prstenina prten prtenina pruka prvenec prvenka prvenščina prvlje prvoobrazen prvosednik pšenica pšeničišče pšeničje ptičnik pukanje pukati pulber pulja purbelj purgar purpurasto pustinjak pušelj puštab puta puternica
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena |
| Kuharske Bukve (1799): | Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtarim vini. Vsami en ſodez vina, sęle povęshi v' en pertneni arshetezh, inu ga obęſi ſkus vęho v' ſodzhek. De pa |
| Robinson mlajši (1849): | esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči |
| Genovefa (1841): | ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ opotékam. “ Jakop rezhe: „Zhe mi ſvoje pervénſtvo daſh sa-njo. “ Perveniz je namrezh ſkorej vſe bogaſtvo po ozhetovi ſmerti dobil. Esav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ktéri ſi ti mojih ſinov? “ Jakop odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. ˛Storil ſim, kakor ſte mi rèkli. Jejte, ino pa oblagoſlovíte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Kdo ſi pa ti? “ Esav odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. “ — Sdaj ſe je Jakopova svijázha pokasala. Esav pa na glaſ |
| Genovefa (1841): | poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is |
| Robinson mlajši (1849): | Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na vse strani, da bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden |
| Pozhétki gramatike (1811): | Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre: ino tako vſi drugi odvódeni od tih tukaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' navadi med ludmi. Pervoobrasni zhaſi. Nevpravnih glagolov. PERVA VPREGA. |
| Pozhétki gramatike (1811): | tavshent ali jesár, million i.t. Imena redovnih ſhtevíl obràsimo is pervoobrasnih. Premier, second, troisième, quatrième, cinquième, Pervi, drugi, tretji, zheterti, peti |
| Pozhétki gramatike (1811): | tih sloshene, sa to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih pervoobrásnih, kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo kakor njih |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika samo prvosednik lehko ustavi. (Glasovi: Prav res je to! ) Poslanec Herman (dalje |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | korenitosti. (Glasovi: konec! ) Prosim, beseda se mi ne more vzeti. Prvosednik: Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | naj mi dovoli, da bodem smel brati, kaj ono pravi. Prvosednik: Ali slavna zbornica želi, da bi se iz kacega pisma |
| Robinson mlajši (1849): | je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo |
| Zeleni listi (1896): | srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček |
| Zeleni listi (1896): | hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr |
| Oče naš (1885): | prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno |
| Oče naš (1885): | je še zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rora napnijo inv najo los jeti bosh vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera |
| Sacrum promptuarium (1695): | nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en |
| Sacrum promptuarium (1695): | merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic |
| Sacrum promptuarium (1695): | shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku |
| Sacrum promptuarium (1695): | je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor zarja, kalij vijolasto, natron svetlo-rumeno, bor in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leska je steklenega, večidel vodočist, bel, plamen pihavnik ov pobarva purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin |
| Kratkozhasne uganke (1788): | otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v' svojeh rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto |
| Kratkozhasne uganke (1788): | qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej pomóli pushl, nej tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | DIA † BIZ † SAB † Z † GÀB † RIEL † BERIMO † BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti † Z † DIA † BIZ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu te pueshtabe na perſti, kader mash use takn perpraulano tedei poklekni dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te pridijozhe pushtabe: I. S. Z. spued |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga |
| Deborah (1883): | gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod |
| Pozhétki gramatike (1811): | drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu |
| Robinson mlajši (1849): | mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali |
| Robinson mlajši (1849): | izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino |
| Robinson mlajši (1849): | Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni |
| Robinson mlajši (1849): | Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad |
| Zoologija (1875): | večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo |
| Divica Orleanska (1848): | gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade |
| Robinson mlajši (1849): | lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Robinson mlajši (1849): | prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da |
| Robinson mlajši (1849): | na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v |
| Robinson mlajši (1849): | sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke |
| Genovefa (1841): | reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In še žaríjo Se v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti |
| Divica Orleanska (1848): | Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on |
| Divica Orleanska (1848): | negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim |
| Robinson mlajši (1849): | je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga |
| Robinson mlajši (1849): | molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih |
| Viljem Tell (1862): | pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva |
| Genovefa (1841): | veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva |
| Robinson mlajši (1849): | drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko je na njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga |
| Revček Andrejček (1891): | več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran |
| Genovefa (1841): | tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba |
| Robinson mlajši (1849): | je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | podložniki, ki so bili sčasoma pozvedili, so se ravno tako radovali, de bodo dobro Hirlando zopet viditi, in jo svojo vojvodnjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nar bolj zasluženih mož živel med nami, da se bomo radovali nad njegovim lepim delam in se krepčali nad njegovo čisto |
| Stric Tomaž (1853): | 10,000 dolarov. Kmalo potem so tudi ženitvanje obhajali in se radovali, da malokje tako. Veselje je bilo splošno, posebno pri nevestnih |
| Genovefa (1841): | tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno |
| Valenštajn (1866): | se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla |
| Valenštajn (1866): | je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago |
| Valenštajn (1866): | vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hitéčima perutama na ravnost proti Sokólovimu požene. Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba s sto |
| Roza Jelodvorska (1855): | britkosti. Marveč poslušajte, kako milo ptički pojó, in kako se radujejo po vejicah skakljaje, nad božjo dobroto. Vsigamogočni, ki zanje skerbi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in radujejo. Vedno naj rekó: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje |
| Divica Orleanska (1848): | de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino bogabojezhe ljudí rasshalilo; on ne miſli ino ne poshelí radovoljno nizh gerdiga, ne pogleda nizh nepoſhteniga, ne govorí ino ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novim žitam polniti, bo večidel prazne imel. Boljši je biti radovoljno trezen, kakor posiljeno lačen. Nikdar ne prodajaj reži ali ovsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gosposkih ulicah Nr. 208 v Baron Lacarinovi hiši oghisi, kjer radovoljno tudi vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje razstavljeniga blaga radovoljno na-se vzeli. — Tem le so bile svetinje in pohvalne pisma |
| Čas je zlato (1864): | Alo jopič doli! « »Ne, ne stric,« odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ni njihove druščine, in me povabi prisesti k njim, kar radovoljno storim. Pomenkovamo se še marsikaj, dokler ne odide veči del |
| Oče naš (1885): | učenec bi hotel biti. Vsako njegovo povelje bi natanjko in radovoljno spolnil. Povsod bi šel za njim in jedí in pijače |
| Tiun - Lin (1891): | dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s |
| Sacrum promptuarium (1695): | potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau |
| Ta male katechismus (1768): | pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' |
| Blagomir puščavnik (1853): | vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le |
| Blagomir puščavnik (1853): | se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri |
| Blagomir puščavnik (1853): | studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih |
| Blagomir puščavnik (1853): | s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja |
| Zlata Vas (1848): | slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa, tadaj na dan (zhe ſe 16 ur na dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njim v letu sgubí, pa tudi gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3 mirnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zagosti. Ko pevci na odru se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na odru se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt |
| Zlata Vas (1848): | jim dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli |
| Čas je zlato (1864): | kakor de bi Bog vé kdo bil – zna brati, pisati, rajtati – in naj kraljevič pride, Lenček si je gotovo svest, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iměti, bodi sam. Babe, vino, igrače in slabo vedeni računi (rajtinge) zmanjšajo premoženje in pomnože potrěbe. Norci napravijo skrivne gostarije, modri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Biblia (1584): | ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu |
| Zlata Vas (1848): | in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani |
| Zoologija (1875): | druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem |
| Zoologija (1875): | ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea |
| Robinson mlajši (1849): | račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija |
| Gozdovnik (1898): | Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga |
| Biblia (1584): | taiſti dan je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup |
| Biblia (1584): | v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir |
| Biblia (1584): | ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta- |
| Fizika (1869): | ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Fizika (1869): | do primerne naprave na vseh naših urah, ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo |
| Fizika (1869): | Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost, enakošna, gleichförmige Geschwindigkeit, 54. |
| Fizika (1869): | ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo vzame na pomoč, o kterem smo v |
| Fizika (1869): | paro spremeni, kakor pa mrzla voda. Naprava V imenuje se ravnar. Njegova naloga je ta, da pušča več ali manj pare |
| Fizika (1869): | sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče. Cev, Röhre, Rohr. Cev napajalka, Speiseröhre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge |
| Astronomija (1869): | enakej dalji od obeh tečajev okrog zemlje mišljena, se zove ravnik (aequator) ali polutnik, in sicer zato, ker deli zemeljsko površje |
| Astronomija (1869): | leži okrog zemlje povsod enako oddaljen od tečajev, — tako imenovani ravnik ali polutnik (ekvator) — delimo na 360 enakih delov ali stopinj |
| Fizika (1869): | Anker, sidro, maček. Anpassung, prilagojenje. Anziehung, privlaka. Anziehungskraft, privlačnost. Aequator, ravnik, ekvator. Araeometer, areometer, gostomér, 83. Archimedes, njegov zakon, 82. Astronomie |
| Fizika (1869): | Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej |
| Astronomija (1869): | kraja. In najmočnejša mora biti sploh privlaka v krajih ob ravniku, ker nad njimi mesec skoro zmirom stoji navpik. Na trdi |
| Fizika (1869): | imenujejo passati. Napravijo se s tem, da se na ekvatorji (ravniku) ogret zrak k višku vzdigne in da od polov tečejo |
| Kemija (1869): | Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat |
| Kemija (1869): | krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi |
| Kemija (1869): | Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt |
| Kemija (1869): | med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95 |
| Kemija (1869): | se ujemale popolnoma; in tako je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali ekvivalente, kakor stojé napisana v 7. §. Da se |
| Kemija (1869): | prvine med sebó spajajo, imenujemo zato ravnomočnice (v kratko tudi ravnomočja) ali ekvivalente (Aequivalente — od latinskega aequus= enak, raven in valor |
| Kemija (1869): | dadó preiskave, med sebó primerjati, bilo jo potrebno, da se ravnomočje neke prvine stavi za enoto in da se pokaže, koliko |
| Kemija (1869): | §. 12), tekoj vidimo da 35 utežnih delov klora je ravnomočje za 16 utežnih delov žvepla. Tedaj je tudi očitno, v |
| Kemija (1869): | sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec zato je njegovo ravnomočje = 1. |
| Kemija (1869): | neimenovano prvino, na pr. klor. Recimo, da nam je njegovo ravnomočje neznano. Zato razkrojimo kakoršnokoli klorovo spojino, na pr. ono z |
| Kemija (1869): | glasi: Kemične prvine se spajajo med sebó ali po svojih ravnomočjih ali pa po njihovih višekratnikih. Razne vrste kemičnih spojin. Ako |
| Kemija (1869): | Koliko je pa vreden in imeniten nauk o ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | cigani, kterih je okoli 120,000 na Ogerskim, se pripravljajo za ravnopravnost (enake pravíce, kakor jih vživajo drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | še nič storila: grof Taaffe je še zmerom „Fabius cunctator”. Ravnopravnost narodov vresničiti, to je prvo, s čem bi vlada pokazala |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovenščina stoji še vedno, kakor beračica, pred vrati. Ta naredba ravnopravnosti nikakor ne zagotavlja. Če deželni odbor pravi, da so gosposke |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | država daje stroške. Imamo torej naredbe, ktere na ravnost vrata ravnopravnosti zapírajo. Moja gospôda! Vsak jezik, kterega je Bog dal kacemu |
| Divica Orleanska (1848): | Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh |
| Kemija (1869): | natron tako jedki osnovi, da sta tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov |
| Kemija (1869): | V trgovini se prodaja neka rumenkasta, z vodo razblažena solitarna kislina pod imenom ločnica (Scheidewasser), njena primerna težina = 1,2 |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | jim te razmere znane bile, ali če se je zavratni, razbojni ali naročeni umor storil, med 10 in 20 leti. Započeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki se s strupom ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori; 2. razbojni umor, ki se doprinese z namenom, se tujega blaga po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | deležnikih od 1 do 5 let. Če se je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov |
| Zlatorog (1886): | vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera števil b in r; ker pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, in prav takó r |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ker je a z m razdelen, prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z 1 in sama s seboj, nego tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a, b in c s številom m razdelna, potem je razdelna z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k – k1, tedaj je diferenca a – b res z m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Števila, katera so le z 1 in sama s seboj razdelna, imenujemo absolutna praštevila ali kar praštevila (Primzahlen); n. pr. 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z m razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo s seboj. Števila, katera so le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z njiju produktom 6. § 74. 1. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj |
| Ta male katechismus (1768): | loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh |
| Robinson mlajši (1849): | sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette |
| Gozdovnik (1898): | kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj |
| Zoologija (1875): | podobna rahli rastlinski tkanini (glej v botaniki pod. 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se, da obstojé takisto iz celične tkanine, v |
| Zoologija (1875): | njihova opravila. I. Organi in njihova opravila. (Anatomija in fizijologija). Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih veliko razliko |
| Kemija (1869): | 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach |
| Kemija (1869): | Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali |
| Robinson mlajši (1849): | würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra |
| Astronomija (1869): | v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére. 16 Razkazek mér. V §. 7. fizikalnega oddelka smo našli že priméro |
| Botanika (1875): | in potkê, kakor to kaže gledé dežel colne zveze sledeči razkazek: 68. red. Kljunatice (Geraniaceao). Ta red ima imé od podobe |
| Kemija (1869): | same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na koncu te |
| Kemija (1869): | HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna |
| Robinson mlajši (1849): | veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem jez tega kriv |
| Pozhétki gramatike (1811): | je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine |
| Pozhétki gramatike (1811): | complexion, soſtávlenje, raſt, genuflexion, poklék, pokléknenje, klezhánje. Action, djanje, distinction, raslózhenje, seduction, sapelánje, prédilection, prelubésen, prelublenje, idr. To opomnimo, de naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | roko pride, brez pomislika na prihodnost, brez prevdarka, da neka razmera med živalmi in rastljinami mora na svetu biti, ako hoče |
| Kemija (1869): | kovani iz 12lotnega srebra ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto |
| Kemija (1869): | petine kisleca. Preiskavanja in poskušnje so dokazale, da je ta razmera vsigdar in povsod nepremično ena ter ista, zato nam tudi |
| Kemija (1869): | se novčnemu srebru zmerom primeša nekoliko bakra, ki ga utrdi. Razmera med bakrom in srebrom se izrazuje s tem, da se |
| Kemija (1869): | poprej marka, sedaj je pa colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako |
| Astronomija (1869): | je razumeti razmere milijonkrat večega solnca. Bolj umevna postane ta razmera, če si mislimo zemljo toliko, kot proseno zrno, in solnce |
| Botanika (1875): | deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta razmera pestičeva ali njegovega bitnega dela plodnice — proti drugim cvetovim delom |
| Botanika (1875): | so podplodni (hypogyna), pod. 136. Rastline, na kterih je ta razmera, se imenujejo ložnocvetke (thalamiflorae), ker so mesto, na kterem sedi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo |
| Kuharske Bukve (1799): | 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno |
| Kemija (1869): | glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Žuželke, Insecten. Žveplo, Schwefel, 28. ,, selenato, Selenschwefel, 29. Dostavek. Löslich, razmokljiv, razprostljiv. Lösungsmittel, močilo, razmočilo. Schmelzmittel gl. Flussmittel. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prosojin, bel, kislo-grenek, topi se lahko in plamen barva zeleno, razmokljiv je v vodi in vinskem cvetu. Borova kislina nabira se |
| Zoologija (1875): | a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b. Raznočleni; Heteromera. 8. Pleme betičarjev (Taxicornia). Ličinke živé največ v gobah |
| Zoologija (1875): | a. Petočleni (Pentamera) na vseh nogah po pet členov. b. Raznočleni (Heteromera), na prednjih nogah po pet, na zadnjih po štiri |
| Gozdovnik (1898): | ki se je odpravi le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi |
| Fizika (1869): | priložno pripravo stisnemo v prav majhen prostor, poveča se njegova razpenjavost tako, da zadobí silno moč, kakor vidimo to na puški |
| Fizika (1869): | para, ktere je v veliki vročini več v zraku, svojo razpenjavost zračnemu tlaku, in napravi s tem, da tlakomér bolj visoko |
| Fizika (1869): | dihanje tam zrak ni. več dovolj gost. 107 Širivost ali razpenjavost zrakú daje nam pripomoček, v zaprtih prostorih zrak tako izredno |
| Fizika (1869): | repulsio) imenuje. 96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je njih bitna in glavna lastnost, iz |
| Fizika (1869): | tako poravnava in uničuje sam, deloma pa zato ne, ker razpenjavost zraku noter v našem telesu ravnotežje drži zunanjemu zrakú. Ako |
| Fizika (1869): | Ako se pa zrak ohladi in tedaj vodne pare svojo razpenjavost izgubé, pomanjša se s tim zračni tlak in tlakomér pade |
| Ta male katechismus (1768): | ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v |
| Rudninoslovje (1867): | rúdnikih zmes, ki se na rudarskih lampicah jako lehko vname, razpokne ter je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato |
| Kemija (1869): | tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§. 32 |
| Robinson mlajši (1849): | bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da bi to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke |
| Valenštajn (1866): | Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu |
| Divica Orleanska (1848): | in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave |
| Botanika (1875): | se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en |
| Zoologija (1875): | nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko |
| Kemija (1869): | od primešanega rjavega železovca. Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki |
| Kemija (1869): | imenovani pemikan, tako ga namreč zovejo Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan je izvrstno hranivo za potnike po kopnem in po |
| Zoologija (1875): | vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na |
| Botanika (1875): | ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna ali razpustna in ki tedaj zamore priti v rastlino z vodo vred |
| Botanika (1875): | njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje |
| Botanika (1875): | v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa potrebnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico |
| Kemija (1869): | raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji |
| Blagomir puščavnik (1853): | od vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na |
| Kemija (1869): | Pri teh razsnovah je znamenito to, da se je svinec, živo srebro in |
| Kemija (1869): | Tečajem kemičnega, nauka bodemo pogosto govorili o kemičnih raztvorbah ali razsnovah. Kadar koli želimo dobiti kako prvino ali kemično spojino, potrebujemo |
| Kemija (1869): | razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega |
| Maria Stuart (1861): | Tedaj izgled ti krepkodušen dam. Marija sveta, ti mi pot razsveti V nebeški dom iz solznih zemskih jam! (Prebode se in |
| Kemija (1869): | kemične resnice dobro v spomin vtisnemo. Kemično raztvaranje nam najbolje razsveti črtež, ki nam v formulah predstavlja tako raztvorbo ali razsnovo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če |
| Robinson mlajši (1849): | k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi |
| Robinson mlajši (1849): | gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko |
| Robinson mlajši (1849): | sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da |
| Pastirski list (1852): | mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se sme meso |
| Pastirski list (1852): | enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek adventa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo |
| Astronomija (1869): | j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila |
| Astronomija (1869): | topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta si v 2. podobi zmirom dva in dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bralnega društva” , kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | še mnogo druzih važnih stvari, ali uže iz teh vrstic razvidimo lahko, da smo dosegli v zboljšanje kmetijstva v starem letu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na |
| Zoologija (1875): | so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo |
| Botanika (1875): | v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti |
| Botanika (1875): | 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k |
| Zoologija (1875): | Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo |
| Zoologija (1875): | vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo |
| Botanika (1875): | odpadó večidel kmali, pa vendar tudi dosežejo pri nekterih rastlinah razvitev in opravek pravih listov. 2. Luske brstovne so shujšane, listom |
| Botanika (1875): | v-se vzeti. Povsod ponuja priroda tistega, kar je potrebnega za razvitev rastlin, ali v različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek |
| Botanika (1875): | mnogo tistih snovi, ki so potrebne za njihovo rast in razvitev. Ni mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih |
| Botanika (1875): | do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali rastlina vendar mnogo več vode v-se sprejme, kakor |
| Botanika (1875): | dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih soli za svojo razvitev. Po kterem redu se morajo sejati žita in saditi sadeži |
| Kemija (1869): | Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi |
| Kemija (1869): | vlivaj vode v žvepleno kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako |
| Kemija (1869): | kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev |
| Kemija (1869): | se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To |
| Kuharske Bukve (1799): | jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Gozdovnik (1898): | njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel |
| Zoologija (1875): | odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zakaj slama ima malo redivnih delov v sebi, in torej ne more veliko moči dajati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primeša. Kruh iz otrobov ni za pse, ker je premalo redivnih delov v otrobih. Čas, kdaj je treba pse kermiti, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kositi, zakaj pozno košena trava ne le semena, ampak veliko redivnih delov zgubi. Kako dolgo se pokošena trava mora sušiti, da |
| Botanika (1875): | obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ječmenova, pšenična in ovsena slama. Dobro seno je sicer bolj redivno, kakor slama; vendar je pa tudi bolj drago od slame |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok bolj diši, se pridene nekoliko soli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne postane. Kedar se očesno vnetje pri psu zapazi, ki redivno pičo dobiva, in ki je od počivanja debel in tolst |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zraven slame toliko več moke ali otrobov daje, da namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline so za teleta dobra |
| Botanika (1875): | podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da |
| Robinson mlajši (1849): | ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani |
| Robinson mlajši (1849): | ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer |
| Oče naš (1885): | v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico |
| Oče naš (1885): | videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zvonarski jermen iz volovskih žil, ki ga je M. Velikajne, remenar iz spodne Idrijev razstavo poslal, je bila dobro izdelana roba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Pristave poleg Teržiča, za železnino. 22. Gosp. J. Klenner, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 23. Gosp. M. Klopčauer, čevljar |
| Robinson mlajši (1849): | betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer |
| Robinson mlajši (1849): | razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de so vse v njim. Spravi jih na hladnim. Slive, renklodiške slive v žganji. Češnje in višnje v žganji. Ravnaj z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Sadje v žganji po francosko. Renklodiške slive v žganji. Sto in petdeset le na pol zrelih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile |
| Divica Orleanska (1848): | In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Deborah (1883): | katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko |
| Tiun - Lin (1891): | v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu! |
| Tiun - Lin (1891): | mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice |
| Tiun - Lin (1891): | Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so |
| Tiun - Lin (1891): | mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma |
| Tiun - Lin (1891): | nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem |
| Ta male katechismus (1768): | I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | je ta Kruh te Duſhe? Od. Boshja beſseda, jenu lvetu Reshnu Tellu. Pr. Sakaj boshja beſseda je Kruh naſhe Duſhe ? Od. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu Tellu je Kruh te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Misli na Jezusovo terpljenje in Njegovo smert, in vžij Njegovo rešnje telo s čistim sercam, poln ponižnosti in kesánja, poln hrepenenja |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. Ob šestih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cerkev podelila vernikom posebno pravico, dajala jim je pre sv. Rešnje Telo seboj, da bi se vsak sam zjutraj obhajati mogel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapu- *) Navada je bila, da so tako podajali bolnikom presv. Rešnje Telo, brez keliha, tedaj le v eni podobi. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se |
| Deborah (1883): | od ljudij – moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mu s solzami v očeh odgovorili, in mašnika s sv. rešnjim Telesam v cerkev nazaj spremili. Celi dan je Hirlanda pri |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je nar rajši že v svojim 15. letu pred svetim rešnjim Telesam bila. Če so jo od tega odgovarjali ali zavoljo |
| Ta male katechismus (1768): | Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoje grenko terplenje inu nadoushno Smert inu skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro |
| Robinson mlajši (1849): | ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku |
| Kemija (1869): | plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo mrenico |
| Gozdovnik (1898): | videla že toliko let. »Kaj hočete od mene? « glasi se rezno prašanje. »Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz |
| Pripovedke za mladino (1887): | prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva |
| Botanika (1875): | sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei |
| Sacrum promptuarium (1695): | kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga |
| Biblia (1584): | koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je |
| Robinson mlajši (1849): | je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ti od vseh krajev skupaj prignani kristijani pa niso bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | visoko čislal. Bil je kaj lepe postave, in ni kazal Rimcem tako navadnega hlinjenja, ne v zaderžanji ne v govorjenji: jedernate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva |
| Sacrum promptuarium (1695): | mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh |
| Astronomija (1869): | 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja, Umdrehungsaxe |
| Astronomija (1869): | sozvezdjih tukaj skup stoječih, izmed kterih se najbolj odlikuje Orijon (rimšice), na jugu pod bikom in dvojčeki ležeče sozvezdje. Sosebno se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od nueg noi dejo vano novo gaderzo noi potozhi an rink skues zerkoune duri 3 barti saparedama inu dobodi od davateh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poudenje: inu naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sebe, je treba krog benceljnovega člena, kjerkoli se oteklina kaže, rise en palec saksebi od zgoraj navzdol izžgati. |
| Kuharske Bukve (1799): | Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo v opljine tako nadelani biti, de vſak sob ſvojo risho dela; sa brano je verv pervesana, de jo delavez persdigvaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer mora kosha tenjka in mehka biti, in ſvetle |
| Robinson mlajši (1849): | imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in |
| Viljem Tell (1862): | Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al |
| Fizika (1869): | ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | réke. Sdaj Bog sapové: „Semlja naj rodí travo, seli ino rodne dreveſa! “ Tudi to ſe sgodilo. Semlja je bila lepo selena |
| Biblia (1584): | njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden |
| Pozhétki gramatike (1811): | róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je |
| Divica Orleanska (1848): | in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že tudi slišali. Rok se sliši, če se komu zdi , de kdo pod streho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že tudi slišali. Rok se sliši, če se komu |
| Tiun - Lin (1891): | gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is |
| Zoologija (1875): | 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima |
| Gozdovnik (1898): | Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pri nas vse premalo obrajtanim sadežem se šteje pésa ali róna (Runkelrübe). Pésa je po mnogih deželah v poslednjih létih tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Sledeče rastline so za teleta dobra hlevna piča: Sladka repa (rona), bela repa, vse sorte belega in višnjevega zelja, posebno pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro kermo za zimo. Stolčeni krompir, korenje, repa, pesa in rona so redivna piča za koze. Po mestih, kjer se pri |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | usmilite se jih! Lejte, ko je golobčik, ki ga je ropni ptič lovil, k meni perbéžal, so mati djali: Nesrečnih, ki |
| Ferdinand (1884): | na vratu in prsih rudeče lise! Vendar so zlobni ti ropni ptiči, ki moré in davé nedolžne, krotke golobčeke. « »Pa je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kaki golob. Otmíte jih krémpljem tih hudobnih vitezov, ki so ropnim pticam enaki“. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | golob srečno dospel na Sokolovo. Če pa pride v kremplje ropnim ticam? — Če med potjo omaga, ali prepozno pride? — Morda ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na roši nad hudo žerjavco. Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na |
| Zlatorog (1886): | bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na plán, Prišèl pač Janez |