Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: zastarele besede, Stran 8

▶ lot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

17,5 g; [sskj]

lot

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV.

vot

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1

lota

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	polnokerven, se mu po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne

lotha

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Recep. Usemi te korenine, peſtilenz, pimpenell, allant, kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix, kadila, inu mire, usakiga en quintelz, vſse to ſtovzi
Kuharske Bukve (1799):	Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami en koſez ſroviga maſla, dva lotha moke, eno sajęmnizo goveje shupe, enmalo bęliga vina, ſok

lote

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in

loti
- loti
  Kemija (1869): lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega
- lotmi
  Kuharske Bukve (1799): na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo

lotih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in eno periše zeleniga peteršilja, oboje drobno zrezano, v šestih lotih putra ali masla, deni na žemlje in zopet dobro zmešaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	obstoji iz treh granov bljuvne soli, ki se v 4 lotih vode raztopijo. Leto zdravilo se živinčetu na enkrat počasi v
Kemija (1869):	čistega srebra in 1 lot bakra; 13lotno ima v 16 lotih samo 13 lotov srebra in 3 lote bakra itd. Dobrota
Kemija (1869):	imenuje 16lotno, ako je v enoj marki ali v 16 lotih celih 16 lotov čistega srebra; 15lotno je srebro, ki ima
Kemija (1869):	lotov čistega srebra; 15lotno je srebro, ki ima v 16 lotih 15 lotov čistega srebra in 1 lot bakra; 13lotno ima

lotoma

lotama

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nanje. Ako je sok pregost, ga še s kakima dvema lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tri dni sok spet odcedi, zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skoz platno precedi in s pollibro lanenega olja, z 2 lotama solitarja zmeša, ktera zmes se, kedar se je solnitar raztopil

lotov

Kuharske Bukve (1799):	maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt
Kuharske Bukve (1799):	vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle: vzêmi žganja in vode
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj
Kemija (1869):	roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti

▶ loter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštnik; Pleteršnik

loter
Branja, inu evangeliumi (1777): kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga
lotra
Branja, inu evangeliumi (1777): osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu

▶ lotrica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštnica; Pleteršnik

lotrica
- loterza
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni
lotrice
- loterze
  Branja, inu evangeliumi (1777): popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu
lotrico
- loterzo
  Branja, inu evangeliumi (1777): da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje

▶ lotrnija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nečistovanje; Pleteršnik

lotrnija

loternia

Ta male katechismus (1768):

Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge

lotrnije

loternie

Branja, inu evangeliumi (1777):	pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi

▶ loz samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srečka; Pleteršnik

loz

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dní po vzdigovanji, pa ne drugač kakor da nazaj dá loz, in ne drugje kakor pri tisti kasi na Dunaji, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo 270.000. Čigar loz je kaj zadel, dobí svoj dobitek izplačan 14 dní po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in ki se bodo vzdignile 12. dan letošnjega majnika. En loz veljá 3 gld. nov. dn. Lozi so naprodaj pri vseh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti od zadi na loz, kteri je kaj dobil; kdor nima druge priložnosti dnarja vzdigniti

lozi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dan letošnjega majnika. En loz veljá 3 gld. nov. dn. Lozi so naprodaj pri vseh ces. davkovskih kasah, po vseh poštnijah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Komo „ 16.75 v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 108.— 4 ½ % Teržaški lozi po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Kreditni lozi po g. 100 . g. 108.— 4 ½ % Teržaški lozi po 100 „ 110.— 5% Donavsko-parabrodski po g. 100 . . . „ 94.50 Knez

▶ lubad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lubje; [sskj]

lubadu
- lebadu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi

▶ luft samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrak; nemško-slovenski slovar

luft

Kratkozhasne uganke (1788):	poln vode, ſamashi lukno is enem lesenem klinzam dobru, de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho
Kratkozhasne uganke (1788):	tedej pak posodo is irham, ali ſhlęmam dobru ſavęſhi, de luft notri napride: ter deni to posodo v' perſt. Kader zhes
Kratkozhasne uganke (1788):	pregajnaj. Sej telkajn nakoshta. XXXIII. Narediti, de enu jajze v' luft vaqvishku ſlejty. V' enu jajze ſdobi eno luknezo toku, de
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	imaſh. Derveſsam, katęre ſo she odrodille, nad korrenino semlo oſſnat, luft dati, inu s'drugo perſtjó obſúti. Suhu dręvje, al od
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dolgu paſti, sizer bode malu sraſlu, velike ſlane, inu nelushtni luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu ſhkodlive. Poletje. Mars
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ali virtam ta, inu ta perhodni Meſez fliſsig ſkus obledvaine luft dati.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu shile varvati. Dohtar Minderer pravi c. 4. kader je luft giſten, inu navarnoſt te kuge, toku sjutrej smi tvoj obraſs
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja

lufta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5.

luftu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti

▶ luften pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zračen; kontekst

luftnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i.

▶ lugomerje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

merjenje bazičnosti; kontekst

lugomerje

Kemija (1869):

474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov

▶ luk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebula; [sskj]

luk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v

▶ lukati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kukati; [sskj]

luka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama

▶ lula samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pipa; SSKJ

lul
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo

lulo

Življenja srečen pot (1837):	zlo ſhe otrók, ki shlize prav prijeti ne snajo, ſmerdlivo lulo pa she v' sobéh imajo, s' katero ſebi in drugim
Katarina (1854):	kmalo tako, in ko se je nakosil in ga eno lulo popuhal, se precej v vas napoti — kam? je znano. — En
Vetrogončič (1860):	dolgo čakati. In res Jurček nekoliko kratov puhne, pa utakne lulo v žep, se pretegne v hladni senci, in čez malo
Vetrogončič (1860):	svoje gospe. On se tedaj tudi uleže za brinje, natlači lulo in jo zapali. Kdo bravcov zdaj ne previdi, kako nesrečen
Zlato pa sir (1860):	mi je odriniti ukazala, pa ravno ko sem za odhod lulo prižigal, pride Bovčan kot po navadi vsako saboto, da sir
Vesela vožnja (1889):	bilo je do dvajset — in so si zapalili vsak svojo lulo ali smodko, tedaj so v kratkem sedeli v taki gósti
Zádruga (1890):	soseda, ki je sedel pred hišo na klopi in z lulo v ustih praznoval dan počitka. »Na žegnanje k svetemu Mihelu
Slučaji usode (1897):	debelušnega, silno starega možiceljna, oblečenega v domačo haljo, z dolgo lulo v ustih, iz katere je puhal proti stropu cele oblake

▶ lup samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lupina; Pleteršnik

lup
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo

lupa

Kuharske Bukve (1799):	prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v'
Kuharske Bukve (1799):	to vkup savrè perdeni sręsaniga drobnaka, diſhave ali gvirza, limonovga lupa, prezędi to polivko ſkusi ſito v' eno drugo koso, rasręſhi
Kuharske Bukve (1799):	prav; permęſhaj en ſrakel dobre ſmętane, drobno sręsaniga peterſhila, inu lupa od lemón; to vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure; pomashi
Kuharske Bukve (1799):	deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha, lemonoviga lupa, ſtolzheneh nagelshbiz inu zukra; deni v' koso kuhat inu sraven

▶ lupati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lupiti; [sskj]

lupati
Robinson mlajši (1849): skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile

▶ luskati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

udarjati; Pleteršnik

luska
Maria Stuart (1861): ženina! Marija Stuart Je vsa nesreča, ki me v lice luska! Ko nje mèd živimi ne bode več, Bom svobodna, ko

▶ lušt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ugodje, poželenje; nemško-slovenski slovar

lušte

luſhte

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne, na pſe inu druge potrate obernil

lušti
- luſhti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo

luštom

lushtam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu

luſht

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali

▶ luštrenka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ostriga; splet

luštrenke
- luštrenka
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga

▶ luti samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

februar; kontekst

luti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec

▶ mad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

južnoameriška rastlina iz družine nebinovk; splet

mad
Botanika (1875): ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice

▶ magnetovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnetit; sskj

magnetovec

Rudninoslovje (1867):	3. Magnetit, magnetovec, magnetni železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66
Rudninoslovje (1867):	nahajajo v švedskem Fahlunu; v Sibiriji je gora „Blagodat” sam magnetovec, dobiva se tudi na Češkem, Tirolskem, Ogerskem i dr. Iz
Kemija (1869):	magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. Magnezija fosforovokisla, phosphorsaure Magnesia, 417. Magnezija ogljenčevokisla
Kemija (1869):	417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. Magnezija fosforovokisla, phosphorsaure
Mineralogija in geognozija (1871):	ki kristalizujejo v tacih podobah. 1. Oktaëder, O, pod. 12. (magnetovec, galun, rdeča kuprena ruda, spinel, fluorit). 2. Kocka ali heksaeder
Mineralogija in geognozija (1871):	prišedši v zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad
Mineralogija in geognozija (1871):	železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat, epidot, magnetovec.
Mineralogija in geognozija (1871):	Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir
Mineralogija in geognozija (1871):	ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje

▶ Mahabharata samostalnik, lastno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

mahabharata; splet

Mahabharatu
- Mahabharata-tu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha

▶ mahalce samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pahljača; kontekst

mahalcem

Prvi sneg (1886):	obesila se je ob desno Mirkovo roko ter ga pod mahalcem rotila, naj je za Boga ne izdá. Zdaj sta se
Prvi sneg (1886):	tem ko so se drobne njene ročice igrale s koščenim mahalcem. Slepec je ravno zaigral mazurko, da je šla kar v
Prvi sneg (1886):	mu je visela ob desni roki, in z velikim odprtim mahalcem si je zakrivala obraz, da mu je lože šepetala; on
Prvi sneg (1886):	dražil njegovo plesalko v rudečem dominu, krcnila ga je z mahalcem po roki ali pa mu je poraenljivo zažugala s kazalcem
Prvi sneg (1886):	delala se je, kakor bi ne čula nobene besede. Z mahalcem se je igrala ter se ozirala po dvorani, kje bi
Prvi sneg (1886):	rudeč in rumen ženski domino mimo njega. Rumeni ga z mahalcem udari po rami in pravi: »Poznam te. « Ali tako slabo
Prvi sneg (1886):	Ilovskim. Dobro je Elza videla in razumela vsako znamenje z mahalcem; videla je, kako je Ilovski Idi skrivaj stisnil roko; videla
Prvi sneg (1886):	ni mogla več iz sebe spraviti. Hitro si je z mahalcem hladila žareči obraz ter le na videz poslušala Mirka, ki

▶ majčicen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

majčken; kontekst

majčicnih
- majzhiznih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe

▶ majek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmev; Pleteršnik

majek
Ferdinand (1884): senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici.

▶ Majlandarica samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

milančanka; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Majlandarica
- Mailenderza
  Sacrum promptuarium (1695): od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo

▶ majnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maj; [sskj]

majnika

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	skorej prav nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s

▶ maki samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sivi lemur; splet

maki

Zoologija (1875):	lisičji podobna. Znamenite so: Maki ali mokoko (Lemur catta); leteči maki (Galeopithecus volans) imajoč ob sebi kožo, ki začenja ob vratu
Zoologija (1875):	Lice je kosmato in glava zašpičena, lisičji podobna. Znamenite so: Maki ali mokoko (Lemur catta); leteči maki (Galeopithecus volans) imajoč ob

▶ mal samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenutek, od tistih malov = od takrat; Pleteršnik

malov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Sakaj ony ſo mogli vſe ludy previshati, de do tęhiſtih malov niſo prave vęre imęli, ony ſo mogli modriane tih nevęrnikov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	paſti, de ſe je zhes Bogá ſpuntal, inu od tihiſtih malov ny bil vezh ſam zhes ſę goſpodar. Njegovu meſsú od

▶ malar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pleskar, soboslikar; [sskj]

malar
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam
malarja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule

▶ maliček pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo majhen; [sskj]

maličke
Robinson mlajši (1849): lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo.

▶ malin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlin; [sskj]

malin

Zlata Vas (1850):	vidila de je moje plačilo v létu veči, kakor mlinarjev malin v tréh létih zaslužiti zamore, sta druge misli dobila. Tode
Tine in Jerica (1852):	huda ura. Zadnjič jezno vpraša: Kje so oče? Tine. V malin so šli. Mati, kaj je vam? Liza. Tako še vprašaš

▶ malosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malodušnost; [sskj]

malosrčnosti

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):

Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti

▶ malovažen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majhen; Pleteršnik

malovažna
- malovažne
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo

▶ malovažen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nevažen; SSKJ

malovažne
Občno vzgojeslovje (1887): itd., to vse so stvari, katere se nam zdé sicer malovažne, ki pa vender krepko in vstrajno vplivajo na otroško srce

▶ malven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

slezenovčev; kontekst, SSKJ

malvnega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem odcedi

▶ manakin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta ptice pevke; kontekst, splet

manakin
Zoologija (1875): v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste

▶ mandeljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

samec, mož, fant; [sskj]

mandeljc

mandeljz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v

▶ manenga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mnenje, namen; Pohlin; To malo besedišče, kontekst

manenga

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je

manenge

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi

manengo
Ta male katechismus (1768): de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima

▶ manganovokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

manganaten; splet

manganovokisli

Kemija (1869):	v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno
Kemija (1869):	klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli

▶ mapa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

karta; Pleteršnik

mape
Astronomija (1869): za sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko
mapo
Astronomija (1869): imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov

▶ mar prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neki; SSKJ

mar
- mar
  Lohengrin (1898): bodeš zmagal ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga
- marej
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko

▶ marcij samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

marec; kontekst

marcija
Aritmetika za učiteljišča (1885): maja do dne 28. oktobra? c) 4080 » » 5 1/2 % » » 26. marcija do dne 9. julija? 29. Nekdo je kupil hišo, katera

▶ maren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marljiv; [sskj]

marni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več

▶ marenj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govor, pogovor; SSKJ

marenj

marn

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja

▶ marnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govor; Pleteršnik

marnji
- marni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico

▶ marnjevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

govoriti; Pleteršnik

marnjeval
- marnvov
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje

▶ marski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moravski; kontekst

marske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri

marski

marſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſte ſi ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je, ko bi treſhil, od uſt do uſt po zeli Marſki desheli. Blagi knes Venzel Lihtenſtajnſki, goſpod in vlaſtnik v temu

▶ Marsko samostalnik, lastno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

moravsko; kontekst

Marskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem. — Mesníc, kjer se konjsko meso zdravih kónj kakor goveje toda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	ima dr. Ryger v rokah, teče sedaj v Holešavi na Marskem zavoljo — ene prepelice! „Orlice” pravijo, da utegne enaka biti tisti

Marskim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takrat na kupe dela imela, ko še niso na Češkim, Marskim in Šlezskim sukna z mašinami delali. Glejte, kako so se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajih, kjer je veliko pridelujejo, se kmetije visoko cenijo. Na Marskim je bolj merzlo kot na Krajnskim, pa vender Marci več
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko

Marſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen

▶ marternik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mučenik; kontekst, SSKJ

marternika

Branja, inu evangeliumi (1777):	Na dan S. Jurija Marternika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtel. na Timothea na
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na dan S. Valentina Maſhnika, inu Marternika. Evangelium S. Matthevsha na 10. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na dan S. Blasha Shkofa Marternika. Evangelium S Matthevsha na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je

marterniki

marterneki

Ta male katechismus (1768):	v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani bli; ja on se ni shonal, Xtusa je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sama ſatu tresi, aku boſhjo poſtavo nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be

marterniki

Branja, inu evangeliumi (1777):	Vſi ſveti Marterniki, sa naſs Boga proſite. Sveti Sylveſter, Sveti Gregor, Sveti Ambrosh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi sveti Apostelni, Preroki, no Marterniki, Zhast pojo na vezhne dny, Sh'nimi tudi vſi svetniki, Kar

marternikov

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža

▶ martra samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trpljenje; [sskj]

martrah

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be se imel strahopeſdlivu v' ſanezhliveh beſſedezah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sivna ſhaloſt tesnobo dellala. Jeſt sem njega povsod v'niegoveh martrah, inu terplenju gledala, ter sem videla svoje lubu dete ſapushenu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vèrsi en vſmileni pogled, inu ne posabi v' tvojih grosovitnih martrah na naſs vbóge gręſhnike, de bomo od tega pogleda v'

martre

Ta male katechismus (1768):	ferdamani na vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre? Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe
Ta male katechismus (1768):	pod pajstehame ſhgati; al ta mozhne Marternek boſhje kolkajn hujshe martre je on zhutil, tolkajn slajshe hvallo je on Xtusu pel
Ta male katechismus (1768):	minsku ſnamene terplenja, inu britke martre J. Xtusa; ja S. Masha je lih rajmno taiste vofer
Ta male katechismus (1768):	uſſake Ave Marie perstave? Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet
Ta male katechismus (1768):	Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega svejta. Katira je ta narvezhe? De na vekumej nekol
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na enkrat, inu ràsloshy poſębej pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ji da eno nepremagano ſtanovitnoſt, s' katęro tę nar ſtraſhnęjſhi martre nję vbógiga materniga ſèrza preneſse: II. Premiſhluvanje. Inu tukej kdó

martri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona

martro

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam

▶ martranje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mučenje; kontekst

martranja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa

▶ martrnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mučenka; [sskj]

martrnica

marterniza

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu

▶ martrnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mučenec; [sskj]

martrniki

marterniki

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti mučeniki (marterniki)! Za nas Boga prosite! Sveti Silvester! Sveti Gregor! Sveti Ambrož
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. marterniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož

martrnikov
- marternekov
  Ta male katechismus (1768): Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po

▶ marun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sorta vina; kontekst

marun

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina, in posebno márun, še le v 2. ali 3. letu. Vipavsko vino, kadar

▶ masa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mera; nemško-slovenski slovar

masa
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko
masi
- maſsi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en

maso

maſso

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne shile puſhati, ne erznuvati, ne kopati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hujſhi kakôr s' vodó? Ny sadoſti, de ga ſvatje zhes maſso pyó, onu more vſè po hiſhi inu okuli hiſhe pyanu

▶ maseljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

3,5 dcl; [sskj]

maseljc

maselc

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in

maslic

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	v hudi zimi na pot podá, nar poprej zmerzne. En maslic vóla pozimi človeka bolj gréje, kakor pol maslica žganja. — Za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zmije, ki se napravi, če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2 lota medú

maſelz
Kuharske Bukve (1799): Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha
maſilz
Sacrum promptuarium (1695): gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti.
maſliz
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo
maſselz
Kuharske Bukve (1799): v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi

maseljca

maselca

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli

maselcom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že

maslica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zmerzne. En maslic vóla pozimi človeka bolj gréje, kakor pol maslica žganja. — Za zmerznjene ude se je bata (Watte) po mnogih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	v 12 urah — to je po skušnjah izpričano — kaka dva maslica vode iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj

maseljce
- maselce
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov

maseljcem

maselcam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene

maseljcev

maſelzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati

maseljcih
- maslicih
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno
maseljcu
- maselcu
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam
- maſelzu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan

masjlci

maselci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	beliga vinskiga jesiha, namakaj, kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno pobiraj; ko se do dobriga očisti, deni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamilc s tremi maselci vrele vode; čez nekoliko časa poparino odcedi in ji prideni

maſelzi

Kuharske Bukve (1799):	maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne kaple pogánati; takrat maręlze notri daj, naj
Kuharske Bukve (1799):	pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi vode tako dolgo, de ſe nit vlęzhe, kader shlizo pomakaſh

▶ masin pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

masiven; kontekst, nemško-slovenski slovar

masino

Mineralogija in geognozija (1871):	77. Kalkstein, apnenec, 38. Kalktuff, lahki kamen, 38. Kamenje, Gestein. ,, masino, Massengestein, 83. ,, škriljasto, Schiefergestein, 83. Kamenje, skladasto, Schichtungsgestein, 83. ,, rudohodno
Mineralogija in geognozija (1871):	Dias in drob, ker ti tvorbi mejiti premogovo. Ako je masino gorovje zraven še kadunjasto, imamo tem več upanja in vrtati

▶ maslenokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

butanaten; splet

maslenokisli

Kemija (1869):	Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli
Kemija (1869):	470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli

▶ mašina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stroj; [sskj]

mašin

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih
Fizika (1869):	premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin.

mašina

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po 20. do 30. gold. prodajati začéla. Kér je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav
Fizika (1869):	metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone

maſhina

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj prav ne gre. Tako je tudi per hlaponih na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Marſkim, Poljſkim in Ogerſkim napravljati sazheli, in ako ravno ta maſhina 450 goldinarjev ſrebra veljá, jih je vunder she zhes tri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt samore! Kar ſta samogla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to ſtori goIa maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s navadno natiſkavnizo zeli dan ſtoriti, tó ſtori ta nova maſhina v dvéh urah. Ona vſe per natiſu potrébne opravila ſama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar ni kaka kar bodi rezh. Tudi poſebniga proſtora imenovana maſhina ne potrebuje, ſe ne pokasí rada, in zhe bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glavo glava Se čede zverne tje kervava. (Konec sledi. ) Nova maſhina sa mlatvo. Kér navadna mlatva veliko zhaſa in delavzov potrebuje

mašinah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajcerjev do 2 goldinerjev ; volno za bolj žlahtne sukna na mašinah predejo, za slabši robo jo pa drugi delavci pripravlajo ; okoli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potrebuje. — Jož. Kaspermajer iz Adriaha na Štajerskim, je dal na mašinah lepo izdelanih žebljev v razstavo. — Sodniki obertniske razstave so od

mašinami

maſhinami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vevzhah pod Ljubljano pervo papirnizo napravili, v kteri papir s maſhinami delajo. Kmetijſke opravila v meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe

mašine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grof Lodronovih fužinah iz zgornigaEstrajha je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero se v fužinah raztopleno železo vleče. F. vitez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. J. Ehter, rokodelec umetalniga oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa R. Eger, bukvotiskavka v Ljubljani, za zlat in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jih je v razstavo dal, namreč z podobe neke mašine za mlatit, za rezanco delat, z podobo njivniga valú in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oródje v ptuje dežele, posébno na Dunaj šli. Znajdba te mašine, ki jo A. Urbanc imá, pa ne gré njemu, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	njih v unanjih deželah rojeni sim so vojaščine prosti; živino, mašine in orodje smejo brez cola v svoje naselišča pripeljati itd.
Fizika (1869):	je mehka ali kterih deli so premični. S pomočjo odsrednje mašine (Pod. 63.) se dá cela vrsta lepih poskusov narediti, da

maſhine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat orjejo, ſejejo in branajo. Poſebno pa imajo na Ogerſkim maſhine ali take ſejavnize, s kterimi ſemena prav lepo in enakomerno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi. Drushba bo uzhila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na oſem voglov. V ſadajnih zhaſih ſo snajdni Ijudjé sazheli maſhine ali take naredbe napravljati, ktere ob enim ali na enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je vſe prav lepo, k ar nam od te nove maſhine pripovedujete — bodo nekteri kmetovavzi odgovorili — tode 450 goldinarji tudi niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko potroſhkov oſnuje, ſo ſi she davnej kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali, s kterimi bi ſe samogIo rasno shito s manj

mašini

Fizika (1869):	ravno táko gibanje primérno namenom obrtnije. Navadno pride pri vsakej mašini gib od valjarja, vodoravno ležečega, ki se vratilo imenuje. Zdaj
Fizika (1869):	Zamašnjak se rabi v valjarnah, v kovačnicah, pri stoječej parnej mašini, pri tokarni, pri žepnej uri in brusilec je od pazljivosti

maſhini

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vode v kuha. V sapertim kotlu, ki mora per vſaki maſhini biti, ſe puh ali vrozhi hlap od vréle vode naglo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Po vezh ſkuſhnjah ſe je ſkasalo , de ſe pri ti maſhini deſeti del sernja vezh dobí, kakor pri navadni mlatvi. Zeſarſka

mašino

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena
Fizika (1869):	s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več

maſhino

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga

▶ mašnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

(katoliški) duhovnik; [sskj]

mašnik

mashnek
Ta male katechismus (1768): tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de

mashnik

Sacrum promptuarium (1695):	sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri
Sacrum promptuarium (1695):	poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho
Sacrum promptuarium (1695):	in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con-

mašnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim

maſhnik

Branja, inu evangeliumi (1777):	na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe Maſhnik tiga perhodniga blaga, ſkus en vezhi, inu bel popolnema ſhotar
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei stury: Skus beſeide tvoiga Synu Spremeni on Kruh, no
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſlednu masilu prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi groso obda, kęr
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljudi. Ni je bolj imenitne shivali, kakor ſmo me; zlo maſhnik ſe v naſho obléko podá, preden gré ſ. maſho brati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zhertomir dovóli, S duhóvnim blísha ſlápu ſe Şavízi, Molitve ſvéte máſhnik , on s njim móli, V iméni kèrſti ga ſvéte Trojízse
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih umerjejo Nekdájni úpi; med ſvoje rojáke Şlovénze gre

meshnik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava

mašnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte

mašnike

mashneke

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku otshesh tvojo sveto viro sposhtuvati. Kaj je pak

maſhnike
Sacrum promptuarium (1695): Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu

mašniki

mashneki
Ta male katechismus (1768): nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu

mashniki

Sacrum promptuarium (1695):	de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam
Sacrum promptuarium (1695):	vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili
Sacrum promptuarium (1695):	zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k'

maſhniki

Sacrum promptuarium (1695):	infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt

mašnikom

mashnekam

Ta male katechismus (1768):	je S. Mashnekovu ſhegnuvanje? Je en ſakrament, skus katirega se Mashnekam, inu drugem sluſhabnekam Zirkve boſhje oblast da, de be svoje
Ta male katechismus (1768):	inu meſſú pod shtavtjo Kruha. O bodi itdr. XII. Vsem mashnekam tudi Buh dal je oblast: * de svoj'mu Gospudu s' tem
Ta male katechismus (1768):	uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu postavlenem mashnekam. Kader be enemu en smertne greh per sprashuvanju noternapadl, inu

mashnikam

Sacrum promptuarium (1695):	in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete
Sacrum promptuarium (1695):	nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka-

mashnikom
Sacrum promptuarium (1695): pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi

mašnikam

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Darovanje. 1. Kaj bi Tebi, Oče, dali? Kaj bi z mašnikam darvali? Vse, kar 'mamo, Tvoje je, Naše djanje in življenje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	angelji zmorem večno hvaliti Te. Amen. Potem se terkaj z mašnikam vred na svoje persi, in reci:

maſhnikam

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kar je en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal, on te bó od Boshje

maſhnikom
Sacrum promptuarium (1695): poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike

mašnikov

mashnekov

Ta male katechismus (1768):	neli od bogabojezheh Kristianov prejema, temuzh tudi ſa pregrehe od mashnekov k' vezhnemu spominu terplenja, inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu
Ta male katechismus (1768):	inu naprejpostavlene oppravlivu govore, ali te pravize, inu frajoste teh mashnekov, iuu Zirkvá se lotejo, inu kar je svetega, iskrunèe. Kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhes uſſe ſashpotuvanje, inu pregajnanje, kader bode uſſe sovraſhneke teh Mashnekov v' vezhno smert iſrozhil. 3. Tu mashtuvanje je rihteg ſadèllu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn! zhes

mashnikou
Sacrum promptuarium (1695): Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis

mašniku
- maſhniku
  Branja, inu evangeliumi (1777): jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti

▶ materija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snov; [sskj]

materija

materia

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	priti, ko so se umne stvari iz njegovega praha rodile. Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni drugačna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	piti dajati. IV. Poglavje. Smerkelj pri konjih. Ako konju vlečljiva materia iz ene nosnice teče; ako se pod čeljustjo te strani

materije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji

▶ maternica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

matica; Pleteršnik

maternico
- maternizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj

▶ maternica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalno posajena trta; kontekst

maternice

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in

▶ matica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glavnica; kontekst, nemško-slovenski slovar

matica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): 894 kmetijskih založnic, katere imajo pod seboj 9727 vasi; njih matica (Stammkapital) znaša 8 milijonov in 976.302 gold.; od tega denarja

▶ mecn samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vagan; kontekst

mecnov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri

▶ mečiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehčati; [sskj]

mečijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo

▶ mečji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehkejši; Pleteršnik

mečji
- mezhji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da

▶ medničanka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lucerna; kontekst, splet

medničanko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali

▶ mednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

medenina; Pleteršnik

medniku
Mineralogija in geognozija (1871): Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi

▶ medpotoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

med potjo, spotoma; [sskj]

medpotoma

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je
Gospa s pristave (1894):	Za sedaj zdravi, svetla gospa! Bodite uverjeni, da bom mnogokrat med potoma na vas mislil, in upam, da me tudi vaša

med potoma(združena oblika)

Žalost in veselje (1870):	dal Jaka pregovoriti in "Lastavica" je odrinila nazaj proti Bataviji. Med potoma so ostali nekaj časa na otoku Sumatri, kjer so
Žalost in veselje (1870):	je v knjige, kterih je imel kapitén mnogo na ladiji. Med potoma se jim ni nič posebnega pripetilo, vedno so imeli
Žalost in veselje (1870):	je tiger vedno dalje vlekel, zgubil je tudi to upanje. — Med potoma pride mu na misel, da ima pri sebi še
Marjetica (1877):	vrne na svoje prejšnje mesto, vežni prag, počasnih, resnih korakov. Med potoma, kake tri pota pomenljivo z repom migne, kako bi
Domačija nad vse! (1889):	dospejo zdravi in nepoškodovani do zaželenega cilja, dasi jim je med potoma tolikokrat pretila nesreča, uplivalo je na potnike jako ugodno
Domačija nad vse! (1889):	doktor. — »Ne, tega jaz nikakor ne morem dovoliti; ona bi med potoma žalosti umrla. O Jeličini osodi imam tudi jaz še
Domačija nad vse! (1889):	hrepenelo Vaše srce? — Dospeli ste v domovino, dasi Vam je med potoma za las pretila smrt v morskih valovih; našli ste
Lepi Tonček (1895):	koga spraviti pod zemljo. Gospod Valentin gré brž z Molčinom; med potoma zvé, kako je zbolela hči. Ošteval je pošteno Molčina
Slučaji usode (1897):	ti je vse odpuščeno, vse ... vse! Nema, ne da bi med potoma izpregovorila besedico, podasta se na to v grad.

▶ medstanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vmesno stanje; kontekst

medstanje
Botanika (1875): sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v

▶ medvedomorka samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morilka medvedov; kontekst

medvedomorke
Gozdovnik (1898): kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške

▶ mehkoten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nekoliko mehek; [sskj]

mehkotna

mehkotne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtorjeno. Prav ſtoriſh, zhe mehkotne ſémena in seliſha, ktére bi ſlana ſhe morila, le h
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bati ni, to je v ſredi Velikitravna, ſéj te bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. t. d. Şkerbi, de

▶ mehurec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehurček; [sskj]

mehurce

Zoologija (1875):	plavičar (Janthina), ki si naniza v vlečno sluz zaprte zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav, na kateri viseč plava
Zoologija (1875):	in bolj in se naposled končate v majhne, zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicami plučnih žil. Pluča so

mehurci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	vode ponudi, da si gobec sama spere. Kadar so se mehurci prederli, pomaži rane večkrat s sladko smetano in belakom. Če
Kemija (1869):	brani rastlinski klej, ki dela testo vlečno, pač pa zračni mehurci rahljajo in privzdigujejo testo. Pravimo, da testo »vzhaja«. V peči

▶ mehurek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

mešiček; kontekst, internet

mehurek
Botanika (1875): kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva

▶ meksika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mehika; kontekst

meksike
Botanika (1875): Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in

▶ mel samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobir; [sskj]

mel

Robinson mlajši (1849):	pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti
Robinson mlajši (1849):	jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl

meli
Robinson mlajši (1849): kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta

▶ melja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

moka; Pleteršnik

melje
Robinson mlajši (1849): Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi

▶ meničnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

menični skontro; kontekst

meničnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):

sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). §

▶ menitev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnenje, misel; Pleteršnik

menitev

Maria Stuart (1861):	Burleigh. Pravica sveta tudi graji ne Odgre. Menitev blaži le človeka V nesreči, zmagovavca srečnega Zavist preganja. Meč
Valenštajn (1866):	pa sem bil na pravej poti. Na lastno denes prvikrat menitev Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim Mej taboj i mej svojim
Valenštajn (1866):	Da vam je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno je Šurjaku mojemu, da vede vselej
Gozdovnik (1898):	obraz; zdi se mi, da sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo

▶ mera samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

v eno mero = neprestano; Pleteršnik

mero
Kuharske Bukve (1799): shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi

▶ merica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pb. 0,4 l; [sskj]

meric

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Burgarja po odstavi teleta en dan po 25—32 estrajskih meric (firklov) mléka dajo, iz kterega vsaki dan nar manj tri
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ognji kuha in pokuhuje, da vso sirovino zgubé;iz treh meric soka ostane ena, ki se v zapertih steklencah hrani, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nekterih kmetih, ki v nar boljši molži, komaj do pet meric dajo! Tako deleč so prišli kmetovavci z umnostjo, pridnostjo in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v 7 mericah, in včasi dá od 10. do 17. meric 1 funt, kakor je čas in klaja. 3. Sir. V
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zgodej spomladi, kadar navadna detelja, pa bolj gosto po 10 meric na oral, in je boljši, da se z brano v
Marjetica (1877):	in Srakar pravi: "Zdaj pa le štej in pazi koliko meric je potreba! " "Enkrat, dvakrat, trikrat, dovolj je", vsklikne Marjetica. Srakar
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	des Getreides"). O velikosti ali vsaj o vrednosti žita teh méric zvemo slučajno šele leta 1777. Takrat je pripeljal nekov Zavinšek
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	odlok od cesarja, stražnikom po 4 gld. doklade, kajti nekoliko méric bodo vendar le še dobili. Tri mesece naj magistrat opazuje
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Takrat je pripeljal nekov Zavinšek mnogo žita v Ljubljano; namesto méric je bil pripravljen dati žitnim mércem (Getreidemessern) rajši po 1

merz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih

merice

Marjetica (1877):	bi si ga še v nedeljo ne smel privoščiti ene merice! Slaba bi bila. Človek le enkrat živi, moliti tudi ne
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	more veliko nesti: polič ga je bilo zanj premalo, tri merice pa preveč. To napako pa je tudi on sam dobro
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	deset, časih dvanajst do šestnajst ter jemali od vsacega mernika "mérice" "sie bekamen die Merice", izrazil seje magistrat leta 1781. v
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se je razglasilo žitno trgovstvo prosto in prepovedalo se jemati mérice od žita, razven od ónih, ki so ga prodajali pod
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pač zato, ker je bil slovenski že sila star. Te mérice so bile tudi plača mestnim policajem ali mestnim stražnikom, ki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so hodili le okoli prodajalcev in si jemali pristujoče jim mérice, naj so že žito res merili ali ne. Da se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	magistrat opazuje in zapisuje, koliko so v tem času nabrane mérice vredne, potem bode okrožni urad ukrenil, kar se mu bo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	samá, saj ležita vendar ob morji. Kako velike so bile mérice v prejšnjih časih, ne vem povedati, morebiti celó njihova velikost
Grajski pisár (1889):	in ko se je pisar poslavljal, je vedel do zadnje merice žita, koliko mu bo nevesta k domu donesla. Z žarečim

merico

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	zahtevali od njega, naj jim daje rajši zopet po jedno mérico od stára. Razven žita pa so jemali mestni sluge (Gerichtsdiener
Žgánjar (1890):	imel biti pijanec. Saj smo ga tudi mi zvrnili marsikako merico, a kedar je bilo treba prijeti za delo, takrat smo
Zádruga (1890):	ali pa je sedel kam v kot in tiho pil merico vina in pokadil kako smodko. Velika miza je bila takrat
Od pluga do krone (1891):	v olomuški tvrdnjavi pri gorki peči in pil prav polagoma merico vina. Bilo je na sveti večer lanskega leta. Popolnoma sem
Naši vaščanje (1891):	lastnik Silvester ni mogel živeti, dasi je jemal nekoliko večjo mérico. Bede zató vender ni trpel nì on ní roditelji njegovi
Spletke (1894):	je tudi Stopca. »Kar sedaj-le nam ga postavi semkaj pošteno merico, kaj bi odlašal! Veš, najboljše je za nas, da še
Jarem pregrehe (1895):	Krajec, in hoče stopiti v kuhinjo, da bi dal beraču merico moke. »Le počakajte, oče! Nekaj vam moram povedati. « »No, kaj
Prve hiše (1896):	je naredil tudi novo črto. Predno pa je izpraznil drugo merico, pride ga klicat njegov sinček Tinček: »Oče, domov pojdite, Prvinov
Prve hiše (1896):	zapominjeval, koliko je že izpil, ampak kolikorkrat je naročil novo merico, vselej je naredil tudi novo črto. Predno pa je izpraznil

merizo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo

▶ merjevec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

geometer; [sskj]

merjevci
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z

▶ meroljubica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

marjetica; splet

meroljubice

meroljubize

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj meroljubize; to je, take roshize, ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe jim pravi? ſe Mariza savsame; to je pa zhudno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	slo rade jedo. Po Nemſhkim jih pa imenujejo Maſsliben alj meroljubize; to je, take roshize, ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe

▶ mersko prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsikje; kontekst

mersko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski

▶ merstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

geometrija; kontekst

merstva

Fizika (1869):	dolgost in BC visokost strmine AB, se dá po naukih . merstva iz podobnosti trikotov abc in ABC dokazati, da se navzdol
Astronomija (1869):	se izračuna, hočemo tukaj pokazati. K temu pa potrebujemo iz merstva nekoliko zakonov o podobnosti trikotov in nekoliko zakonov iz trigonometrije

▶ mesing samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

medenina; Pleteršnik

mesing

Kemija (1869):	rabijo za mnoge in mnoge stvari. Naj omenimo najimenitniše. 1. Mesing ali méd, iz 71 delov bakra in 29 delov cinka
Kemija (1869):	jasno rumena, iz nje se vlivajo razne litine. 2. Rdeči mesing ali tompak ima 85 delov bakra in 15 delov cinka

▶ mesingast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

medeninast; Pleteršnik

mesingast

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro iztlači in deni obojiga pol maselca s cukram v mesingast kotlič, v kterim naj nekolikrat zavre. Ko se pohladi, ga
Najdenček (1860):	je svoje molitne bukvice dala, jez pa sim nji dal mesingast perstan in tako imava vsak svoj spominj. Kmalo sim čutil

mesingastem

mesingastim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem

meſingaſtim

Kuharske Bukve (1799):	191. Sok od murv. Preshmi murve ſkusi ruto, deni v' męſingaſtim kotlizhi en ſrakel tiga ſoka, inu eno libro zukra na
Kuharske Bukve (1799):	predále ven, na muhi naj oſtanejo zęle. Perſtavi kuhat v' męſingaſtim kotlizhi na zhiſti vodi; kader ſo enkrat savręle, ſe berſh
Kuharske Bukve (1799):	sręshi na zheterti, deni kuhat s' vodo na proſtori v' męſingaſtim kotlizhi; Perdeni eno treſko ſladke ſkorie, inu od lemone lup

mesingastim
- meſingaſti
  Kuharske Bukve (1799): 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih

mesingasto

mesingasto
Kemija (1869): spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve

meſingaſto

Kuharske Bukve (1799):	120. Viſhne sa ſalato. Eno unzho zukra deni v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo vode na sherjavzo, de savrè; potle
Kuharske Bukve (1799):	olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno, deni notri zhiſte vode inu enmalo

▶ mesnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klavnica; SSKJ

mesnico
Sveti večer (1866): tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in

▶ mesojeja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

jedenje mesa; kontekst

mesojeje

Pastirski list (1852):	svetega posta, k mesenim jedilom ribe se pristavljale. Zapoved od mesojeje se zderžavati ne preteže se na bolene, tudi ne na
Pastirski list (1852):	so ne dolžni pri jedi si pritergali : II. Dolžnost od mesojeje se zderžati je: 1. Vsaki petek celega leta. 2. Vse

▶ mesopostanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda)

utelešenje; kontekst

mesopostanja

meſſupostanja

Ta male katechismus (1768):	svete spomin te presvete Divize, koker tudi tega gnade polnega meſſupostanja bolhjega; ter nas tudi ſraven tega oppominuje, de be se
Ta male katechismus (1768):	spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to skrivnust tega meſſupostanja boſhjega: ſakaj lih rajmno taiste Syn boſhje je s' nebes

▶ mestivka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mestiteljka = maščevalka; Pleteršnik

mestivka
Robinson mlajši (1849): se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov

▶ mestjan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščan; [sskj]

mestjani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Forli in Ferari se klatijo roparske drhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	životari kakor živí, al krivi tega niso toliko naši narodni mestjani, ampak le bolj ona apatija, ki je nasledek mršavih političnih

▶ mestnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

župan; splet

mestnar

meſtnar

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dvanajſt jih vsemem. ˛Saj jih imate polno baſago, in goſpód meſtnar ſe bojo unih sadoſti najedli. Sa ſùkno bova ſe pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav dobri? ” ˛Se vé, de ſo, rezhe mosh; vaſh goſpód meſtnar (purgermajſtar) jih sa nar boljſhi jed imajo. ” „Alj ſo na

▶ mestnjan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščan; [sskj]

mestnjani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pevska družba se tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani so poslali zahvalno pismo ministru Schmerlingu. Horvaško. Iz Zagreba. Po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Ogersko. Iz Tirolov. Iz Inšpruka 27. dec. Včeraj so tukajšni mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na/ pravili bakljado in slovesno igro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	jim ne sledú ne ostane, kaj je zato, da le mestnjani ne razpadajo? Vi Atenjani na morjih, vi Rimljani v Epiru

▶ mestva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

čevelj z vezalkami; Pleteršnik

mestve
- mest ve(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in

▶ meš'šurs neuvrščeno, tujejezično(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gospod; kontekst

meš'šurs
Gozdovnik (1898): nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam.

▶ mešarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmešnjava; kontekst

mešarije
Kmetijske in rokodelske novice (1845): imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi

▶ meštrati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uriti, vaditi; [sskj]

meštrali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v

▶ meteljka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lucerna; [sskj]

meteljka

meteljka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so

metelka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla

meteljke
- metelke
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco

▶ meterkilogram samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

merska enota za delo; splet

meterkilogramov

Zoologija (1875):	držati. Nadalje so tudi proračunili, da je vsakdanje delo 60.000 meterkilogramov, to je, srce razvije v 24 urah toliko moči, da
Zoologija (1875):	0.75 metra dolg, storil je mehanično delo 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in

▶ metlica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

detelja; [sskj]

metlica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako

▶ metnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parabola; kontekst

metnica
Fizika (1869): 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina

▶ metuljka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

samica metulja; kontekst

metuljka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko goſenz pomori, ſe lahko previdi, zhe pomiſlimo, de vſaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz salèshe, is kterih ſe v pomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	metulji ſparjéne bile, v verbove drevéſ slésejo in tam vſaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih zhlovek s ſvojimi ozhmi

metuljke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu je treba, kdor ſe hozhe goſenz varovati. Kadar ſo metuljke s metulji ſparjéne bile, v verbove drevéſ slésejo in tam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé, pomoriti. De ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſlama kakor ſtreho okrog dreveſ ſtori. To ſtorí, de metuljke na dreveſa lasiti nemorejo. Kadar je to per vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe v meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo kril, torej tudi ne morejo letati, temozh

▶ mezga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezeg; [sskj]

mezga

Botanika (1875):	meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih
Botanika (1875):	okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak
Botanika (1875):	živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri

mezge
Botanika (1875): menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok
mezgo
Botanika (1875): je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga

▶ mezgotok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tok mezge; kontekst

mezgotok

Botanika (1875):	da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic
Botanika (1875):	nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je

▶ mežnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cerkovnik; [sskj]

mežnar

meshnar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou

▶ militara samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vojaška meja; kontekst

militara
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera
militaro
Kmetijske in rokodelske novice (1847): naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje

▶ milodar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miloščina; [sskj]

milodar
Genovefa (1841): deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje

milodari

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Nesreča je, oh! dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od vsih strani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	še Granworth, Graham, Newcastle, Granvili, Argyll, Wood. Molesworth in Lansdowne. Milodari za reveže pri sv. Trojici. Današnjemu listu je 1. pola

milodarove
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka

▶ milosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčen, usmiljen; [sskj]

milosrčen
- miloserčen
  Roza Jelodvorska (1855): Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila
milosrčna
Zeleni listi (1896): Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi

milosrčnega

miloserčniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba

milosrčnih
- miloserčnih
  Stric Tomaž (1853): storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe

milosrčno

miloserčno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se
Blagomir puščavnik (1853):	Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se
Roza Jelodvorska (1855):	pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti

milosrčno
Oče naš (1885): hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in

▶ milosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčnost, usmiljenost; [sskj]

milosrčnost

miloserčnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo
Stric Tomaž (1853):	Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem
Blagomir puščavnik (1853):	presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca

milosrčnost

Občno vzgojeslovje (1887):

svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras

milosrčnosti
- miloserčnosti
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli

▶ mimo predlog(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kot; Pleteršnik

mimo

mem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež

▶ minulost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preteklost; [sskj]

minulost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost

▶ mircodolinski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

iz Mürztala na Zgornjem Koroškem; splet

mircodolinska

mircodoli ns_ke(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so

mircodolinski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih
mircodolinskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S

▶ mirodvor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pokopališče; Pleteršnik

mirodvoru

Razne dela (1870):	In kje je? Jovana. Pošli v stari grad Fjerboaj. Na mirodvoru svete Katarine Je poln oblok železniga orodja, Nekdanjih vojsk obilne
Pomladanski vetrovi (1881):	ugašati. Ljudmila je mislila na Vinkovo smrt. Bogoslužni obredi na mirodvoru in ljudski pobožni običaji niso ostali brez mogočnega vtisa na
Pomladanski vetrovi (1881):	kleči, glavo klanja in tiho moli. V vršičkih visoko-tankih po mirodvoru zasajenih dreves pa šumi mrzla jesenska sapa ter se igra
Pomladanski vetrovi (1881):	čas stanovala. „Vaše zdravje ni še popolnoma utrjeno, dogodki na mirodvoru Vas pa gotovo zeló razvnemajo. " „Vendar sem pa rada sama
Pomladanski vetrovi (1881):	je lučica za lučico ugasnola. Še nekaj trenotkov, in na mirodvoru je bila zopet prejšnja grozljiva tišina, vse je bilo mirno
Pomladanski vetrovi (1881):	od vseh pozabljen počiva v smrtnem spanji. Tudi na tem mirodvoru se vidijo med drugimi razsvetljenimi in okinčanimi grobovi zanemarjene na
Pomladanski vetrovi (1881):	južnem Štajerskem se vije dolga vrsta ljudij po cesti proti mirodvoru. Na pokopališči migljajo nebrojne lučice, ktere je ljubeča roka postavila
Žrtva ljubosumnosti (1884):	onemu mestu, kjer so polagali v grob njegov družico. — — — Na mirodvoru je bila o tem času zbrana jokajóča množica. Vsi sosedje
Žrtva ljubosumnosti (1884):	stran ter gledali začudjeni neznano prikazen, ki se je približevala mirodvoru. S prva je bila le kakor pičica videti podoba, a

▶ misa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skleda; kontekst

mise
Robinson mlajši (1849): železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino

▶ misliti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamisliti si, da; kontekst

misli
Stric Tomaž (1853): iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar

▶ mišelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

školjka; kontekst

mišeljne
- miſhelne
  Kuharske Bukve (1799): puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam

mišeljni

mišelni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nanje. Tudi lahko nekoliko sardelj zviješ ter vse s, školjkami (mišelni) in limonovimi koleščiki obložiš. Namesti sardelj lahko tudi slanico (arenka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v skledo zverne in na mizo da. Kopun s školjkami (mišelni). Naredi iz putra in moke lepo rumeno prežganko, v nji

mišeljnov
- miſhelnov
  Kuharske Bukve (1799): ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu

▶ mišjica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strupen prah; [sskj]

mišjica
Kemija (1869): ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni

▶ mitelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredstvo; nemško-slovenski slovar

mitelj
- mitel
  Ta male katechismus (1768): koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu
- mittel
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz

mitlje

mitelne

Ta male katechismus (1768):	katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shę kakshne bunke, imash prezej pod jesikam pushati, inu te mitelne nuzat. 1. Ta srava more od te bolne prezej odlozhena

mitlji

mittelni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Vſse ſorte nuzni mittelni. Kader en tele ſhiſo dobri, toku belle krede med mleku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu toku jih snaſh poſtrellat. Skuſsi, ſej te nizh nekoshta. Mittelni, de Svine nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu

▶ miti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umivati; [sskj]

mije
Kmetijske in rokodelske novice (1844): V i ste me česala, Sladko objemala. K' mi nožice mije, Me ob mivnik bije; Vi ste me vmivala, V čelo

▶ mitl samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sredstvo; nemško-slovenski slovar

mitl
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei

▶ mladeniščnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

deško semenišče; Pleteršnik

mladeniščnice

mladenšnice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod

mladeniščnici
- mladenšnici
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz

mladeniščnico

mladenšnico

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi

▶ mladež samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladina; [sskj]

mladež
Zlatorog (1886): tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v

▶ mladičen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlad, mladosten; [sskj]

mladične
- mladizhne
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le
mladično
- mladičko
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj

▶ mladost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladina; Pleteršnik

mladost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno
Blagomir puščavnik (1853):	knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za njo

mladoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v 4. letih, she v

mladosti

Zlata Vas (1848):	hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó
Zlata Vas (1850):	hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná

▶ mlajši samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potomec; Pleteršnik

mlajšev

mlajſhev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v'

▶ mlev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mletje; [sskj]

mlev
Stelja in gnoj (1875): množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja

▶ mnogiterikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mnogokrat; kontekst

mnogiterikrat
Branja, inu evangeliumi (1777): is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi

▶ mnogobroj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množina; kontekst

mnogobroju
- mnogobroji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani

▶ mnogobrojen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

številen, mnog; [sskj]

mnogobrojne

Zoologija (1875):	škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice
Zoologija (1875):	živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen.

▶ mnogočasten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

spoštovan; kontekst

mnogočasten
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga

▶ mnogoleten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolgoleten; [sskj]

mnogoletnem
Oče naš (1885): tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem

▶ mnogoroden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rodoviten; kontekst

mnogorodnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč

▶ mnogospoštovan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

velespoštovan; kontekst

mnogospoštovanega

mnogospoštovaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i.

▶ mnogost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnoštvo, število; Pleteršnik

mnogost
- mnoguſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se

▶ mnogoštevilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

številen; [sskj]

mnogoštevilne

Fizika (1869):	luknjičava telesa so n. pr. goba, les, oglje, kruh; njih mnogoštevilne in velike luknjice vidimo na prvi pogled. Na drugih telesih
Zoologija (1875):	črevesa vse polno gobastih resic ali kosmičev, v katerih izvirajo mnogoštevilne mezgovnice, ki so v najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler namreč
Botanika (1875):	cvet diši po vaniliji. 186 52. red. Ustnatice (Labiatae). jako mnogoštevilne zelnate rastline tega reda se poznajo po dvoustnem cvetu s

mnogoštevilni

Botanika (1875):	je ž njim istega rodu. Listi. 47 Iz debla rastó mnogoštevilni postranski organi, ki pa niso valjarju podobni kakor deblo, ampak
Pripovedke za mladino (1887):	Ko luna posveti, iščeta drobtinice , pa nobene ne najdeta, kajti mnogoštevilni ptički , ki po gojzdu in polji letajo, so jih pojedli

▶ mnoštvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količina; Pleteršnik

mnoštvom

Botanika (1875):	mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da
Botanika (1875):	apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih
Botanika (1875):	in sicer med mnoštvom apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom
Botanika (1875):	snovmi v pepeli in v rastlinskih delih, in sicer med mnoštvom apnenih in magnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med

▶ mnoštvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljudstvo; SSKJ

mnoštvu
- množtvu
  Divica Orleanska (1848): je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim

▶ množ samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množica; SSKJ

množ

Razne dela (1870):	bliska Mladosti meč, de mah na mah, Med tim ko množ veselja vriska, Zvalí se glav ne malo v prah. Je
Razne dela (1870):	stražo dva junaka, Po opravi, zrasti taka — Vso pretehtaj možkih množ, Sličnih našel več ne boš. Veverci de čast in slava
Razne dela (1870):	domú veselo hodi, Unkraj praga komaj boš, Te pozdravi cela množ. " Knez Gvidon je potolažen, Sercu v mirnim upa blažen, Noviga
Razne dela (1870):	ji slaj. In kmalo v grad se verne vriskaje cela množ, Med njo zajeti kupci, pripel za moža mož, Prinesli smo
Razne dela (1870):	cvetja rož, Razpleteno kitovje lasno, Se v reki koplje naga množ, Poječa pesmi šalne glasno, In krasnih udov krog in krog
Razne dela (1870):	stresa, Gleda lep in vidno mlad Pred seboj ponosni grad. Množ poslopij je velika, Hiša hiše se dotika, Cerkev je, zvonikov
Razne dela (1870):	strehe, zidi, Cerkve, hiše, krasovidi, Vertogradi, lehe rož, Vsiga neverjetna množ. Gradu temu čisto zlatim, Tak velikim, tak bogatim, Ukazuje knez
Razne dela (1870):	bi, vtolažene tak raziti se znajo kardela, Sini Argajski ko množ Trojanska, dovolj smo prenesli, Britke prigodbe zarad, ki sprožil jo
Moja hoja na Triglav (1897):	in okus večine ali stranke, ki ima za seboj veliko množ. Sedanja doba zahteva mnogo, da, premnogo beriva. To moramo upoštevati

▶ množen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množinski, v množnemu = v množini; Pleteršnik

množnemu
- mnoshnimu
  Pozhétki gramatike (1811): épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme

▶ množen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

številen, številnejše; SSKJ

množnejše
- mnosheji
  Genovefa (1841): jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh

▶ množina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količina; Pleteršnik

množina

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi
Fizika (1869):	ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče
Fizika (1869):	pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se
Kemija (1869):	ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste
Fizika (1869):	preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče
Kemija (1869):	v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino
Fizika (1869):	da je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87.
Zoologija (1875):	do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne

množinah
Kemija (1869): izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin

množine

Kemija (1869):	utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še
Botanika (1875):	se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega

množini

množavi
Zoologija (1875): večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta

množini

Kemija (1869):	neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh
Kemija (1869):	drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem
Kemija (1869):	apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji
Botanika (1875):	tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba

množino

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju-
Kemija (1869):	organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil
Kemija (1869):	vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se
Kemija (1869):	je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom.
Botanika (1875):	se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske
Botanika (1875):	deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po

▶ množnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

množica, količina; Pleteršnik

množnosti
- mnoshnoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim

▶ močic samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

tekočina, kašasto zdravilo; Hubad

močic

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni močic namreč zredkuje vnete soke, da iz njih ne pride kaka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mora leta štupa z redkim medom ali sterdom v močic zmešati. Tega močica se konju trikrat na dan, vsakikrat za
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	semena, jih zmešaj z bezgovim sokom ali z medom v močic. Tega močica daješ trikrat na dan, dva kvintelca do enega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Močic se tako dolgo rabi, dokler vnetje ni nehalo. Kedar pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan s slamo močno in dolgo dergniti. Kedar se začne močic konju le dvakrat na dan dajati, se mu pollota kafrove
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan 1 ali 2 kvintelca po velikosti psa. Leta močic je sicer drag, vendar gotovo pomaga. X. Poglavje. Nahod. Nahod
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brinjevih jagod, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali trikrat na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1/2 libre drobno naribanega hrena. Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj tega močica zjutrej in zvečer na jezik

močica
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Tega močica dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol

▶ močir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

močvirje; Pleteršnik

močirju
- močirji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da

▶ močvir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močvirje; Pleteršnik

močvir

mozhvir

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe

močviri
- mozhveri
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli

močvirjev

močirjev

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in močirjih je nar večkrat megla, in ker se iz močirjev veliko škodljivih rečí izhlapi, ima taka megla dovolj tacega v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Tako se, postavim, iz vrelega vina, ola, iz gnjilin, iz močirjev, iz tlečega ogla itd. loči od gaz, ki v nos
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	obdelan bil. Koliko pustih bregov! koliko redkih, zanemarjenih host! koliko močirjev! kjer bi se dali z majhnim prizadenjem in z majhnimi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se je kaj tacega bati. — Topli jug, jutranja megla iz močirjev, blisk, ki neko kislobo naglo po zraku in cvetji razširi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kosih razgerne. Če je ta mesec lep, naj se iz močirjev grabni izpeljajo. — Kjer nemška detelja ali pa turska že dve
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	takrat se je začelo po te novi znajdbi čedalje več močirjev izmočirjevati. Ker se drenaža čedalje bolj po deželah razširja v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ki je veliko težji od samega vodenogaza. Ti hlapi iz močirjev poleti pri vročini, če kaj v močirji bodi rastlina ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	t. d. jih zatarejo in zrak čistisi naredé. — Dalje, iz močirjev pri poletni vročini in soparici ne hlapi le vodenogaz, ampak
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	povedano, velja tudi od močirnih njiv, in sploh od vsih močirjev. 2. Ne močirnl travniki imajo žlahno sladko klajo, in ležé

▶ modrijanstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrost; [sskj]

modrijanstva

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	studencu pa od kaj boljšega se menile, ko od puhlega modrijanstva. ” Miriam je odmajala in jej odgovorila pa ne žalostna: „Ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bogove mislimo — in že ta sama misel je vredna vsega modrijanstva. Ali me moreš še više peljati? ” „Više, in še veliko

modrijanstvo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ustavilo začudenje Fabiohno ali priterjatev; dvomljivosti pa ni nikoli kazala — modrijanstvo pa nevera se je v njej umaknila veri. Ali zdaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker si izrejena po naukih, ki so mene in mojo modrijanstvo premagali; po naukih, ki naj veča, junaška dela zapovedujejo kot
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa reče: „Sira! tvoja veličastna modrost je zopet zmagala moje modrijanstvo. Da bi človek doprinašal take junaške čednosti kakor kaj vsakdanjega

▶ modriti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobraževati; [sskj]

modriti
- modrit'
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo

▶ modrosloven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

filozofski; [sskj]

modroslovne
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne

▶ modroslovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

filozofija; [sskj]

modroslovja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bila na vseučelišu 21. t. m. očitna preskušnja iz moralniga modroslovja, pri kteri sta dva Krajnca veliki sreberni svetinji dobila, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	obnašajo ; postavljena gospoda sta bila Bradaška France iz Krajnja, učenec modroslovja, in žl. Sauer iz Ljubljane, učenec pravdoslovja. Z veseljem smo

▶ modroslovski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

filozofski; [sskj]

modroslovskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo

▶ mogotec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo bogat in vpliven človek; [sskj]

mogotec

Valenštajn (1866):	sam, naš vojskovód, Vidiš, ki zdaj oblasten je gospód, Najprvi mogotec i velikáš, Prej le máli bil je plemenitáš; Pa ker
Valenštajn (1866):	Butlar. Ne tožite, dokler Ne potrebuje milovanija; Ker strašen zdaj mogotec nam je še, Na poti v Heb so Švedi; ako

▶ mok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekočina; kontekst

mok

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre

mokom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov

▶ moknat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močnat; Pleteršnik

moknata

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam

moknate

Kuharske Bukve (1799):	vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode

moknati

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. Zelenova župa. Moknati cmočki na mleku. Leča z ocverto žemljo. Nadevana šuka. 141.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci. Govedina s polivko iz šalotne čebule. Solata z zelenim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina po angleško. Raki s smeteno. Pečeni divji golobje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebule. Laški rezanci z gnjatjo. Telečja obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem

moknato

Kuharske Bukve (1799):	inu ſe goſtìti. Takrat deni v' ſklędizo, al vlì zhes moknato jęd s' imęnam pudding. 169. Pomoranzhna sholza. Dergni ali ribaj
Kuharske Bukve (1799):	miſo dajeſh; smiraj męſhaj inu shverklaj, dokler nesavrè. Potle deni moknato jęd v' ſklędo, jo natakni al s' podolgaſto ręsanmi mandelni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri tudi pravijo, de taziga shita ptizhi ne sobljejo. Dr.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vreti. Potem deni župo na ocverti grah ali skuhaj kako moknato jed na nji. Ponarejena goveja župa drugačna.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zemljo in zgreje ilovčni svet, naredi boljši sad, žito bolj moknato in teži. V vinogradih je posebno dobra in da žlahno

▶ mokrotnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vlaga, mokrota; Pleteršnik

mokrotnost

mokrotnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego

mokrotnosti

Stelja in gnoj (1875):	ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu
Stelja in gnoj (1875):	nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je

▶ molek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožni venec; [sskj]

molek

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in
Deborah (1883):	Dete. Sedaj je šla. Poglejte oče! Jožef (vzame molek). A, molek moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se
Deborah (1883):	Dete. Sedaj je šla. Poglejte oče! Jožef (vzame molek). A, molek moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se prikaže na
Deborah (1883):	Tržinar. Tako je, mamka; jaz imam še molek, katerega ste mi vi dali. Pek. Bog se usmili! Mojega
Deborah (1883):	vidita). Ana (priteče). Deborah? Jožef. Bila je in odpustila! (Poklekne, molek pritisne na ustnice. Ana odvede dete in položi roko Jožefu

▶ molekul samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molekula; Pleteršnik

molekul
Kemija (1869): Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345.

▶ monakov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

münchenski; splet

monakovemu
- monakovimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k.

▶ Monakovo samostalnik, lastno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

münchen; splet

Monakovem
- Monakovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že čez 400 udov, ki po

▶ monati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

opominjati; kontekst

monam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram o vi gnadluvi duhovi boshji VRIE
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhash proshenja je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga

▶ moraličen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

moralen; [sskj]

moralično
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): naj sodi svet. S tem se odgovarja ob enem na moralično brco v „Soči” in „Tagblatt-u” na „Greuter II.” — Vipavski Sokol

▶ moralizovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

moraliziranje; kontekst

moralizovanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	naj smem pristaviti temu sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni
Občno vzgojeslovje (1887):	in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno.

▶ mordrija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morjenje; nemško-slovenski slovar

mordrije

mordrie

Ta male katechismus (1768):

prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam

▶ morija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morjenje, ubijanje; [sskj]

morije

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od

▶ mostovž samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

galerija; [sskj]

mostovž

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dijogen ni čutil nič nevarnega in je hotel ravno pokazati mostovž do cerkve, ko se sin oglasi: „Oče! jaz mislim, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bile visoke steklene duri, skoz ktere se je prišlo na mostovž zunaj ob zidu. Mesec je tako milo in prijazno svetil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sobo, da jo naša dva prijatelja kar naravnost ven na mostovž kreneta. Bila je krasna noč, kakoršne so le samo na

mostovža
Valenštajn (1866): Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča
mostovži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti

mostovžu

mostovži

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih
Tiun - Lin (1891):	naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik

mostovžu
Valenštajn (1866): Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli

▶ moševina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vlaknina; Pleteršnik

moševina

Kemija (1869):	C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke
Kemija (1869):	hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska
Kemija (1869):	Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je
Kemija (1869):	v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4
Kemija (1869):	večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in
Kemija (1869):	predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem

moševino

Kemija (1869):	v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da
Kemija (1869):	razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in

▶ mot samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volja; Pleteršnik

moti

Robinson mlajši (1849):	vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega
Robinson mlajši (1849):	nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito
Robinson mlajši (1849):	sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino
Robinson mlajši (1849):	predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel

▶ mota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvedrilo; Pleteršnik

moti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa

▶ možer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

možnar; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

možer

mosher

Sacrum promptuarium (1695):	glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni
Sacrum promptuarium (1695):	klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem

▶ mravski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

mravljinčji; Pleteršnik

mravska
Kemija (1869): aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov

mravski

Kemija (1869):	Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462.
Kemija (1869):	434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412.

mravsko
Zoologija (1875): mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino.

▶ mrčljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nataknjenost; Pleteršnik

mrčljivost
- merčljivost
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno

▶ mrtud samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kap; Pleteršnik

mrtud
Oče naš (1885): jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel.

▶ mrtvoud samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

možganska kap; [sskj]

mrtvoud

mertud

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vodnik uzhenik laſhkiga jesika in ſlovſtva, dokler ga je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur in mertúd (božji žlak) končá bolezin; včasih pa divjačinost terpí 2 ali

▶ mrvica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malenkost; SSKJ

mrvico

mervico

Stric Tomaž (1853):	terma zapeljala. Včasih bi ga bil še lahko tudi kako mervico zvernil in si gerlo pomazal. Vender ni še prepozno, še
Čas je zlato (1864):	muh. Naj bo tri tavžent! « »Pet tavžent gospod! Za kako mervico ne izdam svojega gospoda. « »Pet tavžent! « zaupije ostrašeni bogatin. »Za

▶ mrzeti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biti zoprn; [sskj]

mrzeti
- merzeti
  Robinson mlajši (1849): bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo

▶ mrziti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sovražiti; [sskj]

mrzi
- mersi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti
- merzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno

▶ mrzkost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpor; Pleteršnik

mrzkost

mrzost

Občno vzgojeslovje (1887):	dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v
Občno vzgojeslovje (1887):	in kar je neugodno. Poželenje se neposrednje tiče bodočnosti, a mrzost zdanjosti in šele posrednje bodočnosti.
Občno vzgojeslovje (1887):	popolni jasnosti, t.j. da se privede ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in
Občno vzgojeslovje (1887):	se pretvori v teženje ali protiteženje, — v poželenje ali odurjavanje (mrzost). Poželenje si moremo torej razlagati kot neko upiranje ali protivljenje

mrzkostjo
- mrzostjo
  Občno vzgojeslovje (1887): in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se mu protivi.

▶ muha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebela; SSKJ

muh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje

muhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe

▶ muja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

muka; kontekst

mujah
Branja, inu evangeliumi (1777): v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn

▶ muja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trud; SSKJ

muja

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pak drugem v' njeh revsheni pomagalla. Moja jęd je bla muja ſa tugent, inu moje pytie je blu veſſelle nad mojo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje serze ena sveta misl preuſeti, dokler taku dellu, inu muja je narshlajshe ſa nebeshku plazhilu. Tvoj zhas dobru reſdejlè, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu o Chriſtiani! v'timu more biti naſha ſkerb, inu muja, de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	snamo biti, resmehzhani pa na mormo biti, inu je vſa muja, inu beſeda sabſtoin, aku Bog ſvojo mozh na perloshi. Reslozhena
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa dôbil. Vſa ta druga moja muja
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	v’ nebu hojenjo, inu se pousot v’ te lubeſne ſlo muja, ’nu trude: jamra, ’nu klaguje, troshta, ’nu veselli, s’ eno

muje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is

▶ murka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumara; [sskj]

murke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh, ſad, dine, kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kvaſs sa kruh prov mozhnu ſoliti, de kruh ne plesnuje. Murke v'jeſsihi, v' viſhnovim perji, s'janesovimi verſhízhmi sa

▶ mušelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmušelj; kontekst

mušelj
- muſhelj
  Genovefa (1841): sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala

▶ muškaplet samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

muškatni orešek; splet

muškapleta
- muſhkapleta
  Kuharske Bukve (1799): selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne

▶ mušter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzorec; splet

muštre

muſhtre

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu

muštrov
- muſhtrov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga
muštru
- muſhtri
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni
- muſhtru
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke

▶ mutec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nem človek; [sskj]

mutce
Biblia (1584): priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge
mutci
Biblia (1584): ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo
mutcu
- mutizu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi
mutec
- mutiz
  Biblia (1584): on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu

▶ muzeum samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

muzej; kontekst

muzeum
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira
muzeuma
Kmetijske in rokodelske novice (1845): znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane
muzeumu
- mezeumu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v
- muzeumu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali

▶ nabira samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabiranje; SSKJ

nabiro
- nabero
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): s. Večer sneží, prihodno leto hmelj dobro dogodi. — S. Zahvala. Nabero želiš, ki so jo nam unidan gosp. Ja- Domača povest

▶ nabira samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabor; SSKJ

nabiro
- nabero
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi

▶ nada samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upanje, pričakovanje; [sskj]

nade

Viljem Tell (1862):	temnej žalosti umreti? Zvedrimo uro mu poslednjo žarkom Vesele, lepe nade! — Plemeniti Gospod! Umirite srcé! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še
Lohengrin (1898):	je meni vzel? Naj on mi up bi skvaril, Vse nade v nič mi del? O slávi, pesem zmage! Junáka čine
Lohengrin (1898):	Bog me je udaril, Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga

nadi

Jerica (1859):	dans se nameni na Zglavnik, naj pride kar hoče. V nadi in domišljii se stavlja za lipovo mizo pri Jurčku, šteje
Razne dela (1870):	se navadi Počasi vjetnik sužnih dni, Na videz on otetbe nadi Nastopa v čut ne pripusti. Ob uri juterne prehaje Po
Ljubljanske slike (1879):	k sebi v zakonski voz. Marsiktera pa se odpove vsi nadi do zakonskega prstana in jemlje druge prstane ter raznovrstno srebrnino
Pomladanski vetrovi (1881):	izjavo svoje narodne zavesti, pozdravlja našega naroda probujenje v sladki nadi njegovega nadaljnega razvoja. Ljubezen do domovine — tako nekako je pisalo
Agitator (1885):	se je bil torej napotil vnovič na Drenovo, v veseli nadi, da bo kolikor mogoče sam z mlado deklico, in da
Gospa s pristave (1894):	bilo iz raznih krajev in rodbin, ki so v veseli nadi drvili proti sovražniku. Tu so bili Švabi, rmenolasi mladeniči, prvikrat
Gospa s pristave (1894):	so bili veseli in so vriskali od veselja v trdni nadi, da bodo sijajno zmagali. V solncu se je lesketalo orožje
Gospa s pristave (1894):	sad vašega truda. Zapustil nas je prerano, a zapustil v nadi, da bomo spoštovali to, kar je napravil, da bomo ohranili
Moja hoja na Triglav (1897):	čim dolgočasnejših, tem jedrnatejših raziskavah; jaz pa lahko ustrežem njegovi nadi, ker tej vrsti čitateljev ugaja, kakor gladniku ovsenjak, vsako berivo

nado

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva
Maria Stuart (1861):	strašilo, Ki ga poslala mi osoda je! Kjer sem sadila nado in veselje, Leži na poti mi peklenska kača, Iztergala je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	up sem uničil nocojšno noč, nocojšna noč mi je vzela nado v boljšo bodočnost. Kaj naj povem ubogi Katarini, ki me

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —

← Stran 8 →

← ↑ →

Gozdovnik (1898):	črtano sivino s širokokrajnim panamcem na glavi in zlato opasanim lornjonom na nosu. Drugi je tičal v obleki od ustrojene jelenovine
Gozdovnik (1898):	zopet na platno, bile so oborožene z velikim, okroglosteklenim, zlatim lornjonom, a desnica, osvobojena sive glasé-rokavice, ktero je držala levica, vodila

Robinson mlajši (1849):	rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri
Robinson mlajši (1849):	naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker

Astronomija (1869):	položena raván H' c H , ktero križa črta navpično od nadglavišča do podnožišča Z in Z' skoz opazovalca o potegnjen astronomijski
Astronomija (1869):	in po njej najdemo visokost zvezde in nje daljavo od nadglavišča.

Astronomija (1869):	40 Poldnevnik. Če si mislimo na nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem
Astronomija (1869):	281. N. Nachtbogen, ponočni lok, (oblok), 256. Načrtan, gezeichnet, 236. Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od daljezh viditi. Zelo nadgrobje je nekaj zhes ſhtiri ſeshne viſoko in tehta 80 zentov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Domazha poveſt. Ljubljanſko pokopaliſhe je 12. dan pretezheniga meſza kraſno nadgrobje dobilo, ki ga je goſpa vdova, baronovka Zoisova s ſvojimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim pokopaliſhu; v fabriki knesa Auersperga

Čas je zlato (1864):	»Vse prav, ljubi moj Lenče! « odgovorí nadhlevar vesel, de se ni bil samokresa poslužil. »Vender rad bi
Čas je zlato (1864):	jih plentaj, morajo te učiti, če te veseli,« reče pomilovaje nadhlevar. »Pojdi Lenče, – in zato ker so se vsi trije branili

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— zastarele besede —

← Stran 8 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —