- nadkorabeljniku
Robinson mlajši (1849): d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal
nadkorabeljnik nadkost nadležuvanje nadomestovati nadpis naduhel nadživeti naglaven naglo naglost nagloveden nahdati najdec najemščina najemšina najkrajen najmer najpoprej najzadnji nakana nakanjenje nakanjevati nakar nakislina naklad naključba naključiti naklo nakloniti nakrat nakvišku nalesti nalezba naležišče nalik namemba namerjati namesten namestime namestimje namestiti namestovati namikati nanašaven napošev napotek napraviti naprej_plačevanje naprejpokladanje naprejpoložiti naprejpostaviti naprejpostavljati naprejpostavljen naprejpostavljeni naprejprinesti naprejpriti naprejstopajoči naprejšnji naprejvzetje napuščati naradovati naravopostava naravski narazje narečiven narečje naredba narejati naret naris naročaj naročnik narodski naseben naselnik nasledba nasledek nastanje nastelj nastelja nastilje nastopek nastopnik nastroj nasvetovati našinec naštelati naštuliti natanek natekoma natihoma natirlih natiskalnica natiskavec natiskovalec natiskovanje natora natoren natoroznanstvo natorstvo natrobiti naturoznanski natvora naukaz navadno navasti navenčno navezniti navidljivost navleči navod navpičnik navspred navzad navzetnost navzkrižen nazajdržanje naznanje nažeti neben nebeški nebiten nebog nebozec nebrojen ne_cviblati nečast nečeden nečimrnost nečist nečto nečuten nedokončan nedostajati nedostaten nedovoljen nedovoljnost ne_fertigati nego negoda negodnost nego_li ne_gorivzeti negost ne_gratati nehvaležnik ne_izpukati nekaterikrat nekidan nekobart nekrstnik neli neličen nemil ne_nati neobhoden neogibljiv neograjen neokončaven neokončevan neokreten neomahljiv Neopolitanarica nepokoj nepokojen nepokojnost neposajen neposajenost nepovoljen nepozabljiv nepreidejoč neprejenljivo nepremakljiv nepremislek neprenehen nepreviden neprijatelj nepriličen neprilika ner neroden nesegnit nesit nesklonost nespodoba nestanoviten nestrpljiv nestrpljivo neštevilen netjaka netragljivo neukroten neumrjoč
| Robinson mlajši (1849): | d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne, zgine jo dobro osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dolgo ponavljati, dokler oteklina ne zgine popolnoma. Ako je ta nadkost zastarana in tako velika, da se s tem mazilom ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene, podolgaste kostne otekline, in sedi na kiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | nji peljati in navadni vozovi jo morajo po drugi poti nadomestovati. Silni sneg, popred pa neprenehoma dež sta razmočila zemljo tako |
| Botanika (1875): | vsako vrst precej nepremenljiv; ravno tako, da se zamoreta medsebojno nadomestovati kali in natron, in tudi apno in magnezija. Tudi so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vendar precej sadja dobilo , katero bo moralo druge slabe pridelke nadomestovati. Veliko škodo je naredila lanska zima pri sadji in po |
| Oče naš (1885): | dolžnosti Nacetove, kolikor jej je mogoče bilo, spolnovati in njega nadomestovati. Ménart ni pustil, da bi se pri tem nad svojo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napoved se pošlje na vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o |
| Rudninoslovje (1867): | črn kot železo, raza je črešnjeva ali rdeče-rjavkasta, dostikrat je naduhel; neprozóren, krhák je, sedaj trši (tr. = 5•5 . . . . 6•5 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Muschelig, školjkast. N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier |
| Rudninoslovje (1867): | 37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi |
| Rudninoslovje (1867): | 37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi |
| Valenštajn (1866): | mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni |
| Ultra! (1867): | Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre |
| Fizika (1869): | tlakoméra? Nič druzega, kakor popolnoma prazen prostor, kteri se po nájdecu tega poskusa imenuje Toricelli-jeva praznina. Da bo tlakomér dober, ne |
| Fizika (1869): | potopi na dno. 91 Iz prejšnjega razviti in po njegovem najdecu Arhimedovi imenovani zakon se glasi: „Vsako telo, v kapljino potopljeno |
| Žalost in veselje (1870): | nego še veče tuge in britkosti. Anton je pošiljal vedno najemščino najinega posestva, ali kaj ta malenkost tukaj v Ameriki! Sama |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | njega, po katerem me prosi, naj odpovem stanovanje in plačam najemščino do konca meseca, njegovo robo pa naj pošljem za njim |
| Ljubljanske slike (1879): | precéj odločno. Največ veljá pri njem tisti, ki natančno plačuje najemščino; tak je poštenjak, naj denar jemlje kjerkoli, in če ga |
| Ljubljanske slike (1879): | streho ljudi, ki nimajo svojih hiš, in od teh vlečejo najemščino – kar je zá-nje dobro, ker bi jim brez tega hiše |
| Ljubljanske slike (1879): | bi čakal v svoji sobi vseh gostačev, da mu prinesó najemščino; so tudi nekteri tako prijazni, da sami splezajo v drugo |
| Ljubljanske slike (1879): | gostači. Posebna njegova lastnost je, da hrepeni vedno više – z najemščino, ktera se mu ne zdi nikdar previsoka. V računstvu je |
| Zvezdana (1883): | bajè ni mnogo, kajti potrpljiv je z menoj in z najemščino, da mu Bog povrni, in kar reče in obljubi, je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ter ne dela škode niti mestu, niti meščanom; za obljubljeno najemščino, ki jo je plačal šele konec leta, časih pa tudi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se je držal tako strogo pogojev, pod katerimi je prevzel najemščino, da je terjal pristojbino celo od onega lesa, ki ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od |
| Robinson mlajši (1849): | da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je |
| Robinson mlajši (1849): | ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo |
| Robinson mlajši (1849): | nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu |
| Robinson mlajši (1849): | po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu |
| Robinson mlajši (1849): | kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem |
| Sacrum promptuarium (1695): | de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na njega in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno. |
| Gozdovnik (1898): | so tako si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih miroljubno nakano. Vrhu tega so imeli taborci tudi tala v zagradbi, ki |
| Robinson mlajši (1849): | razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti |
| Gozdovnik (1898): | orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz |
| Kemija (1869): | te prvine je v spojini.. Tako na pr.: SO = žveplena nakislina = 1 ekv. žvepla + 1 ekv. kisleca. SO2 = žveplena sokislina = 1 |
| Kemija (1869): | spojen z 1 ekv. kisleca, ta se spojina imenuje: žveplena nakislina (unterschweflige Säure) Vsakdo bo tukaj hitro zapazil, kako skače kislečeva |
| Kemija (1869): | Mutterlauge, ostalina. Myrrhe mira 490. N. Nafta, 511. Naftalin, 510. Nakislina fosforova, unterphosphorige Säure, 381. klorova, unterchlorige Säure, 377. žveplena, unterschweflige |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan t. m. in ta dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval |
| Gozdovnik (1898): | sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo |
| Zeleni listi (1896): | vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam greš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil v' pekel pogresnjen. V' peklu v' velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe sbere v' oblake nakviſhko. Po tem Bog rezhe: „Voda na semlji naj ſtezhe na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sbrali. “ „Kedar ſe tedaj vſe to sazhne goditi, takrat poglejte nakviſhko, takrat vsdignite ſvoje glave; vaſhe reſhenje namrezh ſe blisha. Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | To je njegovo notranje ginilo, de je ozhi ino roke nakviſhko povsdignil, ino Boga mòlil. K' zhaſti boshji je vſeſkósi prepéval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga, ino po njem shivíte, de boſte poboshni otrozi boshji nakviſhko raſtli, greha ſe varovali, v' zhaſt Jesuſa Kriſtuſa shiveli, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tempeljnu. V' Nazaretu je Jesuſ v' hiſhi ſvojih ſtarſhev nakviſhko raſtel. Bil je veſ ljubesnjiv, veſ boshji, ino she mladenzhik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino k' vaſhimu Bogu! ” Ino potlej ſe je vprizho njih nakviſhko proti nebeſam povsdignil. Uzhenzi gledajo vſi shaloſtni sa njim. Poſlednjizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali in bi radi nakviſhko ſhli. Ko to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premislejozhega serza to figuro naredilu. En ſidarske mojſtr napelle nezh naqvishku bres obraſenja, inu en malar spozhne, ter se poprej v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami eno kupezo, ali pyvne glash, ter obernenega v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ter ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt |
| Kratkozhasne uganke (1788): | leſhati, inu, ke sonze gori gre, bo to lupino gori naqvishku k' sebi ulęklú. XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti. Stavi, de |
| Robinson mlajši (1849): | za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno |
| Robinson mlajši (1849): | počeli i. t. d. Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal |
| Robinson mlajši (1849): | bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v |
| Robinson mlajši (1849): | ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti |
| Robinson mlajši (1849): | dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar |
| Robinson mlajši (1849): | jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2. Drugi vzrok pljučne kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se |
| Lepi Tonček (1895): | jo je vsprejela ter jo poljubila. Zašumelo je še silneje nalik ognjeniku, predno bruhne z vso silo na dan, vmes so |
| V krvi (1896): | Ana sta tekali po sobi semtertja, da sta se potili nalik ženjicam o sv. Jakobu; Tončka pa je bila sitna kot |
| V krvi (1896): | sneg, prhali in puhali oblačke sape iz širokih nosnic. Debelušen, nalik krogli zavaljen kočijaž v livreji s cilindrom pa je še |
| V krvi (1896): | pozabil na svojo soprogo. Mala, živahna debeluška pa se je nalik krogli zavalila iz kočije, oprši se z obema rokama ob |
| Kotanjska elita (1898): | svinjsko gnjatjo, po kateri se je svetil drobno nastrgan hren nalik novemu snegu. Za gnjatjo so priplule na steklenih, kristalnih, nečkam |
| Kotanjska elita (1898): | med dolgimi vrstami gosto nameščenih povabljencev kakor jegulje, se priklanjali nalik marijonetam, a pred vsem decentno molčali, kakor markerji v Sacherjevih |
| Kotanjska elita (1898): | letu zibala visoka, zlatorumena pšenica, menjujoča se s še višjo, nalik grenadirjem ponosno se vzdigujoco turšcico in z bujno zelenimi senozetmi |
| Vzgoja (1899): | razpore. Sprejela jo je Ana, in zasvetil ji je up nalik majhni iskrici. Tem huje jo je sedaj bolelo; čutila se |
| Gojko Knafeljc (1899): | hipu je on žalostno pomignil z roko – podoba je izginila nalik megli – in z globokim zdihom sem se zvrnil na posteljo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | znade. Po klicu tim se verlo breg obnaša, Mogočni Terst namembe cilj spozná, Deržavi v prid, Evropi v kinč naraša, Podnebjam |
| Razne dela (1870): | ošabno napravljena bila, Torej je kmalo pošlá, dosegla ni svoje namembe. Bil ko še Hektor je živ, ko serd je oviral |
| Razne dela (1870): | ne potarem. Černi vitez. Glej! Tam ozidje Remsko dviga se, Namembe tvoje cil in konc. Nadstropje Visoko se ti sveti katedralno |
| Razne dela (1870): | prerad, le v sebe misli predši, Je skrival cilj pretehtane namembe V zapertim clo, nedohodljivim duhu. Odlog ta kratki rada ti |
| Razne dela (1870): | dične in knežke, Moram jih čislati v sercu zares, Ona namembe in djanja človeške Mirno presodi bistrih očes. Mi pa se |
| Razne dela (1870): | razdjala spet ta stavba koj, Dosežen ker je čisto bil namembe cilj! Kor. (Bohemund. ) Težava časov ino žalostni prepir, Ki vražno |
| Razne dela (1870): | je nečutliva piča! Tretji. Kaj, ah! je upanje, kaj so namembe, Ktere čelovek minljivi zredí? — Danas objela sta brata se javno |
| Razne dela (1870): | Rane okrutnosti v nedriju znake! Upanje čemu je, kaj so namembe, Ktere čelovek, izrastek napake, Zemlji golufni postavi na tlako? Četerti |
| Razne dela (1870): | znade! Po klicu tim se verlo breg obnaša, Mogočni Terst namembe cil spozna, Deržavi v prid, Evropi v kinč naraša, Podnebjam |
| Divica Orleanska (1848): | nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z |
| Dragojila (1864): | v Carigrad odpeljali, pridobi si prostost in toliko premoženja, da namerja se v domovino verniti in preljubo družino z nenadno vernitvijo |
| Slovenske večernice (1865): | in po postavi. Volkašin je že zvedel, da se Uroš namerja v Dobrovnik umakniti, kjer bi mogel brez vsake nevarnosti živeti |
| Slovenske večernice (1865): | govoril o svojem bogastvu, kaj je že kupil, kaj še namerja kupiti, koliko ima denarja na ljudéh, in druge enake rečí |
| Nemški valpet (1867): | mož povsod pazil in, kadar je čutil, da graščak kaj namerja, kar ni bilo dobro, prestrigel mu je nit, če se |
| Žalost in veselje (1870): | sebi, ter mu naznani, kaj prav za prav ž njim namerja. Res se ni motil. Opoldne pride po-nj služabnik ter ga |
| Od pluga do krone (1891): | te je! » odgovorí Anica, ne vedoč, kaj prav za prav namerja. V tem pride krčmar Selan, pristen Krakovec stare korenine. Tudi |
| Od pluga do krone (1891): | bilo res! Ko so ga končno vender le prijeli, kaj namerja, jel je Fric tajiti vse kar od kraja, izgovarjati se |
| Najmlajši mojster (1896): | baje že dovolila. Plačal je že »mojstersko južino« in prevzeti namerja vse orodje in osobje od Tramterice. « »In hišo tudi? « povpraša |
| Gojko Knafeljc (1899): | občnemu zboru; zvedel je bil nekaj izza kulis, kaj se namerja, in mogočno ter zavihanih brk, roke držeč na hrbtu, se |
| Stric Tomaž (1853): | ta reč se mora spremeniti“, reče Juri in s pestjo namerja. |
| Razne dela (1870): | kamen tužno spet, Pa vnovo zmer okó berlavo Do deklice namerja sled. Deklina tiho, brez besedi, Jetniku tak sedí nasprot, Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše |
| Pozhétki gramatike (1811): | gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí pred imenam al pred nameſtiménam eden tih dveh zhlenov à au, al de- Poſtavim: Nuire |
| Pozhétki gramatike (1811): | de je treba to deleshje ſkladati s' imenam al s' nameſtiménam v' ſhtevilu ino ſpolu; sa to ne bomo ponavlali te |
| Pozhétki gramatike (1811): | maje in ſtojita sad sa njima. Al kadar je predmèt nameſtimje, takrat v' ſvojima ſkládanju ſtojí pred glagolam, |
| Pozhétki gramatike (1811): | avez vu, mosh ktirga ſte vidili; tukaj pa jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in na opeklino položiš. Kedar se cunja nekoliko ogreje, jo namestuj z drugo na enako vižo namočeno in ožajfano. XIV. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vedno vlažen ostane; ali ga, kedar je suh, z novim namestuj. Po tem ravnanju boš nogo mnogokrat ozdravil, brez da bi |
| Genovefa (1841): | opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si |
| Pozhétki gramatike (1811): | V' tih isrekih que ni nanáſhaven, temoz je vés. 6. Nanaſhaven qui nima ne ſpola ne ſhtevila. Tako rezhemo: moi qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | hozhem govoríti, ne: à qui. V' tih isrekih que ni nanáſhaven, temoz je vés. 6. Nanaſhaven qui nima ne ſpola ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtvari pokasati: celui-là, celle-là, un le, una le, sa odléshne. Nanaſhavne Nameſtimena. Jmamo nanaſhavne, to je, ktire ſe nanaſhajo ino glédajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | celle-là, un le, una le, sa odléshne. Nanaſhavne Nameſtimena. Jmamo nanaſhavne, to je, ktire ſe nanaſhajo ino glédajo na kaſhino prejſhno |
| Fizika (1869): | pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ne bo pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ne bo pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh je reslomuv, inu ſvojem Jogram dal, de bi njeh naprejpoloshili: inu ony ſo njeh ludem naprejpoloshili: inu ony ſo imelli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dal, de bi njeh naprejpoloshili: inu ony ſo njeh ludem naprejpoloshili: inu ony ſo imelli tudi en malu ribez: tudi te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obraſenja, inu en malar spozhne, ter se poprej v'mislah naprejpoſtave, kar potęm is barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu modruſt ſi nam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu modruſt ſi nam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke |
| Ta male katechismus (1768): | dolſhnuste pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe |
| Ta male katechismus (1768): | zhes zirkovne ſbiralsha, inu naprejpostavlene oppravlivu govore, ali te pravize, inu frajoste teh mashnekov, iuu |
| Ta male katechismus (1768): | is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu |
| Ta male katechismus (1768): | inu Kipeh Kristusa, inu Svetnike, katiri nam bodo v' taisteh naprejpostavleni na eno andohtluvo, inu od nasheh predneh rodovnikov shpogano viſho |
| Ta male katechismus (1768): | goriuſamejo, od Kristusa ne koker ſapovde, ampak koker dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti narimenitnejshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam neperleſche. Skus modroſt, inu zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali ßkus eno narejeno brado |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ße nam ne perleſche Skus modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno brado, inu |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo |
| Robinson mlajši (1849): | moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | S' tiga pa pride, de ſmo mi tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni, kyr bi ſizer |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drusiga miſlit na imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker |
| Ta male katechismus (1768): | II. Grevenga, skus katiro ta greshnek svoje grehe obſhalluje. III. Naprejuſetje svoje ſhivlenje v' resnizi pobulſhat. IV. Spovd, |
| Ta male katechismus (1768): | pomagat? On more popolnema grevenga obuditi. Kaj more pak ſenu naprejuſetje biti? Boga nekol vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne perloſhnoste |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi |
| Kemija (1869): | ostanejo v raztopini. Na nizkih in vročih morskih bregovih se napušča slana morska voda v plitke mlake, gredice imenovane, kjer solnčna |
| Kemija (1869): | mora poprej na zraku izparivati. V ta namen se solina napušča na trnjeve skladnice, da more prepihavajoči veter iz kapljajoče tekočine |
| Robinson mlajši (1849): | tega blaga imel. — Ko se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z eno ali drugo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker |
| Astronomija (1869): | Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. Navpik, (navpično), senkrecht |
| Astronomija (1869): | pa pri svetskih prostorih. Pa ne to, kako se méri narazje, marveč to, kako se izračuna, hočemo tukaj pokazati. K temu |
| Astronomija (1869): | presečišče poprečnice 7 z vzporednico 5, in res kaže sedaj narazje šestila 2 celi milji, 7 miljskih desetink in 5 stotink |
| Pozhétki gramatike (1811): | le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, raslozhno, govorí pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1. Ene narezhja poménio kakoſt, in ſkoro vſe take ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1. Ene narezhja poménio kakoſt, in ſkoro vſe take ſe konzhujejo na slog |
| Pozhétki gramatike (1811): | moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste, prav péti; parler bas, tiho govoriti |
| Pozhétki gramatike (1811): | mogel iti savol gerdiga vreména. OSMA STAVA, Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | davantage, vuzhenoſt je v' zhiſlu, al zhednoſt ſhe bol. 2. Narezhje pris de kar poméni sur le point de ſkoro, ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | pred létmi; avant le tems, pred zhaſam: auparavant, popred, je narézhje ſamo ſtojézhe, ne partez pas sitôt; venez me voir auparavant |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino rezhejo à travers les ennemis, ſkos ſovrashnike. Pomnje sa narezhje. 1. Plus in davantage niſta vſe eno. Sa davantage ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | autour du trône, okol kraleviga ſedesha; à l' entour je narézhje méſtno; il étoit sur son trône, et ses fils étoient |
| Pozhétki gramatike (1811): | posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka, da |
| Pozhétki gramatike (1811): | pogòvora: ti ſo: imé, zhlén nameſtime, perlóg, glágol, deléshje, predlóg, narézhje, vés, medmét. |
| Pozhétki gramatike (1811): | plus à ses lumières, qu' à. Davantage imajo li sa narézhje. La science est estimable, mais la vertu l' est bíen |
| Pozhétki gramatike (1811): | iti savol gerdiga vreména. OSMA STAVA, Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil |
| Zlata Vas (1850): | mleko prišel; in se clo iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga poprej nihče mislil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati slabo čutili in njih bolezin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 4. julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | S. Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po naredbi P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malo. Toraj proſite Goſpoda shetve, de delavzov va-njo poſhlje. “ Novo naredbo svelizhanja je ſklenil, ino svezher tega opravzhniga dné je ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vsdigovati, ali sa goniti; satorej morajo na tó uzheni vſo naredbo tako na tanko srajtati in smeriti, de ni kje kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo konzhana. Liljenfeldſki opat, goſpod Ambrosh, imajo sa to veliko naredbo nar vezhji saſluge. (Na Dunaju) je bilo 22. Proſenza po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta |
| Astronomija (1869): | enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi |
| Astronomija (1869): | pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | blagoserčni mož, prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal in revežem zastonj dajal. Da je bil tudi umen zdravnik |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekdaj. Se celo tičnica, ktero je Milko dolzih zimskih večerih narejal, stoji v kotu za mizo. Veselje in žalost se polastite |
| Genovefa (1841): | obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah |
| Roza Jelodvorska (1855): | branile merzliga viharja, in tako so ji bolj začasno pomlad narejale. Na spodnji strani doline ste se pasle dve leporejene kravi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ženske v cerkvi; so skerbele za bolnice in rovicee, so narejale in popravljale sveta oblačila in platno za altarje, podučevale otroke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga |
| Fizika (1869): | do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | XX. Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko glaſhovnato posodo enukolku ublanz, ali ſhaganja |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali 16 bokalov |
| Kuharske Bukve (1799): | pivzam nalivaſh. To hladí, pa ſe more tudi na hladnim narejati. 222. Sok rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati; takó, de jih imajo sdaj vezhidel she po vſih imenitniſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti. „ 246 „ ſmo v Eſtrajh krompír dobili. „ 236 „ ſo toplomére (Thermometer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z ojstrim nožom plitve zareze v kožo eno zraven druge narejati. Kedar kri iz zarez teči neha, naj se dobro osnažijo |
| Fizika (1869): | svoje sluge v njemu neznano državo in po njihovih sporočilih narejati si misli. Zastonj bi tudi največi človeški duh skušal, da |
| Botanika (1875): | prahom iz kake druge rastline. Na ta način skušajo vrtnarji narejati mešane vrsti, tako imenovane odrode, sprevržke ali sorte rastlin, kar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spominek v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na |
| Gozdovnik (1898): | »Gotovo, moj oče! Pri sebi imam naris, ki mi ga je dala mati. Obris je natančen, tako |
| Gozdovnik (1898): | mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na to meni Rdoles |
| Gozdovnik (1898): | ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli |
| Mlinar in njegova hči (1867): | potem otroci, potlej vdove, za njimi otročnice z otročiči v naróčaji, potem omožene in na zadnje dekleta, vsi v mrtvaških prtéh |
| Beatin dnevnik (1887): | v tem hipi! « In máterino okó sem gledala, na máterinem naróčaji mi je počivala glava, ko je pretakala solze veselja angeljsko |
| Postillion d'amour (1887): | Deček odpre široko svoje modre oči, posluša mirno sedé v naróčaji Cetinovičevem. Le Vladimir neče biti. »Jaz sem Fred, Vladimir je |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | da se je udeleži. Hromi starčki, matere svoje dojence v naróčaji, krepki dečáki in zale deklice molijo pobožno molitev v proslavo |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | od dné do dné. Nekega dné je držal Eduvard v naróčaji nežno détece ter molčé zrl pred sé na posteljo — na |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | rakvijo; za njo pa sâmo stara žena z otročičkom v naróčaji. Jokala sta obá, starka menda po hčeri, otrok od hudega |
| Lisjakova hči (1892): | bila njega žena v čisti beli opravi z detetom v naročaji. Vsi trije so gledali v podstrešje k onim otročičem in |
| Lisjakova hči (1892): | se še on usmili katerega. « Trgovec pogleda otroka v ženinem naročaji in pravi: »Lepo dete. « »Lepo dete,« potrdi žena, ali potrpite |
| Očetov greh (1894): | jo bodeš jemal! On ne zine besede, dete v nje naročaji pa maha z rokami in ječa: »Ata, ata! « ... Od bližnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko 2 gold. in pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol cent. Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Tečaj X. V saboto 31. julia (sredoletna) 1852 List 61. Narodska pesmica iz Poljan od Kupe. Zapisal kakor čul Marko Kobe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svojo roko delajo, se pričakuje vikši prepoved tega postranskiga rokodelstva. — Narodska banka je 27. t. m. za 13 milionov starih bankovcov |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 5. Avstrijanska narodska pesem. 1. Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa, Blagoslovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto |
| Pozhétki gramatike (1811): | belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je |
| Fizika (1869): | 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo, so okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta |
| Fizika (1869): | zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se |
| Fizika (1869): | najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči |
| Zoologija (1875): | toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz |
| Botanika (1875): | gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno |
| Tiun - Lin (1891): | zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni gospodar prišel nazaj k meni, no ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v morji, počasno vzdigovanje in nižanje nekterih ozemelj in obrežij, nastanje koralnih grebenov, šotišč i. d. v. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot blišč bistroumne znajdbe. Fizikar Laplace nam blizo tako-le razlaga nastanje našega planeta: Vsa masa, iz ktere sedaj obstoji solnce z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razmerah med seboj in vso zemljo, potem tudi po njih nastanji — je to drugi del vednosti t. j. geognozija ali geologija |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Obravnavši to moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje, o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi |
| Stelja in gnoj (1875): | in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči |
| Stelja in gnoj (1875): | spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | scer veliko gnoja, pa tak gnoj je brez močí. Preveč nastelje ali pa premalo, oboje je znamnje slabiga gospodarstva. Tudi vé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta naj se ločijo od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | živina ne stojí v luži, ampak da ji suhe postelje (nastelje) ne manjka. Tako imenovano „gosenco” ali „červa” z vervjo (štrikom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puſtim tudi sato shivino goniti, kir nimam v ſvojim doſti naſtela, perpraviti ga pa ne morem toliko, de bi shivina smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naplezhvo in na paſho oberne, she toliko vershe , de ſe naſtela toliko, perpravi, kolikor ga je vezh potreba sato, ko shivina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſtaja. In le pervo leto ti bo treba sa vezh naſtela ſkerbeti, kakor poprej. Kadar she imaſh vezh gnoja, in njive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nad hoſtami pasili. — Nameſti liſtja bi dôbro bilo tudi drugiga naſtilja vezh iſkati — ali ſaj naj bi ſe vſako léto povſod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Robinson mlajši (1849): | mu je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim |
| Robinson mlajši (1849): | osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na |
| Robinson mlajši (1849): | Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora |
| Robinson mlajši (1849): | biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra |
| Robinson mlajši (1849): | udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre |
| Stric Tomaž (1853): | mi 40 dolarov in ne bo vaša ne moja veljala“, nasvetuje Halaj. „Naj že bo! “ reče kupec po kratkem premišljevanji in |
| Čas je zlato (1864): | Le se oglasi pri gospodu vélikemu Lovcu, Lenče« mu hlapec nasvetuje. »Morebiti, ti dovoli priti. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa že ena tistih kristijanskih kertovih lukenj! ” „Idimo doli” eden nasvetuje. „Kako bomo li nazaj prišli in kod? ” ugovarja nek drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. „A bojimo se, da, ako zunanjih udov ne pride obilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker prei tu leto tu morash ti saki leto narediti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo |
| Fizika (1869): | v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj natankega popisa, ker je njuna naloga našim najsilnijim potrebam tako bližna |
| Gozdovnik (1898): | dolgo, in celó najbistrejše oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti prisotnost Komančevo. No, njih strpljivost je imela prestati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nihzhe ne vé modrim na njih vpraſhanje odgovoriti. Herod rezhe nategama ſe ſniti vélikimu sboru, to je, véliki duhovſhini ino boljſhim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na ſe vershe, dene ſvojo pukſhizo zhres ramo, in ſe nategama na pot podá. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe |
| Viljem Tell (1862): | tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo |
| Gozdovnik (1898): | jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo vſelej ta sadna. “ Urno, kaj je noviga? (Perva hitra natiſkavniza (Schnellpresse) v LjubIjani) je 26. Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo to tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi bravzi radi svedili, kje in kdaj ſo perve hitre natiſkavnize jeli napravljati, jim ob kratkim to le povémo: Némzam gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. Blasniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhloveſhka umetnoſt samore! Kar ſta samogla dva zhloveka s navadno natiſkavnizo zeli dan ſtoriti, tó ſtori ta nova maſhina v dvéh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is Ştutgarda ſta v Londonu, poglavitnimu meſtu Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj pa je Elmov ogenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ne sme čez 200 milionov goldinarjev pomnožiti; 2) cesarski naukaz od 28. junija 1849, da se Dunajska banka ne sme |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga poglavarstva iz Kamnika od 29. aprila t. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs Kriſtvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori |
| Ta male katechismus (1768): | so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in debel kos govejiga mesa dobro s popram potresi in navleci s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njih potegni in kolešček špeha za njo deni, potem jih navleci in pralno s putram polivaje speci. Zdej nekoliko ostrig, limonoviga |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo (boeuf royale. ) Vsami en koſ govejiga pratnatiga meſa, ga navlęzi to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | goveje meſo na hladno ſapo; potle ga tolzi v' mehko, navlezi ga ſpeham prav goſto. Potle s' moko potręſi, pezi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami en |
| Kuharske Bukve (1799): | 40. Divja raza s' polivko od ſardel. Divja raza ſe navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle |
| Kuharske Bukve (1799): | petelin v' polivki. Divji petelin oſkuben, oſnashen, inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji |
| Astronomija (1869): | bo), Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér. Verbindungslinie, zvezna črta, 244. Viertel |
| Astronomija (1869): | Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. Navpik, (navpično), senkrecht, 233. Nebelfleck, meglénica |
| Zoologija (1875): | na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva |
| Fizika (1869): | ali kakor se reče, da je od nje odvisna njegova navzetnost za toploto. Učinki raznega goriva. Zdi se nam djanske vrednosti |
| Fizika (1869): | toplota. Wärme specifische, primerna toplota. Wärme strahlende, žareča toplota. Wärmecapacität, navzetnost za toplota. Warmeleiter, prevodnik toplote. Wärmestrahl, toplotni trak. Wärmetheorie, mechanische |
| Zoologija (1875): | znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni bel revn, inu slab moje dete |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de pred sginejo in de osmina vezh ſape dobi. K. Nasnanje. Travne in vertne ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri navadni mlatvi. Zeſarſka grajſhina v Vösendorfu bliso Dunaja je nasnanje dala, de ſo pri pervi ſkuſhnji v letu 1839 s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe bodo kakſhne oſépenze na njih sapasili, naj od njih nasnanje dajo, sató, de ſe své, zhe ſo prave kosé ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je |
| Robinson mlajši (1849): | se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest |
| Astronomija (1869): | razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega |
| Astronomija (1869): | da bodo enkrat sozvedja, ki so še sedaj na severnej nebnej polobli, na južnej in nasprotno. |
| Astronomija (1869): | važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika edini |
| Astronomija (1869): | 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen krog ZH'Z'HZ, je ta krog meridijan |
| Astronomija (1869): | poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla. |
| Astronomija (1869): | DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste na oblinih |
| Astronomija (1869): | kterim kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat pridruži tudi |
| Astronomija (1869): | čez 24 ur na tem istem kraji zopet videli. Na nebeskem globusu je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se |
| Astronomija (1869): | bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in |
| Astronomija (1869): | širokost kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej obli. 42 Nebeski globus. Do sedaj smo popisali in omenili precej veliko število |
| Astronomija (1869): | črte na nebu, in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3, 4, 6 |
| Botanika (1875): | slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji |
| Robinson mlajši (1849): | „Kaj to le zdaj delajo moji nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal |
| Robinson mlajši (1849): | poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino |
| Robinson mlajši (1849): | toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga |
| Robinson mlajši (1849): | ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle |
| Blagomir puščavnik (1853): | le vam k dobremu. Pojdite tedaj skupno hočeva krasnega z nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju |
| Astronomija (1869): | kegljiščno oblo. Kdo si more misliti neskončni prostor svetá z nebrojnimi telesi, ki se v njem premikujejo! Vendar pa moremo primerjati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej |
| Lohengrin (1898): | v propast! Miroslav. Oj vi, ki ste pahnili me v nečast! Božji vam sod se je z lažjó prevaril, Zèl vas |
| Lohengrin (1898): | Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite me v službi vaši sveti, Odpadnike pahnite vse v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | seno iz močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo |
| Tiun - Lin (1891): | so na nekakšnem odru kazale plesalke svoje več ali menj nečedno skakanje, ondu so razgrajali kačji zagovarjalci in glumači, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira nezh drugega naſhnelly, koker tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza teh ludy draſhete, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter se plača za vsacih 100 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode cukra, nečiste teže 1336 kg, tare 73 kg, po 39 ter plačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobička ima na leto? 13. Neko blago ima 430 kg nečiste teže ter velja 480 gl.; tare je 30 kg, provizije |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50 gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | V kazinah, čitavnicah, glediših, v besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej domačej deželi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bi se spotikali i govoreč zapletali boječi se, da morebiti nečto prav ne rečemo. V pismu se mora pisati pravilno i |
| Divica Orleanska (1848): | Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | je trébvalo Pretekli dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Ils eurent, ſo imeli, e, e Pretekli doveren zhaſ nedokonzhan. (*) J'ai eu, ſim imel, a, o Tu as eu, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous finîtes, ſte Ils finirent, ſo konzhali, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai fini, ſim konzhal itd. Tu as fini, Il a |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous rendîtes, ſte Ils rendirent, ſo vèrnili, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai rendu, ſim vernil itd. Tu as rendu, Ils a |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil, a, o ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli nedokonzhan. J'ai éte, Tu as été, Il a été, ſim ſi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za krepostno hotenje in dejanje mnogo spretneji, nego oni, kateremu nedostaje vsake vsprejemljivosti za lepoto. Glavni pogoj vsej nravstvenosti je vestnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja z gojencem se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Naloga pedagogičnemu vladanju je ta, gojenčevo voljo, kateri nedostaje še pametne uvidnosti kot notranje moči, z vnanjo močjo vzdržati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro |
| Robinson mlajši (1849): | daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor |
| Robinson mlajši (1849): | tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se |
| Zoologija (1875): | ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih |
| Tiun - Lin (1891): | kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled |
| Gozdovnik (1898): | svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. « |
| Gozdovnik (1898): | nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju |
| Robinson mlajši (1849): | Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu |
| Zoologija (1875): | živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi |
| Ferdinand (1884): | ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da |
| Ferdinand (1884): | nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko |
| Gozdovnik (1898): | babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | bolečine, trohljivost, smrt; ter jih v svojih pesmih ni druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | zaupanja do neskončne modrosti božje po svetu ne vidijo druzega, neg bolečine, trohljivost, smrt; ter jih v svojih pesmih ni druzega |
| Robinson mlajši (1849): | kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe, de govedinjo zhediti ljudje zeló is nemar puſhajo. Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is dvoriſh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglejmo na vſe, kar je okoli naſ, ſkorej povſod bomo negudnoſt vedili. Po vaſih je doſtikrat tako neſnashno, de bi zhlovek |
| Gozdovnik (1898): | moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta vedno se premikaj oči trsovni listovni rob. Gotovo pojdejo |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov beriva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' |
| Valenštajn (1866): | Kako pa to se pravi po slovenski? Trčka. «Mož pravi nehvaležnika ne služi! « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bode se več zgodilo; vzemive tedaj sužnjega, pravega zarobljenca in nehvaležnika, ki se je spuntal in vzdignil zoper najboljšega in najne |
| Biblia (1584): | je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je jo bilo lepo viditi, in ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor une per pervim vſajénju. V tem létu moraſh vſadiſhe nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopáti, ſkosi in ſkosi pa plevéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem in tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega |
| Ta male katechismus (1768): | noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh |
| Pozhétki gramatike (1811): | je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje v' slednimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni kako oſébo al ſtvar |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſturil, to je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | igrah v Ljubljanskim gledišu , ktere so zavoljo nje posebno dopadle. Nemila smert jo je prezgodaj prezgodaj vzela! — 18. dan t. m |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ljubljanske kmetijske družbe in časti vredniga rodoljuba in domorodca je nemila smert že vzela. Lahka mu zemlja bila! Nadjamo se, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | bolečina še večja, in zgoditi se zna, da mi jih nemila smert pobere. ” Zima mine. Pomlad nastane. Hitro sklene se v |
| Roza Jelodvorska (1855): | bili nama v hudi sili na strani, ko naju je nemila osoda preganjala, spodobi se tedaj, de se vam tudi hvaležniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Da ti ni totu vazda biti, Da te čeka smrt nemila, Ká nikomur ni prostila, Niti staru niti mladu, Ni ubogu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nobenega postranskega zanimanja in katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka čustva so estetična čustva. Kar nam brezpogojno dopada, imenujemo |
| Roza Jelodvorska (1855): | oče, viteza Častimira iz tamne ječe. Ona me je otela nemile smerti v vodi; o ne pustite vi tedaj njeniga očeta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegovo dejanje, ali mu hoče veselo solnce sijati ali oblaki nemile usode njegove pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al pozhitka |
| Gozdovnik (1898): | jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. « |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta |
| Pozhétki gramatike (1811): | fussuent tombés, de bi bili, e, e padli, e, o Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous eussions reçu, Que vous eussiez reçu, Qu'ils eussent reçu, Neokonzháven. Sdajni. Recevoir, prejémati, prejéti. |
| Pozhétki gramatike (1811): | naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti. Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni |
| Pozhétki gramatike (1811): | mi, vi, vé, vi oni, one, one imeli. e, e Neokonzhávni naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja |
| Pozhétki gramatike (1811): | êe med êeboj lozhio po êojimu konzhanju v' nedolozhnim naklonu. Neokonzhavni, naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. Neokonzhavni, ktir pomeni djanje ali ſtan ſploh, bres ſhtevila, zhaſa, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | vi oni one one bili e e bil a o Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Être, biti Pretekli: avoir été, biti |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati |
| Pozhétki gramatike (1811): | oni, one, one bili, e, e lubi- li, e; e Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Aimer, lubiti Pretekli. Avoir aimé, lubiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | je me fusse repenti, itd. de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le tiſte duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Jeruſalem, namrezh to trumo teh meſtnih ludy, nyh ſmoto, inu napokoi sapuſtiu, inu je ſhou na ta olski hrib v' ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtiga pokashe. inu nezh drusiga na potrebuje tiga zhloveka v' napokoi, mu britkuſt spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | notrejne myr, inu pokoj imeti. Kaj je tebi dadusehmalu vezhe napokoj dellalu koker tvoj jeſek, Kader se faj- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejta, pohvalen biti. Prava perproſtnoſt je rada per pokoju, nadella napokoj, al en sam him- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se, inu zhes tebe sodbo sklepa |
| Genovefa (1841): | Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo je le v veliko nevoljo in v še véči nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod |
| Zlata Vas (1850): | In zató je danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu ſmeiſhanu, on ſe na snaide, negovu od tiga snotreiſhniga napokoja, inu spekline obdiujanu ſerze nega h' zageinu, inu h' obeiſheinu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu, ni ſamu tu kralevu meſtu Jeruſalem, namrezh to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſs, namrezh en takſhni krei, katiri je od ludy, inu napokoja odlozhen, inu en takſhni zhaſs, katiri je od drugih ſkerby |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo |
| Valenštajn (1866): | pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je videl, kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri pride, se vonder v kri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | barske kremluvavz doſti napokojneh ſtury. En perproſtne, ali enugubne, inu pravizhne zhlovek je lubeſne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gorijemanje perloſhnu, inu potreba. Ti be se napuſtil od tolkajn napokojneh rezhy motiti, ampak ta narslajshe myr, inu pokoj be ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe |
| Oče naš (1885): | ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali njena nasprotja le toliko, kolikor treba, da se uniči nepovoljno čustvo. Vsled tega je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali |
| Tine in Jerica (1852): | ljub’ga očeta, V Gospodu ž njim počiva Mati — nam nepozabljiva; Žalostnih otrok solzice Zdaj rose na njih košice. Čuj popotnik |
| Sveti večer (1866): | svetu, ko bi na vaše dobrote kedaj pozabil. Za res ! Nepozabljiva mi je vaša ljubezen. Moja največa sreča na svetu bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil |
| Gozdovnik (1898): | hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da |
| Stric Tomaž (1853): | biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je |
| Roza Jelodvorska (1855): | je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naprenehana ſahvalla. Pred uſſem pak sem se jeſt ſa zhaſt Matere |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' tvojeh mladeh lejtah k'pomuzhi; ſakaj tu je tvoja naprenehana dolſhnuſt, de ti ſa te dobrute, katire se od njeh |
| Slate jabelka (1844): | je treha imeti veliko salogo krotkoſti, de bomo samogli premagati neprevidene perloshnoſti k’ jesi, in bomo ohranili ſerzhni mir. « — Tako govori |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | greha! Od svoje jeze! Od šibe potresa! Od nagle in neprevidene smerti! Od skušnjav hudičevih! Zavit oklepaj. |
| Gozdovnik (1898): | bilo bi brž storjeno. « »Je ta eden tolikanj potreben? « »Za neprevidene pripade, seveda. « Don Estevan se je bil že spravil; zdaj |
| Robinson mlajši (1849): | mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo |
| Genovefa (1841): | do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok |
| Robinson mlajši (1849): | potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični praznik |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | denar, da bi jo poslal v Hamburg, kar bi bilo neprilično, nevarno in tudi ne brez stroškov, nego on gre k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Magjare, ki se zdaj držé bolj pasivno in ne delajo neprilik Taaffe u, ki bi pa brž zopet v zavezo stopili |
| Gozdovnik (1898): | ako se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa |
| Robinson mlajši (1849): | poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna |
| Robinson mlajši (1849): | mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč |
| Robinson mlajši (1849): | mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je |
| Robinson mlajši (1849): | nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptizhe ſhtêje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa je bil véliki neſit, velakin, vodni bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga v Indii ribe loviti navadijo. De pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza porovnati. Pregovor je ta: de kadar ſe hudoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moshje ſo ſe pertoshili in ſo proſili, de bi ſe neſpodoba in pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ne preveč. ” Občinstvo mu je ploskalo na moč. Ker je nestrpljivi „Narodovi” zelenec hitro čutil, na koga ta kuplet cika, se |
| Gozdovnik (1898): | delajo! Ko bodo videli, da se ne damo preslepariti, bodo nestrpljivi, pa bodo vejo pomajali. To se bo zgodilo tako, da |
| Svetinova Metka (1868): | opravilom lepa rjava konja, ktera, mlada, čila in dobro pasena, nestrpljivo s kopiti bijeta ob trda tla; sem ter tje pa |
| Cyclamen (1883): | dobra; boljša ko pol grunta! « »Kam hodi, pravite, ona? « reče nestrpljivo mladi advokat. »Zdaj je menda kozo pasla! « »Da bi Vas |
| Arabela (1885): | se jej nenadoma primakne bliže, prime njeno roko in prosi nestrpljivo: »O povejte mi vse, kar veste, o mojih roditeljih; dobrega |
| Arabela (1885): | bi svojemu prijatelju to malenkost odrekali. « »Pustite hvalisanje,« odvrne doktor nestrpljivo, »in gledimo rajši, ako pridemo s stvarjo na čisto. Tedaj |
| Arabela (1885): | že danes srečam. Prosim, počakajte vendar eden trenotek! « prisavi še nestrpljivo, videč, da nadaljuje Arabela svoje korake, kakor da bi ga |
| Dóra (1885): | oče in odložijo časopis. Bodite tihi, oče, da posluhnem, rečem nestrpljivo, odprem notranje okno ter poslušam. — V tem trenotju zapazim med |
| Arabela (1885): | blaga starka, potem pa umolkne. »O nadaljujte, nadaljujte! « prosi Arabela nestrpljivo, kakor da je od vsake besede, ktera zadeva njene roditelje |
| Domačija nad vse! (1889): | dol po pristanišču, glasno med seboj govoréč, suvaje drug drugega, nestrpljivo čakajoč ukaza, da smejo stopiti na ladijo. Med njimi so |
| Zunaj (1896): | stotnije ... »Ali ne bodo začeli? ! « se je pritožil Ivanček in nestrpljivo stopical po trotoarju, kjer so se ljudje jeli ustavljati. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi, u poletji, Clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zale , V naših sercih v vek dišale; V njih zasluge neštevilne So spomnike stav'le zlate, De spomin ne vgasne na — Te. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam |
| Astronomija (1869): | primerjati ta prostor s prostorom sobe, v kterej se giblje neštevilni prah, ki se nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje |
| Botanika (1875): | je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva po stoječih vodah na Lonjskem polju |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vezhen; tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha ne bo nikedar umerla. Bog je povſod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | groba. Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſmeſh jeſti. Zhe od tega jeſh, ne boſh vezh neumerjozh, temuzh moraſh umreti. “ ˛S' tem je hotel Bog njuno pokorſhino |
| Divica Orleanska (1848): | kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej |
| Divica Orleanska (1848): | bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga |