Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: zastarele besede, Stran 14

▶ pražola samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

pražen in dušen goveji zrezek; SSKJ

pražole

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezaniga limonoviga lupka. Pražole s polivko (zosam). Deni v kozo pražole, na koleščike zrezaniga korenja, peteršiljevih koreninic, čebule, materne dišice (timijana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj v vbitih jajcih, dobro jih z žemljevimi drobtinami potresi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	poli z juho (župo), precedi dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mizo pripravljeno jed deni na drobno zrezaniga limonoviga lupka. Pražole s polivko (zosam). Deni v kozo pražole, na koleščike zrezaniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in ta jed se precej na mizo da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pražole (rostbraten). Tolci pražole, de so dobro omeče, osoli in peci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pražole (rostbraten). Tolci pražole, de so dobro omeče, osoli in peci jih hitro nad
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane pražole.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pokri, de se v mehko duši (dinsta). Potlej mast posnemi, pražole iz koze vzemi, juho odli, mast zopet korenam perdeni, pokri

▶ preb samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pismo, list; nemško-slovenski slovar

preb

prieb

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	puſtov podtuojo guavo patu boda daiteh inu klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti dovi shribati ta duha prieb
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biti taku storian? INRI I. S. Z. Inu te prieb se mora na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. R. I. Sveta Krisha na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te pridijozhe pushtabe: I. S. Z. spued poſtaviti: inu teſti prieb mora
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti dovi shribati ta duha prieb
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu noi

▶ prebaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdržati; Pleteršnik

prebavim
Robinson mlajši (1849): donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak

▶ prebitek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bivališče; Pleteršnik

prebitka
Robinson mlajši (1849): da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi

prebitku

Robinson mlajši (1849):	prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost
Robinson mlajši (1849):	ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže

▶ prebivalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

soba; Pleteršnik, kontekst

prebivalnico

prebivavnico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah

prebivavnizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj

▶ prebudno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prebujajoče; kontekst

prebudno
Gozdovnik (1898): kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si oči. »Boj se

▶ prec prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takoj, brž; [sskj]

prec

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo
Tine in Jerica (1852):	nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi
Tine in Jerica (1852):	Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko pomagam. Prec se je podala v hram po moke, mleka, masla, in
Tine in Jerica (1852):	fuj! to ni prav, to ni lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro
Tine in Jerica (1852):	besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to
Sveti večer (1866):	Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako

prez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v

▶ prečastit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovan, cenjen; [sskj]

prečastitega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	fantiček vés narod slovenski. ) J. Macun. Kaj je domoljubje? Govor prečastitega kanonika Josipa Marić-a v stolni cerkvi ob obhajanji stoletnice na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor

prečastitem
- prečastnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki
prečastiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže

▶ prečesto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prepogosto; [sskj]

prečesto
Občno vzgojeslovje (1887): nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost

▶ prečešen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prečastit; Pleteršnik

prečešeno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas

▶ pred prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prej; [sskj]

pred

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti
Genovefa (1841):	bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo
Genovefa (1841):	je bila, ſvôje ſtarſhe ſhe viditi. Kar pridejo in dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bi tam kako pisarsko službo dobil, ker si je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v
Roza Jelodvorska (1855):	mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim
Mineralogija in geognozija (1871):	glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo

▶ preddedec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

praded; kontekst

preddedec
- preddedez
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih

▶ predhajati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

priti pred; kontekst

predhaja

Pozhétki gramatike (1811):	s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh predhája pred deleshjam. Isglédi. La lettre que vous avez écrite je
Pozhétki gramatike (1811):	kainov sarod namnóshil. Vidiſh, de padesh, ktir deleshje vpravla in predhaja je vezhidél nameſtime que, me, te, se, je, la, les
Pozhétki gramatike (1811):	kako beſedo ino sa kasanje nje nanaſhanja na tiſto, ktira predhaja pred hjo in pred tim predIógam. Franzóski predlógi. Sa mésto

▶ prediven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prečudovit, prelep; [sskj]

predivni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v

▶ prednjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prvi človek; [sskj]

prednjak

prednjek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro znan biti,
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da

▶ prednji pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbolj prednji; kontekst

najprednejši
- najpredniši
  Gozdovnik (1898): bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo

▶ predokno samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k

polkno; kontekst

predokna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo

▶ predrekaje prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k

polglasno si ponavljati; nemško-slovenski slovar

predrekaje
Robinson mlajši (1849): oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se

▶ predrt pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklemanski; PLeteršnik

predrto
- predertu
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): na ſtran. ) Pravda je dobléna, je rekla, ſe mi sdy. Predertu deklé! ſdej ſpet ne vęjm, zhe ſim krop, al ſim

▶ predrto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklemansko; Pleteršnik

predrto
- predertu
  Kratkozhasne uganke (1788): jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje.

▶ predsebek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

predmet; kontekst

predsebek

predſebik

Pozhétki gramatike (1811):	glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar predſébik ni nameſtime, poſtavim: le chat mange la souris, mazhek jé
Pozhétki gramatike (1811):	je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj
Pozhétki gramatike (1811):	ktiro ſe nanaſha djanje imenvavniga; je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako posnamo ta predſebik? O. Potim, de pridela odgovor
Pozhétki gramatike (1811):	nekoga lubiti, poſtavim. j'aime Dieu, lubim Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s'
Pozhétki gramatike (1811):	Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar predſébik ni nameſtime, poſtavim: le chat mange
Pozhétki gramatike (1811):	je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako posnamo ta predſebik? O. Potim, de pridela odgovor na praſhanje Quoi? kader s'

▶ predstaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaviti pred; kontekst

predstavi

predſtavi

Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi
Pozhétki gramatike (1811):	rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle

predstavijo

predſtavio

Pozhétki gramatike (1811):	de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt
Pozhétki gramatike (1811):	de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus
Pozhétki gramatike (1811):	le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama

▶ predstavljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavljati pred; kontekst

predstavlja
- predſtavla
  Pozhétki gramatike (1811): Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje

predstavljajo

predſtavlajo

Pozhétki gramatike (1811):	Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio
Pozhétki gramatike (1811):	ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam

▶ predstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prednost; Pleteršnik

predstvo

predstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí

predſtvo

Pozhétki gramatike (1811):	isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo, ino presupposer, predpolagati, predrasúmiti; ktiri dve beri: preſéanſe, preſuposè. D
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar je po vſaki zeni predſtvo tega pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi

▶ predvzetek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

namera; nemško-slovenski slovar

predvzetek
- predsevzetku
  Robinson mlajši (1849): považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil

▶ predvzetje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

namera; nemško-slovenski slovar

predvzetje
- predsevzetje
  Robinson mlajši (1849): den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo
- predse vzetje(združena oblika)
  Robinson mlajši (1849): času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom

▶ prefekt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgojitelj (v internatu); [sskj]

prefekt
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in

prefekta

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico vsakterega, on je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi meni ljub; ktera sta? ” „Eden je Tiburcij, sin bivšega prefekta Kromacija, drugi nek mladeneč, Torkvat po imenu. ” „Torkvat? ” zavzame se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čudno mu je bilo serce in se kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta

▶ pregiba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregibanje; Pleteršnik

pregibo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in

▶ pregledati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznati; SSKJ

pregledati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in na tó

▶ pregledati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregledati; SSKJ

pregledal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano

▶ pregledovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregledati; Biblija.net

pregledujejo
- pregledujo
  Biblia (1584): inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori

▶ pregodnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prezrelost; Pleteršnik

pregodnosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje

▶ pregovoriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregovoriti; SSKJ

pregovore
Sveti večer (1866): se je in zobje so mu mraza šklefetali. „Ukogi Tonček”, pregovoré mati; „tako te zebe, da komaj govoriš, in lačen in
pregovori
Čas je zlato (1864): »Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako

pregovoril

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):

mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov ni nihče pregovoril; menda je bilo ljudstvo potolaženo. Lep, hraber mladeneč, njegov navdušeni

pregovorili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi
pregovoriti
Blagomir puščavnik (1853): omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga

▶ pregrešek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestopek; [sskj]

pregrešek
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej
pregreška
Tine in Jerica (1852): tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži.

pregreške

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	všeč, ako otrok svoje starše vselej spoštuje, ino celo njih pregreške poterpežljivo preterpi. Noetovih mlajšev se je sčasama velik narod zaredil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ne pripusti. (Dalje sledi. ) Ogled nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori

pregreškov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala
Oče naš (1854):	bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile

▶ pregršče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prgišče; kontekst

pregršče
- pregerše
  Robinson mlajši (1849): ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje

▶ prejema samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejem; Pleteršnik

prejema

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti

prejeme
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per
prejemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila

▶ prekaniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevarati, ukaniti; [sskj]

prekanil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in ob jagnje pripravil. Pavliha pa se
Ferdinand (1884):	vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof

prekaniti

Stric Tomaž (1853):	Klar, je ona ravnala in se nikakor od žalostnih novic prekaniti dala, marveč je skrivej skerbno popraševala, dokler da ni prišla
Ferdinand (1884):	Prepričal sem se, da vas, učeni gospod zdravnik, ne morem prekaniti. Hočem vam toraj vse prav odkritosrčno povedati. Le neka stava
Ferdinand (1884):	za to polovico stavljene svote. V dokaz, da vas nečem prekaniti, prinesel sem novce vže sè seboj. Tu-le jih imate! Ali

▶ prekapati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

destilirati; [sskj]

prekapati

Fizika (1869):	Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer
Fizika (1869):	126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna

▶ prekapen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

destiliran; SSKJ

prekapna
Fizika (1869): plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer

▶ prekarjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerekati se; Pleteršnik

prekarjejo
- prikarjejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke

▶ prekisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dioksiden; splet

prekisli

Kemija (1869):	lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna
Kemija (1869):	ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij

▶ prekislina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

v zvezi manganova prekislina = permanganat; splet (http://dict.tu-chemnitz.de/deutsch-spanisch/)

prekislina

Kemija (1869):

Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine

▶ prekletev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prekletstvo; Pleteršnik

prekletev
- prokletev
  Deborah (1883): blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen

▶ preksončje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prisoja; [sskj]

preksončja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor

▶ prekucevanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prevračanje; Pleteršnik

prekucevanja
Mineralogija in geognozija (1871): njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja.

▶ prekucija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevrat; [sskj]

prekucij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Švajcarji
prekucija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec

prekucije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	zvedilo, da se res francozki skrivni opravilniki prizadevajo, na Laškem prekucije podpihati. To je res; pa ne rimski, ampak napolitanski vladi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se to zgodí, kar bukve te zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahú in groze

prekucijo
- prekucij o(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za

▶ prekuha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvarek; Pleteršnik

prekuha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na

▶ prekupiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preplačati; [sskj]

prekupiti
Stric Tomaž (1853): s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi

▶ preložiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevesti; [sskj]

preložil
Izidor, pobožni kmet (1887): všeč, da kar nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali

▶ prelužast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preveč lužast; kontekst

prelužastih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali za

▶ premagalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

zmagovalec; [sskj]

premagalec

premagavez

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki, ki ſo bili na ſtrashi, ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki, ki ſo bili na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe bíje svéſto, Al morebít' pod hládno ſpí gomílo, AI premagavez mu je vsél nevéſto, Al shíva, al mèrtva je, svédit'

▶ premagovalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmagovalec; [sskj]

premagovalec
- premagovavez
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe
- premaguvavz
  Ta male katechismus (1768): ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je

▶ prememba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprememba; [sskj]

prememb

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	mnogo rečí. Odbor je sklenil več za bolnišnico ljubljansko važnih prememb, ki jih je odboru predložil prejsni začasni vodja gosp. dr.
Fizika (1869):	zdaj manji. Od kod pridejo ti razločki? Večidel od toplinskih prememb, ki se godé visoko v zraku. In res so v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kaj, in jaz mislim

prememba
- promemba
  Deborah (1883): Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi
  Deborah (1883): Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je

premembo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	tjè gori proti Gradašici. Treba bo, da bo magistrat to premembo kmali o klical, da se ob pravem času po deželi
Čas je zlato (1864):	opravila prevzeti moral. Zeló se je veselil nad to naglo premembo, še bolj pa, de je kraljeviča poslušal in se po
Fizika (1869):	namesto njih dobé stvari vse drugačnih lastnosti. Prikazni z bitno premembo pri tem udeleženih stvari imenujejo se kemijske prikazni in znanost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pravila Matična, vsaj se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. „A bojimo se, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	soditi — ta oddelek zapusti, bode Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obžalovati. Še bi znal kaj povedati o g. Winklerji, kaj

▶ premenljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremenljiv; [sskj]

premenljiva

Aritmetika za učiteljišča (1885):	in mestno vrednost, katera ji gre po mestu ter je premenljiva. Takó pomenja n. pr. v številu 4404 vsaka veljavna številka
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Effecten, Wertpapiere). § 168. Vrednostni papirji imajo premenljivo vrednost; ta premenljiva vrednost zove se kurz ter ni le od nominalne vrednosti

▶ premenjava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamenjava; [sskj]

premenjava

premenjama

Pozhétki gramatike (1811):	predhdni v' ive, ome, one, poſtavim: alternative, na isméno, peverſtama, premènjama, ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone
Pozhétki gramatike (1811):	ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par

▶ premet samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelom; Pleteršnik

premet

Mineralogija in geognozija (1871):

Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30.

premeti

premeti
Mineralogija in geognozija (1871): polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe

premetje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku

▶ premikovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

premikanje; Pleteršnik

premikovanja

Astronomija (1869):	1727.). Njegova je namreč misel, da je eden glavni vzrok premikovanja nebeskih teles njih medsebojna privlačnost, ktero je imenoval težo ali
Astronomija (1869):	ki kakor rep hodi za zvezdo, deloma pa zavoljo svojega premikovanja na nebu, ktero je še veče kot pri premičnicah, kajti

premikovanji

Astronomija (1869):	je leto dopolnjeno. Dokler niso bili ljudje prepričani o tem premikovanji zemlje okrog solnca, so mislili, da je zemlja v središču
Astronomija (1869):	drugej najbliže. Nasledek te medsebojne nateze (privlačnosti) so nerednosti v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo motenje, ne
Astronomija (1869):	imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz nerednosti v premikovanji, ktere so zapazovali na Uranu, so sklepali vrlo bistroumno, da
Astronomija (1869):	80. — 247.9 čevljev. Končno hočem še omeniti, da po naprej premikovanji (praecession) enakonočišč dolgost leta postane v 100 letih za 0.595

▶ premlačiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

omlačiti; kontekst

premlači
Kmetijske in rokodelske novice (1845): z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo

▶ premočviren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preveč močviren; kontekst

premočvirni
- premočirni
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je

▶ premojstriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

premagati; Pleteršnik

premojstriti
- premojſtriti
  Kuharske Bukve (1799): kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne

▶ premonstratensar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

premonstratenec; kontekst

premonstratensar

premonſtratenſar

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en mlad Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega svetega upanja imeti, kader bosh koker moj Godfrid en Pręmonſtratenſar s'Kappenperga reki: Rajmno prov pridejo meni dobre poshte od

▶ premonstratensarski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda)

premonstratski; kontekst

premonstrantensarskega

premonſtratenſarskega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu kaj so drugi drugega neshli, katiri so Ludolfa enega Premonſtratenſarskega Shkofa v'jezho, inu panoge vergli ſa pravize volo,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku tudi ſdruſhba s'temi brumnemi, inu bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku

▶ premoštrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zmrcvariti; kontekst

premoštrajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii

▶ prenaredba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprememba, predrugačenje; [sskj]

prenaredbe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Narodni list” je razodel pravila, po kterih Čehi zahtevajo vladne prenaredbe, da zadobí narod pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	po izneverjenih sinovih njenih. O potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele razprave gledé prenaredbe občinske postave, bode gotovo zanimival ta govor poslanca Hermana; kajti

▶ prenehljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presledek, premor; [sskj]

prenehljaj
- ponehljej
  Astronomija (1869): ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu

▶ preopasti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

preobjesti; Pleteršnik

preopasti

preopaſti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):

goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V'

▶ preparjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pregret; kontekst

preparjen
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to

▶ prepasnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trak; [sskj]

prepasnico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo

▶ prepasti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popasti; [sskj]

prepade

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' menoj ſe poſkúſiti? “ Le viditi ga, ali pa ſliſhati, prepade she ſtrah Israelze. Ko David Filiſhzhana ſe tolikanj uſtiti ſliſhi
Roza Jelodvorska (1855):	obide, in s slabim korakom se bliža. Kak strah jo prepade, ko vidi v sredi dvoriša Strašimira, na lepim, visokim konji

prepadel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe

▶ prepečenčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

piškoten; kontekst

prepečenčna

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni jo v skledo ter jo z drobnim cukram potresi. Prepečenčna (biškotna) torta. V osem lotov prav drobno stolčeniga cukra sčasama
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam

prepečenčni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj
prepečenčnih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi

▶ prepečenek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

piškot; kontekst

prepečenke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter
prepečenki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki

▶ prepehan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preutrujen; Pleteršnik

prepehana
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati

▶ prepirenga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prepir; kontekst

prepireng
- prepiring
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa
prepirengo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al

▶ prepisanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prepis; kontekst

prepisanju
- prepisanji
  Robinson mlajši (1849): Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da

▶ prepisnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kopirnik; Gigafida

prepisnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se

prepisniku

Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera
Aritmetika za učiteljišča (1885):	piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu

▶ prepona samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločilo; kontekst

prepone

Pozhétki gramatike (1811):	ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in prepóne, in ſo nove ſhege per ti rézhi v' bukve vvedli
Pozhétki gramatike (1811):	qu'il Iui arrive: glej (mu rezhe) kaj ſe mu ſgodí. Prepóne. Polni pomén govorjenja ſturi v' piſanju en ſtròk beſedi! ſtrok
Pozhétki gramatike (1811):	vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in prepone ſzhiſtile, tedaj lahko najdemo pravo pót, zhe ſe po narlépſhih
Pozhétki gramatike (1811):	manj v' ſtroku poſtati in ſi oddahniti. Te ſnamina imenujemo prepóne. 1. Rés (,) ta prepóna ſe deva med iména perlóge in

▶ preponka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

prepona; Pleteršnik

preponke

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje. Včasi

▶ prepostiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izpostiti; Pleteršnik

prepostil
- prepoſtil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha

▶ prepricajtu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

prezgodaj; kontekst

prepricajtu

preperzaitu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ke mokrote napreraſse, inu tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode na enimu vſhez gruntu ſejanu, bode prov ratalu, ne preperzaitu, tudi ne perposnu ſejáti, Sena bode doſlr, pa malu Otave

▶ prerajtati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

preračunati; Pleteršnik

prerajta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasica vbreja, da se ta dan pomni, in da se prerajta, kdaj ima vreči. O tem času je treba prasico v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	tej ceni pa tudi lot jajčic. Iz tega vsakter lahko prerajta, kako naglo, namreč v šestih tednih, mu je mogoče obilo

prerajtal

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako
Zlata Vas (1850):	pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In

▶ prerajtovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preračunavati; kontekst

prerajtoval
Kmetijske in rokodelske novice (1843): perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja

▶ preraskan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

opraskan; kontekst

preraskane
Rudninoslovje (1867): stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so

▶ prerekavati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ponavljati; kontekst

prerekaval
Robinson mlajši (1849): vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem

▶ prereza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerez; Pleteršnik

prerezi
Mineralogija in geognozija (1871): taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb

▶ preriv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preboj; Pleteršnik

prerivi
Mineralogija in geognozija (1871): posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj

▶ presad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadike; [sskj]

presad

preſad

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo ſhkodljivo, ker ſe po mokroti ilovnata semlja ſterdi, de preſad raſti nemore. To ſe vé, de je tréba ob
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti

▶ preselovalen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

selilne; kontekst

preselovalne
- preselovavne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni

▶ presrčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisrčen; [sskj]

presrčne

preserčne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to

presrčne

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in njen vroči poljubek ga je zbudil in govorila sta presrčne besede in ona je bila spet krepka in mila, kot
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidorju se je milo storilo zarad tolišnje sreče in solze presrčne radosti so se mu vlile po licih. »Le vedno tako

▶ prestanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k

prestanek; kontekst

prestanja
Robinson mlajši (1849): ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis

▶ prestava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevod; [sskj]

prestave
Izidor, pobožni kmet (1887): je čedalje manj! Dober namen me je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih

prestavi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende

▶ prestaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevesti; SSKJ

prestavil
- prestavel
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa, MArie D. inu
- prestavil
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza
prestaviti
- preſtavit
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836.

▶ prestavljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevajalec; [sskj]

prestavljavca
- prestavljalca
  Izidor, pobožni kmet (1887): Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna
prestavljavci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori

▶ prestvariti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremeniti; [sskj]

prestvariti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dobri volji in nekoliko resnem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní

▶ prestvorina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

produkt pretvorbe; nemško-slovenski slovar

prestvorine

Kemija (1869):

prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345.

▶ presvetli pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovani, plemeniti; [sskj]

presvetlemu
- presvitlimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili

▶ prešovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

prešanec; kontekst

prešovec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mora tudi prihraniti dobre črnine. Pri črnini se sme ves prešovec med dobro vino vliti. Opomniti je še, da mora tu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	al le to, kar se po prvem stiskovanji dobí (prvi prešovec), naj se dene v sod med tako imenovano „župo”, drugi

▶ pretehtati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevladati; [sskj]

pretehtajte
Robinson mlajši (1849): nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do
pretehtal
- potehtal
  Robinson mlajši (1849): Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti
- pretehtal
  Robinson mlajši (1849): ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi

▶ pretepalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

pretepač; kontekst

pretepalec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Ubiti bil je namreč jako surov in divji človek, veden pretepalec, je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	je tukajšnji posestnik in oče dveh otrok J. R. Znan pretepalec in pobijalec, še le v 29. letu, koščen, močán hrust

▶ prevagniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevesiti se, nagniti se; [sskj]

prevagne
Kmetijske in rokodelske novice (1847): od Noviga mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na

▶ prevagovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prevladovati; kontekst

prevagujejo

Mineralogija in geognozija (1871):

rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa

▶ prevariti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevarati; [sskj]

prevaril

Valenštajn (1866):	za slab namen, a ti za dober Namen si ga prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš
Valenštajn (1866):	bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal
Valenštajn (1866):	bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij

prevarila

Viljem Tell (1862):	Sedaj si tak, kakoršnega mi je Kazalo sanjajoče srce moje. Prevárila me vera moja ni!
Valenštajn (1866):	v hinavskih črnih Njegovih prsih. O, peklenska me Umetnost je prevarila! Poslal mi Je pekel najbolj skritega duha, Najbolj lažnjivega, i

▶ prevez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrv; kontekst

preveze
Robinson mlajši (1849): svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na

▶ prevezek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrv; kontekst

prevezkov
Robinson mlajši (1849): za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj

▶ previden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opremljen; Pleteršnik

previdene
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja

▶ previden pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opremljen; Pleteršnik

previden

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi

previdena
Fizika (1869): in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima

prevideni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v
Botanika (1875):	je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje

▶ previžan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

prepričan; Pleteršnik

previžan

previshan

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſerzá, kakôr eden, katęri je od potrębe gnade boshje popolnoma previshan. Pridi tedaj, o moj Bóg meni pomagat, hiti meni na

▶ prevleči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebranati; [sskj]

prevleci

prevlezi

Kuharske Bukve (1799):	enmalo ohladena, jo s' tim zukrenim ſnęgam oblì ali prevlęzi, inu proti ognu dershi, de ſe poſuſhí. Tudi snaſh tako
Kuharske Bukve (1799):	s' maſlam, potręſi s' kruhovmi drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo veſ pokrít
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo v brasdah dôbro ſpraſhiti, potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine porujeſh in pobéreſh. Na takó predelano njivo ſadi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plevélno, takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu lahko s brano prevlézi, brana bo plevél isplela. Kdor pa takó ne ſtorí, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in jih s grabljem pregrábi; mahovnite pa s lahko brano prevlézi; brana bo mah, ki travo duſhi, poruvala in ti bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potem takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil; ravno

prevleče
Botanika (1875): se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko

prevleči

prevlezhi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	velka, pershęti, sa Len njive spraſhet. Travnike s'teſhko Brano prevlezhi, de ſe mah poterga, mravliſhe, koker v'poprejſhnim Meſzu pomoriti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti v' simskim shitu ne vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perſti viditi ne bilo. 4.Şetvo, dokler je majhina, s brano prevlezhi. To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de jih mras bolj prevsame, na ſpomlad ſe dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj

▶ prevoditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

voditi; Pleteršnik

prevodi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas

▶ prevožnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevoz; [sskj]

prevožnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem

▶ prevršati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

završati skozi; kontekst

prevrši
- preverši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega

▶ prevuza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrv, vez; Gutsman

prevuza
- prevuſa
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe

▶ prežeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretlačiti, pretisniti; Pleteršnik

prežemi

preshmi

Kuharske Bukve (1799):	imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra
Kuharske Bukve (1799):	vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni

▶ prežigalen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

destilacijski; Pleteršnik

prežigalna

Fizika (1869):	leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt
Fizika (1869):	Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung

▶ prežigati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

destilirati; Pleteršnik

prežigati

Fizika (1869):	8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér
Fizika (1869):	Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen

▶ prga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljne tropine; [sskj]

prgi
- pergi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne
prgo
- pergo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker

▶ pribaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priskrbeti; [sskj]

pribavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in

▶ pricajtu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zgodaj; Pleteršnik

pricajtu
- perzaitu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu

▶ pričina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzrok; Pleteršnik

pričina
Robinson mlajši (1849): pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben
pričine
Robinson mlajši (1849): misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej

▶ pričiniti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadevati; kontekst

pričiniti
Robinson mlajši (1849): pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen

▶ pridavek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dodatek; Pleteršnik

pridavek
- perdavk
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge

▶ pridejoč prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prišedši; kontekst

pridejoč
- prideozh
  Biblia (1584): kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi.

▶ pridelanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pridelek; kontekst

pridelanje

perdelanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje na polji. Kaj pomaga, zhe zéplenze naſadimo ; zhes tjeden pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sraven tega ſe ſhe od eden drusiga uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in po kterih je tudi dovelj prazniga prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih

▶ prideti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodati; [sskj]

pridaj

perdaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kosam cukra zavre, precedi juho skozi sitice, deni golobe vanjo, perdaj jim, ko za na mizo napravljaš, spravljeno kri. V soparci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa ali na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet. Večidel se v cevi (roru) peče, ker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetenov štrukel v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj. Krompirjevi štrukli. Mešaj eno unčo putra s petimi jajci do

pridene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev
Gozdovnik (1898):	dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa

pridenejo
- perdenejo
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči
pridenem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843, stran 10 sledeče.
pridenemo
Mineralogija in geognozija (1871): veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se

prideneš

perdeneš

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in meso perdeneš, de vse skupej dobro zavre. Prežgana repa. Repo na tanke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vode; de zadosti gostljato ostane. Tudi lahko drobno zrezane beljake perdeneš. Kaparna polivka. Malo lepo rujave prežganke, kteri nekoliko drobno zrezane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lahko ti župi, preden jo na mizo daš, nekoliko rumenjakov perdeneš. Vinska župa. Dobro zavri en polič vina, en maselc vode

pridenes
Kmetijske in rokodelske novice (1848): lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se

prideni

perdeni

Kuharske Bukve (1799):	shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol
Kuharske Bukve (1799):	olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za

prideni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče

prideti
Mlinar in njegova hči (1867): ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora

▶ pridevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodajati; [sskj]

prideva

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši
Gozdovnik (1898):	»Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta

pridevaj
- perdevaj
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s

pridevajo

perdevajo

Pozhétki gramatike (1811):	ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred
Pozhétki gramatike (1811):	Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor

pridevajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom tatel
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije

pridevalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel

pridevamo

perdevamo

Pozhétki gramatike (1811):	in ſkoro vſe take ſe konzhujejo na slog ment, ktirga perdévamo k' perlogu, poſtavim: sage, sagement, modro, poli, poliment, vglájeno; modeſte
Pozhétki gramatike (1811):	Take vprégamo kakor sgor imenváni glagol tomber, to je, jim perdévamo pomoshni être v' sloshenih zhaſih. Tukaj damo ſame perve liza

▶ pridioč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sledeč; kontekst

pridioče

pridiozhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozheta inv sino † S. † Dvha Amen. TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 46. KAPITL. Al ozhash vedeti skrivne rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa rudo taku mei to shrif utalievei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu ta pridiozhe resodena noi na saistopiti inu te sdanje sklora pn pershje

pridioči
- pridiozhi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi

▶ prifrfrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prileteti; Pleteršnik

prifrfra
- priferfra
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza

▶ priglasovati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

soglašati; Pleteršnik

priglasuje
Gozdovnik (1898): kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko

▶ prigliha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prispodoba, prilika; kontekst

priglih

perglih

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar

priglih
Biblia (1584): je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi ſe dopolnilu, kar

priglihah

perglihah

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi tó vsętu, kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k' njemu rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim. 35. De bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bręgu: 3. Inu on je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu

priglihah
Biblia (1584): ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj

priglihe

perglihe

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl

priglihe

Biblia (1584):	naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'
Biblia (1584):	ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym
Biblia (1584):	ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je danu, de
Biblia (1584):	kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat
Biblia (1584):	tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi

priglihi

perglihi

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo is mejſt k'JEsuſu hitęlli, je on v'eni perglihi govoruv: en zhlovek je vonkejſhov ſejate ſvoje ſejme: inu v'
Kratkozhasne uganke (1788):	tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si

prigliho

pergliho

Sacrum promptuarium (1695):	kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm
Branja, inu evangeliumi (1777):	Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu
Branja, inu evangeliumi (1777):	nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je djal k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvi Jógri ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak je odgovóril, inu

prigliho

Biblia (1584):	nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu
Biblia (1584):	Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi
Biblia (1584):	pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu
Biblia (1584):	Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu
Biblia (1584):	ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha
Biblia (1584):	ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'

▶ priglihan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

primerjan; Pleteršnik

priglihano
- perglihanu
  Branja, inu evangeliumi (1777): JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami

▶ priglihati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

primerjati; Pleteršnik

priglihati

pergliha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri
perglihat
Sacrum promptuarium (1695): sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu

perglihati

Biblia (1584):	KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję

▶ prigodek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogodek, pripetljaj; [sskj]

prigodek

pergodek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dohtar Dolezalek, vodja ſlepogojivnize v Pêſhtu na Ogerſkim ſo naſlednji pergodek v „pêſhtnih” novizah povédali, kteri je, deſiravno shaloſten, potreben povſod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vednoſti na snanje, in sheljim, de bi ta shaloſtni pergodek vſe, kteri ga svedó, s boshjim ſtraham napolnil. (Poleg zhaſopiſa

prigodek

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto
Oče naš (1885):	odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se

prigodjaju
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču

prigodke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa

prigodkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to

prigodkov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje
Stric Tomaž (1853):	deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú usmili

▶ prigoditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgoditi se, pripetiti se; [sskj]

prigodi

pergodi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per-

pergoditi

Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEsus vęduv uſſe tu, kar ſe je njemu imelu pergoditi, je on naprej ſhov, inu je k'nym rekuv: koga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lohka obluba jutri naprejvsęla — Nam bi ſe snala kakſhna neſręzha pergoditi — Nozh ima ſvojo mozh. Tulp. Prov imaſh, Bratèz , ſej pak

prigodi
Zoologija (1875): braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu

prigodila
- pergodila
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe
prigodile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali o časopisih, da

prigodilo

pergodilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she

pergodilu

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt

pergudilu

Biblia (1584):	kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je
Biblia (1584):	vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim

prigodilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost
Roza Jelodvorska (1855):	v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš

prigoditi

pergoditi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. † Duh Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	namrezh ozhe; „Utegnílo bi ſe mu po poti kaj hudiga pergodíti. “ ˛Srezhno pridejo v' Egipt do Joshefa. Pa Joshefa ne posnajo

▶ prigotovljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pripravljen; Pleteršnik

prigotovljeno
Robinson mlajši (1849): nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre

▶ prihodkin pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

prihodkoven; kontekst

prihodkine
Kmetijske in rokodelske novice (1848): nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge

▶ prihodnopreteklega pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preteklo-prihoden; kontekst

prihodnopreteklega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali

▶ priime samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priimek; kontekst

priime

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat

priimenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje

▶ prijav samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izjava; kontekst

prijav
Lohengrin (1898): na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš

▶ prijemljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prijemalo; SSKJ

prijemljaj
Gozdovnik (1898): uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da

▶ prijenjati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popustiti; [sskj]

prijenja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh

▶ prikazati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodati; kontekst

prikazati
- perkasati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse

▶ prikazek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pojav; Pleteršnik

prikazek
- prikazik
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri

prikazki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno

prikazkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati

▶ prikladanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

dodatek, pristavek; kontekst, Latinsko-slovenski slovar

prikladanje

perkladanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je teh dobreh del perkladanje. 1 Uwoshtvu sem jevt lubila, ke sem is mojem Synam

▶ prikladek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

priimek; Pleteršnik, kontekst

prikladek

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Poboljšek, ein Bene. Strešnik, Dachziegel. Preproka, Flusäbeet. Plétenica, jerbas, Korb. Prikladek, Vulgarname (post. : Jože mu je imé, Troha mu je primek
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Jože mu je imé, Troha mu je primek, Gričar je prikladek). Podvitek, kar se v klobčeč pod vije. Divjina, Wildpret. Pridoba

▶ prikratiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikrajšati; [sskj]

prikrati

perkrati

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſkus movzhanje ſi zhlovek ſam ſebi , inu drugim tavshent nelubnoſti perkráti; resnaſhanje pak nam per ſlehernimu ſovraſh dęla.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręhi na kup gmęrajo. Zhe ſe pak nam gnada boshja pèrkrati, kaj samóremo ta zhaſs pèr naſhi ſlaboſti? Ah en tak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gnade, katęra je en ſad tiga krisha, po tęj męri pèrkrati, kakor ſe naſhi ponovleni gręhi na kup gmęrajo. Zhe ſe

prikratiti
Oče naš (1854): milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje

▶ prikrivljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ukrivljen; Pleteršnik

prikrivljen
Zoologija (1875): strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno

▶ prikrpina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dihalnica; slikovni pojmovnik Biologija

prikrpine
Zoologija (1875): nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more

▶ prilagojenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prilagoditev; SSKJ

prilagojenje

Fizika (1869):

Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7.

▶ prilastilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

svojilen; kontekst

prilastilna

perlaſtivne

Pozhétki gramatike (1811):	na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre
Pozhétki gramatike (1811):	nameſtime nanaſha na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor

▶ priličje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

obličje; kontekst

priličja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): poſhtah ſe snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili; prav radi bi ga bili
priličje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga
priličju
Kmetijske in rokodelske novice (1845): kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z

▶ prilog samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridevnik; Pleteršnik

prilog

perlog

Pozhétki gramatike (1811):	nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt
Pozhétki gramatike (1811):	zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog
Pozhétki gramatike (1811):	imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim
Pozhétki gramatike (1811):	Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte
Pozhétki gramatike (1811):	à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene

prilog

Napake slovenskega pisanja (1858):	pravdodaten), časi: „j“ (blagodejen). b) Ime z glagolovo koreniko v prilog, meni je samo znano: „ritopaš“, pa tudi: „ritopašen“ (človek) = ein
Napake slovenskega pisanja (1858):	beseda, njemu sorodna, kakor: α) Glagolova korenika z imenom v prilog, redko v ime, na pr. „vertoglav, klapouh = von herabhängenden ohren
Napake slovenskega pisanja (1858):	ima precèj veliko sostav; zlagamo ga le z imenom v prilog, redko v ime, na priliko: „bezposlen = beschäftigungslos (srb. ), brezdušen, brezzoba
Napake slovenskega pisanja (1858):	Dalje se ta predlog časi tudi zlaga s prilogom v prilog, pa ne prav mnogokrat; in to spada uže med polóvno
Napake slovenskega pisanja (1858):	predlog. Zlaga se z glagoli, pa tudi z imeni v prilog ali ime, na pr. „razoglav razusten (velicih ust, Lašč. ), razvraten
Napake slovenskega pisanja (1858):	prilog, na pr. „edinorojen, pervorojen. “ β) Čislo z čislom v prilog, na pr. „samodeseta = zehnfach (Lašč. ), samostotero = hundertfach (Lašč. ), samodrug = selbander
Napake slovenskega pisanja (1858):	zahlwort) z imenom v prilog, pa tudi v ime. Za prilog se jemlje večidel, pa tudi ne vselej, prilepek: „n“, še
Napake slovenskega pisanja (1858):	schlau, durchtrieben (Lašč. ) γ) Deležje zdanjega časa z imenom v prilog, na pr. „cvetečeličen“ δ) Zaime: „sam“ z imenom v prilog
Napake slovenskega pisanja (1858):	β) Deležje (mittelform) preteklega časa terpivnega naklona z imenom v prilog, na pr. „vitorog = von gewundenen hörnern (srb. ), zvitorep = schlau, durchtrieben

priloga

perloga

Pozhétki gramatike (1811):	piſano euil. Od sloshénih imén. Kadar je imé sloshèno is perlóga ino iména, oba v' mnoshnimu jèmleta ná ſe mnoshno podobo
Pozhétki gramatike (1811):	diligent, prairie agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga? O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi, ktire ſo ino
Pozhétki gramatike (1811):	samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé, ako li oba perloga al glagola imata ravno tiſti ſklad kakor imé. Isgledi. Cet
Pozhétki gramatike (1811):	Pomin sa ſklade med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé
Pozhétki gramatike (1811):	ne ménja ne ſpola ne ſhtevila, kadar je na meſtu perloga al glagola. Poſtavim rekózh eni shénſki: Madame êtes — vous malade

priloge
- perloge
  Pozhétki gramatike (1811): Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo

prilogi

perlogi

Pozhétki gramatike (1811):	samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim
Pozhétki gramatike (1811):	beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna
Pozhétki gramatike (1811):	belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda
Pozhétki gramatike (1811):	ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne

prilogih

perlogih

Pozhétki gramatike (1811):	à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna, ſódnja, preſéshna. Stavna ſtopnja je, kadar je perlog ſam
Pozhétki gramatike (1811):	de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna, ſódnja, preſéshna. Stavna
Pozhétki gramatike (1811):	Kako ſe mnoshno ſhtevilo obrasi. Mnoshno ſhtevilo ſe nareja per perlogih kakor per imenih s' perſtavkam s na konzu beſede: bon

prilogom

perlogam

Pozhétki gramatike (1811):	kar poméni sur le point de ſkoro, ne blodi s' perlogam prêt à, kar pomeni disposé à, perpraven sa, bliso per
Pozhétki gramatike (1811):	kakorkól, ino na meſtu entièrement, veſ, nima mnoshniga pred moshkim perlógam, sa to rezi: les enfans, tout aimables qu'ils sont, ne

prilogov
- perlogov
  Pozhétki gramatike (1811): lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga

prilogu

perlogu

Pozhétki gramatike (1811):	vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que
Pozhétki gramatike (1811):	druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al
Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la

▶ prilogov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pridevnikov; Pleteršnik

prilogova
- perlogova
  Pozhétki gramatike (1811): lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na

prilogovih

perlogovih

Pozhétki gramatike (1811):	je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna
Pozhétki gramatike (1811):	tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je

▶ priložilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

želelen; kontekst

priložilen

perloshiven

Pozhétki gramatike (1811):	vernimo Rendez, vrazhajte, vernite Qu'ils rendent, naj vrazhajo, naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de vrazham, de vernem
Pozhétki gramatike (1811):	padimo. Tombez, padajte, padite. Qu'ils tombent, naj padajo, naj padejo. Perloshiven. Sdajni ali Prihodni. Que je tombe, de padam, de padem
Pozhétki gramatike (1811):	prejmimo Recevez, prejemajte, prejmite Qu'ils reçoivent, naj prejémajo, naj préjmejo Perloshiven. Sdajni al Prihoden. Que je reçoive, de prejémam, de prejmem

priložilnega

perloshivniga

Pozhétki gramatike (1811):	Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede s'
Pozhétki gramatike (1811):	basse, niska, grasse. tolſta, debela, maſtna, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga perve vprége, j' aimasse, j' appellasse, jes bi lubil, bi
Pozhétki gramatike (1811):	ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v' snanivnimu. Perloshivniga hozhejo té! soit que, bodi ſi de, naj shé; sans
Pozhétki gramatike (1811):	ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen perloshivniga que j'aimasse, de bi jes lubil. Sa tri druge vprége
Pozhétki gramatike (1811):	veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim
Pozhétki gramatike (1811):	ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v' ſdajni zhaſ perloshivniga nakló, kakor; II faut, il faudra que vous soyez plus
Pozhétki gramatike (1811):	ſim ſe vuzhil vzheraj, uni téden. III. V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba ſtaviti glagol, pred ktlrim je vés que
Pozhétki gramatike (1811):	3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen e: aimant, que j'aime, finissant

priložilni

perloshivni

Pozhétki gramatike (1811):	3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu kaj ſturiti. 4. Perloshivni, kadar shelimo, de bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo
Pozhétki gramatike (1811):	imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. que je aye, que tu
Pozhétki gramatike (1811):	bodite, ali, naj ſte Qu'ils soiont naj bo, naj ſo Perloshivni naklon. Sdajni zhaſ. Que je sois. de ſim
Pozhétki gramatike (1811):	naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite Qu'ils aiment, naj lubio Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. Que j'aime, de lubim Que
Pozhétki gramatike (1811):	konzhajmo Finissez, konzhujte, konzhujte Qu'ils finissent, naj konzhujejo, naj konzhajo Perloshivni naklon. Sdajni ali prihodni zhaſ. Que je finisse, de konzhujem
Pozhétki gramatike (1811):	Nedoverſhen perloshivni. Ima ſtir konze: asse, isse, usse, insse, táko: J'aimasse, tu
Pozhétki gramatike (1811):	aimarois, il aimeroit; nous aimeríons, vous aimeriez, ils aimeroient. Sdajni perloshivni. Konzhuje vſelej s' e, es, e, ions, iez, ent. Que
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. Il auroit fallu, treba bi bilo Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje
Pozhétki gramatike (1811):	poménu, kakor tukaj. Kadar pa ti ſhtirje glagoli pridejo v' perloshivni naklon, ſo ti slogi dolgi po beſedah goſpoda d' Olivet

▶ primašiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zamašiti; Pleteršnik

primašiti
- permaſhiti
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę.

▶ primerljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primer; [sskj]

primerljajih

primerljejih

Stelja in gnoj (1875):	odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primérljejih, zlasti v senčnih krajih, ni le dopuščeno, temuč je celó
Stelja in gnoj (1875):	za splošno pravilo, od katerega se smé le v posameznih primérljejih odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ

▶ primeroma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

na primer; [sskj]

primeroma

Trtna uš (1881):	v kratkem mlade uši (Tablica II. pod. 5), ki so primeroma bolj dolge, kakor stare uši. Naležene mlade uši kaj živahno
Trtna uš (1881):	le precej menjša je od slednje. Ima po 2 para primeroma velikih perutij ali kril. V mirnem stanji pokrivajo peruti telo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	uže dobro znali posluževati, peljali so nas tje dol za primeroma zeló mali denar (za 6 soldov). Peljali smo se čez
Zeleni listi (1896):	Poslušajte! Rana na glavi, katero je bratec dobil, bila je primeroma le mala nesreča, kajti zacelila se je kmalu. A nežni

▶ princesinja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

princesa; [sskj]

princesinja

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je komaj še mogla vlačiti se po tleh. Plašna steče princesinja iz stanice pred vrata, zapustivši gnjusobno tovaršijo, in kliče glasno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Predno je duh nehal govoriti, mu je princesinja nevoljno obernila herbet in šla v svojo stanico, ne da

princesinje

prinzesine

Genovefa (1841):

ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti

▶ pripad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripadanje; splet

pripad
Gozdovnik (1898): odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden

▶ pripodoba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

primerjava; Pleteršnik

pripodobo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo

▶ pripomagati glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomagati; [sskj]

pripomagati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje

▶ pripomorenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pripomoč; kontekst

pripomorenje
- perpomorenje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je

▶ priporočenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

priporočilo; SSKJ

priporočenjem
- perporočenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi

▶ priporočevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priporočati; [sskj]

priporočevala
- priporozhevala
  Genovefa (1841): kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje
priporočevati
- perporočevati
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de
- priporočevati
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči
- priporozhvati
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga

▶ pripoznati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priznati; [sskj]

pripoznam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	hotel kupčevati, če se izvé, zakaj sem bil prijet! ” Rad pripoznam, da se mi je mož smilil; al vse, kar mi
Lohengrin (1898):	nam? Ki v takih moč ima živalih, Čistósti mu ne pripoznam. Naj zagovarja tu se zdaj: Če more, pokorim se jaz

pripoznati
Mineralogija in geognozija (1871): sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober

▶ priprošnjik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdor prosi za drugega; [sskj]

priprošnjike
- proshnike
  Sacrum promptuarium (1695): je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj

▶ pripustiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopustiti; [sskj]

pripusti

perpusti

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vam je prav, kjer mi ga kak dober gospodar pobirati perpusti. “ Noema reče: „Prav, hči! le idi. “ Ruta gre, ino lavka
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Molitev k s. Ignacju. (Patronu šolarjev. ) Ne perpusti mi, o sveti Ignacij kadaj samo zavoljo hvale ljudi kaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvojiga presvetiga imena pozabiti, če pridem v skušnjavo, in ne perpusti mi nikoli, ga kadaj po nemarnim izgovoriti kteri živiš vekomaj

perpuſti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de

perpuſty
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav

pripusti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga
Mlinar in njegova hči (1867):	pravijo, da Bog, kteremu ni nič nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak

pripustijo

perpuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stanu drugem nuzat k'iſmyrenju. Rajshi kaj od tega tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej

pripustil

perpuſtil
Sacrum promptuarium (1695): isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu

perpuſtiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de ta nebeſhki Ozhe na bo perpuſtiu ſvoimu Synu vezh naloshenu biti, koker, kar on preneſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ena mati na tu dete ſvoiga teleſſa, koker pa Bog perpuſtiu, debi ſe tiſtimu kei hudiga pergodilu, katiri ſe s'otrozhym

perpuſtuv
Branja, inu evangeliumi (1777): perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu

pripustil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo

pripuſtil

Genovefa (1841):	o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem

pripustila

perpustila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per

perpuſtila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſemi darmy ozirani naturi sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe je otroko dopovedalu, kolker je njega ſhe ſlaba pamet perpuſtila. Skerbli tudi Bog sa te male otroke? je on delej

pripustila

Zlata Vas (1850):	bilo vse dni življenja k pridu, če mu je moč pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati
Roza Jelodvorska (1855):	tako imenitniga zaupala. Gotovo ti je to iz tega namena pripustila, de ti bom bolj gotovo verjel, kar mi imaš od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države, in tako konečno reši ta

pripuſtila

Genovefa (1841):	poneſêva ozhi tvôjiga pſâ. Obljubim, huda véſt mu ne bode pripuſtíla, jih bolj na tanko poglédati, de bi svijazbo ſposnàl. Pa
Genovefa (1841):	ne bíla molila ali klezhála, in zhe ji sima ni pripuſtila is votlíne iti, je marſiktéro uro pred malim krishem v
Genovefa (1841):	nizh vanjo ſtopil vezh, kér mu huda véſt téga ni pripuſtila. Vſe je bilo ſhe, kakor tiſto jutro, ko je Genovefa

pripustile

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mu niso skoraj nič in svoje cele hiše sreče občutiti pripustile. Zato se je v neko stransko stanico podal in opata
Tine in Jerica (1852):	in to malo ur, ki so mu jih njegove opravila pripustile, pri svoji ljubi sestri Jerici dopernesti. Pridši jo je samo

pripustimo
Viljem Tell (1862): z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi

pripustita

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem

pripustite

perpuſtite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ony ſo notri v'naſs , inu zhe jih ne posnate, perpuſtíte meni lubi poſluſhavzi, de jeſt doli ſtópim nóter v'vaſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu varujte ſe gręſhnih perloshnoſt. V' tim zhaſsi pak mi perpuſtite Ozhętje inu Matere, de vam is perloshnoſti tiga danaſhniga Evangelia

pripustite
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro

pripustiti

Zlata Vas (1850):	preživiti, naj hoče ali ne. Izpoditi nas ne sme ali pripustiti, de bi stradanja konec vzeli. ” Dobrimu gospod fajmoštru so ti
Najdenček (1860):	silno, ja za umréti bolan. Neprenéhoma je teto prosila, ji pripustiti, me obiskati. Čez dolgo ji je še le, privolila. Šla

pripuſtiti
Genovefa (1841): pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka

▶ pripuščati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopuščati; SSKJ

pripušča

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je v nravnem oziru tako ostro deržim, kolikor ajdovstvo sploh pripušča; pa ravno zavoljo te ostrosti nimam ne enega prijatelja med
Oče naš (1885):	svete zakramente prejemala za njega. „Težka služba v vojski ne pripušča našemu Nacetu dosti časa za molitev in obiskovanje cerkvá. Zavoljo

▶ pripuščati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuščati; SSKJ

pripuščajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): za pleme v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Kdor tedaj tako živino kupi, je dve

▶ prirodnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kar nastopa v naravi; [sskj]

prirodninah
Zoologija (1875): Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a
prirodnine
Zoologija (1875): znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem

▶ prirodopis samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naravoslovje; [sskj]

prirodopis

Fizika (1869):	s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na
Fizika (1869):	Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna

▶ prislovica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rek, pregovor; [sskj]

prislovica
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara.

prislovice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike

▶ prisnuditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pripetiti; kontekst

prisnudila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice

▶ pristav samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristanišče; Pleteršnik

pristav

Robinson mlajši (1849):

pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se

▶ pristavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

lastnik pristave; kontekst

pristavca

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vunder se hudobnih postopačov varvati. Ljubi otroci! Ne posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite jih z
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bratov storili, ste meni storili. — Po téh terdih besédah neusmiljeniga pristavca je Peter svoje oči v tla obernil, in molčé pa

pristavec

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	svojo nesrečo in ga prosi, mu kaj jésti dati. Ali pristavec je bil osorn terdoserčen mož. Še izgovoriti ni pustil Petra
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pride do hiše in ko Peter va-njo stopi, je imel pristavec ravno v kuhinji opraviti. Potóži mu Peter s kratkimi besédami

▶ pristvarjenost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oblika; Pleteršnik

pristvarjenost
Astronomija (1869): Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime

▶ prišparati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

privarčevati; kontekst

prišpara

perſhpara

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dve vishę ſe veliku dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu perſhpara, inu sa shivino ſe naſti v dobi. Med nyvami na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vinu je vshę po petizi — de ſe le kakſhen ſold perſhpara, dober je — Sakaj vuzhenoſt, vidijo , ſe per ſedajnih zhaſsih neplazha

▶ pritirati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripeljati; SSKJ

pritiral
- pertiral
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno

▶ privedši prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pripeljavši; kontekst

privedši
Lohengrin (1898): imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa

▶ privetati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprejeti; kontekst

privetati

Robinson mlajši (1849):

prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig

▶ privikniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

privaditi; Pleteršnik

privikniti

priviknoti

Robinson mlajši (1849):

pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti

▶ privlaka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

privlak; SSKJ, Pleteršnik

privlaka

Fizika (1869):	13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9.
Fizika (1869):	dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo

privlake
Fizika (1869): tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer

▶ privzeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodati; Pleteršnik

privzemi

pervzemi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bil zopet pohladil; če je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozo odkri, de se sok skadi, kar ga je preveč. Pervzemi, če hočeš, jesiha ali limonovega soka (žofta) in na za

▶ prizadeva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadevanje; SSKJ

prizadevi

prisadevi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi

prizadevi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti

prizadevo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan

▶ priža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pega; [sskj]

priže

Astronomija (1869):	des Orijon, 272. Passageninstrument, prelazni daljnogled 262. Pegaz, 271. Pege, (priže), solnčne, Sonnenflecken, 275, 321. Perzej, 271. Plamen, Protuberanze, 322. Planet
Astronomija (1869):	čudne oblike, in večidel rdečkaste barve, — in morda oblaki (toraj priže), ki gledé nas po vrtenji solnca ali pridejo s časom

▶ prodaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prodaja; SSKJ

prodaj
Zlata Vas (1848): ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko juhe in

▶ prodajalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prodajalna; [sskj]

prodajalnic
- prodajavnic
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko

prodajalnica

Aritmetika za učiteljišča (1885):	septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 kr. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 4. julija. Izplačal sem trato
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg zabel. olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je iztržila 74 gl. Dne 14. julija. Kupil sem od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg Rio-kave po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je iztržila 88 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori
Aritmetika za učiteljišča (1885):	plačal za vozarino in druge stroške 129 gl. 22 kr. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne 18. julija. Dal sem prodajalnici
Aritmetika za učiteljišča (1885):	domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal

prodajalnicah
- prodajavnicah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré
prodajalnicami
Tiun - Lin (1891): šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo
prodajalnice
Tiun - Lin (1891): narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je

prodajalnici

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne 18. julija. Dal sem prodajalnici za prodajo na drobno: 100 kg Java-kave po 178, 420
Aritmetika za učiteljišča (1885):	120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal za prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 25, 528 kg riža po 24. 4.) Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje za 476 gl. Terjatev 178 gl.

prodajalnico

Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ni varala; komaj je bilo odzvonilo, ko stopi Mušič v prodajalnico. Prišel ga je zopet opominjat na njegovo dolžnost. Pogledal ga
Ženitna ponudba (1897):	oglasil zvonec pri vhodnih vratih; ozre se skozi okno v prodajalnico. Tam pa se je pojavil visok, razcapan berač. Njegov še
Gojko Knafeljc (1899):	so bili že tukaj, še preden si ti Gojko vzel prodajalnico v zakup,« pravi Weber. »Vsi trški gospodje so noreli za
Gojko Knafeljc (1899):	S težavo je vstal z naslanjača ter se odpravil v prodajalnico, in niti drugih pisem ni pogledal … Toda tudi v prodajalnici
Gojko Knafeljc (1899):	sem vzel v nekem trgu na Dolenjskem v najem dobro prodajalnico, in kmalu nato je postala ona moja soproga. Šlo je
Gojko Knafeljc (1899):	večer je odšel v svojo sobo takoj, ko so zaprli prodajalnico, ter sploh mnogo razmišljal … Neki večer ga obiščejo Šahar, Weber
Gojko Knafeljc (1899):	Kadar bo dosti ljudstva, pa bodeva stopila tudi sama v prodajalnico in pomagala! … No zvečer pa pojdeva skupno po pol urice
Gojko Knafeljc (1899):	prišlo mu je vendar nekoliko prenaglo. »Jaz imam sicer to prodajalnico samo v najemu, a blago, ki se nahaja v nji
Gojko Knafeljc (1899):	ter si jih razčesal, potem pa je lezel doli v prodajalnico. V prodajalnici je bilo nekoliko ljudi, in pomočniki so se

▶ prodek pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnet, silen; Pleteršnik, kontekst

prodki

Robinson mlajši (1849):

loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab

▶ prokletje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekletstvo; [sskj]

prokletje
Viljem Tell (1862): Tell. Al veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme

▶ propast samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

propad, uničenje; [sskj]

propast

Lohengrin (1898):	Nazaj! Beži spred mene! Možje. Nazaj! ti ženeš se v propast! Miroslav. Oj vi, ki ste pahnili me v nečast! Božji
Lohengrin (1898):	Okrépite me v službi vaši sveti, Odpadnike pahnite vse v propast! Vodan mogočni! Zovem te! Freja častita! Sliši me! Spéšite hlimbo

▶ propuh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

prepih; Pleteršnik

propuh

Fizika (1869):	sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22. Luknjičavost, Porosität, 22.
Fizika (1869):	tople zračne plasti, je nasledek vselej njihovo gibanje, in tisti propuh, ki vleče, kakor smo bili popisali v §. 136., skoz

▶ prorezan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odprt; hrv-slo slovar

prorezane
Zoologija (1875): ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice.

▶ prosinec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

januar; [sskj]

prosinca

prosenca

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne bodo oznanili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razstavo kaj poslati, mora to popred, to je, od 1. Prosenca do 15. Svečana 1845 obertniskimu vodstvu naznanje dati: kaj de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne bodo oznanili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 1. Prosenca 1845. List 1. Vodnikovi napiſ sa meſez Prosimez. Kratki je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 7. Prosénca. 1846. List 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj VIII. V sredo 2. prosenca (januarja) 1850. List 1. Pravlica od stvaritve svetá. (Poslovenjena po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dragocen pametnik. Ko so to znamenje slavljenja letos mesca januarja (prosenca) iz Krakovega v Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. prosenca t. l. zvečer ob pol 7. uri „besedo” s petjem

prosinca

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ki jih hočem tukaj na koncu tih bukev pridjati. 1. Prosinca ali januarja. Opravila na polji in travnikih. Hudi mrazi po
Iz življenja mlade umetnice (1890):	je že bilo, ali ti vender malo pretíraš. « Dné 24. prosinca leta 1885. Ljubeznivi oficirček grof Monte je res mož-beseda. Vabi
Iz življenja mlade umetnice (1890):	Dné 22. prosinca leta 1886. Joj, kakó bežé ti meseci! Prosinca že, no, pa zakaj mi ne bi hitro minévali? Soprog
Iz življenja mlade umetnice (1890):	je pač malo do moje sreče ali nesreče ... Dné 8. prosinca leta 1885. Ako bi ne bilo tega sitnega dežévja in
Iz življenja mlade umetnice (1890):	moj poročni, jaz njegov mrtvaški list. Čuden slučaj! ... Dné 22. prosinca leta 1886. Joj, kakó bežé ti meseci! Prosinca že, no
Iz življenja mlade umetnice (1890):	Ta večer iz hiše! Bodisi, materi na ljúbo! Dné 1. prosinca leta 1885. No, sedaj sem videla tega ljubeznivega sinčka, gizdavega
Okolo svetá (1892):	niso, temveč žvižgali so in topotali z nogami. Dné 21. prosinca je sklenil naš poveljnik odpluti. Istega dné se je odpeljala
Okolo svetá (1892):	čudili prvi večer našega postanka v tem zalivu. Dné 12. prosinca smo priredili nekateri izlet po reki Esperance v notranje kraje
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	XXXI Dne 12. prosinca l. 1704. so uporniki, prebrodivši Muro, planili v Medjimurje, kjer

prosincu
- proſenzu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme

prosinec

prosinec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode

proſenza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pridejo, lahko saſtopijo. — M. K. Zena preſhizhev v Krajnju 22. Proſenza: Preſhizhi domazhi po 5 ½ krajzarjev funt. „ hrovaſhki po 6
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	VALENTIN VODNIK rojen 3. Şvezhana 1758 v Şhiſhki, umerl 8. Proſénza 1819 v Ljubljani. Ne hzhere ne ſina Po meni ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	te bolesni reſhiti. (Potreſa v Dalmazii) ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v Dobrovniku slo treſla. Bog daj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jesika in ſlovſtva, dokler ga je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is ſrede njegovih prijatlov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko naredbo nar vezhji saſluge. (Na Dunaju) je bilo 22. Proſenza po nozhi ſtraſhno gromenje in bliſkanje. Ravno tako hudo vreme
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	70,3049 duſh, v lelu 1840 pa 75,6039. (Is Planine 24. Proſenza. ) Şnozhi okoli 8 ure ſo v oſhterijo k zhernimu orlu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 3. V ſrédo 17. Proſénza. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih

▶ prospeh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvoj, razcvet; [sskj]

prospeh
Robinson mlajši (1849): se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen

▶ prospešen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

uspešen; Pleteršnik

prospešno
Robinson mlajši (1849): ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji

▶ prospeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

uspeti; Pleteršnik

prospeti

Robinson mlajši (1849):

bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj

▶ protinožec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

antipod; [sskj]

protinožcev
Zoologija (1875): doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor
protinožcih
Astronomija (1869): pr. nastopi plima pri nas, vzdigne morje tudi pri naših protinožcih. Ker se pa morje ob plimi vali proti dvema si

▶ protistanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opozicija; Pleteršnik

protistanja
Astronomija (1869): mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo njega, — in

protistanje

Astronomija (1869):	umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika
Astronomija (1869):	okrog solnca, tudi okoli zemljine drage, k obema v snitje, protistanje in kvadrature (primeri §. 68). Izmed teh ima nam najbliža

protistanju
- protistanji
  Astronomija (1869): ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da

▶ protistati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

nasprotovati; kontekst

protistoje
- prutistojee
  Ta male katechismus (1768): sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje

▶ protivnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasprotnik; [sskj]

protivnik
Divica Orleanska (1848): snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se mora vsak protivnik. Le rekel bi, de ovčarica prosta Ne more vam dostojno

protivnika

Katarina (1854):	naglo popade Kazimira za roko, ki je ravno mislil svojiga protivnika prebosti, in reče francosko: Nikar! preljubi Kazimir, če si me
Razne dela (1870):	v bitvah moje trume, Zaverže me moj parlament, z veseljem Protivnika pozdravi glavno mesto, Nar bližniši me žlahtniki izdajo, Me zapusté
Razne dela (1870):	sučeta to, katerimu kostka nakloni, Pervi de jo zaderví v protivnika sulico britko. Krogoma moli narod in rame dviguje na kviško
Razne dela (1870):	naklanja! Vmolkne, ter jo zaderví morivko v deljavo senčivno, Točno protivnika v skit, obline na sredo, zadene. Skoz i skoz kopje
Razne dela (1870):	domú z brodovjem valovje delivšim. Ak pa nasprot Menelaj presili protivnika v boru, Dajo Trojanci nazaj Ahajcam Heleno in blago, Plačajo
Razne dela (1870):	Pravično duš se krona imenuješ! Vladarstvo tvoje vsaka stvar spozná, Protivnika v trenutku vpor strahuješ, In kar živi se žeslu tvômu
Razne dela (1870):	desnico dihneš silno moč, Obdaš mi krepko dušo z nesprosljivostjo. Protivnika teló cveteče raniti, Mi serce omaguje, roka trepetá, Ko de
Rokovnjači (1881):	vsa kri v njem vzkipela. Kot vajen tepežnik, povije svojega protivnika v trenotku takó, da mu vso moč vzame, izpodnese mu
Rokovnjači (1881):	mize vzdigne in s svojo dolgo roko črez mizo zgrabi protivnika in ga krepko drži dotlej, da se izza mize izrije

protivniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —

← Stran 14 →

← ↑ →

Deborah (1883):	Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi
Deborah (1883):	Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je

Lohengrin (1898):	bova rádosti solze točila! (Postavi se z Elzo in kraljem provodu idočemu v cerkev na čelo. ) Miroslav (se pojavi na cerkvenih
Lohengrin (1898):	saški in brabantski grofi in plemiči so prišli v svečanem provodu iz palasa. Ker se je po zmešnjavi provod spredaj prekinil

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— zastarele besede —

← Stran 14 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —