kožuhati kožuhov krafeljc kraften kraj krajar krajnik krajobrazec kraljica kraljič kraljovenčanje kranceljc Kranjčnik kranjski kranjsko kranjščina kras kratkonikar kratkopecelj krdelo kreatin kredanje kremenat kremenčevokisel kremenokisel kresnik kret kretaj krevlja krič kristaliti kristalnica kristalovan kristjanski kriv krivica križema križempot križevača križevitje križmanje kročaj krog krogoma krogotek krogotok krojiti krok kromovec kromovokisel krompirjevec krota krotkodušnost krov krstitki krstnik krščenik krtnica kruhar kruljav kruljavec krvomok krvoščanje kufra kufrast kugla kuglica kuha kuhovina kuja kukavica kukec kuljka kum kuma kumern kumstvo kunšt kunt kupa kupčevalec kupčevati kupčijski kupčijstvo kuper kuprast kupren kuraža kuretina kušljen kvanta kvar kvara kvarta kvinteljc kvitenga
| Robinson mlajši (1849): | Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da jomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene Shegnei. Ksheftei bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda. O Gospved Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da bi to mogoče ne bilo. Vendar najti tiste srednje |
| Čas je zlato (1864): | drugi tjè! le urno in veselo! Kmalo bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim |
| Astronomija (1869): | Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v |
| Botanika (1875): | sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni stojé. |
| Botanika (1875): | cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca |
| Gozdovnik (1898): | Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje delo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo |
| Zlata Vas (1848): | skozi vas pritaval. „Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj vas je vnelo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kakor so dobro brali; človek je precej videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje so bili kraljiči in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na |
| Divica Orleanska (1848): | so mati rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſtali in ſerzhno prijetno sapeli naſledne rasdelke zeſarſke peſmi v kranjſkim jesiku, po v vſim zeſarſtvu dobro snani melodiji; peta je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani |
| Kranjska nevesta (1864): | sem tu. Verjeti pa vendar ne morem, da bi bilo kranjsko dekle lepše, kakor so Benečanke. Poglej, ali cvetó kje še |
| Kranjska nevesta (1864): | Kar se bo dalo, tega si bodite svesti. Saj poznate kranjsko kri. " „Bog plati! — Kteri oddelek pojde nocoj na stražo? " „Robert |
| Rokovnjači (1881): | in se jih upam s starim metljiščem poditi skozi celo kranjsko deželo tja v Lahe. Ti capinje bi bežali kakor pes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolji, — mi merzhljivo odgovorí: „Je pa zheſko platno bolji, kakor kranjſko, ji na to pravim in jo puſtim. Drugi dan jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi tam al tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jezik kot mi: ali smemo zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo |
| Ta male katechismus (1768): | she taiste stare Bukuvze P. Petra Kaniſia s' latinskega na krajnsku prestavet, s' katireh be oni ſnalli svoje otroke po koſſilu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa taiſte, katiri ſe otte Krajnsku brati navuzhiti. ABCDEFGHIK LMNOPQRSTU VWXYJZ. abcdefghiklmnop qrstuvwxyjz. ABCDEFGHIKLMNO PQRSTUVWXYJZ. abcdefghiklmnopqr |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sa diſpensazion pro hoc casu , de ga bom tudi po krajnſku doli bral. Baron. Vshę dobru, vshę dobru! Matizh. Tok moj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſmej drugazhi , kokor po nęmſhku, iſkati. Matizh. Zhe jo po krajnſku ne najdem, ji bom mogel shvishgat. Sakaj nęmſhku nesnam prov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bodi ! Smeſhn. Kir je pak leta revers mojga supernika po krajnſku gori poſtavlen , tok proſsim sa diſpensazion pro hoc casu , de |
| Lisjakova hči (1892): | njo pa sem se dobro razumel, zakaj nekoliko zavija na kranjsko. To so vam strašni siromaki; oče in mati sama nimata |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo veliko poſlopje, ki ſo mu rekli Betesda, po kranjſko Miloſtíja. V tém poſlopji je leshalo veliko ſlepih, hromih, jétizhnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ne popolnama po turſhko oblezheni, — in ker ſo naſ kranjſko govoriti ſliſhali, ſo ſe snami v pogovore ſpuſtili, in nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi vikſhimi v'Juda: sakaj is |
| Kratkozhasne uganke (1788): | imęti, katira nekar Boga, nekar svojega bliſhnega nareſſhâle. Dokler tu kratkunekar, zhlovęshki naturi nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj vodene natore; take so pri nas, lipna, lipic, podbevic, kratkopecelj, debela belina in mehka černina. Boljši pa je javor, tična |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Steinpeping. 437. Kraljevi hruščevar Z. Engl. Königs parmane. 438. Lisasti kratkopecelj J. Engl. gestr. Kurzstiel. 439. Multec Z. Multhaupt's Carmin-Reinette. 440. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | J. Graue Herbstreinette. 506. Rumeni barček J. * Gelber Fenchelapfel. 507. Kratkopecelj sivi Z. Grauer Kurzstiel. 508. Damazon Z. Reinette von Damason |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Z. * Engl. Winter-Goldparmane. 562. Granat Z. * Engl. Granat-Reinette. 563. Rudeči kratkopecelj Z. Rosenfarbiger Kurzstiel. 564. Raboveo Z. Holland, grauer Rabau. 565. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Pepin nouveau. † 47. Beli cvet. Belle leur blanche. † 48. Novi kratkopecelj. Courtpendu nouveau. † 49. Svetličič krasni. Calville eclatante. † 50. Zelenko. Belle |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | stori, postavim, pri nas nektere leta lipna in podlipic in kratkopecelj, da prevréd odpade. Takó nezrelo grojzdje zamore še za kako |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pelesovna, zelena, černa. Kavčnja. Podbelc. Keržatna, keržovátna. Primorščina. Kraljovina. Rumenija. Kratkopecelj. Zelenika, debela, drobna. Kozji ses ali šepelina. Želodna. Lipec, podlipec |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Krona Z. * Kronen-Reinette. 558. Novi Juri Z. * Newyorker-Reinette. 559. Kraljevi kratkopecelj Z. * Konigl. rother Kurzstiel. 560. Lovan J. Van der Loan's |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden |
| Divica Orleanska (1848): | je in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo |
| Viljem Tell (1862): | Zažigajte grmade po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino |
| Valenštajn (1866): | kaj pribočnik ti prinesel je? Trčka. Poslala so mi ga krdela moja, Zvestobo ti prisezajo iz nova, I željno čakajo ukaza |
| Valenštajn (1866): | zmorejo. Ilo. Nikar ne čakaj, Da ohladi se njihova gorečost! Krdela Butlarjeva nam so zvesta. Število naše je obilnejše, Potremo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo |
| Valenštajn (1866): | vojski množica vriščé, Vprašuje ljubeznjivo, v vrste sili Marljivo, ter krdelom pot zapira — Vesel, da je učakal le-ta dan Vojaku sinu |
| Valenštajn (1866): | poslati starca hočeš? Trčka. Oktavija? Nikakor ne! Kaj misliš? Valenštajn. Krdelom španskim ino laškim pojde V Globoko za glavárja. Trčka. Bog |
| Zoologija (1875): | nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov |
| Kemija (1869): | Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose |
| Kemija (1869): | 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kremena kislina je v njih zvezana s prstmi. l. Topas, kremenokisla glinica in nekoliko fluora; kristalizuje v stebričkih rombiškega sistema, pod. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 8; g. = 3.5; barve je po večem rumene. 2. Smaragd, kremenokisla galunina in berilnina (BeAl)Si2; dela heksagonalne prisme, pod. 67. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | neprozorne kristale najdejo v severni Ameriki. 3. Cirkon ali hiacint, kremenokisla cirkonina (Zr Si), v tetragonalnih prismah, pod. 68. T. = 7.5 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | To se godí proti koncu majnika ali pa v začetku kresnika. Vdrugič pa se kosi v začetku velicega serpana, in se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali proti koncu velicega travna, in zorí proti koncu mesca kresnika. Globoko zorana, malo mokrotna, pa ne mokra, malo ilovčna, vlažna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in sprehajati se, je zlo hasno in zdravo. 6. Rožnika, kresnika ali junija. Opravíla na polji in na travnikih. Ta mesec |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | suši, tačas, kadar take popke dela, mesca rožnika, to je, kresnika, priliva. Po tem takim se bo lahko vedilo, kaj je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kurami, pred ptiči i. t. d. obvarjejo. Pervo polovico mesca kresnika se zelne rastlinke na zelnik, ki je dobro vdelan in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Če po tem še roditi noče, se mu véje začetka kresnika vkrivé ali pa prevežejo, da je muzga malo zaderžana, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | potlej male rastlinke presajajo proti koncu mesca maja do srede kresnika in so zrele proti koncu mesca oktobra, pa se jedó |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se ze mraza ni bati od srede aprila do srede kresnika tako, da je drobna kako poldrugo ped steblo od stebla |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se v dobro pognojeno vertno parst, večkrat od sušca do kresnika, in ko naredí štiri precej velike peresa, se presadí v |
| Lohengrin (1898): | žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se zdaj Bo strogi |
| Gozdovnik (1898): | poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno |
| Gozdovnik (1898): | oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tunskega jezera v bajtici brodnika Nikolaja vse oživi in vesel krič zasliši. Nikolaj spravi vse čolne, kar jih jele mogel dobiti |
| Stric Tomaž (1853): | moje prizadevanje in govorjenje pomagalo? ali bi ne bilo le krič vpijočega v pu- |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje v kockah, pa se razkroji v hidrat železnega okisa Fe203 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | HO, podoba pa se celó nič ne premeni, dasiravno poslednji kristaluje v rombiškem sistemu in nikakor ni dimorfen.. Druge pseudomorfoze postajajo |
| Fizika (1869): | vtajen. Laufer an der Wage, kembelj. Leča, Linse, 138. Leča kristalnica, Krystalllinse, 144. Leča predmetnica, Objectivlinse, 142. Leča priočnica, Ocularlinse, 142. |
| Fizika (1869): | čarodelni, Wunderscheibe, 149. Krumlinig, krivočrten. Krystall, golot, kristal. Krystalllinse, leča kristalnica. Krystallisation, kristalovanje. Kubus, kocka. Kubikinhalt, telesnina, vsebina. Kubikmass, kockovna mera |
| Kemija (1869): | apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja v kristalovane soli, od kterih jelov les krepko porumeni. S kisili se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je zeleni trakovec. Asbest, amiant in bisolit so zvrsti amfibolove, kristalovane v prav tankih iglicah. Najbolj gibčne asbestove zvrsti vežejo s |
| Ta male katechismus (1768): | M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi |
| Ta male katechismus (1768): | SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu dapasti |
| Ta male katechismus (1768): | te Zirkve so enu dijanje te vire, te poniſhnoste, inu Kristianske pokorshene; potler bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja |
| Ta male katechismus (1768): | poshlushati, inu njenu povellu wugat. Kolkajn je ſapovd S. Katholshke Kristianske Zirkve? Posehnu pet: I. Ti imash te od Zirkve goripostavlene |
| Ta male katechismus (1768): | III. Od lubeſne. IV. Od SS. ſakramentov. V. Od dolſhnust kristianske pravize. |
| Ta male katechismus (1768): | Mashe, molitve, poste, inu wugejmedajanje dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek v' stanu popolnema pravizhnu ſhiveti, inu ſvelizhan |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je ſakon? Je en ſakrament, skus katirega dve neſakonske Kristianske Pershone, moshkega, inu ſhenskega spola (ke se, koker more biti |
| Ta male katechismus (1768): | dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru, kar je dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati, inu |
| Ta male katechismus (1768): | PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru, kar |
| Ta male katechismus (1768): | otroke, inu uſſo hishno druſhino v' boſhjemu strahu, inu dapernashanju Kristianske pravize ohraniti. Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v' |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Josheſa. 164 L. Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov. 170 LI. Od Chriſtianskega Nauka. 173 LII. Od Svete Nedelle. 174 LIII. Od boſhje |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | LI. PESM. Od Chriſtianskega Nauka. 1. Pertezi otrozhizhi! * k’ timu Chriſtiansk’mu nauku: * mladi |
| Ta male katechismus (1768): | enukolku is Kristianskega nauka isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi toku srezhen, de |
| Ta male katechismus (1768): | PETRA KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè ti? Jest sem prave |
| Ta male katechismus (1768): | ozhy, inu v' roke dam, v' katireh imate vi ves Kristianske nauk ſapopaden. Te vam niso mordej toku ſlo potrebne? al |
| Ta male katechismus (1768): | gnado ſadobeta endejl: de be svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila, inu redila; endejl; de be v' ſakonu lepu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | en verni Kristjan, Inu v'dobrim vſelei ostati, Tu sagovei Kristianski stan Kar kul ima hud'ga ime, Med tem ta greh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | od kristjanstva zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša. Če se je z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navzela viših modrijanskih misli in kar modrijanka postala. O veri kristjanski kar nič ni vedela, vendar jo je tako zaničevala, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž |
| Tiun - Lin (1891): | da se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel |
| Genovefa (1841): | neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le prašaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in menile hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno. Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne nalezljiva. Znamnja, ki se pri dergetavnici, in tudi pri križovitju zapazujejo, so: Nobena ni nalezljiva; pri obeh je živinče v |
| Ta male katechismus (1768): | ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa |
| Robinson mlajši (1849): | kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo |
| Razne dela (1870): | bil, Samši na Kos, na otok. Kronid, se zbudivši, razbiva, Krogoma boge derví — posebno pa mene iskal je! — Ak bi uhvatil |
| Razne dela (1870): | Tudi ne prime se več, obeljena skorja je z jeklam Krogoma čisto okolj, junak pa v desnici je suče, Kimu vladavni |
| Razne dela (1870): | kostka nakloni, Pervi de jo zaderví v protivnika sulico britko. Krogoma moli narod in rame dviguje na kviško, Tako zdihujejo vsi |
| Razne dela (1870): | ne da se, Tudi mogočni Kronid storjeniga več ne predela. Krogoma zid je posip, ki zdel se je vterjen za večnost |
| Razne dela (1870): | brez tega grozé poredama Parce i Kere, Teh pa je krogoma broj, de nI jim uteči mogoče, Dvigniva krepko tedaj se |
| Razne dela (1870): | Kronidovim zverne, In se iz panja sopar gorečiga žvepla poganja; Krogoma bivši stermé osupnjeni groze in čuda, Ker grozoviten je grom |
| Razne dela (1870): | očisti z ambrozjo, Mane in derga potem ter maže vse krogoma člene Z oljem duhtečim okrog, ki vsako dišavo preseže, Ki |
| Razne dela (1870): | na morju. Zdaj pa ko vidijo moč Trojansko napadati zide, Krogoma javk zadoní, obupni hropot i razbuka. Udrita una naprej, se |
| Razne dela (1870): | trum sprehajata vidu grozivna, Čudilo jima se je, gledaje ju, krogoma množtvo Verlo Trojansko, in tam stermijo pogumni Ahajci. Stavši se |
| Razne dela (1870): | milenka, Žarno objeta v dotik se gugata v postelji prožni. Krogoma leta Atrid ko divja zverina požrešna, Pazi de vgledal bi |
| Razne dela (1870): | in žarne pijače, Zdajci nalivajo spet služivni mladenči do roba, Krogoma vsilijo vsim kozarce napolnjene vina. Tako tolažili so junaki cveteči |
| Razne dela (1870): | Nam pa ostani potem prijatelstvo, zveza i družba. Reče, in krogoma vse dvomljivo in muto posluša, Končno pa glasi se tak |
| Razne dela (1870): | Hera, le v mene zaúp! nikdo naj zapazil ne bode, Krogoma naju oblak zlatovja blešeči prosterl bom, Hetija vperte očí celó |
| Razne dela (1870): | nevesto, Hvali narod, hvali mesto, K mizi vsi potem gredó, Krogoma se vsedejo. Aj! je bila to pojedna, Bogatije take vredna |
| Razne dela (1870): | Prestrašeni ti po strogi besedi vladarja, Udrijo brambi nasprot, se krogoma kralja gnetivši, Tudi v ozidju sedaj se vkrepijo trume Abajske |
| Razne dela (1870): | umno. To na germadi sivor še z vinam obrizga černelim, Krogoma njega stojé s petozobmi mladenči streživni. To ko sožgali so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne bo, padel bo na glavo in |
| Botanika (1875): | segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih |
| Od pluga do krone (1891): | četrt ure hodà proti severu, leži slavonski Zemun. Ondu se kroji Dunav na dve strugi, katerih glavna drži ob ogerskobanaški strani |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zedinjene. Vesoljna narava ali natora po vsem svetu vedno sama kroji in delí stvarí, in jih spet zedinva ali v tiste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vagati i. t. d. Od tega, kar hoče v pervíne krojiti, vzame v majhni meri in teži, de ima vse pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to je, v pervíne, ki se ne dajo dalje več krojiti; učí pa tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | cinaknih kosčikov z žveplokislo vodo, in kmalo se bo voda krojiti začela v svoje pervine: kiselc in vodenc. Ruda namreč vabi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa trupla in rastline nehajo živeti, in začno gojiti, se krojiti in razpadati, se ločijo od njih gazi in bežé nevidno |
| Robinson mlajši (1849): | je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil |
| Robinson mlajši (1849): | pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde |
| Robinson mlajši (1849): | dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega |
| Kemija (1869): | rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa |
| Kemija (1869): | ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli |
| Kemija (1869): | kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | prileže. V mastni zemlji pa, kjer krompír bolj v zeliše (krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nekoliko gnojí, nekoliko pa se klaje s tem domá prihrani. Krompirjevec po travnikih raztrošen, da zgnjije, pravijo da travnike dobro gnojí |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 9. Če se mu o sv. Marjeti ali se pred krompirjevec (perje) poreze, se zlo obvarje gnjiline, krompirja pa se po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | utegnil zgreti in spriditi. Veliko jih je, ki krompirjevo zeljše (krompirjevec) porezujejo mesca augusta in ga za živali porabijo. Prepričal sim |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gnjije; če se redko sadí, manj gnjije, ker sapa zamore krompirjevec bolj prepihati. 6. Nar bolje ga je plitvo saditi, to |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | povsod čisto zdrav viditi. Začela se je gnjilina (da je krompirjevec začel veniti) okoli sv. Jakoba ali pa še le okoli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo radi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hude vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku mish |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive posemelſke ſtvari. Veliku kazh, inu krot, po simi veliku mish, shita nebodo moláve, koker v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s'dougem rępam puſtijo vidit, kader ſe veliku podgan, miſhy, krot, shah, vęſh, molov, kebrov, kobilz, inu druge take shivadi puſtijo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſej te nizh nekoshta. Mittelni, de Svine nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu po tem obeſsi jo na ſtrop |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je od kuge obvarvan. 4. Monocenſis ANONYMUS pravi: katęri eno kroto, ali kazhji kamen na vrati noſsi, temu nebode kuga toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nuzni Mitelni pred Kugo ſe varvati. I Stolzi eno ſuho kroto h'prahu, to noſsi na vrati v'eni shiani ruti |
| Genovefa (1841): | imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Divica Orleanska (1848): | bi čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me |
| Roza Jelodvorska (1855): | pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
| Biblia (1584): | veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali |
| Biblia (1584): | ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najde in nevarna postane, ako se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi čerm, po kterem živinče pogine. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čermom, kterega ozdravljanje se bo razlagalo v sledečim poglavju. Pri kervomoku je prav hasnjivo bolnemu živinčetu po 2 ali 3 dristlje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se |
| Biblia (1584): | sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim |
| Robinson mlajši (1849): | pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki |
| Kratkozhasne uganke (1788): | utakni. Na usak konz klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę zel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr nardebelſhi kugle derſhy, zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | drugim podelila. Vbogiin otrokom je oblazhila narejala, potrebnim bolnikam dobre kuhe poſfhiljala, pa jim tudi ſarna sdrave juhe sarieſla; nar vezhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél |
| Zlata Vas (1848): | kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan |
| Zlata Vas (1848): | kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré |
| Zlata Vas (1850): | zdaj se je to samo dalo. Sicer je vsak pri kuhi več derv požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih |
| Zlata Vas (1848): | mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2 lota lanenega olja, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler bolezin ne . Ako bolezin noče odjenjati, vzemi pol maselca kuhovine, ji prideni četertinko libre lanenega olja in 1 lot solitarja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca solitarja in 3 lote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | velika oteklina. Senenovega droba sim ukazal prekuhati, in s to kuhovino večkrat na dan oteklino zmivati. Potem se je začela . Čez |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | včasi s poterpežljivostjo, če konja pri miru pustimo, da ga kuja mine. Lastnosti lepih konj. Menda ni lepši živali na zemlji |
| Gozdovnik (1898): | Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | torej doma, če prav se mu je zdelo, da sliši kukca v peči gerčati. Straha se je tresel, ko šiba na |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | pri ti priči videla, da se ji ni treba več kukca bati; saj se ga še Pavliha ne boji, zato sedi |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | ti dam; saj bode za-te še bolje, ker te bodem kukca rešil, kajti zdaj zdaj bode peč prekopala pošast, ker te |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | kukec", pravi Ribničan odpiraje vrata. „No, fantek, kje pa imaš kukca? " Jaz ga vam ne pokažem; sami si ga poiščite, če |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | tresel, ko šiba na vodi in tuhtal je, kako bi kukca od hiše spravil. Ribničan videvši, da na ulicah ničesar ne |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | nič", oglasi se Pavliha izza peči, „ni mater doma! Enega kukca pa vam prodam, če je vas volja; prav cenó ga |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | že, kako bode mati vesela, zvedevši, kako drago je Pavliha kukca prodal, ter tako rešil hišo hude živali. Da bi mati |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | si je pa sedaj oddahnil; več se mu ni bilo kukca bati. Samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Mislil si |
| Gojko Knafeljc (1899): | Zdaj pa prosim oba gospoda pesnika, gospoda Šilca in gospoda Kukca, ki sta tukaj navzočna, da nam izjavita natančno, ali sprejmeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh živí ter včasi |
| Robinson mlajši (1849): | a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da |
| Deborah (1883): | Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | hočem povedati, samo da mi pomagaš; za Božjo voljo! Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | glas: „Kdo je? kaj je? ” Glas iz svinjaka: „Dragi moj kume! jaz sem! jaz tvoj kum (botr) in sosed J.; vse |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | poskrbim tudi jaz. « »O, toliko že dobim na posodo pri kumu Andreju; torej bodo drugo nedeljo že oklici. « »In stanovanje? Pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo |
| Zlatorog (1886): | Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene aden is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor |
| Kratkozhasne uganke (1788): | usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | de kaj ſnâm. Vam sluſnem jeſt dobru; al mene moja kunsht umory. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si kedu is 20. qvart, katire se goriudarjajo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skru njeh perſraveti; inu toku je ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | katir njeh ſnâ, koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu ſapadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati, inu v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho, koker |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte, katire doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali ſa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnajdenega delajo. Kaj takega so v' ſtanu uganke, inu zhudne kunshte ſturti; dokler uganka ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 4. JEſus sam kazhe preklete Grosno mozh premaga prov, Vse kunshte b’do nje odvſete: Sovraſhnek bo slab oſtal. Kader JEſus |
| Ljubljanske slike (1879): | še celó v glavi ne, toraj tudi kredit daje svojim „kuntom“ le do tje, ko je naročeno opravil, od neznanih pa |
| Ljubljanske slike (1879): | pero roka, črnilo kreda. Meja kredita, ki ga daje svojim „kuntom“, je silno nizka, do goldinarja ali dveh – dalje ne sega |
| Ljubljanske slike (1879): | Vljuden ravno ni, ne odkriva in ne priklanja se svojim „kuntom“ celó ne; isto tako nima više omike, če zna brati |
| Ljubljanske slike (1879): | žival ne čaka samo v svojem brlogu, marveč pošilja svojim „kuntom“ najnovejša dela „na ogled“ domú in če kdo take vrinjene |
| Valenštajn (1866): | spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre |
| Divica Orleanska (1848): | Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero |
| Valenštajn (1866): | to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč |
| Valenštajn (1866): | Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo |
| Zlatorog (1886): | jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar je 6 gold. vredno, in |
| Stric Tomaž (1853): | gosp. Šelbita z nekim tergovcem, ki je sploh s sužnjimi kupčeval, nesrečo za prihodnost sumila in v tem zdaj po moževih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pri mizi je sedel tudi Jud, ki je s konji kupčeval; že od dalječ mu je konj dopadel. K Pavlihu stopi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj so Nemci is krumpirja k večimo žganje (rakijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njimi né samó v domačii, ampak tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo |
| Kranjska nevesta (1864): | VI. Lepa je spomlad. Stari Polani stojí na kupčijskem trgu. Nič mu ni prav, in nejevoljno govori sam sebó |
| Žalost in veselje (1870): | in Jaka je sklenil obstati nekoliko v Kantonu, velikem kitajskem kupčijskem mestu, da bi popravili na ladiji, kar je poškodoval vihar |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vse razlaganje razjasnil, kako je žiro-banka postala in kaj v kupčijskem svetu pomenja. Več trgovcev, ki med seboj na veliko kupčujejo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | trgovec umrje, firma njegove kupčije vendar še naprej živi. V kupčijskem svetu najdemo firme, ki so že sto in sto let |
| Kupčija in obrtnija (1872): | živeti, ta se mora dati pri kupčijskej sodniji in pri kupčijskej zbornici (komori) kot trgovec v kupčijsko knjigo vpisati ali kakor |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na drobno čez dan stržijo. Vsaki, s kterim trgovec v kupčijskej zvezi stoji, se zapiše na poseben list glavne kupčijske knjige |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se firma spremeni, ali še celó prestane, mora se to kupčijskej sodniji vselej na znanje dati. — Kdor od tega škodo ima |
| Kupčija in obrtnija (1872): | kupčevati, ter o kupčiji živeti, ta se mora dati pri kupčijskej sodniji in pri kupčijskej zbornici (komori) kot trgovec v kupčijsko |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Vsak pravi trgovec pa, ki je tudi za takšnega pri kupčijskej sodniji zapisan, je postavno zavezan, predpisane računske knjige imeti, in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | jutrovih dežel, dasiravno ni bašiz jutrovih dežel k nam prišel. Kupčijski priimek „orientalni" zaznamuje samo izvrstnost in lepoto kamna. V starih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | v nirzlih severnih krajih naše zemlje važna in velika. Največi kupčijski družbi za kožuhovinsko kupčijo ste Angleška za severno Ameriko, in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pa, kar zamotek sam na sebi tehta, se zove po kupčijski tara, zamotek sam pa ambalaža. Tista težina pa, za ktero |
| Kupčija in obrtnija (1872): | od velikih trgovcev najetim ljudem pravimo: kupčijski opravniki ali agenti. Kupčijski opravnik more, če hoče, isti čas več gospodarjem služiti; on |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ali pa po komadih robe, časih tudi po vrednosti robe. Kupčijski agent ima svoj provizjon ali v denarji, ali pa tudi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | od njega, če je skoz to škodo trpel, odškodnino tirjati. Kupčijski agent, da-si-ravno v komisijonu kupčuje, vendar zmerom le v svojem |
| Kupčija in obrtnija (1872): | IX. Kupčijski opravnik ali agent. Veliki trgovci imajo kupčijo, ki je časih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | v provizijonu za vtirjavanje dolgov itd. Bankir mora biti temeljito kupčijski izobražen mož, on mora poznati kupčijske postave, domače tako dobro |
| Ljubljanske slike (1879): | Kupčijski strežnik ali „komis“ (Dominus servus) Sesavka tega imena ne pride |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali pa bele pese za sladkor, ali pa oljnatih ali kupčijskih rastlin i. t. d. Nar veči mogoči dobiček na kmetíi |
| Kelmorajn (1864): | je naučil v kratkem času nemškega jezika, pridobil si potrebnih kupčijskih, znanosti, in slednjič, ker so edino hčerko imeli, dali so |
| Kupčija in obrtnija (1872): | časa na dobiček čakati. Taka podvzetja so posebno rudokopja. V kupčijskih podvzetjih, pri zavarovalnicah in bankah so še bolj kumpanije v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | gre na viš, zdaj zopet na niž. Sejmove cene večih kupčijskih mest se razglašajo vsak dan po telegrafu in po časnikih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | to opravlja bankir v malem. Bankirji so zlasti po tistih kupčijskih mestih koristni in potrebni, kjer ni bank. Kakor banke kupujejo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | zveden mož. Take cenitve so v navadi le na velikih kupčijskih burzah, kakoršne so v Trstu, na Dunaji in po drugih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | samo v Trstu svoje kupčije, ampak tudi po drugih velikih kupčijskih mestih n. pr. v Aleksandriji, v Odesi, v Marsiliji, na |
| Domačija nad vse! (1889): | služi v zabavo in razvedrenje, ali pa da potujejo po kupčijskih in drugih opravkih. Za njimi so prišli potniki tretjega razreda |
| Gospa s pristave (1894): | mnogo novega, zanimivega po svetu in sklenil sem mnogo novih kupčijskih zvez z našo hišo ter tako izdatno povekšal dohodke. Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar |
| Tiun - Lin (1891): | z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | barkini vodník, ki je v kaki daljni ptuji deželi avstrijansko kupčijstvo začel, razširil, pomnožil i. t. d. — rudeče pa tisti vodník |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | je kmetijstvo na visoki stopnji, ondi cvete tudi obertništvo in kupčijstvo; kjer kmetijstvo cvete, ondi stoji deržava zmiraj na terdnih nogah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | žganim galunom, z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki je namešan z zemljeno smolo (bitumen) ali včasi skrilast. Kupreni škrilnik je bituminozen laporat škrilnik črne ali temno-rdeče barve, odikuje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oktaëdrom ∞ O, najde se pri galunu in pri rdeči kupreni rudi (gl. pod. 7). 6. Ikositetraëder (štirindvajseterec) zvan tudi trapezoëder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje, ampak se objavlja le bolj v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol, 57. ,, kupreni, Kupfervitriol, 59. ,, kupreno - svinčeni , Kupferbleivitriol, 59. Vlačen, zaehe. Vmesnina, Gemengtheil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki gobez na kviško molí in vóha; večerno petje petelínov; kuretina v prahu berzkajoča; mačke ki se snažijo; lástovke, ki nizko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zdej nar hujši, ker že mlade imajo, obvarovati. Da bo kuretina rada nesla, naj se ji ječmen in oves daja, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse ljudstva ljubijo in rabijo razun judov in mahomedanov. 11. Kuretina. Med kuretino štejemo vso domačo perutnino: kokoši, gosí, race, purane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mladi ne stradajo in v rašči ne zastanejo. Tudi začne kuretina zdaj že na gorkem nesti, in včasi tudi že leči |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ljudstvom v živež. Pa tudi med ptiči je človek razločeval: kuretina, race in golobje so se ljudem po svojem življenju najprej |
| Marjetica (1877): | k živali. Koze so jo poznale kar po hoji, in kuretina je kakor piš prihitela k njej. Saj je imela pa |
| Marjetica (1877): | imel. A to ni istina. Bradati kozi in celo hišna kuretina mu je bila vso ljubo jesen v mislih. Za prvi |
| Marjetica (1877): | čez ramo po prijaznih živalicah. Ko stopijo na vrt, zapazi kuretina svojo gospodinjo. Kakor veter prisopiha k njej, se jej zaganja |
| Strte peruti (1894): | ni dehtečih vrtov, ampak le kupi gnoja, kjer brska domača kuretina. Na oknih okrog hiš vise cunje, katere so oprale domače |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | os. Mihelu že kaj mesarju dati ali pa domá zaklati. Kuretine zdaj ni puščati valiti, ker zdaj izvaleno slabo raste in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kobilice pobirajo, pa tudi veliko pohodijo. Pri vinogradih ni nič kuretine imeti, ker grojzdje oberó. Kopúni, gosi in purani se pitajo |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | na kolenih, da podeliš drugim ljudem še veliko več konj, kuretine in drugih dobrot, kakor pa si jih sami žele. Bog |
| Dóra (1885): | Zato je bila naša hiša vedno polna vsega. Žita, vina, kuretine, drv, svinjine, tega nam nikoli ni trebalo kupovati. Odslej naprej |
| Grajski pisár (1889): | Tukaj si, potepuh! « se je zajezil. »V Kržišah si zberačil kuretine in masla in obetal, da greš na božjo pot v |
| Obljuba (1894): | Imela bode lepo hišo, krasen vrt in vinograde, brez števila kuretine, dobro rejene buše v hlevu —« »Tedaj samó zató? « ustavi jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ljubijo in rabijo razun judov in mahomedanov. 11. Kuretina. Med kuretino štejemo vso domačo perutnino: kokoši, gosí, race, purane i. t. |
| Sosedov sin (1868): | zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčeválka s kúretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je |
| Cvet in sad (1877): | velika za njeno premoženje, zakaj do denašnjega dné je Barba kuretino večidel za svoj žep prodajala. To ženica pomisli in vpraša |
| Cyclamen (1883): | tem, da je po bližnjih vaseh prekupovala maslo, jajca in kuretino, nabirala jagode ter potem te in jednake tvarine kot po |
| Dóra (1885): | menoj, ko letim iz sobe. Na dvorišču naletim na zbrano kuretino, ki je zobala svoj obed, da se prestrašena in glasno |
| Od pluga do krone (1891): | bode pobirala drobtine in muhe,« pravi mati in odide med kuretino, ki leti od vseh stranij skupaj, Jurče pa stopi v |
| Zlata Vas (1848): | ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli, ko bi ne bili she vezhkrat vidili vſe ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah |
| Robinson mlajši (1849): | pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj |
| Viljem Tell (1862): | Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dela; na peščenem svetu pa voda potoni in ne stori kvare. Na travnikih se ne dá ta mesec skorej nič storiti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se večkrat pogleda , če korenstvu, krompirju, repi, in drugimu kake kvare ni. Ajda naj se prej ne mlati, da se dobro |
| Sosedov sin (1868): | moralo ga je zaradi nedokazov na miru pustiti. Ali namesti kvare je žel Brašnar še dobiček iz tacih razporov z gosposko |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle narediti najmanjše kvare niti ta pot, niti pozneje, dasiravno so to dostikrat poskušale |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | imel posebno srečo, da se mu ni bilo zgodilo nič kvare. Ta pa je tudi bruhal na nas granáte prav ponosno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | naloženi vozovi, s katerimi je imela ariergarda dokaj truda in kvare, da so bile tudi naše rekvizicije pri kmetih izdatne, ali |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | poraslem gôrskem grebénu. Dopóludne nam je povzročila gosta megla mnogo kvare. Po pečevji gori na vrh hriba v stari prales, kjer |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | póldrugo uro in niti nam niti sovražniku ni napravil dosti kvare. Osvedočili pa smo se, da ima nasprotnik dobro organizovano vojsko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | le ne vedel, da nam to malo prida, a dosta kvari prinese! " Binče je razumel pomen teh besed ter planol hipoma |
| Zlata Vas (1848): | gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix, kadila, inu mire, usakiga en quintelz, vſse to ſtovzi h' prov drobnimu prahu, inu skuhei na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zaiti te kuge po perloshnoſti, inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti |
| Stric Tomaž (1853): | serditega. „Kdo neki mi ga je gospodarja postavil? “ jo zdaj lagano vpraša Juri. „Ima mar pravico, človeške pravice tako grozopolno z |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | enkrat grofinja ſama po vezherji po vertu ſprehaja, ſtopi Golo lagano k nji in ji s perlisljivimi beſedami gorezhoſt ſvoje ſtraſtne |
| Rudninoslovje (1867): | lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od teh je razlikuje manjša teža |
| Rudninoslovje (1867): | i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od teh je razlikuje |
| Robinson mlajši (1849): | debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili |
| Robinson mlajši (1849): | da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Robinson mlajši (1849): | tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi |
| Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga |
| Fizika (1869): | se ona vedno rodila v vsakem paru plošč. V sklenjenem lancu tedaj vedno teče električni tok na okrog. In res, ako |
| Fizika (1869): | Ali pri vsem tem se vender to godi notri v lancu. Na polih zbrane protivne elektrike se, ko se srečajo, medsebojno |
| Robinson mlajši (1849): | heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. |
| Fizika (1869): | rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal |
| Stric Tomaž (1853): | njegovo obličje neke čudovite miline in posebne lepote. Njegovi černi lasci se mu vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so |
| Botanika (1875): | trakulji, zatem po zidovji in po pečinah lepi device Marije lasci (Adiantum), s tenkim, črnosvetlim pecljem, in pa zidna rutica ali |
| Fizika (1869): | Lanec stanoviten, constante Kette, 173. Lanec Voltajev, Volta'sche Kette, 171. Lasovitost, kapilarnost, Capillarität, 33. Lastnosti občne, allgemeine Eigenschaften, 17. Latent, zvezan |
| Fizika (1869): | Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost. Celsius, 110. Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft |
| Gozdovnik (1898): | resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot |
| Žalost in veselje (1870): | berž razgane list ter jame čitati; bilo je pisano v laščini: "Danes opoldne spustim ti skozi to ljukno nekaj kitajske obleke |
| Ljubljanske slike (1879): | tod „papilio“ – metulj) in kuheltajčarski nemščini ali še celó nemško-slovenski laščini ali francoščini, če se je le par besedi nauči. Vzlasti |
| Ljubljanske slike (1879): | kredit“; „debet“ kaj rad pozabi. Bolj izurjen je pa v laščini, tako da dobro pozna razloček med „netto“, „brutto“, „sporco“ itd. |
| Očetov greh (1894): | v Ljubljani in potem v Trstu, da se je priučila laščini, in ko ji je pred nekaj leti umrla, šla je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | rad pobaha s tujimi jeziki. Vprašal je gospodično v nagli laščini, ji je li znan vojaški zdravnik njenega priimka, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako |
| Kuharske Bukve (1799): | olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj |
| Kuharske Bukve (1799): | al kapar, al brinja, inu najn poliè. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. Pezi jerebizo na rashni tako, de bo mehka inu |
| Kuharske Bukve (1799): | Divji petelin v' polivki, in der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan |
| Botanika (1875): | rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi shebrei to ozhitno |
| Genovefa (1841): | vrata odperl, je ljudi grôsa ſpreletéla, in ko je s latérno v jézho poſvétil in ko ſo Gôla saglédali, ſo ſe |
| Genovefa (1841): | Golovi jézhi snate pa podóbo gréha in hudobije glédati. ” S latérno in teshkim sveskam kljuzhev je ſhel po voskih kamnitnih ſtopnjizah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé |
| Postillion d'amour (1887): | hitro odideta k brodu, kjer deklíč stvarí spraví v kabínico. »Lavda« v tem tudi pride, k sreči umeje nekaj angleški in |
| Postillion d'amour (1887): | prav kakor našinci v zadregi, in méni, da óni drugi »lavda« tudi ne bo hotel. »In dolarji, mnogo dolarjev,« reče Cetinovič |
| Postillion d'amour (1887): | in kadij, v katere spravljajo vestno vse odpadke. »Čin« in »lavda« izprašujeta pogosto po vaseh ob poti po Tha-Sze in po |
| Postillion d'amour (1887): | postavi tik broda čez pas v vodi. »Vse prav,« šépne »lavda«, zleze na krovec in vsi trije privežejo težko krmilo in |
| Postillion d'amour (1887): | pomočniku c. k. tolmača, tudi ne bas preobloženim z delom. »Lavda« že čaka s sedmimi krepkimi veslači, zato dobi tudi po |
| Postillion d'amour (1887): | daljšem prigovarjanji séde, pričakujé po takem nenavadnem uvodu česa posebnega. »Lavda,« prične gospod, »Vi ste pameten mož, ulovite lahko mnogo dolarjev |
| Postillion d'amour (1887): | izraziti. Ker mu gospod dalje prigovarja in razklada, kako je »lavda« izvrsten in vajen vode, da ni nikake nevarnosti, ker se |
| Postillion d'amour (1887): | Jadro na pol doli! Hitro! Zdaj krmite naravnost za vetrom. Lavda, breg ni daleč! Kdor ne uboga, usmrtim ga takoj, povejte |
| Postillion d'amour (1887): | kar se tiče širjave, ni tedaj težko slediti za brodom. »Lavda« in Čin znata dotična vprašanja popolnoma na pamet, ni ju |
| Postillion d'amour (1887): | veslali še ta večer. Dolarji, dobre in ostre besede zmorejo lavdo in kulije zopet na noge. Zapodé ladijo v jezero, lučica |
| Postillion d'amour (1887): | roci držeč tisto cev, ki najhitreje učí kítarje pokorščine. Odrine lavdo siloma od krmila ter obrne brod za vetrom. »Jadro na |
| Postillion d'amour (1887): | Jutri večer petdeset, če óni brod ostane tukaj! « »Za druzega »lavdo« bodo,« reče mož in ne gane z roko, dokler vseh |
| Postillion d'amour (1887): | po praktični zvršbi. Drugi dan najame Cetinovič čolnič, vzame seboj »lavdo« in »Čina,« da preiščejo vse kanale okoli mesta, pregledajo vse |
| Postillion d'amour (1887): | dečka, da prične znova prejšnjo muziko. Vesláči se kregajo z lavdo, jedni hočejo nazaj, drugi na breg, dasi nevedoči, je li |
| Postillion d'amour (1887): | si kupila vojake v zaveznike. In kaj potem? Pokliče tedaj »lavdo«, da si ogledata okolico. Razprostrè se pred njima kake dve |
| Postillion d'amour (1887): | po obedu v kabíni, pretehteva »svojo umeteljniško misel« ter pokliče »lavdo«. Reče mu sesti nasproti; Kitajec vidno ne razume vabila in |
| Robinson mlajši (1849): | je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne |
| Robinson mlajši (1849): | je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſtran. Po tem je prezej vſtala, ino do vezhera lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ídi. “ Ruta gre, ino lavka. Bog pa oberne, de je lávkala ravno po Bózovi njivi, moshá poſhteniga ino bogatiga. Ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati |
| Biblia (1584): | inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby |
| Biblia (1584): | ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas |
| Biblia (1584): | ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby |
| Biblia (1584): | ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gobozhe oh te krije mvezh oh grenkveſt pomai mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont odpvſtije |
| Turški Pavliha (1864): | meni tudi ni znano" pa zapre koran in zleze z lece. Lahko si mislimo, kako težko so pričakovali druzega petka, ker |
| Turški Pavliha (1864): | ki jim ni znano", pa zapre koran in zleze z lece. Tak pridigar je bil Khoja. Toliko naj bo zadosti o |
| Domen (1864): | kaj tako abotnega ugrelo. Kako bi se oklic glasil z lece, ko bi oznanjevali: Domen, nezakonski sin očeta Nevemokterega, jemlje poštenega |
| Turški Pavliha (1864): | Vam praviti tega", pa zapre zopet koran in zleze z lece. Tretji petek je bila mošeja premajhena, toliko ljudi je priderlo |
| Testament (1887): | je skoraj kakor pred petindvajsetimi leti, ko je čul z lece Topolščakovo ime, da se obračajo ženske zvedavo proti njemu, a |
| Jara gospoda (1893): | po krajevni navadi ne gré v cerkev, kogar »mečejo z lece«; adjunkt Pavel pa tudi ni bil vsakonedeljski obiskovalec, in prav |
| Robinson mlajši (1849): | so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden |
| Kuharske Bukve (1799): | enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na lęvim ſtegni, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | lozhi od krisha tam, ker herbtovi ſklepki inu nadbederne ali ledjiſke koſtí ſkup pridejo. 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Nate, ino zhudite ſe! Ako bom ſhe sa naprej navadnim ledinzhizam tako lepo ſtregla, ſhe bom ſtotero nar lepſhih roshiz ſpodredila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſo podobne shameti, rezhejo mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih tudi shámetnize pravijo. Vidiſh, kako ſe navadne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V jeſen ſéj ſéme na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéme poshene in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti, leho od plevela zhiſto dershi, glej de ſadu trava ne preraſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do pol pavza na debelo po lehi ; med letam oſejano lého zhiſto plévi ; ſhe le drugo ſpomlad ternovo ſéme poshene in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Janeza Klennerja iz Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano. 5. Gosp. Lud. Ploj, lekar v gornim Estrajhu. 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp. J. Ricinger, lekar v Ljubljani, za umetno pozlačenje in za pocinjenje razne posode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih |
| Rudninoslovje (1867): | Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém |
| Kemija (1869): | kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik |
| Razne dela (1870): | Salsburi, serditi ris, Divjaški stenolom, osedbo víža, Z njim brat leóna hrabri Lionel, In Talbot grozni, ki z morivnim mečem Kardela |
| Razne dela (1870): | bil bi Kronid Sarpedona, svojiga sina, Naglo v Ahajce zagnal, leona v goveda rogate. Sukal ta skit je jeklen pred sabo |
| Kemija (1869): | namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali |
| Rudninoslovje (1867): | a jedrnat se brusi, ter iz njega se delajo razne lepoče. 2. Azurit²) ali modri bakrénec (Kupferlazur) kristalizuje navadno le v |
| Rudninoslovje (1867): | da na zraku oslepi. Iz luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci |
| Kemija (1869): | slador. Tak malec imenujemo alabaster, ki se izdeluje za različne lepoče in umetnije, ker je tako mehak, da ga je moči |
| Zoologija (1875): | plemenita korala (Corallium rubrum), podoba 222, ki, izdelana v raznovrstne lepoče, gre v trgovini po vsem svetu. Nahaja se na obalah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | paſek lepſhi perleshe, kakor ſhe toljko draga piſana ino bliſhiva lepotija. To‐ rej is ſerza shelim, de bi tud ti v' |
| Genovefa (1841): | ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja nevéſhka lepotija ſo bili in ſkôraj od tiſtiga zhaſa, kar ſim jih |
| Genovefa (1841): | ſvôjiga goſpóda prejéla, ſo bili okróg môjiga vratú. Tvôja nevéſhka lepotíja imajo sdaj biti. Vezh ko jesero goldinarjev veljájo. Ne sanêſi |
| Genovefa (1841): | in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer borſhtnarji drevéſa odkasújejo, ki ſo poſekati, pa ti niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſebój potégne, vſe s tém vred kupzu gré. — Kjer v leſih oglje kuhajo, poſébno najeti leſarji (holzarji) vſe radi potratijo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpravno, ali kjer ſe je léſ ſam slo opuſtil, novih leſóv saſejati, kakor ſe je ſem ter tje na Gorenſkim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kakó pomagati. Reſ, de ſo ſem ter tje ogledniki leſóv (hoſtnikarji, borſhtnarji); ali do sdaj je to ſhe malo pomagalo |
| Slovenske večernice (1865): | res, leta 312 se prikaže Konštantinu po poldne na nebu leskeč križ z gorečimi čerkami: »V tem znamenji bodeš zmagal. « Ta |
| Razne dela (1870): | na mah odpró se vrata, Jagod bisernih in zlata Vsa leskeča, svitla vsa. Se prikaže kneginja. Na povoju černolasnim Sveti luna |
| Marjetica (1877): | za krila, ondi laški svilni žamet za jopice, tu gladka leskeča svila za predpasnike, bruseljske špice, rudeče in plavo trakovje, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ti bolezni, ktera večdel od sončne vročine izvira, ima živinče leskeče, vun stoječe oči, vroč gobec, jezik prevlečen z žlezo. Ušesa |
| Razne dela (1870): | kite, Lica i čela okolj blešivne si kodre popravi, Krasne, leskeče, ki se na glavi mogočni vertijo. Vzame obleko potem ambrozje |
| Žalost in veselje (1870): | je ležala pripravljena na skok kraj germa in ostro upirala leskeče oči v Aleša. To je bil važni trenutek. Aleš stopi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pravega razločiti. Kakor je že rečeno bilo, je ni bolj leskeče stvari na svetu, nego je demant. Demant je navadno čist |
| Moč ljubezni (1865): | se ne dá oslepiti vabljivemu mamonu, in se obrne od leskečega pa zapeljivega bogastva k dragocenemu biseru, ki v vernem srcu |
| Fizika (1869): | izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega srebra leskečega se kakor srebro, dobi se živo - rdeči cinober. In takih |
| Ljubljanske slike (1879): | vgobnjena, tako da so prsa izbuhnjena, posebno če je kaj leskečega na njih. Prav tako je njegovo obnašanje navzgor prikupljivo in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nerineenkalk , Nerinejski apnenec, 124. Neusilber, novo srebro, 56. Nickelantimonglanz, niklo-antimonovi lesketač, 55. Niekelblüthe, nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorja po nikelovih rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung |
| Mineralogija in geognozija (1871): | činnost. Wismuth, bismut, 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in železo-niklovi kršec. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in železo-niklovi kršec. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Račun za čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. Nasveti |
| Fizika (1869): | vod. Hebel, Winkel-, krivi vod. Hebelarm, vodova rama. Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek |
| Fizika (1869): | Leidenfrostova kaplja, 121. Leiten, prevoditi, prevajati. Leiter, prevodnik. Leitungsfähigkeit, vodilnost. Lever, natega, Heber, 97. Leydenska steklénica Leydener Flasche, 165. Licht, svetloba |
| Sosedov sin (1868): | se prevali in popravi, a naposled spozna, da ležišče in leža ni prida, ter skoči po konci. „Kaj delaš Štefan? I |
| Cyclamen (1883): | onkraj malega potoka, kateri je gonil malo niže Boletove pile. Leža njena je bila skoro lepša ko gradičeva, akoravno se je |
| Cyclamen (1883): | vsega dolzega leta. Saj je pa tudi vsa okolica in leža našega trga jasno svedočila, da je tu ustvarjeno vse le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | grofa. Tako se je godilo morebiti tudi v Ljubljani. Izvrstna leža ljubljanskega Gradu je napotila deželne kneze, ta v vojaškem oziru |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je: da je Ljubljani pripomogla k novemu življenju izvrstna ugodna leža ljubljanskega Gradu, opasanega na dveh straneh z Ljubljanico. Za surova |
| Vanda (1888): | podobi zvezde, ki je bilo kmalu središče ljubljanskemu življenju. Pripravna léža tega kraja je napotila gospôdo, da si je pri »Zvezdi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in kakor sitno in težavno je bilo sovražnika v oterjenem ležišču napasti, vender, kakor je vsakdo previdil, ni drugač kazalo si |
| Divica Orleanska (1848): | Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni |
| Kemija (1869): | jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta |
| Fizika (1869): | kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res ako se |
| Pozhétki gramatike (1811): | pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori |
| Pozhétki gramatike (1811): | eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo |
| Pozhétki gramatike (1811): | je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori |
| Pozhétki gramatike (1811): | Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba (licitiringa) napovedana in veliko kmetov je skupej prišlo; tode ko se |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize |
| Pozhétki gramatike (1811): | Si perlisuje, ali ſe radigva ſebi. Sva dalje dve beſedi lizhnih nameſtimenov preva je En, ktira pomeni: od njega, od nje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potrebnim pa veliko dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5 10 al 20 bel 30 taushent rainish morash prositi liker |
| Botanika (1875): | strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle |
| Mineralogija in geognozija (1871): | os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig |
| Valenštajn (1866): | vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in žganji pa, kar ju še čez ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gold. in pol do 4 gold. in 40 kr. — Zaloge lima so majhne, sej se ga tudi malo prodá po 19 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je |
| Ferdinand (1884): | čula o njem, odkar je Dunaj zapustila. Brzo hiti z listom v roki k grofinji ter jej ga pokaže. Razume se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno |
| Najdenček (1860): | Mignon dobro napasel. — V mestu nisim mogel sprašati, kdo je listnik zgubil; le po tihim in previdno sim popraševal, ker sim |
| Najdenček (1860): | Tisti sim jez! ” Kupec je stal osupnjen. Urno je zagrabil listnik, memral, kakor če bi se hotel izgovarjati, nerazumljive besede in |
| Najdenček (1860): | imate,” je rekel se smejaje eden gostov; „ali hočete mar listnik iskat iti? Ne škodvalo bi vam, če bi ga našli |
| Najdenček (1860): | strašno pokopan, ko si bil še živ? Kdo je našel listnik? Ti ali Mignon? komu se imaš za bogastvo zahvaliti? Z |
| Najdenček (1860): | Težko sim solze posilil. Mignon, kteri je prav za prav listnik našel in za Bogam pervi me časno srečnega storil, sim |
| Najdenček (1860): | ni tvoja nesréča, da si me srečal. Tistemu, kteri mi listnik z vsimi dnarji nazaj prinese, sim četerti del tajistih v |
| Najdenček (1860): | hotel nič podariti. „Gospod! ” sim mu jez odgovoril! „tu je listnik. Pri mestu Fisen ste ga zgubili. Ali se še spomnite |
| Najdenček (1860): | ko sim mu pa povedal, da nesem njegovemu gospodu zgubljeni listnik, me je kaj po lepih stopnicah peljal in naprej tekel |
| Najdenček (1860): | sim, da to ni bilo tako lahko. Zakaj kakor sim listnik natanjko pregledal, nisim mogel nič nič najti, iz česar bi |
| Najdenček (1860): | z Ijudmi napolnila in slišal sim, da so se od listnika pogovarjali, ki ga je kupec iz Avgšpurga pri mestu Fisen |
| Najdenček (1860): | starega je vedno dobro, rején! ” „Jez bi hotel, da bi listnika nihče ne našel; staremu, stiskaču nič ne škodje, in ojster |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſneg sapade, inu akulih poprej v' Kimovzi smersuje, je vender Liſtovgnoj vezhi tal gorák. Sima. Je vezhi tal mersla, inu vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hude vremena; kader poloviza Kimovza pretezhe, ſe sazhné velki mras, Liſtovgnoj je moker inu gorák. Sima. Se sazhné ta 21. dan |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi nam v Kropi en dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de jih je zmenjal za cesarske denarje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj je noviga? (Velik pelikan na Krajnſkim. ) V tvork 7. liſtopada ſo v vaſi Radna v Bresovſki fari, 2 uri od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 21. V ſrédo 22. liſtopada. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevéſ in drusih, ktere revno raſtejo in malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako ſtoriti: Is ſlame ſe omela naredé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 19. V ſrédo 8. liſtopada. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | namenili, mestne okolšine ogledati. (Dalje sledí. ) Kmetijfke opravila v meſzu Liſtopada. Zhe je ſhe kaj répe, kapuſa, korenja ali péſe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 47. V ſrédo 20. Liſtopada. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 45. V ſrédo 6. Liſtopada. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezheno, zhe mu je njegovo drevje ljubo. — Glejte, ſhe v liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v meſzu grudnu svezher |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şpomlad, préden berſt pogánja, ali tudi v poprejſhni jeſéni po Liſtopádu perréshi, ali odshágaj vſe ſadíke prékaſto, od pol drugiga — do |
| Zlatorog (1886): | bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in pa včeraj |
| Lohengrin (1898): | je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | blaži, za resnico, pravico, krepost navdušuje. Kar se tiče pesmi ljubovnega zapopadka, to so neke vmes, kterih besedna obleka je po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | peti iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako |
| Revček Andrejček (1891): | me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica |
| Življenja srečen pot (1837): | je zhres vſe Jesuſu dopadlo; sa to je bil Janes ljubej Jesuſov. Oh mladenzhi, kako ſrezhni ſte vi, dokler ſte zhiſtiga |
| Življenja srečen pot (1837): | tresno ino poſhteno, noſi ſe pametno ino ſpodobno, de boſh ljubej boshji ino vſih poſhtenih ljudí, krona ſtariſhov, hvala shlahte, ſvoje |
| Življenja srečen pot (1837): | to je mladih lét lepota. “ ˛Sv. Ambrosh. 3. ˛Sv. Andrej. Ljubej isvelizhanſkiga krisha. Boga prav ſposnati, ino ſvoje shivlenje po boshji |
| Blagomir puščavnik (1853): | so se ji vsi čudili. Milko pa je bil kmalo ljubej hišnega gospodarja. Deček mu je znal v vseh rečeh vstreči |
| Robinson mlajši (1849): | kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | sta ga in mu srečo in blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga |
| Ta male katechismus (1768): | naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen |
| Kranjska nevesta (1864): | mojo srečo kaj upate? Saj veste, da se mi je ljudovlada že mnogo zadolžila, da me za tega voljo visoko čislá |
| Kranjska nevesta (1864): | še ne moreš delati, kakor bi sama hotela, in tudi ljudovlada bi tega ne trpela, da bi te jaz na beraško |
| Kranjska nevesta (1864): | škodo. " „Kaj to", oglasil se je sopet drugi svetovavec. „Veste, ljudovlada je ubožala, in kase so prazne. " „Radodarne roke nam pomorejo |
| Antonio Gleđević (1873): | In v istini ni bilo lahko življenje tedaj! Slavna nekdanja ljudovlada je ležala brez moči na tleh, kupčija je pojemala in |
| Antonio Gleđević (1873): | morda nepoklicano uho culo prijateljevih besedi. Saj je tedaj slavna ljudovlada turškemu carju plačevala danj ter čepela pod varstvom štambulskim; saj |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | samosilnika namenil? Storil je to iz globokega prepričanja, da se ljudovlada le pri čilem, krepkem, nepopačenem narodu ohrani, katerega še krasijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so |
| Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče |
| Slovenske večernice (1865): | cerkev v Nikomediji, ki jo je ukazal razdreti in požgati ljuti Dioklècijan. Da je bilo v tistih časih že mnogo cerkvá |
| Razne dela (1870): | je vmerla, Sladka diva oživí. V kosih tam leží lupina, Ljuti konjik malo prej; Njem na sercu krasno jedro, Golo brez |
| Razne dela (1870): | strani, Mu delal bol, mu žugal smert Vertivši kljun po ljuti rani. Oserčja drob za kosam kos Mu kruto terga iz |
| Mahmud (1870): | in spahov? Kdo je tega kriv, to tudi dobro zna ljuti Ferhadbeg; tega je kriva hrabrost slovenskih junakov. Muzulmani hité na |
| Razne dela (1870): | skriva. Zdihuje, joka noč in dan, Ob žalosti tak britko ljuti Usmiljenje clo tverdi kan Do globočine serca čuti. Nje britki |
| Razne dela (1870): | krik sosedstvo skup vervrá. Ostopi ga na moč grozivši Ta ljuti rod, zaton pravic, Jetnik, pobit in ranjen bivši, Molčí med |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Banjiluki ali Varcarovem. Puščoba pa je bila večja, ker je ljuti bòj preplašil meščane, da so malone vsi pobegnili in s |
| Luka Vrbec (1890): | boljših tudi ni kazalo delati, ker je vsak čas privihral ljuti Turek ter jih požgal. Cesta je bila ozka in z |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | so se vsi utopili. Pač so pa našo deželo obiskali ljuti Madjari, ki so v Ormožu in okoli Ljutomera grdo razsajali |
| Žalost in veselje (1870): | je vodila po ptujih krajih, med divjimi zverinami in po ljutih valovih, slednjič pa nas je zopet združila. Čast in slava |
| Razne dela (1870): | verši, Divjajo naj snežnikov goličave; Na puštinjah porušene planjave Naj ljutih vojsk sirovi krik doní, Pred njim, za njim nemili glad |
| Marjetica (1877): | o jari kači, o zakleti princezinji, o zmaju in o ljutih Pesoglavcih. Vže je tema okrog in okrog, ko se dvigne |
| Marjetica (1877): | srce, da zapoje svojo junaško pesem o slavnih dedih, o ljutih Turcih, o nevmrjočih junakih svojega rodu. In vso strmí in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | da proslavi rešitev od tujega gospodstva in srečno spasenje iz ljutih vojskinih zaprek. Po končanem duhovskem opravilu v crkvi prihajalo je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | imenoval jih je „svedočbe udanosti". — Sedaj se tudi sliši o ljutih bojih na Nemškem; pripoveduje se o zmagah francoskih; toda odslej |
| Divica Orleanska (1848): | ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd |
| Lohengrin (1898): | javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je |
| Lohengrin (1898): | tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | da bi mogel po njem s svojimi o mraku na Lobavo uteči, mora se z nasprotnikom za Aspern in Essling na |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | drugam umakniti kakor po edinem mostu, iz ladij napravljenem, na Lobavo; pa tudi proti temu mostu plava goreč mlin na ladijah |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | bojih poslednjič spet preotmejo, in zabranijo pot do mosta na Lobavo, ali le zato, da na večer po edinem mostu tje |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | so naši poderli tudi mostove, napeljane z desnega kraja na Lobavo, in vidi, da je po tem takem moč sovražnikova oslabela |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | nogami pokali. Ki je količkaj vojvoda, bi se bil na Lobavo umaknil in boj odlašal, dokler mu vojska ne ojača; Napoleon |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | glave potegnil Karel, Veliki Vojvoda avstrijanski. Napoleon je ušel na Lobavo. Vojvodi njegovi, Pouzet, Espagne, Montebello, Albuquerque in Saint-Hilaire so ubiti |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | 19. maja 1809 dobi Karel glas, da je sovražnik otok Lobavo posedel, da dela menda prek velike struge Donave most, in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | odpravi vojvoda Karel sam z oddelkom pešcov in konjenikov proti Lobavi, in vidi, da sovražnik ondi res vso svojo moč zbira |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | v Wolkersdorfu, veliki vojvoda Karel v Ebersdorfu, Napoleon pa na Lobavi. Drugega jutra (21.) veli Karel svoji vojski na noge, in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | bil zdaj posekal tudi Massena-ta, ki je moral sam na Lobavi ostati, ker niso mogli Francozi zavoljo povodnji več dni mosta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rudečolisaste in nadunjene z žlezastimi penami. (Dalje sledí. ) Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) 11. §. Kemijsko krojenje ali ločenje. Vse organske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lojtre v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jasel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma, ki skoz lojtro pada, pride, da se kerma ne potepta in pogubi na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlevu mora biti lojtra dva čevlja od tal in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma, ki skoz lojtro pada, pride |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v jasli potrese, in zvečer se seno ali slama za lojtro nabaše. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | izbo in postavi posteljo na njeno mesto. Potem prinese lestvo (lojtro), zleze na streho, jo predere, stopi na remeljne, potegne lestvo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla |
| Divica Orleanska (1848): | živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis |
| Oče naš (1854): | mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi |
| Viljem Tell (1862): | je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj ne |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | pravi moj prijatelj. „Ljudmila, bodi ti posredovalka med kuhinjo in loko! “ „Jaz jej bom adjutant,“ pravi Planavski in skoči za kot |
| Zlatorog (1886): | Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje |
| Fizika (1869): | v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in |
| Biblia (1584): | gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s' |
| Biblia (1584): | gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji |
| Biblia (1584): | imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali |
| Ultra! (1867): | Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike |