem, popolnoma vérujem |
| Gostačeva hči (1891): | zakaj dogodek sam je opominjal in svaril najbolje. Jurij je mimogredé potožil Mani, kako žalostno je doma, odkar so Andreja vzeli |
| Lisjakova hči (1892): | in je vanj nabiral mile darove, ki so mu jih mimogrede metali usmiljeni ljudje. Zopet je siromak proseč povzdignil roke, ko |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | Srečali ste jo morda že, celo jako cesto, a samo mimogrede za nekaj minut. Ugajala vam je, morda celo prav ugajala |
| Gojko Knafeljc (1899): | Weber. »Vsi trški gospodje so noreli za dekletoma, kateri sta, mimogrede povedano, zelo prijetni, a pred vsem vrlo izobraženi. No, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki |
| Roza Jelodvorska (1855): | je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu |
| Zoologija (1875): | nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se |
| Zoologija (1875): | pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati |
| Fizika (1869): | Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potu, da se kristali povijejo s strdivšo se tvarino druzega minerala, potem se pa razmočijo in voda jih odnese. Ako se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pomoč jemljemo še druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristali v podobah, kojih ne bi pričakovali po kemiškem zlogu minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | porfirasto. Tako imenujemo enakošno maso, zadržečo posamezne veče kristale kojega minerala, ki kamnu dajo nekako lisasto lice. Ako v kamenji vidimo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razmerah telo vedno enako gostost, zato je prav bistveni znak minerala. Zatoraj so gostost večkrat in prav pazljivo določevali, navadno pri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njega pa ureže oni, ki pride za njim. Od najmečega minerala, lojevca, do najtrjega, demanta, dobimo 10 stopinj ; zaznamujemo jih z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov dvéh, tréh ali več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je prebiral o mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista |
| Zoologija (1875): | jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika večina jih |
| Botanika (1875): | govorili pri popisovanji, kako sprejema rastlina v sebe svoje rudninske (mineralne) sostavine. 3. Sprejémanje dušca. 101 Rastline imajo v primeri z |
| Kemija (1869): | barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druzih moči je imelo vpliv nanje. Zato najdemo cele vrste mineralnih ustrojev, ki jih po kemiškem potu samem ne moremo zapopasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na daleč pokrite ž njo. Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še redkeji od prvega. 14. Skupina magnezijuma. Okis (oksid) magnezijumov mineralogi imenujejo magnezija ali pa lojevo prst, Mg. Najde se kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | znanstveno opisovati. Francoz Hauy je prvi sestavil kristalni sistem. Nemški mineralogi Weiss, Mohs, Rose, Naumann in Hausmann so kristalografijo še bolj |
| Botanika (1875): | rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 1. Enakolično kamenje. Le-tó jo že popisano v prvem delu mineralogije; toraj tù samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno |
| Botanika (1875): | druzega kakor razzébeno in razpadlo kamenje, kakor to vémo iz mineralogije. Od tega tedaj, kakošno je to kamenje, je odvisno tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da ne gre za to, da |
| Zoologija (1875): | obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo |
| Kemija (1869): | vino potemni, ako se pomeša s kako železnato slatino (eisenhältiges Mineralwasser). Klejeve in čreslovnate raztopine se medsobno obarajo. Kakor namreč klejnatej |
| Kemija (1869): | Kernseife, 465. Milo mazavo, Schmierseife, 465. Milo smolnato, Harzseife, 488. Mineralwasser, rudna, voda, voda rudnica. Minij, Mennige, 431. Mira, Myrrhe, 490. |
| Kemija (1869): | 377. Voda kraljeva, Konigswasser, 378 Vodán, Hydrat. Voda rudnica, Mineralwasser. Vodenec, Wasserstoff, 364. Vodenec antimonov, Antimonwasserstoff, 383. Vodenec arzenov, Arsenwasserstoff |
| Stari dolg (1897): | je sredi skrbi in dela najlepše zadostilo. Z Bogom! Vaša Minica. »Ivan! « reče stari Prašnik, ko mu je sin prebral to |
| Stari dolg (1897): | umiriti se ni mogel. Ranjenca sta položila na posteljo in Minica se ni vso noč ganila od njega. Ko se je |
| Stari dolg (1897): | nista radi puščali k ranjencu. Nekaj dnij potem je bila Minica zopet pri bolniku in sama v sobi, ker sta sestri |
| Stari dolg (1897): | njeni materi; povem vam le še toliko, da bo imela Minica poleg dobrega srca tudi denarje. Svatbo pa napravimo, kadar se |
| Stari dolg (1897): | utešljive besede: »Če ostane miren do jutri zjutraj, bo dobro. « Minica je takoj hotela k njemu. »Stoj, dekle! « ustavi jo zdravnik |
| Stari dolg (1897): | mnogo ne pričakuje od njihove hiše. Jerica je molčala, a Minica je poudarjala svojo pravico in očetovo obljubo. Vse zastonj! Prazne |
| Stari dolg (1897): | od njega. Ko se je zdanilo, je prišel zdravnik, in Minica je odšla iz sobe. Prašnik jo je čakal zunaj in |
| Stari dolg (1897): | umirili in odgnali samo Predala. Ves ta čas je klečala Minica poleg ranjenca in mu namakala rano z vodo, brisala mu |
| Moja hoja na Triglav (1897): | se, da ne bom vprašan. Kako huda je bila takrat Minica! Moral sem sesti pod stog poleg ceste. Tam je pri |
| Kemija (1869): | sol 407. Meiler, kopa, 385. Melasse, melasa, sirop, 484. Mennige, minij, svinčena rusovina, 431. Meso, 496. Messing, med, 433. Metall |
| Kemija (1869): | 465. Milo smolnato, Harzseife, 488. Mineralwasser, rudna, voda, voda rudnica. Minij, Mennige, 431. Mira, Myrrhe, 490. Miricin, 467. Mišjica, Giftmehl, 382. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bilo za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta |
| Čas je zlato (1864): | ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi sloveči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam |
| Valenštajn (1866): | Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži navzdor te carju i ministrom. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Dunaji bila v velikem ministerskem svetu, nista z nobenim Dunajskim ministrom govorila o banki. „Hon” pripoveduje, da sta Magjarska ministra v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | težko priti na vrsto. Premalo je bilo altarjev in tudi ministrantov; toraj je morala zopet moja malenkost stopiti v službo. Kmalu |
| Maria Stuart (1861): | odpuščeni dolg! Osveto hoče možev duh, ne zapre Ga zvonček ministrantov v temni grob, Ne sveto telo v roci mašnikovi. Kenedi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane; ali bo večina ministerske ali neministerske stranke, se še sedaj ne ve, ker vsak |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ta reč ni tako; črtež zdanjega poduka se naslanja na ministerske ukaze, ktere sem jaz imenoval, dáne 1856. in 1855. leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H koncu pa pravi omenjeni ministerski razpis, da za svoje notranje opravke in med seboj se |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | učilnic, na ministerski ukaz, dán 1848. leta, ki ni meni znan, in kterega |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | kterega zdaj prav za prav ni več. Najbrže je ta ministerski ukaz imel v sebi tista načela, ki so razložena v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni u. l. zbor ministerski; vojaške zadeve so neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | dežel. Iz Dunaja. — 28. decembra je bil tukaj veliki skupni ministerski svèt pod predsedstvom Nj. Veličanstva cesarja. Vladni listi še molčé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine. |
| Maria Stuart (1861): | dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je |
| Valenštajn (1866): | Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko |
| Revček Andrejček (1891): | sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to |
| Revček Andrejček (1891): | in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so |
| Revček Andrejček (1891): | kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in |
| Robinson mlajši (1849): | se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri ure peljati preden se |
| Povodni mož (1855): | cele noči vasujejo in se okoli spavališč deklet radi potikujejo. Minil je božič, in nastopil presveti predpust, ki je ponočne junake |
| Sosedov sin (1868): | za nobenega, kterega bi oče bil rad imel; predpust je minil. Ljudje, ki so pričakovali ženitovanja pri Smrekarji, zmotili so se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ga kdaj po ves teden niso videli. Od konca ni minil noben dan in skoro nobena ura, da se ne bi |
| Vanda (1888): | so se pokazale prve cvetke, beli zvončki in rmene trobéntice. Minil je tudi že predpust; pobožni Ljubljančani so pridno hodili k |
| Od pluga do krone (1891): | na haremsko žensko družbo, kjer je pobrala desetino. Ko je minil grozni strah, jel je modri gospodar paša takoj misliti, kakó |
| Strte peruti (1894): | in pisala sem mu vsak dan. Minil je teden, in minil je tudi dan, ko bi moral priti, toda ni ga |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | oni strani, odkoder je bil prišel. Krščanski nauk je bil minil, kajti mogočno so v cerkvi orgie zahrumele. Pavle se zdrzne |
| Mara Rendića (1897): | njegov dobrotvornik ne vrne, čeprav je bil akšam že davno minil, se je počasi pripravljal na odhod, ker mu Grk ni |
| Gojko Knafeljc (1899): | nama celih dolgih šest tednov … Ali tudi ta čas je minil, in zopet sva se sešla na starem mestu – na mestu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | izgubé službo, hitro so bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol, in od tedaj uradujejo do današnjega dne v maternem jeziku |
| Tiun - Lin (1891): | potrebam, bil sem vender v stiski zaradi usode svoje. Pa minol je precejšen del jutra, ne da bi kdo povprašal za |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi |
| Oče naš (1854): | ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855): | blato do kolena bresti. Zdaj pa me je vsa nejevolja minila, rad brodim blato, ker sem v svoji soseski s slavno |
| Zlato pa sir (1860): | da se je že oženil; bo vsaj njo poprej žalost minila. Kaj se bi mi pa smilila, ako sama pravi, da |
| Domen (1864): | bi od daleč pomagal. Pijanost ga je bila že precej minila, ker tak človek, ki je zmirom v vinu, ko žaba |
| Svetinova Metka (1868): | Stara Marina Minila jesen, minila je zima, prišla za njo zelena pomlad; leto |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | druge ljudi nego zanjo in v ti ljubosumnosti jo je minila vsa radovednost, kaj hoče tuji mož propovedati tam z odra |
| Testament (1887): | Metko — denar naj ima, kdor ga hoče! « Svate je pijanost minila in stari Brnót je osupel gledal sina in majal glavo |
| Obljuba (1894): | oče nje otrók? — Otroci se preplašeni spogledujejo, samó Cilke ni minila hrabrost. Hitro skoči k ognjišču, vzame lonec krompirja, katerega je |
| Roman starega samca (1895): | prepričal, da ni vse zlato, kar se sveti. Ko je minila prva prijetna osuplost, jele so se mi oči odpirati, in |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nadejamo. " Gospodični se je bralo na obrazu, da jo je minila prvotna slavohlepnost in da se ne bo srdila, če pride |
| Genovefa (1841): | je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in |
| Genovefa (1841): | ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo, kér ſo bile pri zhaſt. ozh. ozh. Franziſhkanerjih ſhtir pridige |
| Robinson mlajši (1849): | blizo devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj |
| Na Žerinjah (1876): | tedni so mnogo, mnogo izpremenili in predrugačili. Komtesa, — kar je minolo, in kar se je godilo mej nami, naj bode — pozabljeno |
| Na Žerinjah (1876): | sme biti grenek, ni pekoč. Sedaj je vse pokopano, vse minolo, in pred soboj imate le — življenje! Življenje — svoje in svojih |
| Pomladanski vetrovi (1881): | človek koncem leta svojih umrlih znancev. Življenje jim je naglo minolo, enako kakor rastlinam na polji, kjer se rožica hipoma osuje |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Višnjo goro vojaška straža ter ju nazaj v mesto vrne. — Minolo je že bilo nekaj tednov, odkar je moral major Lipnico |
| Pomladanski vetrovi (1881): | z njegovim uplivom zamore razprostreti svoje nežno cvetje? O Vinko, minolo je komaj pol leta, odkar si me peljal pred oltar |
| Zvezdana (1883): | vendar premislite dobro, vi ste še mladi, meni je življenje minolo, vi stavite za svoj namen vse, jaz ničesar. Le stare |
| Luteranci (1883): | zboru. Ker pa je hitela ura za uro in je minolo že pol nočí a o Knaflji ni bilo ni duha |
| Zvezdana (1883): | je pa tudi lepšega posebno meni, ki mi je življenje minolo, kot da še zadnje dni delam ubogemu človeštvu v korist |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pospeši svoje korake čez plano Poljano na kranjski svoj dom. — — Minolo je nekaj let, odkar se je bilo to pripetilo. Miha |
| Genovefa (1841): | naj ſe iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla |
| Zlata Vas (1848): | leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več |
| Zlata Vas (1848): | svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne |
| Zlata Vas (1850): | Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal |
| Tine in Jerica (1852): | Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bi jim kmalo imel dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | življenje. Mati je vedno mislila na svojega soproga in na Minko. Nekteri dan se ji je serce kerčilo od skerbi in |
| Botanika (1875): | enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod |
| Roza Jelodvorska (1855): | tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Diferenco razdelimo s številom, ako minuend in subtrahend s številom razdelimo ter drugi kvocijent od prvega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k subtrahendu prišteli, je diferenca. Pri imenovanih številih morata imeti minuend in subtrahend isto ime in to dobi potem tudi diferenca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izvira: 1.) Ako prištejemo k diferenci dveh števil subtrahend, dobimo minuend. (a – b) + b = a, b + (a – b) = a. 2.) Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Od diference odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b. 4.) Diferenca je jednaka ničli, ako je subtrahend jednak minuendu. a – a = 0. 5.) Ako je subtrahend 0, jednaka je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a = 0. 5.) Ako je subtrahend 0, jednaka je diferenca minuendu. a – 0 = a, 0 – 0 = 0. Izreki o diferencah. § |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število odštejemo od druzega algebrajskega števila, ako prištejemo k neizpremenjenemu minuendu subtrahend z nasprotnim predznakom. Dokaz. Diferenco (+ 5) – (+ 3) najdemo, pomaknivši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil, pa imel sem danes še |
| Mačeha (1883): | rešeni, in ta gotovost je tako vesela, da radi vso minolo nevarnost pozabimo! — Ali ste dobili kakšno pismo za mene, gospod |
| Zvezdana (1883): | reče in obljubi, je zagotovljeno, kakor bi z žrebljem pribil. Minolo leto mi je veter kočo razkril in povodenj mi je |
| Zvezdana (1883): | sem tudi tako preračunil in preštudiral, da bi ne bili minolo pomlad sivolasega očeta, Bog jim daj dobro in jim preloži |
| Marjetica (1877): | mrtvo in zapuščeno vse v njej, obspo ga neprijetne misli minulega dne in srce se mu užali. V hišo ne gre |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pak bode ta vsota, določevala je zádruga njegovega rokodelstva. Konec minulega stoletja n. pr. je moral imeti barvar najmenj 1500 gld. |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | blagó semkaj vagat; to se je pričelo šele proti sredi minulega stoletja. Cesárska vaga je postala huda konkurentinja mestni vagi. Pošiljala |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ali iz očij jih vendar niso pustili nikdar. Proti koncu minulega stoletja oglasili so se n. pr. barvarji, da prevzemajo drugi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je odjenjati. Toda tudi ljubljansko občinstvo je pričelo proti koncu minulega stoletja pritiskati rokodelce k napredku, kar dokazuje magistratna tožba »da |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | najbrž leta 1524., kajti, ko je višja oblast zahtevala konec minulega stoletja, naj magistrat izkaže, od kod ima pravico za vaganje |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | doktorji, kajti, kakor smo že omenili, spadalo je po nazorih minulega stoletja, celó do Jožefa II., tudi zdravníštvo v rokodelstvo. Pádarji |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Žitna méra. Tudi o ti pristojbini se magistrat proti koncu minulega stoletja ni mogel izkazati, kdaj se je pričela in kateri |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | na vse žile, zlasti se je to godilo proti koncu minulega stoletja. V prejšnjih časih tega ni bilo treba, ker se |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | cesar ali nadvojvoda. Da bi staríno shranjevali, za to ljudje minulih stoletij niso imeli razuma: kar zanje ni imelo več vrednosti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ker naši predniki niso znali ceniti tacih prič iz davno minulih časov, pogubila so se do dobra. Saj pa bi tudi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | skoraj ni godilo, sklepamo lehko iz živahnega žitnega trgovstva v minulih stoletjih. Gotovo je bilo zelo zelo živahno, sicer bi ne |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | opasanega na dveh straneh z Ljubljanico. Za surova, divja stoletja minulih časov so imeli taki kraji zavoljo trdne svoje leže veliko |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so se delile meščanom v podobi privilegijev, ki so v minulih stoletjih nadomeščevali denašnje postave. Toda nihče ni meščanom teh pravic |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kvatre po 5 gld. 6 kr. za čevlje. Z nazori minulih stoletij se ujema popolnoma, da so se dajali privilegiji celó |
| Iz sodnih aktov (1891): | mašnikom dné 21. vélikega srpana 1821. leta. V vseh teh minulih devetindvajsetih letih trudapolnega življenja svojega, podpiran sicer od roditeljev in |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | je ukazal kmetom okoli Slovenjega gradca, ki je imel v minulih letih mnogo trpeti od Turkov, da mesto po roboti z |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | službo božjo in zahvali Vsemogočnega za vse dobro in hudo minulih dnij. To je bilo namreč binkoštno nedeljo zvečer leta 1471. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe 16 ur na dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lét živel. Drevó okopati, bi le perve léta kakih pet minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto |
| Astronomija (1869): | rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik, zato nastopi tudi plima vsak dan ravno |
| Astronomija (1869): | pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure |
| Gozdovnik (1898): | kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov |
| Gozdovnik (1898): | jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo dobiti. « Kučilo stopi vun na |
| Gozdovnik (1898): | glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal |
| Gozdovnik (1898): | na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na |
| Gozdovnik (1898): | in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj na dan (zhe ſe 16 ur na dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet |
| Gozdovnik (1898): | mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo. |
| Gozdovnik (1898): | je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem |
| Fizika (1869): | dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev |
| Fizika (1869): | napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove |
| Roza Jelodvorska (1855): | sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude |
| Maria Stuart (1861): | Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar |
| Viljem Tell (1862): | brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in pa blagoslov nebeški. |
| Biblia (1584): | ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr |
| Sacrum promptuarium (1695): | Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je |
| Sacrum promptuarium (1695): | myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | priſhàl: aku pak ona ne bó vręjdna, ſe bó vaſh myr k' vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi nezh mar biti, shlishati ſhellish, tok je s'tvojem myram ſhe per kraju. Myr s' pravizhnemi je tu narvezhe veſſelle |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar |
| Divica Orleanska (1848): | Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na |
| Divica Orleanska (1848): | tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni še niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na zemlji; klatil se bom po svétu, kakor Kajn |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'tabo v'myri shivę, inu lę ſamę ſabo v'myri shivę, kęr ſi ti vèndèr vshę perpravlen, de bi nję |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to vęjſt tęhiſtih duſh, katęre męjnio, de s'tabo v'myri shivę, inu lę ſamę ſabo v'myri shivę, kęr ſi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje ſhaze odperli, ſo njemu dary vofrali: slatú, kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ponozhi k'JEsuſu pervezh bil perſhuv, inu je perneſiuv myrro, inu Aloe skup smeshane , okuli ſtu libr. Natu ſta ona |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu je : Mertvashkeh glav meſtu, ſo njemu dali vinu s'myrro, inu s'shovzam smeſhanu, inu kader je on bil pokuſſuv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | prevelikega drenja, toraj se je podal v cerkev „Chiesa del Miracoli”, kamor šel sem z njim tudi jaz. Al tudi ondi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Via del Corso”; druga njej vštric stoječa (imenovana: „Chiesa del Miracoli”) pa je ob sprednji strani ceste „Via del Corso” in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oberne, ino gre po ſredi med njimi tako mogozhen ino miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha |
| Valenštajn (1866): | potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli |
| Tiun - Lin (1891): | jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi |
| Genovefa (1841): | go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja |
| Tine in Jerica (1852): | iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče |
| Roza Jelodvorska (1855): | tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki na drévju raglajo; pajki če pridno predejo; pijavke, ki merne v vodi ostanejo. Merzlo zimo kažejo: Merzlo in mokro polétje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih |
| Divica Orleanska (1848): | kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar |
| Fizika (1869): | delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako |
| Deborah (1883): | krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali paziti |
| Viljem Tell (1862): | sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te |
| Tiun - Lin (1891): | je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj |
| Genovefa (1841): | vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel. „Bres bôshje vólje me |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat |
| Roza Jelodvorska (1855): | domu. Krasna Róza, ktere serce je po materni smerti že mirnejši postalo, more zopet tugovati, ko svojiga očeta ranjeniga vidi. Vse |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek, ki ga vidi, mislil, de mora pasti. V tem mirnim stanu ostane konj včasih le neke minute in kmalo vnovič |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tisto mesto, za ktero sem se jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje |
| Ta male katechismus (1768): | VII. ſvelizhani so ti myrni, ſakaj oni bodo otrozi boſhji imenuvani. VIII. ſvelizhani so, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo ſkus tvojo pomuzh od ſtrahu tih ſovrashnikov sagviſhani, inu myrni. O Bog! ushgi naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane |
| Divica Orleanska (1848): | tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | serkalo ali ſhpegel, ki ſe Bog is njega vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez vse. Kaj pa vi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naj se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo |
| Viljem Tell (1862): | ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v |
| Roza Jelodvorska (1855): | mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Toliko Fabiola ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše, med ktero jej je podal sv. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo že govorjenje v naši povesti, služila je že Miriamini materi za vnanjo povijalo sv. zaklada; in nad vse jo |
| Avguštin Océpek (1860): | revežu je od vseh las kapalo; ali vendar ni pred miril, da so se svetili, da se je vanje vidil. Gospodje |
| Žalost in veselje (1870): | bil kmalu še jaz v nevarnost prišel, ko sem jih miril. Indijani v mojem okrožji so sicer miroljubni in vedno sem |
| Cigani (1890): | l. 1790. umrl. Kraljeva naloga je bila, da je cigane miril in davek od njih pobiral. Vseh ciganov v Poljski in |
| Pegam in Lambergar (1891): | ste me", dejal je oni nepotrpežljiv. „Tiho, tiho, gospod Hohemwart! " miril je oni. „Poklical sem Vas, da Vas vprašam, če stojite |
| Pegam in Lambergar (1891): | je stal Hohenwart pred četo konjikov, in poleg njega je miril hlapec iskrega belca. „Srečno pot torej, mladi vitez! " pozdravi poveljnik |
| Gospa s pristave (1894): | njegovi pristaši. Nič mu ni zaupala, pa Leopold jo je miril s tem, da gré vsem za skupne koristi, torej Virtemberžan |
| Hudi časi (1894): | žena in prestrašena jela popraševati, kaj počne. On jo je miril, da pojde na semenj, da bode do večera že doma |
| Hudi časi (1894): | posvetnih rečeh. Apert je bil silno razburjen, a se je miril, dobro vedoč, da ima ostro orožje proti nasprotniku. Ko pa |
| Trojka (1897): | kaplja vode, ta ne razumeje o vinu nič. « »Gospod Bantur,« miril je Edvard, »kemija pravi vse drugače. « »Če pravi drugače, se |
| Zeleni listi (1896): | za mladega otroka? Ali kako to, da so imeli ljudje Mirka tako radi? Dá, to je bilo čisto naravno. Imeli so |
| Bore mladost (1862): | poln skerbi sklical ljudi, ki so z baklami in vervmi Mirkota iskali do belega dne. Mirko stopi v hišo, v kteri |
| Bore mladost (1862): | se serca polastí. Malo dni je preteklo in domotožnost je Mirkota prignala v milo domovino k podnožju domačega Triglava. Cvetela je |
| Bore mladost (1862): | Rozalija pa je v lice zabledela, globoko je izdihnila in Mirkota pogledala z presunečim mokrim očesom. Na ta pogled je Mirkotu |
| Bore mladost (1862): | na cvetečo ravnino pod jezerom. Tam so drugo jutro našli Mirkota in Gregorja merliča in nekaj kosov zlomljene ladje. Tako je |
| Bore mladost (1862): | ko sem samo memo popotoval. Kake misli so pa navdajale Mirkota, ko je ugledal ozidje, v kterem biva njegova Rozalija, ne |
| Bore mladost (1862): | sodi me slabo, ne zaničuj me! Rozalija. " Skoraj omamilo je Mirkota to pismo. Zdelo se mu je razderto vse življenje, zdelo |
| Bore mladost (1862): | sebo! Ktero, od kod? nihče ni vedil izmed radovedne množice. Mirkota so pa te besede, kakor meč zbodle, ki je sedel |
| Bore mladost (1862): | in zaperle so se samostanske duri, in jo ločile od Mirkota za vse dolgo življenje. Strašen je bil Mirkotu ta pogled |
| Bore mladost (1862): | na misel prišlo, uprašal je fužinski gospod, in vabil je Mirkota na kosilice v sobo. Mirko pa odgovori: „Ne motim vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel |
| Zeleni listi (1896): | 4. Priljuden deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in |
| Bore mladost (1862): | Mirkota pogledala z presunečim mokrim očesom. Na ta pogled je Mirkotu beseda vpadla, spustil je Rozalkino roko, ki jo je hotel |
| Bore mladost (1862): | plašno za njim gledala, kakor bi se bala; da se Mirkotu v glavi meša. Besede mu nista zinila v slovó. „Zdaj |
| Bore mladost (1862): | bistro oko podobo Triglava, ktero je gledalo perve otročje leta. Mirkotu se čelo omrači, neuderžljiva moč se serca polastí. Malo dni |
| Bore mladost (1862): | do druge pomladi. " Na to povzame fužinski gospod besedo, in Mirkotu resnobno v oči pogleda. „Malo pomniš", pravi starček, tiste ure |
| Bore mladost (1862): | kakor roža in mila, kakor njena ranjka mati, je pa Mirkotu namenjena nevesta, in imela bo lepo posest in terdno premoženje |
| Bore mladost (1862): | obriše solze s častitljivega obraza. „Govori", oberne se fužinar k Mirkotu, „kaj je to? Ti si ves obdivjan in Rozalija objokana |
| Bore mladost (1862): | pretehtuje vseh besedi. " „Ljubi oče, kaj govorite? Predobri ste, ako Mirkotu odpustite to razžalitev, in preostri, ako mene hočete izdati temu |
| Bore mladost (1862): | beseda mi nazaj pridobi naj bolje serce. " Te besede so Mirkotu vdihnile novo moč; ogenj mu je zopet šinil v oči |
| Bore mladost (1862): | ločile od Mirkota za vse dolgo življenje. Strašen je bil Mirkotu ta pogled, serce mu je bilo v persih, kot bi |
| Bore mladost (1862): | dvomov, in že se mi zdi, da nisi podoben tistemu Mirku, ki ga v sercu nosim. " „Postaral sem se za pet |
| Prvi sneg (1886): | spominu. A ko mu je zopet stisnila roko, prišla je Mirku nehoté na misel nežna vrtnaríca in čudno mu je bilo |
| Prvi sneg (1886): | tista čudna rudečica, ki jo navadno vidimo pri bolehnih ljudeh. Mirku se je v srce smilila; zdaj se mu je samemu |
| Prvi sneg (1886): | mizici, kjer sta naša znanca še zmerom kramljala, nakloni se Mirku, Čermaku pa poda roko ter ga pozdravi: »Servus, Vilko! kje |
| Prvi sneg (1886): | v živi svoji domišljiji še več videl, pa pristopi k Mirku in mu zadovoljno pošepta: »Ženitovanje pri petrolejskih lampah« bo naslov |
| Prvi sneg (1886): | V. Silno poželjenje po novih znancih in znankah se je Mirku precèj ohladilo. Mala dosedanja izkušnja ga je naučila, da človek |
| Prvi sneg (1886): | redutno dvorano. Pred odhodom se je iz vse duše zahvalila Mirku za njegovo skrb, kajti le on ji je napravil večer |
| Prvi sneg (1886): | je otožni mladenič do dobrega razkril svoje srce novemu znancu Mirku, ki je bil nekoliko let mlajši od njega. Čudna je |
| Prvi sneg (1886): | mešana družba, le Alme ni bilo nikjer. Že se je Mirku umirilo srce, v tem šine mimo njega mlad človek z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami |
| Slovenske večernice (1865): | in gré h knezu Lazarju, misleč, da bode tamkaj mogel mirneje živeti; toda zastonj, za njega ni bilo nič več dobrega |
| Žalost in veselje (1870): | ki mu je prinesel hrano, sedaj je bil Aleš že mirneje, ker mu ni velel seboj. Kmalo potem se odpré na |
| Arabela (1885): | ako nam ne pomaga Arabelin denar. Pa še nekaj,« pristavi mirneje in utakne pismo v listnico. »Ravno sem ti hotel povedati |
| Dóra (1885): | vpokoji valovito srce. V tem objemu se izjočem, ter začnem mirneje dihati. Počasi ozrém se na nesrečnico. Sočutnost se v meni |
| Postillion d'amour (1887): | in palačice tujih, t. j. Evropcev, je menj živahno in mirneje. Ves toli živahni promet se vrši vendar brez posebnega hrupa |
| Testament (1887): | kričal sodnik. Bil je malo jezen. »Pa stojte! « je nadaljeval mirneje, zakaj stvar ga je jela sedaj zanimati. »Bo že, bo |
| Luka Vrbec (1890): | tu mu pride druga misel. »»Gospod Luka! «« začne zopet — a mirneje — Šoba, »»ali ne veste, da nimajo drugi župniki zaupanja do |
| Ljudska osveta (1892): | pričakovati boljše osode v večnosti. Zdelo seje, daje odleglo ženi. Mirneje je dihala, ustna so se ji zibala, kakor v molitvi |
| Kotanjska elita (1898): | pomoglo; počasi mu je odleglo, in začel je vsaj nekoliko mirneje preudarjati. Po dolgem razmišljanju je res prišel zopet do zaključka |
| Deborah (1883): | volja, Božji plamen! Vsako oblast na zemlji Zaničuje nje moč! (Mirnejši. ) Nje, zapuščene, priporočam zdaj, Gospod, nebeški! tebi v milo varstvo |
| Deborah (1883): | Bog trpel. Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj |
| Valenštajn (1866): | požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V |
| Sveti večer (1866): | se bomo morali. Mislil sem sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla |
| Fizika (1869): | udari ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič brigal, kar se |
| Zeleni listi (1896): | kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta |
| Ivan Slavelj (1876): | noč ... Ančika bo umrla, o Bog! « ihti se ostrašena mati. »Mirnost, le mirnost, ta je tolažba! « reče Deska. »Ali ste že |
| Ivan Slavelj (1876): | pa, čuteč, da ni potreba več njegovih vednosti, govori: »Mirnost, mirnost, mati, ta je tolažba! «— 14 — In odide in nočemo reči |
| Ivan Slavelj (1876): | Deska pa, čuteč, da ni potreba več njegovih vednosti, govori: »Mirnost, mirnost, mati, ta je tolažba! «— 14 — In odide in nočemo |
| Ivan Slavelj (1876): | bo umrla, o Bog! « ihti se ostrašena mati. »Mirnost, le mirnost, ta je tolažba! « reče Deska. »Ali ste že kaj poskušali |
| Arabela (1885): | mislečem življenju. Našo zamišljenost imenujejo ljudje vaše vrste dolgočasnost, našo mirnost – zatelebanost, našo resnost pa prismuknenost … Ba! škoda vsake besede, ki |
| Arabela (1885): | še le biti njeno mišljenje! Toda Arabela zadobi kmalu prejšnjo mirnost in brez zadrege upre svoje oči v njegov ostri pogled |
| Pegam in Lambergar (1891): | v svesti si, da je prevarjen. Ohranil je vso svojo mirnost, kajti je zaupal v Boga, vedel pa tudi, da mu |
| Roman starega samca (1895): | bi potreboval kake posebne pomoči, ali smem prositi vaše? Vaša mirnost in razumnost sta neprecenljivi lastnosti za resne slučaje. V hiši |
| Slučaji usode (1897): | hitro mu segši v besedo. — Vem, reče mirno, (a ta mirnost ni bila pristna, temveč umetna, kar je izdajala negotovost njenega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'tega veliku dobrega ſadohil. Hodi ſa mano. XII. POSTAVA. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. 1 Is nobenem zhlovekam se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Xi. Poſt. Dobra molituv je veliku dobrega doblenje. XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni |
| Razne dela (1870): | In kje je? Jovana. Pošli v stari grad Fjerboaj. Na mirodvoru svete Katarine Je poln oblok železniga orodja, Nekdanjih vojsk obilne |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ugašati. Ljudmila je mislila na Vinkovo smrt. Bogoslužni obredi na mirodvoru in ljudski pobožni običaji niso ostali brez mogočnega vtisa na |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kleči, glavo klanja in tiho moli. V vršičkih visoko-tankih po mirodvoru zasajenih dreves pa šumi mrzla jesenska sapa ter se igra |
| Pomladanski vetrovi (1881): | čas stanovala. „Vaše zdravje ni še popolnoma utrjeno, dogodki na mirodvoru Vas pa gotovo zeló razvnemajo. " „Vendar sem pa rada sama |
| Pomladanski vetrovi (1881): | je lučica za lučico ugasnola. Še nekaj trenotkov, in na mirodvoru je bila zopet prejšnja grozljiva tišina, vse je bilo mirno |
| Pomladanski vetrovi (1881): | od vseh pozabljen počiva v smrtnem spanji. Tudi na tem mirodvoru se vidijo med drugimi razsvetljenimi in okinčanimi grobovi zanemarjene na |
| Pomladanski vetrovi (1881): | južnem Štajerskem se vije dolga vrsta ljudij po cesti proti mirodvoru. Na pokopališči migljajo nebrojne lučice, ktere je ljubeča roka postavila |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | onemu mestu, kjer so polagali v grob njegov družico. — — — Na mirodvoru je bila o tem času zbrana jokajóča množica. Vsi sosedje |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | stran ter gledali začudjeni neznano prikazen, ki se je približevala mirodvoru. S prva je bila le kakor pičica videti podoba, a |
| Blagomir puščavnik (1853): | delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta, da bi z njim vred v svoje posestva |
| Blagomir puščavnik (1853): | solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči |
| Lohengrin (1898): | vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva |
| Lohengrin (1898): | velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje |
| Lohengrin (1898): | vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj |
| Lohengrin (1898): | naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani ga! Elza in Lohengrin Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem |
| Lohengrin (1898): | tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo |
| Lohengrin (1898): | krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu |
| Lohengrin (1898): | in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik |
| Valenštajn (1866): | grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej |
| Lohengrin (1898): | na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu). |
| Blagomir puščavnik (1853): | na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj |
| Domen (1864): | več krajih, vendar Jožek je bil take natore, da ni miroval popred, predno je svoje suhe kosti na najviši rogovili vejate |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | njeno ne bo več v nevarnosti. Med tem vendar nisem miroval, marveč pridno popraševal in dal popraševati po mestu in okolici |
| Rokovnjači (1881): | kajti ravno zdaj, ko je uže na oklicih, naj bi miroval z drugim, in skrbel za to, kar ga ima najbolj |
| Izza mladih let (1882): | in kadar ni bil čas za lov, nadzoroval je delovce, miroval pa nikdar. Tisti dan, ko je umrl, bil je še |
| Beatin dnevnik (1887): | dohtar, kateremu je bila moja zadrega po volji, ni še miroval in je dostavil: »Rihard je mlad, bogat, izvanredno lep in |
| Ljudska osveta (1892): | odvrne Vid in še pristavi: »Obetam vam, da ne bodem miroval prej, dokler ne bodeta Alenčica in oče prosta. « Veselje zasine |
| Ljudska osveta (1892): | ju rešiš? « »Mati, prisegam vam pri Bogu, da ne bodem miroval prej, dokler ne bodeta rešena oba! « potolaži jo sin. »Bog |
| Gojko Knafeljc (1899): | je kaj nepričakovanega ne reši. Gojko v tem tudi ni miroval. Skrbno je pomagal Bratiča spravljati od prave poti, a hkratu |
| Valenštajn (1866): | i zida, lehko vpraša zvezd — Če drzna moč ne more mirovati, Naj krepko z elementi se bori, Prestavlja rekam struge, ruši |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | beg. Mora mu pojasniti dogodke pretekle noči, drugače ne more mirovati. Potem pa, ker se gozdi razprostirajo dan in dan hodá |
| Gozdovnik (1898): | hitrost jelenova, njegova roka je spretna kakor kačji jezik, ki mirovati nikdar ne more. « »Iz kterega kraja so prišli ti bledoličniki |
| Valenštajn (1866): | drugi lovec se šali ž njoj. ) Dragonec (stópi médnja). Tovarš, miruj! Kaj ti mari je deklè! Drugi lovec. Ki zlodej more |
| Lohengrin (1898): | Pozval si ga, — že bliža se, glej, tod! — Lohengrin. Elza, miruj! Izbavi teh se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód |
| Pripovedke za mladino (1887): | mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči |
| Tiun - Lin (1891): | ne z namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim |
| Robinson mlajši (1849): | železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko |
| Robinson mlajši (1849): | krog sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu |
| Robinson mlajši (1849): | dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se |
| Zoologija (1875): | postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev |
| Gozdovnik (1898): | se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral |
| Gozdovnik (1898): | pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhje sluſhabnek biti? gledaj, skerbi le ſatu narbel, de svojo misl naprebernesh, inu od tugente naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema pokorn biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludji ſhe tvoje slabuſte ſamirkali, inu ti se to dobro misl od tebe ozhitnu pred ludmy ſgubil, katiro sè uſſellej na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobru sklenil. Tega pak nimash. ti vonder virvati, de sleherna misl be ſhe enu premishluvanje bila; ſakaj una plava le gori |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj dellati, inu kakershna je bila misl pred Bogam, takershnu je tudi tvoje dijanje. Povęj meni, kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se imel spozhiti, toku ima vonder tvoje serze ena sveta misl preuſeti, dokler taku dellu, inu muja je narshlajshe ſa nebeshku |
| Kratkozhasne uganke (1788): | jeſt ſhe kmalu s' pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena ta misou obshua te bukve na sovenjo shpraho pnshribati inu udruk dati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila |
| Genovefa (1841): | in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevarnoſt. Skusi ozhy ali vuſhęſsa pride h' tebi ta huda miſsèl, is hude miſli pride hudu poshelenje, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhęs tę beſsęde: Herodesh ho yſkal letó dęte vmoriti, leta miſsel v' glavo: Ti vbogi otrok, ti ſi sdaj zhiſt, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel; zakaj ravno ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi bilo pràv, če bi zavoljo tega se vsi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič |
| Roza Jelodvorska (1855): | vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno |
| Valenštajn (1866): | naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala |
| Tiun - Lin (1891): | so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem. |
| Gozdovnik (1898): | iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun |
| Zlatorog (1886): | svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mezh pojde ſkus tvojo leſtno duſho, de bodo doſtireh ſerz miſle resodete. Ondi je bla tudi Anna ena Prerokena Fanuelova hzhy |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle. 2. Katir nam skus tebe visha naſhe beſsęde. 3. Katir |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Zheſhenas, per Viri. 1. Katir nam ſkus tebe visha naſhe miſle. 2. Katir nam ſkus tebe visha naſhe beſede. 3. Katir |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle. 2 Katir nam skus tebe visha naſhe beſsęde. 3. Katir |
| Biblia (1584): | ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu |
| Biblia (1584): | inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino tudi lètu bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne |
| Genovefa (1841): | ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu |
| Robinson mlajši (1849): | okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine |
| Robinson mlajši (1849): | gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v njih nisim nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom |
| Čas je zlato (1864): | kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli |
| Rudninoslovje (1867): | je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v cerkev, vendar je lahko tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti |
| Robinson mlajši (1849): | bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat |
| Ta male katechismus (1768): | de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Goſpod Duhovne Ozha ! de ſem doſti, inu veliku greſhil s' miſlejo, beſedo, dijanjam, inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | G. Duhovne Ozha! de ſem doſti, inu veliku greſhil s'miſlejo, beſſedo, dijanjam, inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | G. Duhovne Ozha! de ſem doſti, inu veliku greſhil s'miſlejo, beſſedo, dijanjam; inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | moliti, tu je: miſli, inu ſerze v' Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat, inu taku moliti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | niso marali. Menda vsak želí blagostan zadobiti, pa s samimi mislimi in željami se to ne da doseči. Dve reči le |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | hisi ostal. Vsak lahko vidi, da so Turki s takimi mislimi brez vsega straha v boj hodili, in tedaj navadno svoje |
| Spomini (1860): | nedeljo popoldne sem sam hodil po vrtu in z raztresenimi mislimi ogledoval jablance, katere sem bil poprejšnjo spomlad prve v svojem |
| Žalost in veselje (1870): | Aleš je ležal v svojej sobici vedno ukvarjaje se z mislimi, kako bi se priplazil do obzidja, da ne bi ga |
| Mačeha (1883): | čutila, kako malo se strinja dekanovo častitanje z njenimi prejšnjimi mislimi. Ali res mislite, da sem prišla iz nevarnosti? poprašuje potem |
| Luteranci (1883): | naposled izostane. " "Kaj sem ti storila, da trpinčiš s takimi mislimi nocój mojo srce, in vendar si obetal da mi imaš |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je še nekoliko čaša, a sredi tega bojevanja z neprijetnimi mislimi, ki so ga vedno zopet motile v molitvi, zaspal je |
| Roman starega samca (1895): | Hvala Bogu, bil sem vender jedenkrat sam, sam s svojimi mislimi in čustvi! — Spal sem dolgo. Ko se vzbudim, je bila |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | jo imajo vsi razen — njenega moža — ker se ujema z mislimi in dejanji vsakoga. Ostala je mlada mnogo dalje nego druge |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se dalo to popraviti povsod, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se je začudil častitljivi misijonar, ko je ugledal dečka in slišal njegovo pripovedanje! Pa tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zatisnil, so že njegovi zoperniki, némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali slavijansko božjo službo in vſe tiste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar stori, da gospoduje vsem stvarém, to je njegov pametno misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le tebi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Toda niti globoko misleči filozofi niti fantazije polni pesniki nam niso mogli podati dostojnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli |
| Stric Tomaž (1853): | S tem se konča govor. Vsak gre na svoj kraj, misleč da ima prav. Sicer bi ti ne bili mogli ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jedno in isto podlogo b, pišemo krajše n = log a, misleč si podlogo b znano. Vzemši 10 za podlogo, dobimo Logaritmand |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v mišljenji, katero se vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije |
| Gozdovnik (1898): | ogradbe ter odbijata ne manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč na svojo osebne obrambo zakaj v takem slučaju se mora |
| Gozdovnik (1898): | Elančovski donno Luiso, svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna obadva; priporočil ju je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da je mrtev. Nato je prijel še roko padlega Maorca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo častitim bravcam danes, misleči, da ne pridemo prepozno, akoravno smo se v tem nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti |
| Roza Jelodvorska (1855): | pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | moč. "Pa kar tako se jim pa tudi ne podam," misli si. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to |
| Revček Andrejček (1891): | Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati |
| Zeleni listi (1896): | Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti |
| Sacrum promptuarium (1695): | truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On |
| Sacrum promptuarium (1695): | karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vſe leto je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom |
| Genovefa (1841): | oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v |
| Fizika (1869): | tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nozhi ti jesni, inu miſlio, koku bi ſe mogli na ſvoimu ſuraſhniku maſhiti, inu tiſtiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku dobru tih sakonſkih, kakôr tih mladih ludy, katęri kàdaj miſlio v' sakon ſtopiti, de ne bodo ony shaloſt inu pogubenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe tęiſte moje Farmane, katęri ſe v' sakoni snajdejo, ali miſlio ſhe v' tigaiſtiga ſtopiti. Daj jim ſposnati vſo ſvetoſt letęga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moshkih lejt, inu ony vshę pyanzhvajo, inu ſo loterniki, inu miſlio na pręſhuſhtvu, inu ſo tatje nartomajn ſvojh ſtariſhov, inu ſo |
| Robinson mlajši (1849): | Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr |
| Robinson mlajši (1849): | izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel |
| Robinson mlajši (1849): | je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši |
| Robinson mlajši (1849): | Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi |
| Zlata Vas (1850): | začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček ž njim šali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſhli : inu on ſe je derſhov , koker de bi misluv dalej jiti. Inu ona ſta njega permorala rekozha: Oſtani per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ke je pravizhen bil, inu ni othuv njo resglalſiti, je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader je on misluv, polej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader je on misluv, polej ! ta Angel tega Goſpuda ſe je njemu v'ſajnah |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | moje duſhe isvelizhanje sveſtu skerbel. Vſe, kar bom jeſt dobriga miſlel, govoril, al dellal, ima k vezhi zhaſti Boshji, Marie Divize |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nikar napręj ne mezhi — Ansh. Sej jeſl niſim toku hudu miſlel — Mizka, koku ti ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je |
| Genovefa (1841): | daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh |
| Genovefa (1841): | hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo |
| Genovefa (1841): | jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti, katirim je poprei Chriſtus dobroto skasou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtiga na posnaſh, katiri je tebe, kader ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je |
| Tine in Jerica (1852): | se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „V svoji žalosti in ker me je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem, kako so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več |
| Zeleni listi (1896): | druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku |
| Lohengrin (1898): | je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | miſlila, de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak |
| Genovefa (1841): | léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu |
| Zlata Vas (1848): | zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne zlatá. |
| Robinson mlajši (1849): | lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na |
| Zlata Vas (1850): | prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker ga niso nikjer najti mogli |
| Tiun - Lin (1891): | na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli |
| Biblia (1584): | téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo |
| Roza Jelodvorska (1855): | sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se |
| Botanika (1875): | pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same |
| Zoologija (1875): | preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bil mislil, de bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se pa tudi res tako zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas |
| Gozdovnik (1898): | oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je |
| Genovefa (1841): | môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó dobra, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji našega cesarstva |
| Fizika (1869): | očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod. |
| Kemija (1869): | kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako |
| Fizika (1869): | storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej |
| Astronomija (1869): | enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi |
| Robinson mlajši (1849): | s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz |
| Sveti večer (1866): | mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor |
| Deborah (1883): | Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar |
| Oče naš (1885): | tako hudo še ni; tako bolan še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že čul nad njim. Barba saj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali |
| Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. (Začudivši se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Dobra ! inu ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó |
| Ultra! (1867): | je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost |
| Blagomir puščavnik (1853): | vest imam in to je čez vse. Kaj pa vi mislite od tega? ” — Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša |
| Oče naš (1854): | ktera Vas ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko |
| Valenštajn (1866): | Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite? |
| Ferdinand (1884): | »Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in |
| Oče naš (1885): | ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila |
| Pripovedke za mladino (1887): | ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se |
| Pripovedke za mladino (1887): | bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. Če pride zemlja v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v |
| Kemija (1869): | kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi |
| Astronomija (1869): | se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli |
| Astronomija (1869): | ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je |
| Botanika (1875): | Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rézhi nar bolj, snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega |
| Stric Tomaž (1853): | iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar |
| Sacrum promptuarium (1695): | dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi |
| Zoologija (1875): | živalskimi snovmi ter so dostikrat jako škodljive. Znamenite so: Hišna miš (Mus musculus) temno siva z dolgim repom, zna jako spretno |
| Zoologija (1875): | temno siva z dolgim repom, zna jako spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava, spodaj |
| Zoologija (1875): | dosti sumničena in kot neverjetna opisana, imenujejo »podganski kralj. « Poljska miš (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže |
| Zoologija (1875): | 18. stoletji priklatila iz Azije v Evropo. Pod. 82. Polesna miš; M. sylvaticus 11 + 11 Cm. Kakor so glodavci veveričnega plemena |
| Zlatorog (1886): | vej do vej Prav gibčno in okrétno. Po svoje žvižga miš glasnó, Možíčka, snaži si bradó In rije po korénih. A |
| Pozhétki gramatike (1811): | jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé |
| Pozhétki gramatike (1811): | souris est mangée par le chat. (: Je ſizer mogózhe rezhi: miſh je od mazhka jéden, pa ni po na ſhim ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Mijavka mazhka tudi ſhe : „Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De miſh, podgana ti ne ſné, Karkol' boſh hranil ſam sa ſé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pride kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vſe te |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je vedela, da je nedolžna in je delala dalje. Male miši so tekale po tleh, k nogam so ji nosile koprive |
| Zoologija (1875): | samo o mraku in v svetlih nočéh, in sicer največ miši, zato so jako koristne ptice. Po dnevi jih preganjajo tropi |
| Zoologija (1875): | mladi Savojardi, ki so za denar kazali svizce po svetu. Miši (Murina) so vse majhne in živé po luknjah in rovih |
| Zoologija (1875): | škarjastim repom; kanja, tudi mišar (Buteo vulgaris) imenovan, lovi največ miši, ali v primeri s prejšnjimi je len in bojazljiv ropar |
| Ferdinand (1884): | nisem zatisnil očesa. Glejte, v našem starem gradu je polno miši in podgan! Ne dajo mi mirú! Imate li kako dobro |
| Sacrum promptuarium (1695): | nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji pred miſhmi in pred praham hrani, de jih boſh ali prodal, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni nameſtime, poſtavim: le chat mange la souris, mazhek jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in |
| Pozhétki gramatike (1811): | terpivniga per isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nanje. Tudi lahko nekoliko sardelj zviješ ter vse s, školjkami (mišelni) in limonovimi koleščiki obložiš. Namesti sardelj lahko tudi slanico (arenka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v skledo zverne in na mizo da. Kopun s školjkami (mišelni). Naredi iz putra in moke lepo rumeno prežganko, v nji |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu |
| Zoologija (1875): | katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v |
| Zoologija (1875): | strani, tako da gole kosti, razen zob, nij nikjer videti. Mišica je navadno v sredi debela, proti koncema se stanjšuje ter |
| Zoologija (1875): | in krožaste mišice, zadnje obdajajo in zapirajo telesne odprtine. Vsaka mišica je v posebno kožico zavita in tako od druzih sosednih |
| Zoologija (1875): | V kemičnem oziru obstoji mišica večidel iz mesne vlaknine, ki je blizu enako sestavljena kakor |
| Zoologija (1875): | se z njihovo pomočjo plazé dalje ali celó vvrtajo. Taka mišica je podolgasta in se zove noga, ako je pa široka |
| Zoologija (1875): | Sila ali moč, ki jo razvija kaka mišica, je sploh primerna njeni velikosti, vendar ima tudi močna volja |
| Zoologija (1875): | neizrečeno trdne niti, kite ali tetive imenovane, s katerimi je mišica navadno na kosti priraščena. Nahajajo se pa v truplu tudi |
| Zoologija (1875): | delov kisleca, 16 delov dušca in 1 del žvepla. Presna mišica ima 77 odstotkov vode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | silo, kosti pa določajo mer nastajočemu gibanju. Da se pa mišica skrči in da po tem nastane gibanje, treba je, da |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu |
| Zoologija (1875): | ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni |
| Zoologija (1875): | iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare. |
| Zoologija (1875): | d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga |
| Zoologija (1875): | Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in |
| Gozdovnik (1898): | z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno |
| Zoologija (1875): | mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej |
| Botanika (1875): | rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da |
| Botanika (1875): | nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred |
| Kemija (1869): | ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | če tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Naše mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in sv. mučenci so naslikani v svojem djanji, govorjenji in mišljenji po njih pravem značaji — takošni so, kakor je nam kažejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mu domišljijino delovanje vedno prosteje razvija. Gojenec se vadi v mišljenji, katero se vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und |
| Ultra! (1867): | s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor |
| Ta male katechismus (1768): | koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz |
| Ta male katechismus (1768): | katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shę kakshne bunke, imash prezej pod jesikam pushati, inu te mitelne nuzat. 1. Ta srava more od te bolne prezej odlozhena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vſse ſorte nuzni mittelni. Kader en tele ſhiſo dobri, toku belle krede med mleku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu toku jih snaſh poſtrellat. Skuſsi, ſej te nizh nekoshta. Mittelni, de Svine nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V i ste me česala, Sladko objemala. K' mi nožice mije, Me ob mivnik bije; Vi ste me vmivala, V čelo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei |
| Dva adjunkta (1888): | odgovorne ali neodgovorne svoje službe in kjer niti dacar ali mitničar ob uhodni cesti ne prebije vseh dvanajst mesecev na svojem |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | ravnokar spremljal zeló sumljiv človek. »To je Pivec«, seže mu mitničar v besedo, »saj je bil pred dobro četrt ure tukaj |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | mirno in molčeče. Spremivši Miho do »Bistriškega grabna« vrne se mitničar proti domu. Miha pa premišljevaje, v kolike nevarnosti more človeka |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tristo korakov naredivši, začujeta v bližnjem košatem grmovju tiho pogovorjanje. Mitničar jo hoče kar nazaj pobrisati. Toda Miha, pomneč svoje dolžnosti |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | strah dosti lažje. Do mitnice prisopiha ravno v trenotku, ko mitničar luč ugasne. Miha glasno potrka in mitničar prižgavši spet luč |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | v trenotku, ko mitničar luč ugasne. Miha glasno potrka in mitničar prižgavši spet luč, spusti ga v gostilniško sobo. Seveda mu |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | slišal tega imena nocoj še le prvič. Sam noče domov, mitničar mora ž njim. Pa saj se ne brani. »Bosta vsaj |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | dolžnosti, poprosi ga, naj ga spremi vsaj do »Bistriškega grabna«. Mitničar mu svetuje, naj počaka malo, dokler on ne stakne pomenkujočih |
| Od pluga do krone (1891): | žganim apnom in se ustavil pred Vodnimi vrati, kjer je mitničar Klein zahteval propisano mitnino. Brodnik, velik hrust, močan kakor hrast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere |
| Valenštajn (1866): | polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu in Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček poprodajo svojo robo Slavoncem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhtevila ljudi ino shivine, volóv ino dróbnize, golobarjev ino dnárinih mis, pred ozhmí. Selò ga sabolí, de ajdje tukaj ſhe ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Streharju tukaj oddal sem dne 3. t. m. naročenih 8 miz in 40 stolov, vrednih 175 gl. Dne 19. avgusta. Antonu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 3. avgusta. Krčmar Josip Strehar tukaj je naročil 8 miz in 40 stolov ter plačal na račun 40 gl. Dne |
| Valenštajn (1866): | i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je |
| Robinson mlajši (1849): | menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je tako stara, kakor si ti. Jaz sem jo napravil |
| Valenštajn (1866): | še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za |
| Valenštajn (1866): | krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam |
| Kuharske Bukve (1799): | inu tę ſo narbolſhi, tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd odręshi noge per |
| Kuharske Bukve (1799): | ga van usdigni s' vilzami, inu na talerji prozh od mise daj. Ribje meſô pa rasręshi nazhęſ v' vezh al majn |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj odbrati v' njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale, bi ſe bil rad naſitil; pa nihzhe mu jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isganjati ſemazhe s' volmí ino drobnizo is tempeljnoviga preddvora; je mise prebrazhal, de ſo ſe denárji po tleh terkljali, ino je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ga podá okrog apoſteljnam. Sdaj vſtane Jesuſ s' sa mise, ſlezhe poverhnje oblazhilo, ſe ſ' pertam opaſhe, vlije vode v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe hozhe; toraj rezhe ſhe ozhitniſhi, ino pogleda vſe okrog mise: „Gotovo, vam povém, vaſ eden, kteri s' menoj per misi |
| Zlata Vas (1848): | v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle |
| Zlata Vas (1848): | Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in |
| Zlata Vas (1848): | hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v |
| Tine in Jerica (1852): | v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala |
| Tine in Jerica (1852): | Sim bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama |
| Astronomija (1869): | vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jędy sem jeſt ſa en nuht derſhalla, inu sem od miſe uſſellej bel lazhna, koker prevezh sita goriuſtalla, inu od tod |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo skupſpravlali uſſe, katire ſo neſhli, hude, inu dobre : inu miſe ſo ble napolnene is goſtmy. Krayl pak je noterſhov, de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori udari, koker je vadla bla: ne doli, ampak gori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shęjniga, ti me niſi ne s'enim koſzam od tvoje miſe, ne s'enim kosarzam od tvoje pyazhe, ne s'eno |
| Biblia (1584): | vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus odgovóril, inu je djal |
| Biblia (1584): | sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je |
| Sacrum promptuarium (1695): | pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo |
| Genovefa (1841): | ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kakor Svojim učencam! — Tudi jest sim smel priti k Njegovi mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim |
| Roza Jelodvorska (1855): | strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred |
| Čas je zlato (1864): | Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne |
| Gozdovnik (1898): | prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſabo vsamete na póle, na rajshe, v' zerku, k'boshji mysi, inu na ſmèrtno poſtelo. Ne móre tèdaj to ſovrashtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę nedolshnoſti oblęjkèl, on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu tolikukrat s' kruham tih Angelov napaſsel. S' eno |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 |
| Kuharske Bukve (1799): | zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze |
| Kuharske Bukve (1799): | ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de |
| Kuharske Bukve (1799): | je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta |
| Genovefa (1841): | v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo |
| Zlata Vas (1850): | rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy |
| Astronomija (1869): | z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili |
| Astronomija (1869): | je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem |
| Zlatorog (1886): | lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepote ste bile dve mizi, ki ju je F. Dettelbach mizar iz nemškiga Gradca na razstavo djal. Pri ti priložnosti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Daš, puškar iz Celovca, za puške. 5. Gosp. Jožef Detelbah, mizar v Gradcu, za mize. 6. Gospa Dorfmeister in nje hčere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago. — Stari Ljubljanski mizar J. Kendle je mizico v razstavo djal ; j. Kobilca, kerznar |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ki bi bila na obrestih. “ „Pa je vendar takó,“ reče mizar; „le poslušajte, da vam stvar nekoliko razjasnim. Denar, ki so |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kam pa vendar denar devljete,“ vpraša ga njegov sosed kolár. Mizar odgovorí: „Jaz s svojim zaslužkom izplačujem dolgove, pa denar tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavo djal. Pri ti priložnosti se ne moremo zderžati, krajnske mizarje očitno grajati, de so takó malo svojih izdelkov v razstavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice ali furniri za mizarje, ki jih v Mlinšah blizo Moravč réže, so bile hvale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 72 gl. 50 kr. pa sem plačal četrtletne najmarine od mizarnice in magazina. Dne 2. avgusta. Kupil sem od Antona Jazbeca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1000 gl. Od teh sem izdal 250 gl. za opravo mizarnice, 70 gl. sem dal za domače potrebe, 72 gl. 50 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de imamo v Ljubljani zalogo mizarskih izdelkov iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če veliko mizarskih rečí iz Dunaja dobivajo! — Ignaci Selak iz Žirov je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami |
| Roza Jelodvorska (1855): | dokončana, le skleda lepih rumenih gób je bila še na mizici, ktere je Roza jako ljubila. Tedaj jo sili Jakob da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | solnce, gleda na klepsidro ali vodno uro zraven nje na mizici; že postaja nemirna — kar nekdo poterka na hišne duri. Proti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jo pogostoma krotkosti privajali. Nekega dné je sedela pri šivalnej mizici, na katerej je bila lepa posoda s cvetlicami. Njen mali |
| Zlata Vas (1850): | droge v zemljo vtikali in Ožbé je vedno čez majhno mizico na dolzih nogah na drogove kukal in se ni mogel |
| Roza Jelodvorska (1855): | vlije v čisto leseno skledico, in ga postavi na okroglo mizico. Tudi dodéne siroviga masla, in kos tečniga kruha, in serčno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Necega jutra je Dragica zopet sedela pred svojo mizico, na tej pa golobček; prijazne oči je vperl v mlado |
| Na stricovem domu (1860): | je navada; in ko odmolimo, grem naglo po lupine v miznico, da bi bili po stari navadi za orehe lupinčali. Pa |
| Marjetica (1877): | tiplje predivo in prejo na vretenu. Med tem odmakne Marjetica miznico in vzame iz nje pol hleba rumenega ječmenčkovega kruha, položi |
| Vanda (1888): | Nobenega ugovora več! « Na to se gospá Glovacka vzdigne, odpre míznico, vzame iz nje list belega popirja, pomoči peró in je |
| Senanus (1892): | pogledal na gospoda Gregorija, nató pa jih je zaklenil v miznico. To je védel, da si bode naslajal dušo ž njimi |
| Trojka (1897): | O moji materi nobene besede več! « dejal je baron, odprl miznico, potegnil ven samokres, napel petelina in pomeril na gospoda Majorja |
| Trojka (1897): | psih in dekletih. »Papa, tarok? « pozdravil je Edvard in odpiral miznico s kartami. »Spat pojdi! « odzdravil je gospod Majer. »Takoj,« dejal |
| Gojko Knafeljc (1899): | želiš! « Vzela je list, ga skrbno zavila in potisnila v miznico. Nato je zadnjič privila k sebi svojega ljubimca, in nemo |
| Vinjete (1899): | se vidi, počutimo se dobro ... Izpraznil sem bil skoro vso miznico. Na stolu poleg mene in na tleh je ležalo polno |
| Gojko Knafeljc (1899): | v sobo, kjer je imel zdaj svojo opravo, odklenil malo miznico ter potegnil iz nje šop pisem. Malomarno jih je zavrtel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnajo kopati. Kader se odkoplejo, uſami ti vodo, ter si meſhęje svoje ozhy usako uro enkrat, ali saj vezhkrat en dan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe strani te jednačbe z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je a : m = k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je diferenca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe strani te jednačbe z m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a : m = k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe strani te jednačbe z m, (a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali a z m vzmnožiti (potencevati) se pravi, število a mkrat kot faktor postaviti. (§ 39.) Število a imenujemo osnovno število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druga od druge zavisni, da spada k 2-, 3-, 4-, ... mkrat tolikemu številu jedne vrste, le ulomki števila druge vrste, ondaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi občno število; n. pr. ma = a + a + a + a + ... (mkrat). Izraze, imajoče isto glavno količino, imenujemo istoimenske (gleichnamig), n. pr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega |
| Blagomir puščavnik (1853): | na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla- |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da voda žlezasta postane, potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pobéra, ta ràstréſsa. Letó pravi Jęsus Chriſtus. Varujte ſe vy mlazhne duſhe, de letę beſsęde vaſs ne sadęnejo! Şte vy s' |
| Kuharske Bukve (1799): | permęſhaj dva zęla jajza inu pęt rumenakov, perlì en ſrakel mlazhne ſmętane, inu pozhaſi ſhtir shlìze ſpraneh voloveh droshá, naſej notri |
| Kuharske Bukve (1799): | ras-tepi, kader ſe do pol lonza naraſtejo, nali shę oſolene mlazhne goveje shupe pod kraj lonza, vſe vkup s' shverklo ali |
| Kuharske Bukve (1799): | ſelz mlazhne ſmętane; vbì ſhęſt jajzhnih rumenakov, inu sraven dvę shlize voloveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tudi se da večkrat z tem pomagati, če se nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſda. Hitrejshe bode en merſl k' pokuri prebernen, koker en mlazhne v' navadni ſanikernoſti pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg spokornik, koker en mlazhne nadolſhnek, inu kader bo une v'gnado goriuſet, bo ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti: kjer se tvoja mlazhnuſt poprave, inu serze v' tesnobah odahne. Tukej prejmesh ti uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noter da smerte obstati je tu narvezhe poſhellenje. XL. Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koga proſsiſh. Goſpá, Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Goljat velikan. David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so |
| Zlata Vas (1850): | spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v |
| Revček Andrejček (1891): | sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad in tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | podiati: od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih |
| Blagomir puščavnik (1853): | pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade |
| Sacrum promptuarium (1695): | mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno |
| Zoologija (1875): | zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem |
| Zeleni listi (1896): | sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?« |
| Blagomir puščavnik (1853): | ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto |
| Čas je zlato (1864): | »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več povedati |
| Zoologija (1875): | in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči |
| Ferdinand (1884): | čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče |
| Zeleni listi (1896): | naj kmalu zopet pride. Kaj ne, to je lepo za mladega otroka? Ali kako to, da so imeli ljudje Mirka tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je |
| Divica Orleanska (1848): | se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim |
| Stric Tomaž (1853): | bi bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo. Bila sta |
| Zlatorog (1886): | lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | židane volje, ko se je staro leto že dolgo umaknilo mlademu. — Novo leto se je začelo z trdo zimo. Snega smo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pokoj, dobro imé, premoženje — vse ste vi meni ukradli, meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | roko, kakor ji je mati naročila. Pavla je pa zaukazala mlademu pastirju, naj romarja v jutro spremi, in jima pokaže pot |
| Ferdinand (1884): | gospodinje. Marsikatera deklica premožnih starišev bi bila rada podala zalemu mlademu možu svojo roko v zakon. Ferdinand pa še ni pozabil |
| Zeleni listi (1896): | Tretji dan je bil mlademu lažnjivcu strašna muka. Dolg čas mu je bilo in komaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je |
| Sosedov sin (1868): | skače kramar sem ter tje, razkazuje, hvali in se zna mladej kupovalki pridobrikati in preveriti jo, da na vsem senmji ni |
| Svetinova Metka (1868): | ga je čakala in molčé vabila devica v vsej svojej mladej, krotkej lepoti. O čutila sem, da bi res mogel biti |
| Na Žerinjah (1876): | Ah, baronica, ne ravnajte tako otročje, to ne pristuje takovej mladej dami," zavrne preživega dekleta zraven sedeča gospica, ne postarna, a |
| Pomladanski vetrovi (1881): | je združil vse svoje hvaležne čute v njegovem sinu in mladej gospej. Ko se je pa v zadnjem času toliko nesreče |
| Mešana gospôda (1881): | tako navaden, da je uže na prvi pogled vedela, kaj mladej kmetici teži srce. Justina je resnobno in slovesno kvarte mešala |
| Zvezdana (1883): | me ni bilo,« pravi naposled, ko prisede k sestri, sedanjej mladej gospodinji na očetovem domu. »Vse mi je tuje, sam sebe |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | zapusti sobo in gre na prosto, da si ohladi v mladej naravi vroče čelo. Danes je prvikrat zatemnela zvezda njegove sreče |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | mater pri teh besedah. Vsa dekliška in otročja leta stopijo mladej ženi pred oči. Ona se zamisli v nekdanje čase: veselo |
| Dóra (1885): | od studenca prinašala! Ni hotela verjeti, da je to meni mladej in gibkej še pretežkó! Kakor sem rekla, pomagala bi jima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak |
| Divica Orleanska (1848): | Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim |
| Stric Tomaž (1853): | je bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež družine |
| Ferdinand (1884): | spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako |
| Gozdovnik (1898): | Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina |
| Zlata Vas (1848): | in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno je bil njih učitelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto |
| Robinson mlajši (1849): | v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 3. Naj redke ali izsekane prostore v gojzdih ali z mladimi drevesi obsadé, ali pa s semenom obsejejo, da prazni ne |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | je pod klopjo na umazanih cunjah ležala pesica s tremi mladimi. »Gospod! kaj ste položili žlico? le še zajemite! »Hvala! ne |
| Kranjska nevesta (1864): | Strašno je divjala med siromaki in bogatini, med starimi in mladimi, celo spomlad, celo leto in odo jesen je morila ljudí |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | V svojem poklicu sem imel opraviti že s toliko ženskami, mladimi in starimi, da se posamesnih nisem mogel več spomniti. „Baron |
| Marjetica (1877): | bi hotel reči: O to je križ in težava z mladimi ljudmi! Stori jim, kar hočeš in moreš, nikedar jim ni |
| Cyclamen (1883): | z nizkim grmovjem. Adjunkt Megla je bil z nekaterimi drugimi mladimi gospodi že daleč spredaj, ostala družba je šla počasi za |
| Senanus (1892): | na predmestje. Evo ga dičnega okenca, takó nežno zakritega z mladimi cveticami! Tù prebiva ona! Samó nekoliko korakov še, in stal |
| Lisjakova hči (1892): | ji je ponudil za kavalirja in jo seznanil z mnogimi mladimi častniki hebske posadke, ki so skrbeli, da ni sedela, ampak |
| Gospa s pristave (1894): | jerob je dajal ostre ukaze, kako naj se ravna z mladimi stričniki in s čim naj se pečajo. Četudi ni mogel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni |
| Genovefa (1841): | prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni |
| Zlata Vas (1848): | de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo |
| Stric Tomaž (1853): | mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim |
| Valenštajn (1866): | pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo |
| Zlatorog (1886): | Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah |
| Gozdovnik (1898): | niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa sa derve ſękati, kader Meſez gori jemle, toku to mladu hitreiſhi raſse. Ovzam jevshove perje jeſti dati, sa skuſit al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rekózh v' vuſta dati, de vy naſhe navuke, kakôr enu mladu dęte is maternih perſs to shlahtnu mlęku ſeſsate, katęru imá |
| Moč vere (1851): | hoče koj pehniti; ne daleč proč pa še dva nekoljko mlajša tudi z bosimi hanžarji stojita. Vsi se nekaj osupnjeno gledajo |
| Jerica (1859): | doli sta bile namreč pri premožni hiši dve dekleti, kterih mlajša in lepša je njega v serce zbodla. Veliko ur popoldanskih |
| Marjetica (1877): | kaj pomeni to, da je njihova gospodinja tako praznična danes. Mlajša liska pa se je vspela celo sprednjima nogama po Marjetici |
| Rokovnjači (1881): | jezno in zaničljivo pogledovala Blaža in pili. Dva sta bila mlajša, jeden star. Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno |
| Luteranci (1883): | izgubljeno vse, mojster naš. Čemu bi bili tudi obe Knaflju? Mlajša hi bila pač doberšna in petična, kedar pride njen dan |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | leta 1676. To so pravíla barvarske zádruge. Za jedno leto mlajša so pravila zadruge pádarjev in ranocelnikov iz leta 1677. Nobena |
| Grajski pisár (1889): | jim je Jerom prišel v pest. Tudi mati Medudka in mlajša nje tovarišica sta se nahajali med jetniki. Starka ni kazala |
| Grajski pisár (1889): | ta prizor. Kaznjenci so tudi vsi molčali in le Jeromova mlajša tovarišica je neprestano vzdihovala: »Da bi me le na grmado |
| Očetov greh (1894): | od stanovanja naših dveh znancev. Stari gospod je hišni posestnik, mlajša deklica je njegova hči, starejša je res »guvernanta«; potem sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več |
| Biblia (1584): | u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li ti ta, kir |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zakaj — nejeverke kar ni mogla tako rada imeti, kakor njene mlajše sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z |
| Botanika (1875): | njih izgubi, pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje delo ima. Ko se je France |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Dèni na verh shita vſakimu ſvoje denárje v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino |
| Genovefa (1841): | ſo miloſtiva goſpá sopet pri naſ, ſe zhutim deſét lét mlajſhiga. In lépſhi, miſlim, kakor sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga |
| Žalost in veselje (1870): | in se spreminja v perst ter pripravlja tečno hrano svojemu mlajšemu zarodu. Tako se spreminja vse na svetu: velikaši in siromaki |
| Kupčija in obrtnija (1872): | svetem pismu stare zaveze se bere, da je Esav svojemu mlajšemu bratu vse pravice svojega prvorojenstva za skledo leče prodál, ktero |
| Ljubljanske slike (1879): | nima, ko da je svojim predstojnikom vojaško pokoren, le kakemu mlajšemu začetniku si upa še pokazati, da je že bil v |
| Rokovnjači (1881): | ljudi na miru. « »Veš kaj, Nande,« govori strijc Blaž Mozol mlajšemu sosedu na uho, »Nande, verjemi ti meni, da so oni |
| Cigani (1890): | precej daleč potovali, jedla sta zopet oba starejša brata, ali mlajšemu nista dala nič. Ko ta ni nič več imel hrane |
| Materino srce (1896): | menoj in mi črno na belem obljubil, da odda posestvo mlajšemu bratu, ako zajaham le še edenkrat prejšnjega konja, to ti |
| Stari dolg (1897): | lanska gnezda, prepodile usiljive vrabce in jele znašati mehko ležišče mlajšemu zarodu. Ledina in gaj sta zamenjala zimsko obleko, in vsa |
| Kotanjska elita (1898): | pregovoriti, da bi ostal doma. Zato je izročil vse gospodarstvo mlajšemu sinu Ivanu, a Juliju se je odločil v denarjih izplačati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu. 6. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar nas skušnja učí. Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu |
| Biblia (1584): | pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take |
| Zlata Vas (1848): | nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj |
| Gozdovnik (1898): | Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca |
| Biblia (1584): | vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji |
| Zlata Vas (1850): | čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | hiši. Starejim možem se je Matevževo ravnanje zdelo nespodobno; nekterim mlajšim se je Matevž zdel neumen, ker dekle bolj ljubi kot |
| Razne dela (1870): | še čudniši. Don Cezar. In ti si res, ki z mlajšim bratam tako Dobrotno in prijazno govoriš? Don Manvel. Je ta |
| Žalost in veselje (1870): | na svetu: velikaši in siromaki ginejo ter pripravljajo prostor svojim mlajšim; dolgo se upirajo viharnim napadom, ali slednjič približa se čas |
| Ljubljanske slike (1879): | včasih tudi jako koristen v tej ali oni stvari, vzlasti mlajšim ali na novo prišlim uradnikom vé dobro na roko iti |
| Prvi sneg (1886): | mladeničev vsake dôbe; a bilo je tudi starejših, ki so mlajšim bili za váruha. Nekateri so bili znani med seboj in |
| Prvi sneg (1886): | seboj površno naučili. Ko je bilo vse v redu, pokaže mlajšim izkušeni učitelj, kako treba korake delati ter jih na kratko |
| Od pluga do krone (1891): | res reči, da ti drugega ne kaže, nego gospodarstvo izročiti mlajšim rokam. Čemú, vprašam te, mučila bi se vender še dolgo |
| Svatba na Selih (1894): | je bilo vse: hiša, njive, travniki, živina in denar, le mlajšim bratom in sestram bi moral izplačati zapisano doto, kar bi |
| Trojka (1897): | mati. s starejšo hčerjo, ki je pomagala doma, in z mlajšim Vladimirjem, ki je rastel s pristavskima deklicama. Oni so prepevali |
| Genovefa (1841): | s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel. |
| Ferdinand (1884): | vstane ter gre iz vrta v svojo sobo. Najedenkrat priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki |
| Pripovedke za mladino (1887): | stopnicah in dospevši na vrh potrka na vrata rekoč: „Kraljičina najmlajša, odpri mi! ” Hitro teče gledat, kdo je zunaj, in ko |
| Zeleni listi (1896): | je otrok? « »Štirje«. »Im morebiti še kateri mali vmes? « »Dà. Najmlajša sestrica je komaj tri mesce stara«. »Oh, ubožci! Zeló, zeló |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | zdaj tudi kaj iz poprejšnega življenja Matevževe tete. Bila je nar mlajša hči revnega očeta, ki je drevaril vse žive dni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so najviše gore na zemlji, Himalaja, Ande, Alpe itd. tudi naj mlajše, t. j. da so se vzdignile nazadnje in nazadnje |
| Stric Tomaž (1853): | vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi ſerzhni. Hiſhnik preiſkuje vſe vrézhe od naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar kupo najde v' vrezhi Benjaminovi. Oſterméli ſo vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj shivivà, de mi ne pojdete od tod, dokler vaſhiga naj mlajſhiga brata ne bo. Koga smed ſebe poſhljite po-nj! Vi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dajte! Poſadite jih po ſtaroſti, naj ſtarſhiga od sgorej, ino naj mlajſhiga pa od ſpodej. “ Nad tem ſe vſi savsamejo. Sdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga |
| Stric Tomaž (1853): | ravno takrat doma ni bilo. Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke |
| Stric Tomaž (1853): | njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli |
| Viljem Tell (1862): | časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko |
| Zlatorog (1886): | razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bukve, ino kakor dobri otrozi v' njih, slaſti pa kakor mladénizh Jesuſ, taki ſi vſi biti persadeníte. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od delezh ſveto meſto ino viſóki tempelj sagledal, ko je mladenizh pervizh v' tempelj ſtopil! Veſ je v' Boga samaknjen, veſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne predáſh. Mosh beſeda vezh veljá, Kakor kup slatá. O mladenizh hozheſh biti Enkrat poſhten mosh, Skerbi, de v' obljubah ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in „brihtne glave mladenizh prebere s samerklivoſtjo „popiſ, in ſe lóti sa domazho hiſho |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo |
| Robinson mlajši (1849): | bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je |
| Čas je zlato (1864): | plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zakaj pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem |
| Sosedov sin (1868): | se v trenotku, kar žila dvakrat tréne, pogleda solznim očesom mladeniča in reče: „Saj veš ... " „Vse vem, da bo svatovanje. Vsaj |
| Cvet in sad (1877): | mu je misel v glavo: Aha, ona je nevesta tega mladeniča z Zabrezja, pa me hoče pridobiti, naj ji ne kalim |
| Izza mladih let (1882): | sem s seboj doktoranda Oettla, rojenjá Tirolca, mirnega in ljubeznivega mladeniča, ki je moral biti vsakemu všeč. Stanovala sva v jedni |
| Gospa s pristave (1894): | oprave drugih vitezov, postava njegova pa je bila za petnajstletnega mladeniča že dokaj visoka. Barnaba z dvorniki jim je jahal nasproti |
| Spletke (1894): | je Resnikovka radovedno. »Saj pravim in pa še rečem, takega mladeniča ni devet vasij na okolo. Vidite, na božjih potih ljudje |
| V krvi (1896): | teden, ko je srečavala tega golobradega, vitkoraslega, vojaško-ponosno vzravnano korakajočega mladeniča, je začutila njegove občudovalne poglede. Iz početka jo je to |
| Dušne borbe (1896): | pobožnih, modrih mož razvijal, kar se tiče duha, v vzornega mladeniča, njegovo telo pa je ostalo šibko in bolehno, da so |
| Stari dolg (1897): | z mladeniških prsi. »Tiho, tiho! kmalu bo bolje! « je tolažil mladeniča, ki bi mu bil rad potožil svojo nesrečo, a ni |
| Kvišku (1899): | v redu. Potem se je obrnila h gospem in predstavila mladeniča: »To je naš mladi gost, gospod Ante Lacinger, pravnik, stričnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali |
| Stric Tomaž (1853): | spregovori takole: „Tisti, ki je Daniela v levnjaku, in tri mladenče v ognjeni peči obvarval, — Tisti, ki je po vodi kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mesta s svojima sinovoma in tam že našel vse tri mladenče. Po dva in dva so šli natihoma po raznih potih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se jej je poželjive nejeverske tovaršije in zaničevala je razuzdane mladenče, kteri so jo dan na dan nadlegovali; smejala se pa |
| Oče naš (1885): | strašno in je ljudstvu toliko žalosti delalo. Vsako leto so mladenče, ki so osemnajsto leto doživeli, v vojaščino poklicali, jih v |
| Pozhétki gramatike (1811): | la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in vada. sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te navuke. Sa svéditi, ako mladenzhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te ſvoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih nemſhke ino latinſke beſede vuzhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov |
| Oče naš (1854): | ki je poprej vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so |
| Povestnik v sili (1883): | niti delo niti čitanje nič kaj posebno ne veseli. Več mladeničev različne starosti je bilo med njimi. Ta je sedel na |
| Prvi sneg (1886): | Poskočil. Od štirinajstih do štiriindvajsetih let je bilo deklic in mladeničev vsake dôbe; a bilo je tudi starejših, ki so mlajšim |
| 4000 (1891): | straži pomiče po prašni cesti. Štela je kakih dve sto mladeničev in mož. Nekateri so bili že precej priletni, drugi pa |
| Vaška pravda (1892): | naj mu gredo naproti. Ker je bil on prvak žabarskih mladeničev, slušajo ga in kmalu pridejo do njega, da ga oproste |
| Usoda ka-li (1895): | Miličeva so se zanimali za stavo ter sledili kretanju gibkih mladeničev. Ana in Marija sta zrli tudi nepremično tja gori, in |
| Slučaji usode (1897): | neomožena? Takó in enako so ugibavali, posebno v krogu trojih mladeničev, njej nasproti sedečih, visokošolcev, sodeč po njih zunanjosti, ki so |
| Slučaji usode (1897): | Malvino, a ti si se mi rogal, češ, da večina mladeničev je pred zakonom lehkomiselna, iz česar pa ne sledi, da |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | pošlje hlapce na okrog, da se zbere nekaj mož in mladeničev. Čuvaju pa ukaže na griču za gradom zakuriti velik ogenj |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | opravi. Pridružilo pa se jim je še več mož in mladeničev, oboroženih po svoje z debelimi gorjačami in velikimi sekirami. Bridko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhtirih mladenzhev lepſhi, shivejſhi ino bolj polne, kakor liza drusih mladenzhev. Njih lepa sdershnoſt je bila Bogu vſhezh, ino sa to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je tiſtih deſet dni preteklo, ſo bile liza teh ſhtirih mladenzhev lepſhi, shivejſhi ino bolj polne, kakor liza drusih mladenzhev. Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa to leto konzhali. Jeſt ſim bil v prizho. — Otrok, mladenzhkov, fantov in deklet je konzhano ſholſko leto zhes 60 obiſkovalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konzhani tadaj poſkuſhnji je bilo poklizano 11 uzhenzhkov, deklet in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro |
| Zlata Vas (1848): | obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To je pomagalo, de |
| Zlata Vas (1848): | ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi |
| Zlata Vas (1848): | Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se |
| Svetinova Metka (1868): | Svetinova Metka! Svetinova Metka! Ta glas se hipoma zbudi med mladeniči in gre od ust do ust. Vse oči se obrnejo |
| Sosedov sin (1868): | očetova volja važna. Delo in tovarištvo z ubožnejsimi dekliči in mladeniči sta jo hranila tiste puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat prelesti |
| Svetinova Metka (1868): | vsak proti svojemu domu. Za njimi se vrsté po velikosti mladeniči, katerih eni, namreč mlajši, mirno domov gredó, drugi pa, starejši |
| Antonio Gleđević (1873): | bilo vse polno plemenitaških paruk. V ozadju pa so stali mladeniči, bodoči senatorji in prihodnji up stare ljudovlade. Vestno so tiščali |
| Povestnik v sili (1883): | bode gospodi predolgočasna. " „Le hitro na dan z njo! " silijo mladeniči. „Poleg nas v naslonjač so vsedite! " vabijo gospodične starega oskrbnika |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | oživel log in je novo zelenje dičilo zemljo, izkopali so mladeniči jamo tam doli pri sv. Križi tik Tinčevega groba in |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | pomilovanja in ustna rekó nehoté: »Izgubljena bitja, izgubljeno življenje! « — Brezposelni mladeniči bijejo »žogo«, igrajo s krajcarji in nadlegujejo mimogredóče ljudi. In |
| Mara Rendića (1897): | dote. Poleg tega tudi ni imela prilike, sestajati se z mladeniči svoje vrste na »posijelih«. Tako je bila prišla v ono |
| Pod streho (1897): | njimi le do njih stanovanja, a potem jo spremljajo trije mladeniči, ki jo suvajo, pehajo ter kričijo z njo po ulicah |
| Genovefa (1841): | blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal |
| Blagomir puščavnik (1853): | še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | se italijansko vojništvo moralo preustrojiti. Pri Kozimu Ruccellai, jako izobraženem mladeniči florentinskem, zbrani so prijatelji, med njimi sivolasi Fabricij Colonna, kateri |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | se k svojemu dijakonu Naumu reče grški: »Vidiš, v tem mladeniči stanuje jedno ónih čudesnih velikih src prvega krščanstva, katerega idejalov |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | že ne razumeva lahko in zato teško véruje. V tem mladeniči je Vsemožni z jednim mahom odprl izvirek hrepenenja po velikih |
| Gozdovnik (1898): | dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in umerl je v mladeniških letih. Pastir pa, ki je Ljudevita rešil, vernil se je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s štirinajstim letom, zaznamenuje početek tretje in zadnje vzgojne dobe, mladeniških ali deviških let. V teku te dobe doraste človek do |
| Genovefa (1841): | ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna |
| Zlatorog (1886): | rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad |
| Zlatorog (1886): | tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo |
| Zlata Vas (1850): | de se ni mleko od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne |
| Zoologija (1875): | tedne morajo biti v temperaturi od 30° R., da se mladič razvije. Stari mladiče ljubeznjivo in skrbno pitajo in če je |
| Pripovedke za mladino (1887): | vdarcem pobije naklo v zemljo. „To znam še bolje,” pravi mladič, stopi k druzemu nakovu, starec pa se zraven vstopi, da |
| Zoologija (1875): | podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Zoologija (1875): | mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé |
| Zoologija (1875): | črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev, ki se prevrtajo skozi črevesno kožo ter se potem, nekoliko |
| Zeleni listi (1896): | so prišle mačke tu sem? To se godi tako: Ako mladičev ne pustimo v miru, prenese jih stara v gobcu na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili |
| Zoologija (1875): | kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sanizhuje, naj mu krokarji oko ſpod zhela iskljujejo, in orlovi mladizhi poshro. “ ˛Semu in Jafetu je dal Noe ſvoj blagoſlov ali |
| Genovefa (1841): | prav lepo! ” in od veſêlja je poſkakoval. — „Glej,” rézhe Genovefa, „mladizhi ſi ſhe ne morejo ſamí jedí iſkati, in ſtara jím |
| Genovefa (1841): | sébe. Glej, tudi ternje ni saſtojn tukaj. Hudi krokarji bi mladízhke posherli. Ternje jim pa do gnjésda brani in jih sbôde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de namrezh pelikan ſvoje perſi rani, in s ſvojo kervjo mladizhke shivi. To je pa tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kervjo mladizhke shivi. To je pa tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati hozhe, ſi mehur pod klunam s ribami in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker pa mladizhki s ſvojimi kluni ribe v mehurju kavſajo in tako do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga potem proti perſam pertiſne. Potlej klun odpre, in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker pa mladizhki s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | paſhi potèptá, ktera ſe vezhkrat ne vsdigne vezh, in koliko mladik s koreninzami vred isruje. Ne bom ti kasal, kakó malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mokró, ali pa praſhnó in blatno ali pa od tiſtoletnih mladik, ali ſparjeno, ali s mano kakor s kakim medam pomasano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali sčitam odvračuje gromove hudih oblakov. Na vsaki téh sedem mladik sedí ena umetnica, deržeča v roki darilnik, iz kteriga se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'meni, inu jeſt v' vaſs. Koker pak namore mladika ſama od ſebe ſadu perneſti, temuzh de na terti oſtane |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Aku kedu v'meni naoſtane, bo vonkej vershen, koker ena mladika, inu bo uſſahnuv, inu bodo njega pobralli, ter v'ogn |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kdor pa v' meni ne oſtane, ſe poſuſhí kakor odlomljena mladika. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vezh. Ko bi bila na kakim deblu le ena mladika sraſtla, odréshi ſhe to glatko do dvéh ali treh ozhéſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se razraša v sedem košatih vej, polnih cvetja, kterih vsaka mladika se k zemlji pripogje pod sladko težo zreliga sadú. Na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa |
| Botanika (1875): | je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je vsled tega za 12 do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se po |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče to potrebno reč začeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kaj je tù ali tam za poduk i krščansko odgojenje mladine koristnega bral itd. Po dokončanem pogovoru bi si pa vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | dalje treba od zvedenih šolskih mož u podučenje i gojenje mladine spisanih dobrih knjig pridno prebirati. Ker je pa letna plača |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | mnogo kratkočasnega berila. Toplo tedaj priporočamo „Vertec” vsem ljubiteljem slov. mladine, ki tudi ličen v svoji vnanji podobi za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | za omiko in olikovanje našega priprostega ljudstva, posebno pa odrašcene mladine z vsem potisom pozdravljal in vipavska duhovščina, vabljena v to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prihodnjost skrbí; njegove lepe nauke bodo še prihodnji rodovi pomnili“. — „Mladine je prihodnjost, mladina pa je v naših izobraževalnih rokah“. (Slomšek |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nebom druge poti k poboljšanju ni, nego le dobra vzgoja mladine“. (Komenski. ) |
| Lohengrin (1898): | V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj naprej! Burnosti pira zdaj sta ubegla, Da bi zdaj |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | odpraviti z zakoni, ovirajo le z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zginila ne bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | svojega Palackega in Riegerja, da bi demonstrativno napivali Sladkovskemu, kakor mladoslovenci dr. Vošnjaku? Da je dr. Zarnik v svojem govoru prižgal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | so pa zvedeli, da je zdaj celó v zvezi z mladoslovenci, katero je popred zakrival, kandidaturo zoper grofa Hohenwarta sprejel, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | staroft je namarnoſt, koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho, inu sivolasnoſt |
| Ta male katechismus (1768): | pokuro je dellat ſazhel. O bodi itdr. V. Od svoje mladoste k' je pershl na svejt, * terpel je ſadosti, tri, 'nu |
| Ta male katechismus (1768): | S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori ta nauk, inu ti bosh noter da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol |
| Divica Orleanska (1848): | pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če |
| Divica Orleanska (1848): | odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne |
| Revček Andrejček (1891): | je v hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav |
| Revček Andrejček (1891): | majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič ne vé, In kamor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno |
| Blagomir puščavnik (1853): | knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v 4. letih, she v |
| Zlata Vas (1848): | hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó |
| Zlata Vas (1850): | hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná |
| Domen (1864): | naši ubogi deklici primerilo, da jej je že, ko je mladostna lepota slovo jemala, deviška nedolžnost splavala po vodi in mali |
| Žalost in veselje (1870): | po kterih je nekdaj plezal Aleš ter pasel kozé. Vsa mladostna doba mu je bila živa pred očmi, doba, ktere se |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | maja 1469 v Florénciji od plemenitih ali malo premožnih starišev. Mladostna leta je preživel tedaj pod vlado Kozima in Lorenca medicejskega |
| Cyclamen (1883): | še ni prekoračila prve polovice dvajsetih let. In ako-ravno tako mladostna, vender ni niti kazala, niti imela že na prvi pogled |
| Povestnik v sili (1883): | stvar, in žalibože, da se ona le prepogostoma ponavlja! A mladostna je vendar, torej za Vas, kakor menim, navlašč stvarjena. Dolgo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | bi ga bili, ko bi ga ne bila jaz, njegova mladostna tovaršica, rešila! Dà, Vekoslav je blag človek. A ker vé |
| Slučaji usode (1897): | težko in udje otrpneli. Tudi duh jim je bil pobit. Mladostna duša se vzgrozi vsega resnobnega, tužnega. In res je v |
| Slučaji usode (1897): | razdrobé vsa krasna domišljavanja, katera si je svoj čas stavila mladostna duša, in kadar ljubezni ni, da bi zmanjševala hudi sunek |
| Marjetica (1877): | so se jej udrle po lici, -- solze prevroče domišljije, prevroče mladostne ljubezni. Potem naj pa še kedo reče, da Marjetični zimski |
| Luteranci (1883): | tako bridkih izkušnjah Knafelj pešati v svojem osodepolnem boji za mladostne ideale. Edini tovariš in prijatelj, ki mu je ostal zvest |
| Zvezdana (1883): | zopet ondi leži zelena senožet, senčni gozdje, kjer je preživel mladostne ure! A koliko je tudi spremenjenega tu? To košato drevo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Branko? Ali naj zapustim v temnej noči hišo svoje nekdanje mladostne prijateljice ter se podam v vidno nesrečo! ... Nocój ne morem |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | družbi preživeli marsikatero prijazno uro. „In zdaj se utopiva v mladostne čase! Pozabiva, da nama je že zdavno minula lepša polovica |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | od nikoder; le on in grajščak Vekoslav nista spremljala svoje mladostne prijateljice k pogrebu. Rakev se je že bila blagoslovila ter |
| Iz arhiva (1890): | otroško lice, in z večnim snegom ovenčano gorôvje je čulo mladostne njegove vzklike. A brezskrbno mladostno življenje ni trajalo dolgo. Zgodilo |
| Roman starega samca (1895): | je že v mojem srci provzročila nevihto — toda sanje, zgolj mladostne sanje, katerih spomin hočem zvesto hraniti v prsih! Življenje, sosebno |
| Stari dolg (1897): | in se zopet obrnil k učitelju. »Saj veste, kaj so mladostne norosti. Mene so leta potlačila; šest jih je že nad |
| Botanika (1875): | skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | bral? Kje so presrečne ure nedolžnega veselja, ko sem v mladostni neukretnosti dirjal čez hribe in doline, ko mi je v |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | ne more celo noč zatisniti očesa. Smrt, nenadna smrt v mladostni dôbi, in sedaj, ko je ženin ... to je prežalostno, to |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | glas. Božan se je obrnil k njemu in se smijal mladostni veselosti to variševi. A kaj je bilo to? Pavel je |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Ivo po poti nizdolu proti véliki česti. Starému oficirju je mladostni ogenj prešinil Žile, ko je sedel zopet na mladi iskrí |
| Dušne borbe (1896): | tihem, da je bil Emerih najbrže ravno tak v svoji mladostni moški dobi. Bil! a ona ga tedaj ni poznala. Nekaj |
| Slučaji usode (1897): | malo mi ugajajo, kakó drugačne so od nekdanjih v moji mladostni dobi, vzdihuje starikava gospá, ki je ves čas molčé poslušala |
| Slučaji usode (1897): | določno, pa najbrž slutite, da je Avrelija bila oni njegovi mladostni uzor, zaradi katerega prevare je pobegnil z doma ter učinil |
| Slučaji usode (1897): | idiličnem življenju na deželi, kakoršno si je ona v svoji mladostni domišljiji naslikovala. Tam se namesto ugodnosti, razkošnosti in razveseljevanja, kakoršno |
| Kotanjska elita (1898): | samo še iz navade, iz kljuboželjnosti. Naposled se je nje mladostni, šibki idealizem razkadil v nič pod pritiskom materinega utrjenega realizma |
| Na stricovem domu (1860): | na desni strani za stražo stal, kteri je meni v mladostnih letih tolkanj dopadel, da bi ga bil lahko celo uro |
| Slovenske večernice (1865): | znanca T. T., s kterim sva še od presrečnih časov mladostnih let v iskreni prijatelski zvezi. Ogledal sem, še preden sem |
| Mahmud (1870): | tako petje, tako se mu zdi, vzbujajo se mu spomini mladostnih let, pa vse je le temno in ne zave se |
| Na Žerinjah (1876): | gospica, ne postarna, a vendar po lici svojem uže preko mladostnih let. Germanski tipus bral se jej je od daleč z |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | črez zimo te ptice, in kamor si je poželelo v mladostnih letih tolikrat srce, posebno v jesenskem času, kadar so te |
| Zvezdana (1883): | premorem, pomagam rad vsakemu, ki mi je bil ljub v mladostnih dneh, kakor si mi bil in si mi še vedno |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | spominu so mu bili ostali vsi lepi obrazi nekdanjih njegovih mladostnih prijateljic. In zagledavši med njimi i krasno lice svoje znanke |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | smela govoriti z Vekoslavom, svojim nekdanjim prijateljem in znancem od mladostnih let? " Tako si je dostikrat mislila Vida ter si skušala |
| Gojko Knafeljc (1899): | opisovanju, da živita zopet v onih srečnih in blaženih časih mladostnih let, in pozabili sta celo na to, da bi ji |
| Zvezdana (1883): | kapelo, divje mi zopet oživi prejšnja strast, in moč, junaško, mladostno moč čutim v svojih žilah. Povém vam kratko, jaz že |
| Cyclamen (1883): | dan. »Ko bi jo mogel opisati! Videl sem le polno, mladostno postavo, in pa dvoje živih, črnih očij; v obraz je |
| Iz arhiva (1890): | snegom ovenčano gorôvje je čulo mladostne njegove vzklike. A brezskrbno mladostno življenje ni trajalo dolgo. Zgodilo se mu je, kakor že |
| Jara gospoda (1893): | na njega ostarelo, a sedaj od silne razburjenosti zardelo, skoro mladostno lice. Vrbanojka omahne in se prime z rokami za glavo |
| Gospa s pristave (1894): | v miru premišljevati svoje dni in se pokoriti za svojo mladostno prevzetnost. Herman jo je pogovarjal, češ da se bodo časi |
| Slučaji usode (1897): | j že pridno sezati po pripomočkih, da si ohrani ono mladostno svežost, s katero se kaže pred svetom. Skromna rodbina bi |
| Vinjete (1899): | vedno višje, razpregajo vedno dalje in dalje, – rišejo gube na mladostno čelo in zagrnejo z nočjo brezskrbne oči! Gospod davkar se |
| Cyclamen (1883): | dnij se je jezil vselej, kadar se je spomnil, kako mladostno je šel onega dne tja ven k Boletovim, a v |
| Senanus (1892): | zardela poslušala njega besede! ... Neznano hrepenenje ga obide, da stopa mladostno - hitrih korakov proti hišici; srce mu bije malone glasno, ko |
| Dušne borbe (1896): | resen, a pri tem vendar v govorjenju in ponašanju tako mladostno se kretajoč, ji je mladi mož priraščal vedno bolj k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani. Vražniki so pa besedi, Ki |
| Astronomija (1869): | unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern, 266. Neptun, 308, 327. Neumond, mlaj, 291. Newton, 308. Neža, 303. Norden, sever, polnoč, 255. O. |
| Astronomija (1869): | moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sejejo. Vse sočivje, če ga je obilo, se dobro posušeno, mlati, zernje pa v suhem kraji hrani, da ne splesnije in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepo jasno in solnčno, se le pšenica, ki se neraji mlatí, če ni dobro suha in pšenični klasi mokroto iz zraka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in drugimu kake kvare ni. Ajda naj se prej ne mlati, da se dobro posuší, kar se v deževnih in meglenih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ni kakor žito, ki se pomladi seje, v jeseni pa mlatí in že jé. Nektero drevje je tudi tacega plemena, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesec žive meje zasadé. Hišne opravila. Ta mesec se ajda mlati, in po nekterih krajih stern. Da po tem živina ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | opravíla. Od začetka tega mesca se po kmetih večidel žito mlati, in naj se gleda, da se do čistega storí, in |
| Razne dela (1870): | in mi razdjani clo, Pod nogo mu, ki čversto snope mlati. Mazepa, kjer počivaš, ni biló Nar manjšiga le križica zazreti |
| Razne dela (1870): | dognati, De je delo puhlo snuba, Prazna slama de se mlati, Vse besede so le zguba, Volje manjka, se mu vdati |
| Spletke (1894): | z ječmenom. Ječmen je namreč dejal pšenici: »Mene lože bolan mlati, kakor pa tebe zdrav. « Pšenica pa se mu je odrezala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobi, po kterih se ji mleko posuši, postavim: Trubeliko, kervavi mleček, peteršelj, vsedobro. V tem primerleju je treba skerbeti, da krava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žerla, postavim: pelin, vratič, grenko ali močirno deteljo, štir, poljski mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami |
| Zoologija (1875): | Mira 154. Mirabella 156. Mirta 155. Mišjek 151. Mjilnica 147. Mleček 132. Mlečnica 114. Mlečnik krvavi 146. Mleko tičje 125. Mlekovec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vimenu in kervavo mleko od strupenih želiš, postavim: od zlatíce, mlečka, podleska i. t. d. pride. Razun tega je pa pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | očeta, kakor dobro telesno lastnost matere imela. Od junca sina mlečne krave pa bo hčer berž ko ne tudi mlečna, če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kupi sparjene klaje ji ni dajati. — Latvice, golide in vse mlečne posode naj se sproti snažijo, da se ne okisajo, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa rodi malokdaj mlečno hčer, če junec ni bil sin mlečne matere. 6. Pravijo razni kmetovavci, da po očetu se zdeluje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se telesne lastnosti sledijo bolj po očetu. Tako, postavim, telica mlečne krave, in junca nemlečne matere, bo raji slabo natoro očeta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tanak rep, ne na debelih, ne na visocih nogah, debele mlečne žile pod trebuhom, lepo, okroglo bolj v život stisnjeno, razširjeno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | natore, mladina ženskega spola pa očetove. Torej po juncu sinu mlečne krave pride rada telica mlečna; mlečna krava pa rodi malokdaj |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Iz kamenine te vrste se delajo vrči za zdravilne vode, mlečne lastvice, posode za apotekarje in tudi lonci, ki se pa |
| Od pluga do krone (1891): | bi ne bil imel zajutrka, Čeprav je spravil polno skledico mlečne kave pod streho. Ni ga skrbelo, kaj bode jedel, kaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vezh Mleka, to selſhe je sa govejo shivino, slaſti sa mlezhne krave, friſhnu, al ſuhu prov dobru, sa klajo bolſhi, koker |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſladko ſkorio. XVIII. Smerslíne. 206. Nauk od smersnénja. Smersle mlęzhne inu od ſadja jędi ſo danaſhni dan zlo navadne; noben |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mandelnovi cmoki na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in deset grenkih, stolci |
| Kemija (1869): | svetlobi med sebo razločujejo, namreč: trstni slador, grozdni slador in mlečni slador. Trstni slador (Rohrzucker), C12H11O11, je naj bolj znana sladorova |
| Kemija (1869): | 474. Milchglas, mlečno steklo, 412. Milchsaure, mlečna kislina, 467. Milchzucker, mlečni slador, 485. Milo, Seife, 465. Milo jedrnato, Kernseife, 465. Milo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako |
| Kemija (1869): | Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev |
| Kuharske Bukve (1799): | mozhniſhi, de ſe ſpezhejo hlębzi. Kader ſo rumeno pezheni, narędi mlęzhno shupo na nje po ti vishi: vsami en maſelz mlęka |
| Kuharske Bukve (1799): | vrętî. Potle deni pezhene hlębzhike v' ſklędo, jih poli s' mlęzhno shupo, inu potręſi s' enmalo zukram, inu ſladko ſkorio |
| Zoologija (1875): | še bolj zarudi, in ravno tako kakor kri zakrkne tudi mlečnata mezga, ako se ohladi. Po vsej pravici moremo torej ta |
| Zoologija (1875): | dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi. Te mezgovnice posrkajo v prebavilih napravljeni hranilni |
| Zoologija (1875): | njega se zopet zbirajo v prsni mezgovod. Od mezgovnic posrkani mlečnati sok razlikuje se od druge mezge zlasti po obilni tolšči |
| Zoologija (1875): | mezga, ako se ohladi. Po vsej pravici moremo torej ta mlečnati sok imenovati kri brez barve. In večina brezvretenčarjev ima v |
| Botanika (1875): | mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica (Cantharellus cibarius) je pa tudi dobro |
| Zoologija (1875): | Mirabella 156. Mirta 155. Mišjek 151. Mjilnica 147. Mleček 132. Mlečnica 114. Mlečnik krvavi 146. Mleko tičje 125. Mlekovec 132. Momordium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico |
| Genovefa (1841): | votlíne podati; vsame terdno gorjazho v roko, obéſi buzho s mlekarn zhes ramo in daljezh okróg po puſhavi gré, ſhe vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi manj zabelje potrebujejo in se tudi veliko bolj z mlekarn vzamejo. Tudi to ni res, de Korošci ajdo zametujejo; oni |
| Kuharske Bukve (1799): | 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca |
| Zlata Vas (1848): | krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel nihče nikakor mléka prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup |
| Zlata Vas (1850): | svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se |
| Zlata Vas (1850): | oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krava je v letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave |
| Genovefa (1841): | koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je |
| Robinson mlajši (1849): | si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobé na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno, da krave več molzejo po njih, in da ima mleko več smetane, ker |
| Zoologija (1875): | in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne |
| Zlata Vas (1850): | bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal |
| Zlata Vas (1850): | se derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin |
| Kuharske Bukve (1799): | hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina |
| Zlata Vas (1848): | dobili, toliko se jim je od dné do dné na mléku porajtalo, ktero so prinesli. To je toliko časa terpélo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki |
| Stelja in gnoj (1875): | množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja |
| Sacrum promptuarium (1695): | bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ta dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta |
| Zlata Vas (1848): | serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v vas iti. To ji je še veči strah in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga |
| Rudninoslovje (1867): | prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | puta se deržite. Nisem šel daleč, pridem k mlinu, pred mlinom sedi mlinar i ga vprašam: Ali je tukaj.... mlin? Meni |
| Deborah (1883): | je ropotalo, luna je iznad oblakov tiho gledala, in pred mlinom sedel je stari mlinar, v naročji imel svojega vnučka, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo |
| Izza mladih let (1882): | v Danah so me čakali. Celo stari Kraševec, gospodar temu málinu, stal je med njimi m s pušo v roki. Vseh |
| Izza mladih let (1882): | v te kraje zahajal, mlinar je samo še spal v málinu, od zjutraj do večera pa v gostilni sedel in pil |
| Iz arhiva (1890): | omizje pri župánovih. « Pavel ni ugovarjal in krenila sta proti málinu. Urh je ravno zabijal zagozdo v debel hlód, ko sta |
| Iz arhiva (1890): | vrniti,« opomnila je Olga. Lovro je krenil z njo proti málinu, ne odgovorivši ničesar. »Ali danes, gospod doktor, morate k nam |
| Iz arhiva (1890): | zagozdo v debel hlód, ko sta se približala naša továriša málinu in žagi. Ugledavši ju je obstal v delu in ponižno |
| Naši vaščanje (1891): | je bilo na Suhi vodi komaj mokrote za ptiče. Ob málinu lastnik Silvester ni mogel živeti, dasi je jemal nekoliko večjo |
| Naši vaščanje (1891): | môči dognati. Po njegovi smrti ni mogel nihče prebivati v málinu. Dejali so, da vsako noč vzdiha na kolesih, ropotá pod |
| Naši vaščanje (1891): | izgubila spodnja platišča in lopatice, takó da so sedaj pri málinu samó še tri razbita kolesa na dolgih trhlih vretenih, ki |
| Lepi Tonček (1895): | ker je bilo že nekoliko mračno, ko se je bližala malinu, ni opazila, da sta prihajali po mali stezi od leve |
| Zlata Vas (1848): | ji je še veči strah in trepet storilo. Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši z Ožbétam šli. Ona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa |
| Oče naš (1885): | druga. „K očetu bi te peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna |
| Iz arhiva (1890): | dolgočasili, kakor sta se dolgočasila Lovro in Pavel, poslušajoč Urha. Málinar še ni dokončal svoje pripovesti in jezilo ga je, da |
| Naši vaščanje (1891): | vrečah, podpiral glavo in nekaj premišljal. Ko pride Anica, vzpogleda málinar in se zardí, česar pa Anica ne vidi, ker je |
| Naši vaščanje (1891): | kolesih, ropotá pod streho in Bog vé, kaj še. Novi málinar ni bil vajen samote, zató ni védel, da ječí veter |
| Naši vaščanje (1891): | dné, da zgrmé v penečo vodo. Prišlo je pa takó. Málinar Silvester je bil še mlad, in tudi lep. Po očetovi |
| Naši vaščanje (1891): | ter se ga oklenila in ga pritisnila na srčece. Toda málinar Silvester je bil sicer uljuden in prijazen do vseh deklet |
| Naši vaščanje (1891): | je komaj čakala, da bi ji bil mladi in lepi málinar Silvester dejal: »Ljub'ca moja! « da bi mu hitro odgovorila: »Dà |
| Naši vaščanje (1891): | dôkaj dnij potem. Ko ljudje niso vedeli, kam je šel málinar, mislili so, da se je ponesrečil, in so ga iskali |
| Lepi Tonček (1895): | oltarju se široko nasmehne in celó Tonček pogleda nenavadni dar. Malinar se obriše, globoko se oddahne ter pade na kolena k |
| Lepi Tonček (1895): | bil darovan za bodoči samostan. Naposled prispé ves moker tudi malinar Janez in zavali svinjski boh k oltarju. Za hip umolkne |
| Zlata Vas (1848): | zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz |
| Zlata Vas (1848): | šola v naši vasi nič ne veljá,“ ga vpraša Ožbè. Mlinar mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili |
| Zlata Vas (1850): | pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je mogel, se že tako vé. Med tem pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in de je tudi že pri žagah delal, ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega |
| Revček Andrejček (1891): | se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna |
| Zlata Vas (1848): | razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s |
| Zlata Vas (1850): | pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in |
| Zlata Vas (1850): | veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še premlada in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju |
| Sacrum promptuarium (1695): | krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik |
| Zlata Vas (1848): | Veliko jih dovolji v tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tem pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate |
| Zlata Vas (1848): | stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta |
| Zlata Vas (1848): | zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo |
| Zlata Vas (1848): | za mizo sedel in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in |
| Oče naš (1885): | ondi prebivajo, o veselji, ktero Bog ondi pobožnim deli. Namesto mlinarice je imel zdaj Andrej odgovarjati mu na vprašanja o kraljestvu |
| Oče naš (1885): | bilo ljubo, da se je moral tako hitro od dobre mlinarice ločiti. Kaj rad bi jo bil še izpraševal o kraljestvu |
| Zlata Vas (1848): | temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno |
| Na stricovem domu (1860): | pa vendar uzela? «« »Nihče drugi je ne bo dobil, kot Mlinarjev Anton; pretekli teden so bili v komesiji, pismo je že |
| Spomini (1860): | ko me prijazen ogovor prebudi iz neumnih sanj in se mlinarjev sin, Janez, usede na travo k meni na stran. Komej |
| Na stricovem domu (1860): | tekel: po keršanskem nauku namreč je imel priti Maričkin ženin, Mlinarjev Anton. Antona sem že pred poznal: bil je lep, velik |
| Marjetica (1877): | se me? O govori, povej! " "Ljudje pravijo, da si ti Mlinarjev, jaz pa Srakarjeva in tako trdijo tudi oče, Štefan”, povzame |
| Marjetica (1877): | bi me ti ne ugnal v kozji rog, ki si Mlinarjev. A ko bi se skušal z menoj v revščini in |
| Marjetica (1877): | glavami, kazali s prstom za njim in dejali: "Glejte ga Mlinarjev je, pa s Srakarjevo govoriči! " Tudi Štefanu in Marjetici to |
| Marjetica (1877): | mu nisem. Dobro vem, da sem jaz Srakarjeva, on pa Mlinarjev edini sin. " "Ali je res, Marjetica, prav res? " vzklikne mati |
| Marjetica (1877): | je delala obilo in zgodaj vstala. Da bi bil Štefan Mlinarjev tega kriv, ni mislila, ali pa se spomnila ni. Po |
| Marjetica (1877): | velika čast, če govori pol fare, vsa fara, da zahaja Mlinarjev Štefan k Srakarjevim, da lazi za beraškim dekletom? Kaj ne |
| Zlata Vas (1850): | ni mikalo tukaj ostati; dalje sim se naménil iti, samo mlinarjeva Lizika me je nazaj deržala, ko sim jo zagledal. Sklenil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stegnil svojo roko po Tonetu in da se je vže mlinarjeva gorjača nagnila. In lej, prej da bi mu mogel kedo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta. Naj bode |
| Zlata Vas (1848): | ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč |
| Zlata Vas (1848): | šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pride zadaj z leve). Črnot. (Pozneje pridejo: ) Micka in dva mlinarska hlapca. Janko (sebi). Njena luč še gori; še je po |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zakopati ter še poslednjo uro grešiti! (Kliče: ) Pomagajte! Pomagajte! (Dva mlinarska hlapca pritečeta z leve. ) Hlapec. Kaj pa je? Kdo kliče |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina po angleško. Raki s smeteno. Pečeni divji golobje. Za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako terdo, de se cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni mlinci. Napravi jih kakor cmoke; samo testo deni v s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci. Govedina s polivko iz šalotne čebule. Solata z zelenim graham |
| Valenštajn (1866): | I mlinska tudi, če jim daš le geslo, Od zadaj lehko primejo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se je njegova voda čez dolg jez pretakala, gonila je mlinska kolesa. Ribnik je bil od treh stranij, razen od izhodnje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki so ga navdajala, ko so ga logar in dva mlinska hlapca tirali v bližnje mesto pred sodišče skozi domačo vas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Za ceste je peščenec malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se rabijo pri pokrivanji stréh. Zemlja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji |
| Mlinar in njegova hči (1867): | svojega dela lotil? Janko. Ne! Nič več ne morem klepati mlinskega kamenja ter poslušati, kako voda šumi. Tebi smem povedati, — na |
| Fizika (1869): | pa teče po žlebu v korce, ki so na obsegu mlinskega kolesa (kolo na korce), ali pa bije ob žlice, ki |
| Fizika (1869): | v podobi valjarja naših oknenih zastorov (rulet) in v podobi mlinskega kolesa. |
| Valenštajn (1866): | Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj? Kdo nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in |
| Zoologija (1875): | les in prevrtava na vse strani. Hrošček je samo 5 mm. dolg, temnorjav in samec trka z glavo ob les in |
| Zoologija (1875): | od vseh teh omenjamo samo navadnega kotačnika (Rotifer vulgaris), 0,8 mm. dolgo živalco, ki se pogostoma nahaja na travnih bilkah v |
| Zoologija (1875): | večidel škodljive. Grahar (Bruchus pisi). Trtin (Rynchites betuleti) je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel; škoduje vinski trti, ker |
| Zoologija (1875): | načinu življenja dobro razlikujejo. Njihova velikost meri se po milimetrih (mm.). a. Petočleni; Pentamera. l. Pleme brzcev (Carabina). Brzci imajo nitkaste |
| Zoologija (1875): | celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do |
| Zoologija (1875): | komaj polovico zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč, ki z privzdignenim zadkom pogostoma teka po potih |
| Zoologija (1875): | mikasti kacega črva ali gosenico. Usnjak (C. coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan |
| Zoologija (1875): | nekdaj imeli za oznanjevalca smrti. Mokar (Tenebrio molitor) je 15 mm. dolg, zgoraj črn, spodaj rjavo rudečkat hrošč, njegova, v prahu |
| Zoologija (1875): | črnuhov (Melanosomata). Smrtni sel (Blaps mortisaga) je ves črn. 20 mm. dolg, pokaže se časih tudi v hišah v strah praznovernim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | površine in 481243 prebivalcev; koliko prebivalcev pride poprek na 1 Mm2? 72. Česka ima 5560819 prebivalcev, in sicer po 10706 na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakó dolga je 1 ekvatorjeva stopinja? 71. Kranjska ima 100 Mm2 površine in 481243 prebivalcev; koliko prebivalcev pride poprek na 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Česka ima 5560819 prebivalcev, in sicer po 10706 na 1 Mm2; kolika je nje površina? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | n imeti, zato mora število a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 |
| Kemija (1869): | goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši |
| Zeleni listi (1896): | da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se |
| Robinson mlajši (1849): | bi to res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir |
| Botanika (1875): | Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti |
| Botanika (1875): | zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi |
| Gozdovnik (1898): | Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in |
| Iz arhiva (1890): | zvočnostjo svojega tenorja. Ne vemo, kakó bi se poravnali nasprotni mnenji obeh pisárjev, da ni posegla gospá Pavlina vmes. »Bolje je |
| Zoologija (1875): | živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati |
| Iz življenja učenca (1854): | tako prestrašil, kakor ko so mi od te, po njih mnenji prevelike dobrote, od kupice vina namreč spomnili. Pa kakor sim |
| Slovenske večernice (1865): | kjer je tudi končal tek svojega življenja. Po našem priprostem mnenji je imel on prav; kajti opiral se je na stare |
| Pomladanski vetrovi (1881): | gospodar na Lipnici; saj ga ni nihče motil pri tem mnenji. Kedar se Ljudmila zopet v domače kraje povrne, — mislil si |
| Izza mladih let (1882): | Kamenice drži in ne tudi nazaj ven; da po njegovem mnenji je neverjetno, da bi se bila medvedka na Kamenicah pristavila |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | že velika glavnica. Berusu in njegovi ženi je po občem mnenji zloben žlahtnik »zacvrl«, da sta umrla hitro jeden za drugim |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | nagajati. Od kar je bil brez kmetije in po njih mnenji berač, pa jih je tudi nehal zanimati in mikati. Ako |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | menoj, ta je národen in kdor je národen, ta po mnenji našega župana kalí mir. No, glejte, jeden žandarjev že gre |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | Tanki zopet, da bi se s pismom prepričal o poštarjevem mnenji, izve zares, da sta ravno stric in teta kriva čudnega |
| Zádruga (1890): | vsekdar trudil spešiti razvoj našega društva, katero bi po mojem mnenji najbolje okrstili ,Zadrugo' brez vsakega epiteta. « »Živela Zádruga! « zagrmelo je |
| Gozdovnik (1898): | spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali |
| Kemija (1869): | tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa |
| Kemija (1869): | Manganov prekis (Manganüberoxyd), MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv |
| Zoologija (1875): | pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo |
| Robinson mlajši (1849): | je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla |
| Valenštajn (1866): | bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v |
| Rudninoslovje (1867): | d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je |
| Kemija (1869): | v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. |
| Kemija (1869): | pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr. |
| Kemija (1869): | skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na |
| Zoologija (1875): | vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za |
| Zoologija (1875): | obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tisti, kteri imajo od pervega letnega dne do zime veliko mnozega sadnjega pridelka, in dovolj koristi in dobička, ki poslajša življenje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dovelj, in če ima posestvo, da je na njem vsacega mnozega sadja dosti, da njegovim ljudém ni treba pa ljudskem sadji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | napravijo, če hočejo. 5.Od potrebnega orodja pri rojih. Čbelarji potrebujejo mnozega orodja pri svoji čbelaríi; ter a) več panjev, da jih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tem številu so zgodnje in pozne in srednje jabelka in mnozega pokusa in za mnogo rabo, žlahne in nežlahne, sladke in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kar poterpečnost, korist in moč lesa tiče, je hrast mož. Mnozega roda je hrast, ki se drug od druzega razloči po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ker krave še dobro molzejo. Tudi sir da dobiček. Vsega mnozega sočivja je zdaj dovelj, in se po redu rabi, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kaj velicega, za pravi vedni izvirek živeža in blagostana in mnozega nedolžnega veselja za se in za svoje. Zatorej je lepo |
| Sosedov sin (1868): | izurjenost v sodnjih in pravdnih rečéh pridobil, da bi bil mnozega mladega doktorja v zadrego spravil. Tudi od nature je bil |
| Žalost in veselje (1870): | je morala imeti kacih štirideset let. Njena podoba, čeravno že mnozega terpljenja . zeló upadla, kazala je vendar, da je bila žena |
| Občno vzgojeslovje (1887): | slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev |
| Rudninoslovje (1867): | njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila. Ko smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni. Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah |
| Zlata Vas (1848): | njih velíke nevednosti so se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah v tednu domá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet na pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo |
| Astronomija (1869): | je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in |
| Zlata Vas (1848): | se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki |
| Zoologija (1875): | umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani |
| Zoologija (1875): | blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban |
| Zoologija (1875): | svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa |
| Genovefa (1841): | barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju |
| Zlata Vas (1848): | in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in „Danice”: ker ste že toliko dobrega storili in že mnogim kaj sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne znebili radi |
| Genovefa (1841): | ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni |
| Roza Jelodvorska (1855): | nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o |
| Fizika (1869): | zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse |
| Astronomija (1869): | hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu |
| Ferdinand (1884): | petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali ni bilo družbe, kjer bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi |
| Robinson mlajši (1849): | mogel. Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive |
| Blagomir puščavnik (1853): | tukej so sem prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa |
| Fizika (1869): | domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in |
| Botanika (1875): | tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno |
| Oče naš (1885): | zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani |
| Zoologija (1875): | škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice |
| Zoologija (1875): | živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga |
| Gozdovnik (1898): | straže se čuje pred njima in takoj na to nastane mnogoglasno rjutje, prihajajoče iz žrel vseh Indijanov, hipoma ustavših, pripravljenih sprejeti |
| Gozdovnik (1898): | puško. Veter potegne, odprtina se zopet naredi, strel poči, in mnogoglasno upitje je kazalo, da je dobro zadel svoj cilj. V |
| Gozdovnik (1898): | pod pritiskom slišanega povzel don Pena. Zdaj se čuje zunaj mnogoglasno krikanje strahu, ktero so izglaševali vsi vakveri. Don Avgustin in |
| Genovefa (1841): | djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | resjem vred; težko je bilo torej človeku jo prehoditi, in mnogokrat se je kdo vderl, in je bil le s težavo |
| Rudninoslovje (1867): | globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer |
| Botanika (1875): | za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice |
| Botanika (1875): | ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče |
| Botanika (1875): | ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v |
| Botanika (1875): | skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik števil 2, 4, 5, 10; 8abcd pa števil 2abc, 4d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12 in 18, c |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ker pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, in prav takó r, razdelna mora biti z m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576 = 357.10 + 6, 4385 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a z m razdelen, prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število 18 s 6. ab z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik |
| Oče naš (1885): | tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč |
| Fizika (1869): | luknjičava telesa so n. pr. goba, les, oglje, kruh; njih mnogoštevilne in velike luknjice vidimo na prvi pogled. Na drugih telesih |
| Zoologija (1875): | črevesa vse polno gobastih resic ali kosmičev, v katerih izvirajo mnogoštevilne mezgovnice, ki so v najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler namreč |
| Botanika (1875): | cvet diši po vaniliji. 186 52. red. Ustnatice (Labiatae). jako mnogoštevilne zelnate rastline tega reda se poznajo po dvoustnem cvetu s |
| Botanika (1875): | je ž njim istega rodu. Listi. 47 Iz debla rastó mnogoštevilni postranski organi, ki pa niso valjarju podobni kakor deblo, ampak |
| Pripovedke za mladino (1887): | Ko luna posveti, iščeta drobtinice , pa nobene ne najdeta, kajti mnogoštevilni ptički , ki po gojzdu in polji letajo, so jih pojedli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je Bog mnogoter dober nauk nam k’ pridu na posemeljſke rezhi sapiſal, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali |
| Genovefa (1841): | Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na |
| Biblia (1584): | je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in |
| Rudninoslovje (1867): | nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali |
| Zlata Vas (1848): | delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelo zele deshéle. Po rasnih krajih ima ta bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali |
| Rudninoslovje (1867): | i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De boſh pa na tanjko rasſodil, koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tjè notranje in svunanje dela shivinſkiga trupla popada in takó mnogoverſtne bolesni pri shivini vsro- |
| Astronomija (1869): | tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne |
| Kemija (1869): | Rastlinsko in živalsko telo je tedaj čudovito poslopje, zloženo iz mnogovrstnih tvari, ki tako dolgo složno skupaj držé, dokler v poslopji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | odnesle in drugje pokopale. Jako imenitne so jame s kostmi mnogovrstnih sesalk v frankovskem Jura, med njimi prav važne dvé, Muggendorfska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Gospodarski napredek nikakor ne obstojí v tem, da se lotimo mnogovrstnih novotarij, ampak pri nas na Slovenskem , kjer ne stojí gospodarstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za narejanje komposta, to je, takošnega gnoja, ki je iz mnogovrstnih tvarin sestavljen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Desiravno nima nobene strehe, se vunder le že tolikanj let mnogoverstnim vremenam v bran stavi, in kakor de bi jo božja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med njimi, pa tudi |
| Botanika (1875): | so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše muzikalne izdelke mnogozasluženega narod- nega učenika in župana g. . And. Vavken-a v Cerkljah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Marn. Ta snopič, ki nam pred očí stavi delovanje našega mnogozasluženega slovničarja Metelko-ta, je 9. knjižica „Jezičnika”, ki ga je spisal |
| Botanika (1875): | mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da |
| Botanika (1875): | apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih |
| Botanika (1875): | in sicer med mnoštvom apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom |
| Botanika (1875): | snovmi v pepeli in v rastlinskih delih, in sicer med mnoštvom apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med |
| Divica Orleanska (1848): | je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim |
| Razne dela (1870): | bliska Mladosti meč, de mah na mah, Med tim ko množ veselja vriska, Zvalí se glav ne malo v prah. Je |
| Razne dela (1870): | stražo dva junaka, Po opravi, zrasti taka — Vso pretehtaj možkih množ, Sličnih našel več ne boš. Veverci de čast in slava |
| Razne dela (1870): | domú veselo hodi, Unkraj praga komaj boš, Te pozdravi cela množ. " Knez Gvidon je potolažen, Sercu v mirnim upa blažen, Noviga |
| Razne dela (1870): | ji slaj. In kmalo v grad se verne vriskaje cela množ, Med njo zajeti kupci, pripel za moža mož, Prinesli smo |
| Razne dela (1870): | cvetja rož, Razpleteno kitovje lasno, Se v reki koplje naga množ, Poječa pesmi šalne glasno, In krasnih udov krog in krog |
| Razne dela (1870): | stresa, Gleda lep in vidno mlad Pred seboj ponosni grad. Množ poslopij je velika, Hiša hiše se dotika, Cerkev je, zvonikov |
| Razne dela (1870): | strehe, zidi, Cerkve, hiše, krasovidi, Vertogradi, lehe rož, Vsiga neverjetna množ. Gradu temu čisto zlatim, Tak velikim, tak bogatim, Ukazuje knez |
| Razne dela (1870): | bi, vtolažene tak raziti se znajo kardela, Sini Argajski ko množ Trojanska, dovolj smo prenesli, Britke prigodbe zarad, ki sprožil jo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | in okus večine ali stranke, ki ima za seboj veliko množ. Sedanja doba zahteva mnogo, da, premnogo beriva. To moramo upoštevati |
| Pozhétki gramatike (1811): | épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme |
| Genovefa (1841): | jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhebelarſtva” bode ob ſvojim zhaſu natiſnjeno. — Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odeje i. t. d. oberne. J. S. Od sarajanja in mnoshenja novih ſadnih plemen. Pred vezh létmi ſo uzheni moshje zhudno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 48 je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ako kakošna posebna kuga ne mori ljudstva; od tod izvira množenje prebivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov naraslo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in množenje le po jednega, temu je vzrok ta, da se izpremeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | i. t. d. Iz tega je razvidno, da velja za vzmnoževanje polinoma na kvadrat tá-le tvorbni zakon: 1.) Prvi člen danega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa am = p. Potenca je torej produkt iz jednaki faktorjev. Vzmnoževanje ima za sedaj le kak pomen, ako je eksponent celo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za vzmnoževanje dekadnega števila na kvadrat velja tedaj tá-le pravilo: 1.) Prva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. Inu on je k' njim |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v |
| Zlata Vas (1848): | ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je |
| Tiun - Lin (1891): | ki pa niso peljala na vrt. Pred hišo je stala množica Kitajcev. Pa niso naju zapazili, saj sva pa tudi bila |
| Tiun - Lin (1891): | v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu |
| Zoologija (1875): | navadno samo nekoliko milimetrov dolgi in prebivajo časih v velikih množicah po sladkih in slanih vodah, kakor na pr.: Škrgonožec (Branchipus |
| Zoologija (1875): | je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže v neizrečenih množicah. Pravijo, da se v teku enega od enega samega para |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je vſe ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je priſhàl v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio. 16. Ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo |
| Zlata Vas (1848): | imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | zgodbe; ložje si oboje misliš. Metulčani so se dali veliki množici zurjenih vojščakov rimskih rajši sosekati, kot da bi se bili |
| Razne dela (1870): | naporni, De stoji v boritvi krepki dob, Vihri kjer, al množici nevoljni Kaže strog namembe ojstri zob; Tako tud kristjanu je |
| Razne dela (1870): | Tako blagutne nazaj, bledoba pokrije obraz mu, Zgubi se v množici trum pogumne armade Trojanske. Vstavi bežečiga pak, zmerjaje ga, Hektor |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | na tleh. " Na to pokličemo brž ključarja, stražniki pa rekó množici, naj se razkropi. Ljudje se odmaknejo, a vendar ostanejo še |
| Marjetica (1877): | kajti kuhal je ravno smolo, ter ukazuje kakor vojskovodja neštevilni množici, kaj se ima zgoditi, kaj ne, kako naj se vede |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | ga je tudi jezilo, da mu je prvikrat pri takej množici vendar le izpodletelo; zatorej je naglo se jel prepeljavati za |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kričeči gavrani ter belosivkaste štorklje nekako čudé se mnogobrojni naši množici živahno letale po zraku nad širno posavsko dolino. Poglejmo si |
| Zádruga (1890): | je le skoro čutila, da ni zadnja v tej nenavadni množici. Veselko še zmeraj ni bil prav zadovoljen s »kraljico«, dasi |
| 4000 (1891): | je nabornina preklicano visoka! « »Jaz poznam zadržek! « izpregovori nekdo v množici. »Nič se ne zapiše v knjgo, to vam rečem! « »Kdo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to veliko mnóshizo vidil, inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr sa Preróka dèrshali. 6. Kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se |
| Stric Tomaž (1853): | eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi |
| Fizika (1869): | ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče |
| Fizika (1869): | pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se |
| Kemija (1869): | ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste |
| Fizika (1869): | preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče |
| Kemija (1869): | v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino |
| Fizika (1869): | da je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87. |
| Zoologija (1875): | do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne |
| Kemija (1869): | izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin |
| Kemija (1869): | utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še |
| Botanika (1875): | se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega |
| Zoologija (1875): | večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta |
| Kemija (1869): | neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh |
| Kemija (1869): | drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem |
| Kemija (1869): | apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji |
| Botanika (1875): | tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju- |
| Kemija (1869): | organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil |
| Kemija (1869): | vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se |
| Kemija (1869): | je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Botanika (1875): | se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske |
| Botanika (1875): | deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po |
| Pozhétki gramatike (1811): | mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ |
| Pozhétki gramatike (1811): | de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | quatre-vingt ſem deſet, in six-vingt, toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim ſkladajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | to nameſtime nanaſha na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari |
| Pozhétki gramatike (1811): | toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim ſkladajo. Deux cents hommes, dva ſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tiſtim, ki delali bojo le tó , Kar vſi slogi v mnoshnim 'srekó. L―z. Danaſhnimu liſtu je drugi del vinoréje perdjan |
| Pozhétki gramatike (1811): | J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la |
| Pozhétki gramatike (1811): | obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje |