Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 34 →

lug lugast lugaste lugomerje luk luk. luka lukati lukičev luknja luknjast luknjica luknjičav luknjičavost lukov lula luna lunin lup lupati lupina lupinar lupiti luska luskati luskina luščen luščina luščinast luščiti lušt luštrenka luteranec luteranski luteranstvo luti luzernski luža lužast lužen lužiški lužnina

m: m m. m.j. m.p macesen mačeha maček mačica mačji mačka mad madež madžaron madžarski magari magazin magdeb. magister magistrat magn. magnet magneten magnetičen magnetičnost magnetizem magnetnica magnetovec magnezij magnezija magnezijev mah mahagonovina mahaje mahalce mahati mahljaj mahljati mahniti mahnivši mahoma mahov mahovec mahovje mahovnica maj majaje majaron majaronov majati majčicen majčken maje majek majhen majhno majnik majolika major majsnarjev mak makarski maki mal malahit malan malar malarija malarski malenkost malha malhica mali malicati maliček maličko malik malikovalec malikovanje malin malina malinica malinov malinski mali_srpan mali_traven malo malobeseden malodane malokaj malokateri malokdaj malokdo malokje malokrat malomaren malomarno malomarnost malone malopriden malopridnež malosrčnost malovažen maloveren malovernež malovreden malta malven mama mamica mamiti mamka mana manakin mandarin mandelj mandeljc mandeljnov mandljev mandolina maneč manenga mangan manganit manganov manganovec manganovokisel mantisa mantisin manj manjkajoč manjkati manjkrat manjšati manjšina maorski mapa mar maraje marati marc. marcelov marcij marec marela marelica mareličen maren marenj margarinov mariborski marijin mariottov marjetica marka

▶ lug samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lug

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ima, ki so dober gnoj. Ravno zavoljo tega se tudi lug, ravno kakor živinska voda, ne smé zavreči, temuč na gnojnišče
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	travnate in deteljne, ki ga dobe po gnoji, če se lug va-nj zliva, ali pa pepél med gnoj pomeša, ali pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sčetjo odergniti. Nar boljši pa je iz tobaka in milja lug narediti, in vse ušive mladike v taki Jug pomočiti, ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se na njo pepéla dene, in krop vlije, da se lug naredí. Da ga mol, ki ga močno ljubi, ne je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	voda, ne smé zavreči, temuč na gnojnišče zlivati. Torej tudi lug in drugi ostanjki mjilarski (žajfarski) so dober gnoj, posebno ker
Kupčija in obrtnija (1872):	tem opravi, da se kože v apnenico ali v kak lug vmočijo. Iz apnenice ali luga pridejo kože, potem ko so

luga

Rudninoslovje (1867):	vso zmes izperó, precede, i dodadé tej tekočini še nekoliko luga; naposled voda izparí, i solitarjevi kristali se pokažejo. Iz solitarja
Kemija (1869):	tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov okis in mnoge druge brez vsega

lugom

lugam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti

lugom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji dan z lugom zmivati. Mlado živinče dobiva polovico nasvetovane štupe.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pil, in jasli, iz kterih je jedel, se morajo z lugom dobro osnažiti. Ako je konj mlad, dobro rejen in mednosnična
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	redko mazilo dobiš. Tretji dan se mora mazilo z gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam ostanek grinta zapazi
Trtna uš (1881):	med prekapanjem dobro polivamo z gnojnico, petrolejem, močno soljeno vodo, lugom, žajfnico, sploh z razjednimi tekočinami, to pa večkrat in zdatno

lugu
Kemija (1869): in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je

▶ lugast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lugasta

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se dobi iz njih pepél. Iz izluženega pepéla, se dobi lugasta sol; pa ostane se dovolj, in kar ostane, je zemljina
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gaz razvija, oglje se pomanjša, ostane pepél, in v pepélu lugasta sol ali potašelj, in nekaj zemljenih rečí na teži in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imenovan zato, ker je obstojin del kuhinske soli, je tudi lugasta sol, pa nekake druge baze, ki se tudi iz pepéla
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v gnoji se nareja. 3. Potašelj ali pepélik (kali) je lugasta sol, ki se iz zluženega drevnega pepéla dobí. Rastline ga
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z imenom kali all pepélik; natron, to je druge baže lugasta sol z imenom soda ali solik; salmiak, in še tudi

lugaste

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dá slabo gorkoto kakor jagnjet, pepél pa ima nar več lugaste solí, posebno lubje. Zavoljo nagle rasti in mnoge koristi zasluži
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Pepela dá malo, in tudi pepel dá le 11 ½ lugaste soli, 45 kisline, in 8 ½ masti, ki jo čevljarji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dá pepéla nar več in nar boljšega, in 22 ½ lugaste soli ali potašlja od 100 funtov pepéla. V ti lastnosti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	skozi 3 ure v nekem nemočnem lugu (pol funta sóde (lugaste soli) na 100 funtov vode), po tem se malo namaka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in sopuh. Pepéla da sploh malo, in torej tudi malo lugaste soli ali potašlja, od 100 funtov pepela komaj \2 %. Bomo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in sopuh. Pepéla da sploh malo, in torej tudi malo lugaste soli ail potašlja, od 100 funtov pepela komaj 12 ½
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne potrebujejo, pokupiti še clo izluženega, ki se zmirej nekoliko lugaste soli in druzih redivnih rečí ima, ki so dober gnoj

▶ lugaste pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lugaste
- lugaſte
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo

▶ lugomerje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

merjenje bazičnosti; kontekst

lugomerje

Kemija (1869):

474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov

▶ luk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebula; [sskj]

luk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v

▶ luk. okrajšava ↘ goo300k, IMP

luk.

Ta male katechismus (1768):	ostane, inu taiste ſakramente na goripostavleno viſho prejema, inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ. 18. Kaj pak ta enajste: Goriustajanje tega meſſá
Ta male katechismus (1768):	boste vi mireli, s' taisto se vam bode naſaj mirelu. Luk. 6. Katire se imenujejo te poglavitne, ali shteklene zhednoste? Katire
Ta male katechismus (1768):	zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. 26. Luk. 22. Kaj je Pokura? Pokura se rezhe, de je ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	miro boſte vi vonmirili, s' takershno ſe vam bo nasajmirilu. Luk. 6. Terji Evangelski svejti. 1. Radovolnu uwoshtvu. 2. Vezhna zhiſtoſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe zhudila zhes to, kar je bilu od njega govorjeni! Luk. 2, 33. Kolikajn vezh ſe Jęsus Chriſtus premſhluje, tolikajn vezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o Goſpód, na mene, kadar bóſh v' tvoje Krajlęſtvu priſhal. (Luk. 23, 42.) Leta je njegova proſhnja. Inu tukaj o Chriſtjani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ozhęta, kir pravi: Ozhe, v' tvoje rokę isrozhym mojo duſho. (Luk. 33.46.) V' tim zhaſsi ſe je bila vshę v'enu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	horura intellexerunt. Inu ony od vſiga letęga niſo nizh saſtopili. Luk. 18. Ti Jogri Chriſtuſovi, katęri po danaſhnim Evangęlji njegovih navukov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	savpie on, odpuſti nijm, sakaj ony ne vejdó, kaj dęlajo. (Luk. 23, 34.) Potle sapuſty ſvojga lubiga Joannesa inu s' njim

▶ luka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luka

loka

Robinson mlajši (1849):

nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki

luke

Odesa (1854):	je veliko poslopje, tik mestniga ozidja z lepim prozorom na luke, na morje, na unkrajno brežino ocakovskih štep. Ta hiša stoji
Odesa (1854):	ki je od poglavarstva povelje dobil pripravniga kraja za napravo luke, od kodar bi se blago južne Rusie izvozvalo, poiskati, je
Odesa (1854):	in v Hamburgu, in ker so zaloge palačam podobne in luke nekoliko pri strani leže, je viditi, kot da bi se
Odesa (1854):	hiš, in svetilni stolp, eno semnišče zaloge in tudi staro luke so bili večidel posnažili. To je bil začetek tega tako
Odesa (1854):	Nemci, z Bulgari in Rusi razumejo. Je tudi jezik sejmišča luke, in zatoraj tudi jezik vsih javnih vradnij. Laški govorijo pervič
Odesa (1854):	je pa zmirej polna ljudi, voz in blaga. Ker do luke ni druge poti - le nekoliko stranskih stezic, pa še te
Dragojila (1864):	Ko noč preteče, izplava tolovajski brod za rano iz kandijske luke proti jonskim otokom. Rešitelj Davroslavov nasvetuje Puahu, naj proda mlado
Dragojila (1864):	ga je Selim počastil, mora ga rešiti zadrege. Odrine iz luke na ladiji, ktera ga je v Smirno prinesla, pa ne
Dragojila (1864):	druzega ni v Carigrad zvedelo, negó da je iz smirniške luke izplula. Obžalovati bi jima tedaj bilo, da so valovi miado

luki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole

luko

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z
Tiun - Lin (1891):	obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali

▶ lukati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kukati; [sskj]

luka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama

▶ lukičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

lukičevi

Rošlin in Vrjanko (1889):	in póleg nje sta jahala dva jezdeca. »Oh, to so Lukičevi z Dvora «, vzkliknila je Podgorska in stopila iz hladníce. »Lukičevi
Rošlin in Vrjanko (1889):	z Dvora «, vzkliknila je Podgorska in stopila iz hladníce. »Lukičevi, Lukičevi? « hitela je sestrinja za njo. »Dá, dá, drugi ne morejo
Rošlin in Vrjanko (1889):	prihiteli tudi že najmlajši hčerki Podgorske in klicali: »Mamá, mama! Lukičevi prihajajo! « Vsi so šli pred grád, kjer se je ravno
Rošlin in Vrjanko (1889):	Lukičevi z Dvora «, vzkliknila je Podgorska in stopila iz hladníce. »Lukičevi, Lukičevi? « hitela je sestrinja za njo. »Dá, dá, drugi ne

▶ luknja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lukenj

Robinson mlajši (1849):	bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil
Blagomir puščavnik (1853):	okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu

lukinj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali is ſvojih lukinj pridejo, ktere véliki vihar tudi s ſeboj v viſhavo vsdigne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali

lukn

Kratkozhasne uganke (1788):	ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel
Kratkozhasne uganke (1788):	potrebujesh; tedej si v' eno dolgo dilo tolkajn lukn, toku delezh saksebi ſvertaj, kar proſtora enu jajze potrebuje, de

luknja

lukna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sgorej b) rezhenu, notri puſti, inu obrazha, e) Koku ſe lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe s'droshmi od vina omozhi, inu toku ſzęli: al

luknja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava

luknjah

Blagomir puščavnik (1853):	še, če se morete pri svoji dragi. V temnih Skalodvorskih luknjah vam bodo sove čudne pesmice godile , da se bote za
Kemija (1869):	in potoci, v umetne pa ljudje po rovih in zavrtanih luknjah napuščajo vodo do soli. Obe, naravna kakor umetna, se mora
Mineralogija in geognozija (1871):	okamnene odpadnine teh živali). Če so ravno živali prebivale v luknjah, si vendar množice kosti, kolikor jih je včasi, ne moremo
Zoologija (1875):	živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih
Zoologija (1875):	ki je med vsemi najmanjši sesavec. Hrčice prebivajo v podzemeljskih luknjah in so neizrečeno požrešne. Zarad slabega duha po mošku jih
Zoologija (1875):	po svetu. Miši (Murina) so vse majhne in živé po luknjah in rovih, katere si same kopljejo. Ponočne živali so in

luknjami
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure

luknje

lukne

Kratkozhasne uganke (1788):	enu jajze potrebuje, de se tega drugega nadatika. V' lete lukne poſtavi jajza ſapored (ne na ta okrogle, ampak na ta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu nobena shivina je ne bo mogla podreti. Prędem ſadish, lukne s'enim drugim kolam postrani, ali v'prek narędi, de

luknje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsaka žival, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka;
Mineralogija in geognozija (1871):	kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki

luknji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic
Blagomir puščavnik (1853):	hosto se poskrit. Iz tega kraja, pozabljivši Brica v temni luknji, gledajo nazaj na razvaline grajskega stolpa, ki s svitlim zubeljcem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	ako bi šla vsak en frakeljček slivovice pit; v „zlati luknji” so predvčeranjem kaj dobro kapljico nastavili. — Ljubi Anton, mu odgovori
Čas je zlato (1864):	kakor sim bil, in morebiti bi bil že kje v luknji tičal! Vender je pa tako bolje! Čas dobro obračati, se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nego on. Preiskovaje njegovo spavnico je res najde v nekej luknji nad omaro. Jernej terdí, da on dragih kamnov ni vzel

luknjo

ljuknjo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri

lukno

Kratkozhasne uganke (1788):	ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré
Kratkozhasne uganke (1788):	Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram
Kratkozhasne uganke (1788):	kluzh is vodo: inu ke je kluzh poln vode, ſamashi lukno is enem lesenem klinzam dobru, de luft notri pridti na
Kratkozhasne uganke (1788):	polpedy dolg. Tega ſasadi terdnu v' eno v' dilo ſvertano lukno. V' sredi na verh zveka utakni ravnu, inu terdnu na
Kratkozhasne uganke (1788):	ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild
Kratkozhasne uganke (1788):	liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory. ) Tonzhek ! odpri hitru; le hitru, inu

luknjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno
Robinson mlajši (1849):	nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel
Robinson mlajši (1849):	upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen
Sveta grofinja Genofefa (1857):	v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati morem; tu imam

▶ luknjast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luknjasta

Domen (1864):	pričalo kterega rokodelstva je Jožek; same raztergane hlače dopetače in luknjasta kamižola, da ne štejemo brezpodplatnih čevljev, bile bi morda neznanca
Povestnik v sili (1883):	niste oni dve sobi pripravni! Tla so vsa pirava in luknjasta, in stene so samo prosto pobeljene. Ba! odgovori brezčutno grofica
Brata (1888):	prahu; vrata samo prislonjena, brez zapaha; zidovje začmelo, okrušeno; streha luknjasta, raz trgana ... In to je njegova rojstna hiša, — o, take
Moja hoja na Triglav (1897):	plaščem, in na glavi mu v čelo potisnjena čepi tista luknjasta, s petelinjim perjem obdana klofeta, ki je bila značilna za

luknjasto
Botanika (1875): tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé

▶ luknjica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luknjic
Botanika (1875): v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo

luknjica

Fizika (1869):

bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment

luknjicami
Zoologija (1875): cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči

luknjice

ljuknice
Kmetijske in rokodelske novice (1847): takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar

luknjice

Botanika (1875):	sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če
Zoologija (1875):	bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene.

luknjico

luknezo

Kratkozhasne uganke (1788):	tok njega poberesh. Kaj je tu? En pishkav leshnek, zhe luknezo v' njemu videsh, tok njega leſhati puſtish. Zhe meni vezh
Kratkozhasne uganke (1788):	travi skupp beresh, inu, ke je lupina polna rose, ſamaſhi luknezo is voskam; puſti lupino pod ſrej nebesam leſhati, inu, ke
Kratkozhasne uganke (1788):	jajze v' luft vaqvishku ſlejty. V' enu jajze ſdobi eno luknezo toku, de welak, inu zhermelak vonſtezhe. To praſno jajzhno lupino

luknjico

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	narprej ko je mogoče, takole odpraviti. Vsaka bula ima svojo luknjico, v ktero se ojster in špičast nož nastavi, in koža
Fizika (1869):	samo na pol napolnjena z vodo. Ako pustimo, da skoz luknjico zavrtano v desko, s ktero je okno zadelano, svetlobni trak
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in zapró vrata. Hitro skoči Tine in nastavi ušesa na luknjico, ki je bila v vratih. Ali naenkrat mu je čudno

▶ luknjičav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luknjičav
Fizika (1869): Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni

luknjičava

Fizika (1869):	Če ravno imamo razlogov zato, da so tudi taka telesa luknjičava, vender je navada le tista imenovati luknjičava, ktera, pokazujejo povedane
Fizika (1869):	vseh telesih, prišteva se luknjičavost tudi občnim lastnostim teles. Jako luknjičava telesa so n. pr. goba, les, oglje, kruh; njih mnogoštevilne
Fizika (1869):	tudi taka telesa luknjičava, vender je navada le tista imenovati luknjičava, ktera, pokazujejo povedane lastnosti v navadnih okolnostih. 13 Razteznost in

▶ luknjičavost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luknjičavost

Fizika (1869):

76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171.

luknjičavosti

Fizika (1869):	pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost sledi iz luknjičavosti. Saj ako so med tvarino kakega telesa praznine, mora mogoče
Mineralogija in geognozija (1871):	to, ali je bila ta voda vezana samo mehanično po luknjičavosti, ali kemično (kristalna, hidratna voda, kemija §. 33). Nekoliko mineralov

▶ lukov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lukova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se

▶ lula samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pipa; SSKJ

lul
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo

lulo

Življenja srečen pot (1837):	zlo ſhe otrók, ki shlize prav prijeti ne snajo, ſmerdlivo lulo pa she v' sobéh imajo, s' katero ſebi in drugim
Katarina (1854):	kmalo tako, in ko se je nakosil in ga eno lulo popuhal, se precej v vas napoti — kam? je znano. — En
Vetrogončič (1860):	dolgo čakati. In res Jurček nekoliko kratov puhne, pa utakne lulo v žep, se pretegne v hladni senci, in čez malo
Vetrogončič (1860):	svoje gospe. On se tedaj tudi uleže za brinje, natlači lulo in jo zapali. Kdo bravcov zdaj ne previdi, kako nesrečen
Zlato pa sir (1860):	mi je odriniti ukazala, pa ravno ko sem za odhod lulo prižigal, pride Bovčan kot po navadi vsako saboto, da sir
Vesela vožnja (1889):	bilo je do dvajset — in so si zapalili vsak svojo lulo ali smodko, tedaj so v kratkem sedeli v taki gósti
Zádruga (1890):	soseda, ki je sedel pred hišo na klopi in z lulo v ustih praznoval dan počitka. »Na žegnanje k svetemu Mihelu
Slučaji usode (1897):	debelušnega, silno starega možiceljna, oblečenega v domačo haljo, z dolgo lulo v ustih, iz katere je puhal proti stropu cele oblake

▶ luna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo
Astronomija (1869):	Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca
Astronomija (1869):	od nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17
Deborah (1883):	Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah
Ferdinand (1884):	je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip

lune

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vodo vreči. V 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V
Roza Jelodvorska (1855):	so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce
Valenštajn (1866):	v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih

luni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od
Revček Andrejček (1891):	In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v

luno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	biti. Če pride zemlja v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je vse skupej

▶ lunin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lunine

Astronomija (1869):	ter potem še z malo besedami omeniti mrkove solnčne in lunine.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ker vemo, da tega nič ne vé. Ali zakaj je lunine premine pustil letos na lanskem mestu? Ali ga je menda

lunini

Tihotapec (1855):	zdaj v čisto Savo, ki se je v daljini vidila. Lunini žarki so se svetili v nji, ki se je vila
Jerica (1859):	Z ceste se zmuzi tiho na vert, in tam v lunini senci posluša, ali se v hiši še kaj giblje in
Beatin dnevnik (1887):	bregove morjá, na valove, po katerih so trepetaje plesali srebrni lunini žarki: vendar sem navzlic vsemu videla le jedno sámo podobo
Na krivih potih (1893):	Dobre pol ure, pa bi bil gori! Ali naj gre? Lunini žarki so začeli bledeti, na jutranji strani se je že

luninih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	novicah „Main et Loir” piše zvedeni gosp, abè Tallereau od luninih krajcov to-le: „Dovolite mi, gosp. vrednik, da v vašem časniku
Astronomija (1869):	tega še ne vemo. Jupiter ima v svojem letu 4400 luninih, in skoro ravno toliko solnčnih mrkov. Njegove lune imajo v

luninim
Ljubite svoje sovražnike! (1899): globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran

▶ lup samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lupina; Pleteršnik

lup
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo

lupa

Kuharske Bukve (1799):	prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v'
Kuharske Bukve (1799):	to vkup savrè perdeni sręsaniga drobnaka, diſhave ali gvirza, limonovga lupa, prezędi to polivko ſkusi ſito v' eno drugo koso, rasręſhi
Kuharske Bukve (1799):	prav; permęſhaj en ſrakel dobre ſmętane, drobno sręsaniga peterſhila, inu lupa od lemón; to vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure; pomashi
Kuharske Bukve (1799):	deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha, lemonoviga lupa, ſtolzheneh nagelshbiz inu zukra; deni v' koso kuhat inu sraven

▶ lupati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lupiti; [sskj]

lupati
Robinson mlajši (1849): skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile

▶ lupina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lupin

Zoologija (1875):	Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo
Zoologija (1875):	so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se

lupina

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pretlači jih z nekoliko hruševim sokam skozi sito tako, de lupina in peške v siti ostanejo; kuhaj pretlačene s cukram, de
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nasvetoval. Tako se ravna, dokler rana ni zdrava. XV. Poglavje. Lupina. Med beceljnovim členom in nadkopitom je še en člen, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	polomeru zemlje kakor 1 : 140, tedaj nekako tako, kakor jabelčna lupina k njegovi sredici. Najpred so začeli zemljino skorjo pazljivo preiskovati

lupinama
Mineralogija in geognozija (1871): starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj

lupinami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	po tem pol maselca hudiga jesiha in dve jajci z lupinami vred in, ko zavre, deni kake tri kaplje na porceljanast
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vodi, odberi šipavnice in vratove in stolci, kar ostane, z lupinami in eno unčo putra vred v možnarji prav drobno, deni

lupine

Kuharske Bukve (1799):	koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na
Mineralogija in geognozija (1871):	okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani
Zoologija (1875):	jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega
Zoologija (1875):	Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena
Zoologija (1875):	manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna

lupini

Robinson mlajši (1849):	Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi
Zoologija (1875):	živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo

lupino

Kuharske Bukve (1799):	nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža perdeni
Zoologija (1875):	te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz

▶ lupinar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lupinarji

Zoologija (1875):	ukrepi in strdi v apnasto lupino, zategadelj zovejo se tudi lupinarji (Conchylia). Hiša je iz enega samega kosa, kakor na pr.
Zoologija (1875):	jih še razvrstujemo v sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh, in

lupinavci
Mineralogija in geognozija (1871): med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se

▶ lupiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lupiti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naprava, s ktero se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer imajo

▶ luska samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lusk

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlico jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih košic in lusk očišenih in na drobno zrezanih sardelj in toliko jesiha in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Polivke (zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro očišene sardelje zreži na prav majhne kočnike (burfelce) in
Mineralogija in geognozija (1871):	debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu.
Mineralogija in geognozija (1871):	ali obstojé iz samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov dvéh
Zoologija (1875):	vnanje se začnó lupiti in odpadati v podobi malih belih lusk, spodaj se pa delajo nove. Tudi tolšča je zložena iz

luska
Botanika (1875): z navskriž (X) postavljenimi listi in njihov plod je ali luska (pod. 218.) ali lušček (pod. 219.). Vsi deli teh rastlin

luske

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži
Zoologija (1875):	ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla
Zoologija (1875):	vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere.

▶ luskati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

udarjati; Pleteršnik

luska
Maria Stuart (1861): ženina! Marija Stuart Je vsa nesreča, ki me v lice luska! Ko nje mèd živimi ne bode več, Bom svobodna, ko

▶ luskina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luskine

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brez da bi se vredi ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez da bi konj hujšal ali činžal
Zlatorog (1886):	drobnó, kot íma jo postrv, »In vso žaréčo. Toda te luskíne »Pač Benečán ne dal bi za tovóre »Obilo s svetlim

▶ luščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luščenih
- luſhenih
  Kuharske Bukve (1799): v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov

▶ luščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luščine

Rudninoslovje (1867):	Tako n. pr. so časi debela zrna zložena iz drobnejših, luščine iz stebelc itd. Tak zlog je dvojen. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat
Rudninoslovje (1867):	mnogo daljše i širše nego so debele, onda je imenujemo luščine (Schalen), tak zlog: luščinast (schalig). Tudi tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog

lušine
Robinson mlajši (1849): bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla

▶ luščinast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luščinast

Rudninoslovje (1867):	posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i lúskova zvrst se imenuje lepidolit ali
Rudninoslovje (1867):	nego so debele, onda je imenujemo luščine (Schalen), tak zlog: luščinast (schalig). Tudi tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog od debeloluščinastega. Ako ima

luščinaste

Rudninoslovje (1867):	teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i onda časi luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge
Rudninoslovje (1867):	od vode. Zložene zvrsti so navadno gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste, največ širocih vštritnih stebelc. sl. 69. Te avgitove

luščinastega

Rudninoslovje (1867):	zlogu, ali so tudi gručave — zloga zrnastega, stebelčastega i tudi luščinastega. Te zvrstí razlikujemo: svetli železovec (Eisenglanz) se imenujejo kristalizovane ali
Rudninoslovje (1867):	zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali

▶ luščiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luščiti
- lušiti
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam

▶ lušt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ugodje, poželenje; nemško-slovenski slovar

lušte

luſhte

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne, na pſe inu druge potrate obernil

lušti
- luſhti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo

luštom

lushtam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu

luſht

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali

▶ luštrenka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ostriga; splet

luštrenke
- luštrenka
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga

▶ luteranec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luterance

Luteranci (1883):	črevlje dela in stare krpa, a pri tem ljudi obira, luterance in katoličane vse povprek, kakor družba nanese, tako da nihče
Luteranci (1883):	pridiga v Kranji in pa ostrost posvetnih óblastnij popolnoma iztrebila luterance in prepodila jih gori na Nemško, ko mu prileti na
Luteranci (1883):	isto leto in sicer v Budi svoj generalni mandat zoper Luterance v svojih deželah in določil za vsake verske pregrehe sledeče
Luteranci (1883):	To ti povém prijatelj," nadaljuje črevljar, "ko bi te prokleto luterance, ki nam vero pačijo in se za mejami ženijo kakor
Luteranci (1883):	in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil za lov na luterance? " "Deset, milostljivi sodnik," odgovori boječe in ponižno pisar. "Koliko sem
Luteranci (1883):	koščeno pestjo. Sodilo je samo ljudstvo in samo kaznovalo utihotapljene luterance. Marsikteri takov razširjevalce je izdihnol dušo na crkvenem tlaku vržen

luterancem

Jela (1859):	to le za kratek čas. Leta 1584 je prišlo povelje luterancem v Vipavi, in kmalo potem luterancem v Bledu, leta 1602
Jela (1859):	1584 je prišlo povelje luterancem v Vipavi, in kmalo potem luterancem v Bledu, leta 1602 pa vsim luteranskim prebivavcom na Krajnskem
Luteranci (1883):	zaradi tebe več ostati, ti pa z menój, s prokletim luterancem, bežati ne smeš, in ti ne velim, — ker te ljubim
Luteranci (1883):	tega prvega abecednika v slovenskem jeziku poslal je tudi gorenjskim luterancem ter zagotavljal in obljuboval še drugih slovenskih knjig. Zaradi poslednjih
Luteranci (1883):	je izgovoril te besede, s kterimi se je delilo tedaj luterancem obhajilo „sub utraque" ali v podobi kruha in vina, začuje
Luteranci (1883):	vsem mestu kričéč in pojóč: „Slava našemu škofu, smrt vsem luterancem in njihovim skrivačem! " Tako se je končala crkvena visitacija v

luterancev

Jela (1859):	vasi B.... na Gorenskem so bili prebivavci eni izmed najterdovratniših luterancev. Nekaj se jih je sicer že popred, akoravno bolj na
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	vročo kri. Na Ogerskem je k temu še prišla nezadovoljnost luterancev, katere so versko netolerantne oblasti cesarja Leopolda preganjale in zatirale
Luteranci (1883):	resnici škof Hren najbolj zmnožen in vpliven sovražnik in preganjalec luterancev, in osobito zaraditega koristil je svojej crkvi neizmerno, ker je
Luteranci (1883):	Koliko pa se je posrečilo Hrenu zatreti skrivno delovanje slovenskih luterancev, pokazala bodo sledéča poglavja.
Luka Vrbec (1890):	misliš, ako bi tebe ne bilo, ne bi bilo tudi luterancev? « »»Pač ne, gospod Luka! Kdo drug je neki storil kaj
Luka Vrbec (1890):	do spoznanja, da ima po dobrepoljski dolini že precej zvestih luterancev, le Zdenci se mu še trdovratno ustavljajo. Napoti se torej

lutranarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841

luteranci

Luteranci (1883):	so, da je zatrta za vselej luteranska ideja na Gorenjskem: luteranci pa so se prepričali, da si morajo iskati odslej varnih
Luteranci (1883):	Krištof Švab ves luterš, ker so baš pri njem zborovali luteránci in še tisto zanikerno Stobejko so povabili tja. Poslednje je
Luteranci (1883):	poslal? " "Kaj bom slišal, nič slišal jaz, kaj meni masi luteranci? " zagovarja se Goriček, hotéč zakrití svojo zadrego. "Torej si tudi
Luteranci (1883):	je imel Krištof Švab pogosto priložnost občevati in posredovati med luteranci poslednjih mest. Pri njem so se oglašali tudi Knafljevi prijatelji
Luteranci (1883):	prokleto svoje imé! " "Nikdar, če mi velé cestni roparji in luteranci," odgovori brez strahú Kramar. "Pisar zategni vrvico, daj mu duška
Luteranci (1883):	utisneni črki M. L. Takovo znamenje so nosili namreč tedanji luteranci pod vrhovno obleko in z njim so se izpričevali in
Luteranci (1883):	namreč, da je bilo z ostro kaznijo prepovedano občevati z luteranci in še toliko bolj sprejemati jih pod streho. Zaradi tega
Grajski pisár (1889):	navdala čudna srčnost. Čutil je, da ima vendar s samimi luteranci opraviti, in toliko je vedel, da ne bo pustil, da
Od pluga do krone (1891):	v Dunajskem Novem Mestu. Za verske reformacije so si tudi luteranci v Ljubljani ustanovili štirirazredno gimnazijo leta 1563. poleg že obstoječe

▶ luteranski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luteranska

Luteranci (1883):	bili veseli, kajti sodilí so, da je zatrta za vselej luteranska ideja na Gorenjskem: luteranci pa so se prepričali, da si
Luka Vrbec (1890):	pa obtolčen počasi krevsa za njim. »Ha! ha! — poznam vaju, luteranska psa! « zagrozi se za njima cobelsberški pisar. »Ti ga bodeš
Luka Vrbec (1890):	bodo gostoljubno sprejeli. Drenovčeva družina je bila po veri že luteranska. Postregli mu, kolikor je bilo v moči revne družine, in
Najmlajši mojster (1896):	reče: »Mene, ljuba moja, izučila je šola, a ne šola luteranska, ampak v šoli izkušnje sem se izšolal. « »In tudi izpametoval

luteranske

Luteranci (1883):	zaradi tega skrinaje krivoverske ideje in najemali sem ter tja luteranske pridigarje v svoje fare. Da je bil župnik Krištof Švab
Luteranci (1883):	vsem Slovencem. Kako malo je ostrašla ta ostra zapoved navdušene luteranske duhovnike in njihove prijatelje, pričuje najbolje dokaz, da je šest
Luteranci (1883):	ter mu zakliče: "Stoj! " S krepkim glasom pripoveduje potém zgodovino luteranske podružnice v Podgorji in omenja, kako je zapuščena in brez
Grajski pisár (1889):	da bom pa le jaz morala vse prebiti zavoljo te luteranske grofice! « Še bi se bila jezila kuharica Mina, ali prav

luteranskega

Luteranci (1883):	z menoj? Ali to ne plaši preganjanje, revščina in trpljenje luteranskega duhovnika? " Odgovarjala ni grajska hči takovim vprašanjem, le oči polni
Luteranci (1883):	ki so v Cerkljah zborovali in neki sklenoli Knaflja za luteranskega škofa izvoliti, mene pa naprositi, naj mu takove črevlje naredim
Luka Vrbec (1890):	Ha! ha! — vaše vere! Zato se pa tako boji za luteranskega pridigarja, oznanjevalca hudobij in nevere! « »»Kaj je bil ta? Oznanjevalec
Luka Vrbec (1890):	bi ga videl kateri kapelanov ali kdo drugi v družbi luteranskega predikanta. Konja odvede sam v hlev, da bi vzbudil manj
Najmlajši mojster (1896):	Še ni dosti? Razodeni mi, kaj želi še od tebe? « »Luteranskega predikanta na moji sliki v sobi hoče imeti. « »Da, to

luteranski

Luteranci (1883):	tovarišev ter mu pomagal na prosto. Tako se je izpremenil luteranski zbor v Cerkljah nenadno v žalosten boj in prepir ter
Luteranci (1883):	z Nemškega s podukom, kako naj se po kmetih organizujejo luteranski odbori in kako naj skrbé po razširjevanji omike za nove
Luteranci (1883):	ki je baš na tej strani stražil, da ne uteče luteranski ptiček, ki se je ujel sam v nastavljeno kletko. Strašen
Grajski pisár (1889):	kaj drugega, kakor če bi na primer hotel ti biti luteranski predikant. To moraš menda vendar umeti! Kaj? « »Umevam, gospod milostivi
Grajski pisár (1889):	žito kaj dobro obrodilo? Se li kaj klatijo tod okoli luteranski predikantje? Tisti Jurij Knafelj iz Kranja se vlači včasih po
Najmlajši mojster (1896):	je že, nevestica moja! « odvrne mojster, smejé se. »Tebe je luteranski predikant izpametoval. « »Ti mi pa prinašaš srečo, kaj ne da

▶ luteranstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luteranstva

Luteranci (1883):	posvetovanji k smrti na vešalih zaradi razširjanja po postavi prepovedanega luteranstva med Slovenci. Zopet je nastal nepopisljiv nemir med poslušalci, in
Luteranci (1883):	In ko je izvrstni govornik konec pridige omenjal glasovitih razširjevalcev luteranstva, pridigarjev Rokavca in njegovega pomočnika Avniča, in naposled njemu samemu
Luteranci (1883):	in desetino pri ondotnih kmetih. Ker je bil povrh zaščitnik luteranstva v kranjskem okrožji in oseben prijatelj duhovnika Gašparja Rokavca, prinesli
Luteranci (1883):	ga čaka gotova smrt, če pride v roko razjarjenemu sovražniku luteranstva. Zaradi tega spleže po lestvi pod slamnato ostrešje, pretrga si
Luteranci (1883):	Razpravljalo se je tu natančno, kako postopati dalje proti razširjevanju luteranstva in v prvej vrsti proti njegovemu glavnemu oznanjevalcu Knaflju, kteri
Luteranci (1883):	in da ni videl Bobek, eden izmed glavnih stebrov ondotnega luteranstva, kislega obraza svojega tovariša, če ne, bi morda ne bil
Luteranci (1883):	in opustil daljno delovanje, sklical je Cerkljanski župnik imenitnejše zastopnike luteranstva na Gorenjskem k zboru v Cerkljah, Knaflja pa celo s
Najmlajši mojster (1896):	izpolnjevati. Odstraniti morate vse, kar vas spominja žalostne minulosti mrzlega luteranstva. « »In to je, častiti gospod? « popraša pozorno vdova. »Tamkaj na

luteranstvo

Luteranci (1883):	zaradi tega sodna komisija; kajti prepričala se je, da ima luteranstvo tudi v priprostem kmetstvu že krepke korenine. Sklenola je torej
Luteranci (1883):	v takem socijalnem razmerji slovenskih dežel kakor črez noč ukoreninilo luteranstvo po nezadovoljnih in več potov od višjih po krivici zatiranih
Luteranci (1883):	gradu, kamer bi se ne bilo skrivaje ali javno vselilo luteranstvo, so ostali vendar moški in ženski samostani pri nas popolno
Luteranci (1883):	Kamniškega mesta Gregor Kramar naznanjam slavnej deželnej vladi, da je luteranstvo v mojej sodniji izumrlo in izginolo popolnoma. Zatorej ne potrebuje
Grajski pisár (1889):	izpregovoril pri odhodu: »Vidite, svetla grofica, kako mi peremo črno luteranstvo! Mnogokrat prav dobro koristi takšno pranje! Če bi drugod enako
Grajski pisár (1889):	je premilostiva in preblagorodna gospa (gospod Jezus odpusti ji nje luteranstvo! ) blagovolila smejati, in smejal sem se tudi jaz. Tedaj sem
Grajski pisár (1889):	dušo. Ali sem se mogel ubraniti takim naskokom? Kaj je luteranstvo? Kdo ve, ali moli svojega Gospoda in Boga v pravem
Iz arhiva (1890):	je dolžila tedanjega lastnika v Kotu, da na skrivnem podpira luteranstvo in njega oznanjevalce. A čital ni listíne več z ónim

luteranstvu

Luteranci (1883):	sodca. Sklenoli so ondi, da se mori učiniti nekaj prost luteranstvu in zdaj posebej proti kaplanu Knaflju; kajti dokazov imajo dovolj
Luteranci (1883):	Valvasor v svojej zgodovini omenja. proti vedno bolj razširjajočemu se luteranstvu po Slovenskem. Marsiktero omahljivo in mlačno srce se je vnelo
Luteranci (1883):	bil sicer izvrsten pridigar, a v dejanji premalo energičen proti luteranstvu, ni bila na korist krivovercem. Novoizvoljeni škof bil je namreč
Luteranci (1883):	crkvenej niti v posvetnej oblasti dovoljne zaslombe in pomoči proti luteranstvu po domačih duhovnikih. Pomagali so si torej sami, in sicer
Luteranci (1883):	pri Kamniku. Najbolj uspešen je bil boj teh samostanov proti luteranstvu v tem, da so zalezovali po svojih skrivnih poslancih bolj
Luteranci (1883):	za tebój, zdaj te pa kolena bolé, ker si jih luteranstvu v najem dal," odgovori nagajivo tovariš ter postoji in grbastega
Luteranci (1883):	ki so bili bolj z dušo kot s telesom udani luteranstvu; poslednje pa zaradi tega, ker so se bali, živeči na

▶ luti samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

februar; kontekst

luti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec

▶ luzernski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

luzernskem
- lucernskem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega

▶ luža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luž

lush
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina

luž

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in gnoj dober za vsako rabo. Če tedaj blato iz luž, iz bajerjev, s ceste za gnoj obernemo, če zemljo ispod
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v gojzdih zastale, rade podivjačijo. Svinje ljubijo močirne kraje blizo luž ali mlakužin in bolj gorke dežele, ker jih rado zebe
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prekopajo, in z ogelnim prahom posejejo, da berž skopné. Iz luž in ulic naj se blato na njive ali na verte
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kmetovanja. Kako se napravlja zmešanca? Takole: Cestno blato, blato iz luž, iz bajerjev, rušnja, mnogo roževje, zemlja, pepél, saje, plevél, smetí
Vaška pravda (1892):	da ne bi pohajal več mimo tako vonjavo dehtečih žabarskih luž, kraj blatnih žabarskih dvorov. Jezili so se mu lasje, utripalo
Na krivih potih (1893):	dokaz, da voda tu nima pravega odtoka. V jedno teh luž zažene Ivanova spremljevalka ključe, ki jih je doslej nosila s

luža

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	moštu še ni razkrojila in v alkohol spremenila, je sladka luža in prazna juha, druzega nič. Po vrenji pa je vino
Ivan Slavelj (1876):	stala posoda ter žalovala; voda v nji je bila kakor luža v ruskih stepah. Duri v hišo so bile priprte, in
Na krivih potih (1893):	precej močvirnatega sveta. Tu in tam je stala kaka večja luža v dokaz, da voda tu nima pravega odtoka. V jedno
Vinjete (1899):	zidu je slonela Julija, zavita v temen plašč; kakor črna luža se je raztezala njena senca preko koridorja. Od stropa je

lužah

ljushah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	miſlijo, de preſhizhi neſnashnoſt ljubijo, kér ſe vedno radi po ljushah in po blatu váljajo ; tó pa ni reſ. Po blatu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blatu váljajo ; tó pa ni reſ. Po blatu in po ljushah jih le sató valjati vidimo, kér po zeli koshi poſébno

lužah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo

luže

lushe
Sacrum promptuarium (1695): ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial

luže

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živina ven ne vidila, ko bi v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne

luži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si lepo in
lužo
- lusho
  Sacrum promptuarium (1695): ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali

▶ lužast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lužaste
- lushnate
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe

▶ lužen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lužni
- lushni
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu

▶ lužiški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lužiški

lužicki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj

▶ lužnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lužnina

Kemija (1869):	kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa
Kemija (1869):	Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471.

lužnino
Kemija (1869): kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno

▶ m samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):	isto število odštejemo. V obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c : m = k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na pamet. N. pr. 37
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mnogokratnik bk, in prav takó r, razdelna mora biti z m tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr

▶ m okrajšava ↘ goo300k, IMP

Aritmetika za učiteljišča (1885):	koliko velja 12 m sukna? Na pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Koliko velja a) 28 l po 48 kr.? b) 16 m po 3 gl. 35 kr.? 24.* 1 3/4 kg velja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m 6i del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m bode veljalo torej 12krat 3 gl., t. j. 36 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. – Ali krajše: 12 m je 2krat 6 m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m
Aritmetika za učiteljišča (1885):	j. 36 gl. – Ali krajše: 12 m je 2krat 6 m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od A, drugo od B, katero mesto je za 2 m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto

▶ m. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojga shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta dež je bil res po naključbi „voda na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	816 gl. pri K. Končanu v Borovnici 210 gl. pri M. Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po

▶ m.j. okrajšava ↘ IMP

m.j.

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega v' imęnu J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho goriufamejo , ali is usmilenja wugejme dado
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tinzo, ali perſtanz is imęnami J. M.J. k' spominu Boſhje prizhe, inu lubeſni pruti S.Joſhefu nositi, ter

▶ m.p samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

m.p
Aritmetika za učiteljišča (1885): Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z

▶ macesen samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

macesen

mecesen

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kar gerčovega ni. Les šesternat čevelj suh teži 33 funtov. Mecesen je dvojin, rudeč in siv. Oboji je dober; pa sivec
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za poslopje, za dile, za tramove, za prodaj nar boljši. Mecesen in bor sta za vodene ceví in skorej za vse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	let stara, breza in jelša 40 let, hoja 30 let, mecesen 25 let. Vediti pa je treba a) da tudi od
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	manj vsuši, in je za mnogo rabo. Hrast, gaber, bukev, mecesen, oreh zaslužijo zavolj tega pervo mesto. Puhli les je za
Zlato pa sir (1860):	in mešanje oblakov. Čuk pa plane v stran pod visok mecesen, izdere nož iz nožnice in moli ga nad glavo kvišku
Zlato pa sir (1860):	sem se, da bi zdaj strela ne švignila v visoki mecesen in zgrudila moža na vekomaj. Obotavljal se je Čuk nekoliko
Zlato pa sir (1860):	Komaj sta pa deset stopinj od drevesa, strela švigne na mecesen in preklala ga je. Ljudjé in ovce so zdaj rešeni
Kupčija in obrtnija (1872):	les sekati, je okoli Božiča. Najtrpežnejši les dado: hrast, brest, mecesen, bor in smreka; — najmanje trpi pa les jasena, bukve, jelše
Marjetica (1877):	bukvi manjka vrhovja, grčav borovec je nagnjen v prepad, gospodski mecesen je preklan na dvoje. Le pritlikav gaber ob robu se

▶ mačeha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mačeha

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	nema, so se prestrašili, mislili so, da jo je hudobna mačeha spet začarala. Ko so pa videli njene roke, razumeli so
Pripovedke za mladino (1887):	svojem življenji nista nikdar bila. Zopet prižge veliko gromado in mačeha pravi: ,,Obsedita, otroka, in če postaneta trudna, lahko malo zaspita
Pripovedke za mladino (1887):	reče: „Odkar je mati mrtva, nisva več imela srečne ure; mačeha naju tepe vsak dan, in ako se jej približava, suje

mačehe
Pripovedke za mladino (1887): ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava
mačehi
Pripovedke za mladino (1887): teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata

▶ maček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maček

maček
Rudninoslovje (1867): gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje
mazhek
Sacrum promptuarium (1695): repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi
mazhik
Sacrum promptuarium (1695): ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od

mazhk

Kratkozhasne uganke (1788):	Medved na basu gode: ta ſtare Koſl, inu ta mlade Mazhk na goslah godeta: Lisjak na zitre wye: Bik, inu Merjasz
Kratkozhasne uganke (1788):	svatji, katiri se v' raja suzhejo, so: Vovk, inu Ovzhiza: Mazhk, inu Mishka: Pès, inu Jajkena: Komar, inu Muha; Pibr, inu

mačka
- mazhka
  Pozhétki gramatike (1811): par le chat. (: Je ſizer mogózhe rezhi: miſh je od mazhka jéden, pa ni po na ſhim ino noben naſhih ſlovenzov
mački
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj

mačku

mazhiku

Sacrum promptuarium (1695):	oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu
Sacrum promptuarium (1695):	grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi

▶ mačica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mačicami

Botanika (1875):	red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih
Botanika (1875):	2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji, kterih

▶ mačji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mačje

Rudninoslovje (1867):	zlato ali srebro. To dokazujejo tudi imena mačje zlato (Katzengold), mačje srebro, (Katzensilber). Nahaja se posebno po teh mestih : v češkem
Rudninoslovje (1867):	da je našel zlato ali srebro. To dokazujejo tudi imena mačje zlato (Katzengold), mačje srebro, (Katzensilber). Nahaja se posebno po teh
Botanika (1875):	ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči (Myosotis), ki nas sè svojimi kakor nebo višnjevimi

mačjega
- mačjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras

mačji

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se na njive za klajo tudi mnoge trave: divji oves, mačji rep, pahovka, kostrela i. t. d. od kterih vemo, da
Očetov greh (1894):	tam v Trstu ni slabo! Službe niso pod nič,« nadaljuje Mačji boter, ki je tako naglo dobil prehod od krompirja do
Očetov greh (1894):	vsak neprijetni položaj onih preziralcev, v katerem jih tisti potrebujejo. Mačji boter je hotel kaj zaslužiti, in sicer, kakor je dejal
Očetov greh (1894):	ne bil tako odločno postavil obljubljene svote, pa bi se Mačji boter ne bil lotil mešetarjenja; ali sedaj je znal, v
Očetov greh (1894):	moj kurnik? « Lukec požre ta zasmeh. »Da, da, krompir,« povzame Mačji boter razgovor iz nova. »Jaz še pomnim, ko smo ga
Očetov greh (1894):	zadovoljen dati — petdeset! « Sedaj je pa Lukec trdovraten, in dasi Mačji boter dvakrat vstane in odide ter se zopet vrne, vztrajajoč
Očetov greh (1894):	Lenke? « zasmeje se Lukec trdovratno in zbadljivo. Sedaj spozna tudi Mačji boter, da se je izdal in da treba nastopiti drugo
Očetov greh (1894):	mogel ujeti boljšega »moža« za to kočljivo poslanstvo, nego je Mačji boter. Ljudje njegove baze, zaničevani zaradi vkoreninjenih predsodkov in malone
Očetov greh (1894):	si kaj pognojil, Lukec? « zazveni doli s steze znan glas. Mačji boter je stal ondu, opravljen kakor vedno, toda brez kurnika

▶ mačka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mačka

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo
Zlata Vas (1848):	se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in

mazhka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dvoriſhe varoval in dom, Ne daj me pak vesati. ” Mijavka mazhka tudi ſhe : „Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De miſh, podgana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	simi in po leti is okna na okno prenaſham, ko mazhka mazheta, ter jim ſolnza lovim, de bi mi vſeſkôsi in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vſe te shivali zherve
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	11 funtov meſá je tukaj, kje pak je le ſedaj mazhka oſtala? — Napoved bukev (knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta slodjeva mazhka mora od hiſhe priti, lih kar mi je vèſ koſ

mačke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da
mački
Kmetijske in rokodelske novice (1847): merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga

mačko

Zlata Vas (1848):	poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem

▶ mad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

južnoameriška rastlina iz družine nebinovk; splet

mad
Botanika (1875): ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice

▶ madež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

madež

madesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	odloga h'kopellu, koker hitru se na temu gvantu en madesh ſamirkal, ter njega ſdajzi ſgrevan operi, de nabosh boſhje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je letó vèndèr ręſs, iliu naſs vęra vuzhy, de je madesh eiiîga ſmèrtniga gręha ena taka oſtudna ręzh, de jo ne

madež

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	strašni oklepniki Napoleonovi, doslej nepremagani, pobegnejo. Naši, da bi si madež izbrisali, preganjajo serditi begajoče konjenike, posebno tisti izmed konjenikov naših
Bolna ljubezen (1874):	ti si moja domovina! Prijatelj! prijatelj! Ali ni to zeleni madež, gadji strup, kateri plava na čvrsti vršini? Saj vem, da
Bolna ljubezen (1874):	telesa, odlagajo strup v njih valčke, kateri ostane kot zelenoleskeči madež na čisti vodi. Truden popotnik pa pije bolezen in smrt
Ponarejani bankovci (1880):	bil prederznil sumniti, da je na njegovem poštenji kak najmanjši madež? Prej so ga sosedje blagrovali, kakó dobro se mu godi
Mačeha (1883):	Vi iznajdljivi! Res, sama bi kmalu dvomila, da je ta madež košček obliža. — Videti je kakor ljubeznjiva bradavica. In kakó mi
Mačeha (1883):	v zrcalo in povej mi, ali ti oni majhni črni madež ne stoji lepó? — Elza stori to in zakliče veselo: Ah
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	prerano umrlega oéeta. A zdaj? Oskrunjeno je njegovo ime in madež je tistemu, kdor je mora nositi. « »Vaš mož je bil
Slučaji usode (1897):	dvoumnim, na pol svarljivim glasom ter pokaže možu oni izdajalski madež, ki je vsled izpiranja postal še večji. Soprog se dela
Stari dolg (1897):	vprašal, kako se pišem, in najinih otrok ne dosega več madež Vaših grehov. To mi je sredi skrbi in dela najlepše

madeža

madasha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. k' Materi boshjei. O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vizhnaſti jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi bras madasha spozhetije skues svetiga Duha; jas taba prosim skues tvoje svetu

madesha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga

madeža

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	„ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20

madeſha

Ta male katechismus (1768):	Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je

madežev
Oče naš (1854): skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj

▶ madžaron samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

madžaron
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar in madžaron. Kaj se le to pravi? ali se mu ne bojo
madžaroni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Krajnc ! Ako pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le
madžaronom
- madžaronam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi, de nič

▶ madžarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

madžarska

magjarska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	zadeve po poročilu „Pester Lloyda” (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarska ministra Tisza in Szell, ki sta na Dunaji bila v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	nobenim Dunajskim ministrom govorila o banki. „Hon” pripoveduje, da sta Magjarska ministra v audienciji pri cesarju povdarjala alternativno stališče, namreč: ali

madžarske
- madsharſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih
- madžarske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov

madžarski

magjarski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	prepovedali, da na njih plešišče ne sme nihče priti v magjarski obleki; naši pa so oklicali, naj pride vsak na njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	In ta je že tako do vrhunca dospel, da glavni Magjarski časniki na prvo mesto tiskajo agitatorska pisma Košutova, da se

madžarsko
- mažarsko
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav

▶ magari prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magari

magar

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	da resnica je gola, Ti moč dam prečudno, le skušaj magár, Storiti zdaj znaš tud kar črna ne šola, Pa hitro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	trudnost in zaspanost, toraj je vsakdo gledal, kje bi našel magar koj na tleh parnikovega površja malo prostora za sedež, ter

▶ magazin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magazina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln
magazinih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti

magazinu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl.

▶ magdeb. okrajšava ↘ goo300k, IMP

magdeb.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole

▶ magister samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magistri
Zlatorog (1886): modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna

▶ magistrat samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magistrat

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	javni dražbi v najem. Okrožni urad mu je pritegnil, a magistrat je, ne vém iz katerega uzroka, hitro izpremenil misli svoje
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	po mojih mislih v sredo 17. stoletja, da je pobiral magistrat od vsacega centa po 8 kr. stare dežélne veljave za
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	mestnih hiš. O tržnih dneh pa so mérili žito, kajti magistrat se je kàj težko ločil od stare svoje pravice in
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je bil mestna last in od svoje lasti je imel magistrat pač pravico do pristojbin. Ravno pesek pa je prinašal pri
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je pridržal cesar sam. Leta 1751. n. pr. je osnoval magistrat novo zádrugo lasníčarjev ("Barockenmacher") ter izdal zánjo po vzgledu drugih
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	poznajo le domači čolnarji. Kot odškodnino za spremljevanje čolna je magistrat določil 5—6 soldov. « A kmetski čolnarji so se zavoljo
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	še sedaj ostal pri svojem prvem ukazu, razbobnati je dal magistrat: Vožnja skozi mesto je dovoljena tudi tujim, toda izkušenim čolnarjem
Najmlajši mojster (1896):	registrator sta mi poslala račun in pritožbo, češ da jima magistrat neče plačati pristojbine in navadne odpisnine za zemljišče očetov kapucinov
Najmlajši mojster (1896):	in navadne odpisnine za zemljišče očetov kapucinov. Zakaj se brani magistrat? « »Nobilis Domne! kot zastopnik magistratov izjavljam, da v darilni pogodbi

magistratu

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leto kaj starih ljubljanskih pravic. Nekakov takšen ukaz je došel magistratu dné 30. avgusta leta 1781., a kmalu za njim 4.
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je takoj vsako krivico, ki se je godila mestu, ovadila magistratu. S svojim blagom so se odtezali trgovci skladíšču in vagi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kdo mogel. Ko ljubljanski trgovci to zvedo, naznanijo tujce pri magistratu, zahtevaje od njih, naj prineso svoje blagó v skladíšče, "dasi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ne ujemajo, naj jih ne šteje meni v greh, ampak magistratu, kajti prepisal sem jih z najvestnejšo natančnostjo. V svojih računih
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	potrebni denar. Podjetje se je zdelo spočetka Ljubljančanom, da nosi magistratu dober dobiček, kajti jeli so se tudi zasebniki pečati s
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	razlagi deželnega glavarstva dosegli smoter svoj, četudi niso bili uslišani. «" Magistratu ni koristilo njegovo oporekanje nič, medíčarji plačevali so odslej skladiško
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pritožili pri vicedomu, sklicujoči se na oproščenje. Vicedom je ukazal magistratu, dati fužinarjem vse tako blago nazaj ter mu zagrózil s
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	primerno zahtevam tedanjega časa predelali svoja pravila ter jih predložili magistratu, da jih potrdi. A ta jih je odklonil, češ, da
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	ki ga je imel magistrat na Vrhniki v svoji službi. Magistratu se je pripetila namreč kmalu potem, ko je kupil ladije

▶ magn. okrajšava ↘ goo300k, IMP

magn.

Fizika (1869):

beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje

▶ magnet samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnet

Fizika (1869):	Körper-, mera teles. Maas, Längen-, mera dolgosti. Maček, Anker, 156. Magnet, narejen, künstlicher Magnet, 156. priroden, natürlicher Magnet, 156. Magneteisenstein, magnetni
Kemija (1869):	se da raztegniti in ugladiti, na zraku se ne spromeni, magnet ga privlači. Nikljeve soli so zelene. Nikelj se potrebuje največ
Fizika (1869):	po svojej v §. 190 popisanej lastnosti, le toliko časa magnet, dokler teče električni tok skoz spiraljko. Ako se tok pretrga

magneta

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	vleče drugo železo na se. Vendar železo, kdar ga od magneta odtergaš, izgubiva magnetično moč. Druga je z jeklom: šivanka, ktera
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	poldnevno piko dergniti, kaže poldnevno piko; konec, kjer poldnevno piko magneta odtergaš, kaže polnočno piko. Polnočna polovica magnetične igle je navadno
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	magnetično moč. Druga je z jeklom: šivanka, ktera se je magneta deržala, kaže v železnih opilkih, ki jih na se vleče
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	vleče, magnetično moč, ako ravno je bila zdavnaj odtergana od magneta. Navadne šivanke magnetično moč tako le dobivajo: deni jih v
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	njem tudi zbuja magnetično moč. Zakaj tako železo, ktero se magneta tišči, vleče drugo železo na se. Vendar železo, kdar ga

▶ magneten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnetna

Fizika (1869):	Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156.
Fizika (1869):	Pod. 175. 186 Ako se tanka, na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi

magnetni
Fizika (1869): 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius

▶ magnetičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnetičen
Fizika (1869): daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v

magnetična

Fizika (1869):	ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v
Fizika (1869):	skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda
Fizika (1869):	to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in

magnetične

Fizika (1869):	električnosti. Električna huda ura je omejena na manji prostor, učinek magnetične hude ure se pa javlja v velike daljave. Kakov pok
Fizika (1869):	in ako se skoz drat vodi električni tok, zadobi valjar magnetične lastnosti. Najpripravnije je, da je sè svilo omotan drat 800

magnetični

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	vseh straneh enake moči, ampak posebno krog dveh pik, kteri magnetični piki imenujemo. Zatoraj se magnetični kamen z železnima ploščama oblaga
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	da se vsake pike ena plošča tišči. Štirioglasta konca ploščsta magnetični piki. Ako magnet na nit obesiš, da se lahko suče
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	igle, iz ktere se ona navadno le malo odmiknje, imenujemo magnetični poldnevnik. Razvun popisanega derganja je še mnogo drugih načinov, po
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	posebno krog dveh pik, kteri magnetični piki imenujemo. Zatoraj se magnetični kamen z železnima ploščama oblaga tako, da se vsake pike
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	v magnetu vlada, imenujemo pa magnetično moč ali magnetičnost. Vendar magnetični kamen ne kaže na vseh straneh enake moči, ampak posebno

magnetično

Fizika (1869):	ga hočemo magnetovati. Jeklo postane v tem slučaji za vselej magnetično; železo je pa, po svojej v §. 190 popisanej lastnosti
Fizika (1869):	silami napravil enako svetlobo. Severni sij si moramo misliti kakor magnetično hudo uro, s ktero se spet nareja poprej podrto ravnotežje
Mineralogija in geognozija (1871):	do kvarčeve; večidel. so neprozorni pa barvani. Vpliv imajo na magnetično iglo in z boraksom dajejo v vnanjem pihavnikovem plamenu temno-rdeče

▶ magnetičnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

magnetičnost

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	9. Magnetičnost Spisal K. Robida. Neka ruda železu podobna vleče koščeke železa
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	moč, ktera v magnetu vlada, imenujemo pa magnetično moč ali magnetičnost. Vendar magnetični kamen ne kaže na vseh straneh enake moči

▶ magnetizem samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnetizem

Rudninoslovje (1867):	magnete i na njih so najpred zapazili moč, ktero zovemo magnetizem. Najlepši kristali se nahajajo v švedskem Fahlunu; v Sibiriji je
Fizika (1869):	priroden, natürlicher Magnet, 156. Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155.

magnetizmu

Fizika (1869):	isolatorji). Pod. 179. Na enak način, kakor se je pri magnetizmu godilo, bomo govorili zdaj o celej vrsti poskusov, ki so
Mineralogija in geognozija (1871):	barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih

▶ magnetnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnetnica

Fizika (1869):	Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156.
Fizika (1869):	na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi, da se dade vrtéti okrog njene
Fizika (1869):	imenuje južni pol (južna konica). Zavolj te lastnosti se igla magnetnica rabi kakor kompas od začetka 14. stoletja, ker se s
Fizika (1869):	tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination
Fizika (1869):	156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum

magnetnice

Fizika (1869):	Pod. 175. postavljene, igle magnetnice približa južnemu polu druge igle magnetnice, odbeží konec gibne igle. Ako se pak njenemu južnemu polu
Fizika (1869):	se južni pol ene, kakor v Pod. 175. postavljene, igle magnetnice približa južnemu polu druge igle magnetnice, odbeží konec gibne igle
Fizika (1869):	v zvezi se zemeljskim magnetizmom, ker prvič se občutne igle magnetnice začnejo nekako čudno nemirno gugati, če se severni sij pokaže

▶ magnetovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnetit; sskj

magnetovec

Rudninoslovje (1867):	3. Magnetit, magnetovec, magnetni železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66
Rudninoslovje (1867):	nahajajo v švedskem Fahlunu; v Sibiriji je gora „Blagodat” sam magnetovec, dobiva se tudi na Češkem, Tirolskem, Ogerskem i dr. Iz
Kemija (1869):	magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. Magnezija fosforovokisla, phosphorsaure Magnesia, 417. Magnezija ogljenčevokisla
Kemija (1869):	417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. Magnezija fosforovokisla, phosphorsaure
Mineralogija in geognozija (1871):	ki kristalizujejo v tacih podobah. 1. Oktaëder, O, pod. 12. (magnetovec, galun, rdeča kuprena ruda, spinel, fluorit). 2. Kocka ali heksaeder
Mineralogija in geognozija (1871):	prišedši v zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad
Mineralogija in geognozija (1871):	železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat, epidot, magnetovec.
Mineralogija in geognozija (1871):	Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir
Mineralogija in geognozija (1871):	ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje

▶ magnezij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnezij

magnezijum

Kemija (1869):	in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor srebro svetla kovina, precej trda je in
Kemija (1869):	žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor srebro svetla
Kemija (1869):	Magnezija ogljenčevokisla, kohlensatire Magnesia, 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz
Kemija (1869):	phosphorsaure, fosforovokisla magnezija, 417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416.

magnezija

magnezije

Mineralogija in geognozija (1871):	zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi
Stelja in gnoj (1875):	živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od

▶ magnezija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

magnezija

Kemija (1869):	in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i.
Kemija (1869):	ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in
Kemija (1869):	okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se
Kemija (1869):	Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi
Kemija (1869):	v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki
Zoologija (1875):	sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali

magneziji
Kemija (1869): množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno

▶ magnezijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

magnezijev

magnezijumov

Kemija (1869):	klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt, kobaltov klorovec, 429. Chlormagnesium, magnezijumov klorec, 416.
Kemija (1869):	se skoro samo v zdravilstvu. Njegov okis se imenuje magnezija. Magnezijumov klorec, MgCl, se nahaja v morskej vodi, kterej daje neugodni
Mineralogija in geognozija (1871):	je še redkeji od prvega. 14. Skupina magnezijuma. Okis (oksid) magnezijumov mineralogi imenujejo magnezija ali pa lojevo prst, Mg. Najde se

▶ mah samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mah

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče
Fizika (1869):	vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas
Fizika (1869):	f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na
Botanika (1875):	na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina
Ferdinand (1884):	dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri

mahom

maham

Genovefa (1841):	vunder, kaj je tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa
Genovefa (1841):	je majhno , ſuho, lépo, s mehkim, bélim, rumenim in selênim maham poraſheno pálizhizo naſhlà. V dva neenaka déla jo je prelomila
Genovefa (1841):	in ko je v nji zherno ſténo in mali s maham poráſhen krish in kamen pred njim, ki je shé od
Genovefa (1841):	je s paſaſtimi polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s lépim maham in s ſvitlimi kamnizhi olépſhal, kar ſe je prav podálo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne boſh. — Şadno drevje, zhe mu vrozhina nadlégva, s vashnim maham obloshi, bo vrozhina in ſuſho loshej preterpélo. — V deshevnih dnevih

mahom

Roza Jelodvorska (1855):	že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in
Zoologija (1875):	zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano
Zoologija (1875):	šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom
Ferdinand (1884):	samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je
Ferdinand (1884):	puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je

mahovi

Botanika (1875):	ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter
Botanika (1875):	razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne
Botanika (1875):	popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla

mahu

Genovefa (1841):	dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin

▶ mahagonovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahagonovine
Aritmetika za učiteljišča (1885): 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal 2 mizi iz mahagonovine po 60 gl. in 1 predalno omaro za 30 gl.

▶ mahaje prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahaje

Najdenček (1860):	je poskočil in zalajal; pa prilizovaje se in z repom mahaje je prišel k meni nazaj, kakor če bi mi bil
Najdenček (1860):	obhoditi, se je v meni vnélo. Vesél in s klobukom mahaje sim na barki morje pozdravil. Vsi smo bili židane volje
Revček Andrejček (1891):	lahko govorim. (Po tihem govori jako živo in z rokami mahaje z Jeklenom. ) Andrejček (ki je boječe poslušal záse). Grešnik, ti

▶ mahalce samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pahljača; kontekst

mahalcem

Prvi sneg (1886):	obesila se je ob desno Mirkovo roko ter ga pod mahalcem rotila, naj je za Boga ne izdá. Zdaj sta se
Prvi sneg (1886):	tem ko so se drobne njene ročice igrale s koščenim mahalcem. Slepec je ravno zaigral mazurko, da je šla kar v
Prvi sneg (1886):	mu je visela ob desni roki, in z velikim odprtim mahalcem si je zakrivala obraz, da mu je lože šepetala; on
Prvi sneg (1886):	dražil njegovo plesalko v rudečem dominu, krcnila ga je z mahalcem po roki ali pa mu je poraenljivo zažugala s kazalcem
Prvi sneg (1886):	delala se je, kakor bi ne čula nobene besede. Z mahalcem se je igrala ter se ozirala po dvorani, kje bi
Prvi sneg (1886):	rudeč in rumen ženski domino mimo njega. Rumeni ga z mahalcem udari po rami in pravi: »Poznam te. « Ali tako slabo
Prvi sneg (1886):	Ilovskim. Dobro je Elza videla in razumela vsako znamenje z mahalcem; videla je, kako je Ilovski Idi skrivaj stisnil roko; videla
Prvi sneg (1886):	ni mogla več iz sebe spraviti. Hitro si je z mahalcem hladila žareči obraz ter le na videz poslušala Mirka, ki

▶ mahati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maha
Viljem Tell (1862): pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg

mahajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš

mahal
Kitica Andersenovih pravljic (1863): Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal

mahali

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	oči, zlatorumenih las, ki so v dolgih kodrih po plečah mahali. Vroč je bil v obraz; viditi je bilo, da je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	videz so večkrat ponovili, pšice z meči premenili in nadnj mahali, da je bilo le groza viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in spala. Nad hišo so obstali, zvijali dolge vratove in mahali z perutmi — ali nihče jih ni videl ne čul. Morali
Botanika (1875):	Skorej vse se odlikujejo z velikimi listi, s tako imenovanimi mahali, ki so po robu prav mično narezljani, skorej pérnati in

maham
Kmetijske in rokodelske novice (1844): volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt korenák, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák

mahati

Stric Tomaž (1853):	Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre k mizi in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za

▶ mahljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahljaj
Gozdovnik (1898): smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel
mahljajem
Gozdovnik (1898): Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da

▶ mahljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahlja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj

▶ mahniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti
Gozdovnik (1898):	svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja

mahnejo
Gozdovnik (1898): koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega
mahnil
- mahnil
  Zeleni listi (1896): Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma
- mahnuv
  Branja, inu evangeliumi (1777): katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu

mahnimo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ni mogozhe , Pak mahnimo tud' na ſtran! Nęshka poje. Le mahnimo ! — al sadęli , De bi slodja v' ſeb' imęli, Nizh ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Poterpimo! kaj ſe ozhe ? — Kader pak vshę ni mogozhe , Pak mahnimo tud' na ſtran! Nęshka poje. Le mahnimo ! — al sadęli , De

mahniti

Blagomir puščavnik (1853):	grad nazaj; in od tod jo mislim prot svojemu domu mahniti. —
Najdenček (1860):	toliko zlobneje psa prijéti skušal. Hitel sim Sultanu pomagat in mahniti sim hotel z vso močjo po njem. Pa Sultan je
Gozdovnik (1898):	ti ga bodo pa odvedli na Bivoljezero. « »Potem moramo takoj mahniti proti Bivoljezeru«, trdi vročinski Dormiljon. »Moja brata bosta čakala, da

▶ mahnivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

mahnivši
Gozdovnik (1898): biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on

▶ mahoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahoma

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jim ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa pri dobri volji in nekoliko resnem
Gozdovnik (1898):	vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji
Gozdovnik (1898):	stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano

▶ mahov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahovo
Stelja in gnoj (1875): dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi

▶ mahovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahovcem
Zoologija (1875): K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines
mahovci
Zoologija (1875): pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse

▶ mahovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahovje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa

▶ mahovnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mahovnice

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XXXIII. Poglavje. Mahovnice. Bolezin, ktera izvira iz ojstre, vodene mokrote pod benceljnom, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mahovnice zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice sedijo, večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se čistilo čez 8 dni ponovi. Potem se čisto ostrižene mahovnice s sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	člen osipa in po pišali na kviško gre. Kedar se mahovnice zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v mahovnicah, ako je ktera, se bo razdelila, kedar so mahovnice ozdravljene. Ako je pa oteklina razširjena in tako zastarana, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pod benceljnom, in ktera je s kostno oteklino združena, imenujemo mahovnice. Ako se leta spušaj zanemara, ali z napčnim zdravilom ozdravlja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lote cinkovega vitriola v poliču vode. Ako po tem zdravilu mahovnice ne zginejo; ako so že zastarane, po vsem benceljnovem členu

▶ maj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam
Aritmetika za učiteljišča (1885):	9110 gl. na obresti naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. oktobra? c) 4080 » » 5 1/2 % » » 26. marcija
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt

▶ majaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

majaje
Roza Jelodvorska (1855): so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje.

▶ majaron samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

majarona

majerona

Kuharske Bukve (1799):	shupe, de nad sharjavzo savrejo; potle versi notri enmalo majerona, potręſi s' moko inu ribanim kruham, ter s' rasbęlenim maſlam
Kuharske Bukve (1799):	drugo diſhavo. Ako namęſti vina perlieſh jęſiha, perdeni rosmarína nameſti majerona.
Kuharske Bukve (1799):	deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra, vender vſiga lę

majaronom

majeronam

Kuharske Bukve (1799):	inu govedje shupe, potręſi s' moko, inu ribanim kruham, inu majeronam, ali pa s' drugo diſhavo. Ako namęſti vina perlieſh jęſiha
Kuharske Bukve (1799):	260. Telezhji jesik s' majeronam. Se ravno tako nareja, kakor Nro. 259. 261. Golóbi, piſheta
Kuharske Bukve (1799):	258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji jesik s' majeronam.
Kuharske Bukve (1799):	ali nadęvanje, kakor druge vkuhanja ali ſalsni. 259. Telezhje s' majerônam. Skuhaj telęzhje meſô ſkoraj v' mehko; potle narędi en preshganje
Kuharske Bukve (1799):	od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji jesik s' majeronam.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumeno prežganko, kteri je goveja župa perlita, in z nekoliko majeronam prekuhaj. Namesto majerona tudi čebulo vzamejo in potimtakim dve žlici
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se malo duši, in z mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno

▶ majaronov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

majaronovih

majeronoveh

Kuharske Bukve (1799):	v' mehko; potle narędi en preshganje, notri versi enmalo majeronoveh plęviz; deni vſe v' koso, naj ſe v' tim preshgahji
Kuharske Bukve (1799):	v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn majeronoveh pleviz inu enmalo moke, de bo polivka goſtlata; kader

▶ majati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majal
Spisi Krištofa Šmida (1883): in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje
majala
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo
majali
Zlata Vas (1848): gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali in se v nič niso hotli vtikati. In prej, kakor
majati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali

maje

maja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba

maje

Biblia (1584):	viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé?
Valenštajn (1866):	praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet
Ferdinand (1884):	dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi ter
Zlatorog (1886):	In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji,

maji

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader ſe Peter ena skala te zirkve maji, koku mormo mi ſlabi, inu naſtanovitni, katire en ſaktiri veter
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en ſaktiri veter, koker eno tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami ſebi savupat? na ſturimo tiga, de bi mi na

▶ majčicen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

majčken; kontekst

majčicnih
- majzhiznih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe

▶ majčken pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majčkeni
- majčkini
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in
majčkeno
- majčkno
  Blagomir puščavnik (1853): PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic

▶ maje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maje
Ferdinand (1884): Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še

▶ majek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmev; Pleteršnik

majek
Ferdinand (1884): senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici.

▶ majhen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majhenpridevnik, splošni, nedoločeno

maihen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skus ſvoje skuſhnave h' grehu vabi, mu napelava. ta greh maihen naprei poſtavi. kader je pa ta greh enkret doperneſhen, mu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen isgovor imeu. Taku pa, kyr je on is laſtne vole
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu nar drashiſhi shaz Nebeſs, inu semle, Sa en taku maihen, inu navreiden kup predau. O Bog! koku

majhen

Branja, inu evangeliumi (1777):	dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nogradih še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje
Zoologija (1875):	njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče
Tiun - Lin (1891):	se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta stala mož in deček, ki sta

majhin

Pozhétki gramatike (1811):	kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la
Pozhétki gramatike (1811):	saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa
Gozdovnik (1898):	moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom

majhnapridevnik, splošni, nedoločeno

majhena

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in

majhina

Pozhétki gramatike (1811):	ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	popravlja ). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina* drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na
Gozdovnik (1898):	dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido

majhna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena je 6 do 7
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in
Maria Stuart (1861):	je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca

majhnepridevnik, splošni, nedoločeno

majhene
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet
majhine
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje

majhne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe en pót 3 — 4 krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugo leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves
Zoologija (1875):	kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla
Zoologija (1875):	stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih
Zoologija (1875):	zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se

mejhene

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu ne premokra. Len inu Konople bodo dobre; al Konople mejhene oſtanejo.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	méjhene ſmreke, inu kader shę velke sraſejo, toku jem verhe poręshi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru rata, inu ta druga Sozhiva. Len, inu konople ſo mejhene, pa dobre; veliku Sena inu Otave, pa ne povſot, ravnu

majhnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- majhinga
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko
- majhnega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč
majhnempridevnik, splošni, nedoločeno
- majhnem
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so
- majhnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v
majhnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- majhinimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko

majhnipridevnik, splošni, nedoločeno

majheni
Mineralogija in geognozija (1871): se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči

majhni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je
Zlata Vas (1848):	za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj.
Roza Jelodvorska (1855):	tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v
Zoologija (1875):	brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben
Zoologija (1875):	gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla
Zoologija (1875):	oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka

majhnihpridevnik, splošni, nedoločeno

majhenih

Mineralogija in geognozija (1871):	brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu.
Mineralogija in geognozija (1871):	39. Peščenec. To tako razširjeno in znano kamenje je sprimek majhenih, obrušenih ali voglatih zrn s prav drobnim lepilom, ki ga
Mineralogija in geognozija (1871):	večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z refleksgoniometrom. Kristale so še le konec 18. stoletja
Mineralogija in geognozija (1871):	kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov dvéh, tréh ali več različnih mineralov. Razdelimo jih toraj
Mineralogija in geognozija (1871):	mase so dvoje po svoji sestavi: ali obstojé iz samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali
Mineralogija in geognozija (1871):	imenujemo kristalinski in kristalinski minerali kažejo se nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po
Mineralogija in geognozija (1871):	kot najimenitniše kamenje Litorinelni apnenec, ki je zložen iz neštevilnih majhenih polžkov (Paludina lenta, litorinella, pod. 175, povečana); pri Moguncu ga

majhnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode
Zoologija (1875):	nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so

majhnimpridevnik, splošni, nedoločeno

majhenem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega

majhinim

Biblia (1584):	letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred tábo

majhnim

Genovefa (1841):	ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča
Revček Andrejček (1891):	Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti

majhnimipridevnik, splošni, nedoločeno

majhnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	20 ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili
Rudninoslovje (1867):	razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z
Zoologija (1875):	zvito črevo odpira se na ven blizu ust. ) Hranijo se majhnimi* raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi

majhnopridevnik, splošni, nedoločeno

majheno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v'
majhenu
Branja, inu evangeliumi (1777): Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha
majhino
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov

majhno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj
Genovefa (1841):	ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih
Sveta grofinja Genofefa (1857):	berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo

manjšapridevnik, splošni, primernik

manja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo
Fizika (1869):	veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči

manjša

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih
Astronomija (1869):	mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker
Kemija (1869):	Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom

menje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ventuati Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash

menjša

Trtna uš (1881):	II. pod. 11) podobna je krilatej listnej uši, le precej menjša je od slednje. Ima po 2 para primeroma velikih perutij
Trtna uš (1881):	lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej

manjšepridevnik, splošni, primernik

majnshe

Kratkozhasne uganke (1788):	Zhe meni vezh prezhuſamesh, vezhe ratam: zhe meni vezh perverſhesh, majnshe poſtanem. Ena jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu
Kratkozhasne uganke (1788):	ſa tu. Ena Uganka. Mi imamo 2. vekshe, inu 2. majnshe seſtre, katire so ali use 4. glih per myru, inu
Kratkozhasne uganke (1788):	te male pred teme velikeme teko, mejn te vekshe te majnshe ujamejo. So 4. Kolesa v' vóſu. V' vashi vasi poſnam

manje

Mineralogija in geognozija (1871):	skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim

manji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost

manjše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač: ljudstvo se množi
Fizika (1869):	na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1, kajti vsako liho število je za 1 večje ali manjše od sodega.

manjši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. d.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šolo hodijo. Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi

manjšegapridevnik, splošni, primernik

majnſhega
Branja, inu evangeliumi (1777): Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo
majnſhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo

manjšega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali

manjšemupridevnik, splošni, primernik
- manjſhimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): naj dvaléten ali k vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri ali v vézhimu ſheſt práv pravnih sob. Shivòta naj

manjšipridevnik, splošni, primernik

maijnſhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi

majnſhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K

manjej
Fizika (1869): manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem

manji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po
Fizika (1869):	toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo
Fizika (1869):	dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej
Kemija (1869):	bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se vé da bi moral tudi kristal

manjši

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar
Zoologija (1875):	po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego njega 5kratnik. Koliko je število?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	petina x/5. Ker je pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 20 kr.? 19.* Katerega števila 8kratnik je za 6 manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3

manjſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna vélike
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen

manjšihpridevnik, splošni, primernik

manjih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	na dan plačati; enako je jedilo v njih drago; v manjih gostivnicah se dobi obed s 4 jedmi za 40 kop.
Mineralogija in geognozija (1871):	pa v historični dobi opazovati vzdigovanje in nižanje večih in manjih krajin. V razvalinah nekega tempeljna pri Puzzuoli na Italijanskem najdemo
Mineralogija in geognozija (1871):	je bolj obširno, drugod pa je tako podredno, da na manjih geologiških zemljevidih zgine. Serpentin dela čoke, tudi kratke, debele žile
Mineralogija in geognozija (1871):	srebro tekočno, vendar se nahaja čisto, navadno v večih ali manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca

manjših

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v

manjšimpridevnik, splošni, primernik

majnſhim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh

manjšim

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj

manjšimipridevnik, splošni, primernik

majnſhimi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en

manjimi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	izmed povesti, ktera zdaj neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod
Botanika (1875):	jelo. Gobani (Boletus) so na dolnjej strani z večimi ali manjimi luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali vrgánj (jurčki

manjši
Kmetijske in rokodelske novice (1846): možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če

manjšimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje
Astronomija (1869):	Kedar spozná veče zvezde potem se lehko seznani tudi z manjšimi. C. Razdelitev nebeskih teles. 45 Z naše zemlje vidimo bliščečo
Astronomija (1869):	tolarjev in da-si tudi imajo veči globusi neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji

manjšopridevnik, splošni, primernik

mainſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu objokat de ſe
majnſhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit

manji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi

manjo

Maria Stuart (1861):	Evropi ne poznam nobenega Kraljevega sinú, ki darovala Bi z manjo zopernostjo mu svobode Nebeški dar. Naj vam bo to dovolj
Fizika (1869):	stlači s ktero zunanjo silo, pokazujejo njegovi delki večo ali manjo voljo, da bi prišli spet v prejšnjo lego. Ta lastnost
Fizika (1869):	tako da ima sicer ravno tisto prostornino, pa večo ali manjo težkoto kakor ta valj? Takrat je tlak vode na valj
Fizika (1869):	mašina z večo silo, ali pa, da da dela z manjo silo. Pod. 134.
Mineralogija in geognozija (1871):	je kvarčeva. Sploh je lahko pomniti, da niža številka pomeni manjo, viša večo trdoto. Tudi si hočemo zapomniti, da se mineralov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	sod; poleg te kadí pa še dve manji. Na prvo manjo kad se postavi malen, s katerim se grozdje mečka. (Takih

manjši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa le z eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski

manjšo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se
Zoologija (1875):	namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine

najmanjšapridevnik, splošni, presežnik

naj majnſhi(združena oblika)
Genovefa (1841): premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd
najmanjša
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki
naj manjſhi(združena oblika)
Genovefa (1841): ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu
nar mainſhi(združena oblika)
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama nar mainſhi kapla, je pa stekou en zeli potok. Inu kai
narmajnshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mojega spozhetja nobenega madeſha nad sabo imella, nobena tudi ta narmajnshe pregreha ni njo nekol ſadella, ſatorej mene ſdej ſveſde kronajo

nar manjša(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	koliko ljudi je zraven konec vzelo! Vaš keber, to je nar manjša stvarica. « Meni se pred očmi kar černo stori, nič

narmanjši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vstraníše. Kadar se hiša zida, narmanjši reč, en kamenček veliko pomeni. Takó imá tudi rast in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svoj vzrok sploh v majhnih rečeh. Per dobrim kmetijstvi se narmanjši reč ne spregleda, nobena stvarca se v nemar ne pustí

nar manjši(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1848): A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi nar manjši vas saj ene Novíce imela, ki bi se z

najmanjšepridevnik, splošni, presežnik

najmanje
Sveti večer (1866): edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je

najmanjše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njegovi (tudi po moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le
Ferdinand (1884):	poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga

naj manjši(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot je zlato in srebro. « —

narmainſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):

sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na poklizhemo, kyr te nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine

nar mainſhi(združena oblika)
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): naſho mozh savupali, kyr bres gnade, inu pomozhi Boshje te nar mainſhi rezhy ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar
nar majn'(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi

narmajnshe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivish v'zhiſtoſti. Varvej se, de ti v'temu tu narmajnshe k' sebi naperpuſtish, ſakaj v' temu ni nezh toku majhnega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſtnishu. Jeſt sem moj jevek varnu derſhalla, de ni tut narmajnshe govoril, kar be blu moglu Boga, ali zhloveka reſſhaliti. 2.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu hvaiü tega Stvarneka ulekla, inu sem tudi ſa tu narmajnshe G. Boga is serza hvallila. Moje serze nisem jeſt nekol

narmajnſhi
Branja, inu evangeliumi (1777): usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami
nar manſhe(združena oblika)
Biblia (1584): je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar

nar manjše(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	strašnej negotovosti in muki, govorite. Vse vse mi pevejte, tudi nar manjše reči. Od moje Bogo-
Blagomir puščavnik (1853):	človek mu je kakor muha. Vi ga ne poznate še. Nar manjše bi mu ne odrekel. Vse njegove burke je treba

nar manjši(združena oblika)

Naravoslovje alj fiziko (1849):	manjši težo kakiga tela, ktera se po kemijsko sprime z nar manjši težo drugiga tela, imenujemo mešanjotežo. Tako pravimo, de v
Naravoslovje alj fiziko (1849):	sončnim izhodu in zahodu ravna, in je per nas pozimi nar manjši, poleti nar veči. Pervi den tedna se nedelja imenuje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne laží, ne opravljanja, ne pijanosti, ne pohajkvanja, tudi nobene nar manjši tatvine ne, hodi sadja ali kaj druzega; temuč raji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	oginj, ki peče; velika gorkota je vročina, manjši je toplota, nar manjši pa mraz. Kadar se gorkota poskrije, pravimo, da je
Razne dela (1870):	moč sovražniku, Ki kakor divji tok ležiše polni, Postaviti nasprot nar manjši trume. — Sim samo jez jedini trezen, ino V bolezni
Razne dela (1870):	bo ti dan; Bi dal mi knez le svojih las Nar manjši čopek redki, Kak bil bi duh mi vžgan! " In
Razne dela (1870):	Jovana. Moj gled mu gré. Bi jez na straži bila, Nar manjši bi ne zgrešila stvarí. Leteče race divje jez preštejem
Razne dela (1870):	Vidši moritvo, obup, nesramno bežanje Ahajcov; Sercu v njegovimu ni nar manjši namere pravedne, On se prekucni v pogín, zavij ga
Razne dela (1870):	čas ji zmir uglajen teče, Ko jasno ura letnih dní, Nar manjši bol de je ne speče; In tak obris cvetečih

najmanjšegapridevnik, splošni, presežnik

najmanjšega

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako
Gozdovnik (1898):	se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda
Gozdovnik (1898):	za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok
Gozdovnik (1898):	plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se

nar manjſhiga(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo

najmanjšempridevnik, splošni, presežnik

najmanjšem

Zoologija (1875):	Svizci so jako plašni in oprezni, kakor pri najmanjšem sumu kake nevarnosti jeden iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo vsi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	skerbno oziral na vse strani. Kaj je torej začeti? Pri najmanjšem gibljeji bi ga logar takoj opazil in na ubeg nij

najmanjšemupridevnik, splošni, presežnik

najmanjšemu
Sveti večer (1866): otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite, to ste meni storili”, rekel je On, ki je

naj manjſhimu(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar koli ſte naj manjſhimu mojih bratov ſtorili, ſte meni ſtorili. “ „Potlej ſe bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih, kteri v' mé vérujejo, poshírik mersle vode podá
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bili poſtregli ino pomagali? On pa jim bo odgovoril: Kar naj manjſhimu mojih bratov niſte ſtorili, tega meni niſte ſtorili. Po

najmanjšipridevnik, splošni, presežnik

najmanjši
Astronomija (1869): daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni je pa tako živ, da

narmajnshe

Ta male katechismus (1768):	vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre? Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem ta lepe zajt imella, katirega sem narbel obrajtala. Ta narmajnshe tal nisem jeſt puſtila memu jiti, katire be mene v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le en malu napomaſhesh, gledej na uſſe viſhe. Tudi ta narmajnshe greh je koker ena kapla vojla, katira se na beli

narmajnſhi
Branja, inu evangeliumi (1777): meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan
nar manſhi(združena oblika)
Biblia (1584): bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa
nartamajnshe
Ta male katechismus (1768): Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén

najmanjšihpridevnik, splošni, presežnik

najmanjših

Fizika (1869):	ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v sé ne vzamejo in v sebi ne
Kemija (1869):	pokazuje različne lastnosti, ki se ravnajo po notranjem skladu njegovih najmanjših delkov.

narmajnſhih
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu
nar manſhih(združena oblika)
Biblia (1584): ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'

nar manjših(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo

narmanjſhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi
nar manjſhi(združena oblika)
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh

najmanjšimpridevnik, splošni, presežnik

najmanjšim

Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelno, ne oziraje se na 1; kvocijent razdeli zopet z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelen, ne izvzemši prejšnjega praštevila, in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razstaviti sestavljeno število na njega prafaktorje. Dano število razdeli z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelno, ne oziraje se na 1
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jih; v ta namen pomnoži oba dva jednačbina dela z najmanjšim skupnim mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v

nar majnſhim(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj

najmanjšimipridevnik, splošni, presežnik

najmanjšimi

Zoologija (1875):	telo z nožem in potem še z mikroskopom sledimo za najmanjšimi deli, odkrijejo se nam oblične prvine, to je drobci, na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno, robelj in notranjo vrednost v prejšnji

najmanjšopridevnik, splošni, presežnik

najmanjo
Kemija (1869): prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom.

najmanjšo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	navadno orožje, ž njim so kaznovale sužnje in tudi za najmanjšo stvar svojo jezo raznašale nad njimi. Tri sužnje raznih ljudstev
Rudninoslovje (1867):	raztezno-tekočni ali zrákavi, niso kisli ter imajo med vsemi rudninami najmanjšo posebno težo. 1. Najvažnejši plin je zrak ali hlip (athmosphärische

nar majnši(združena oblika)
Zlata Vas (1848): denarjev, je pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel, si je skorej mislil, de

▶ majhno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majhno

maihinu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	volen od tiga nahvaleshniga hlapza Malhus, katirimu je blu en maihinu poprei tu od Petra odſekanu vuhu h' glavi pertiſnou, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebe h' isdavainu ponudiu, inu shi po tem, kader je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo, koker debi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo

▶ majnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maj; [sskj]

majnika

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	skorej prav nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s

▶ majolika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majolike
- maiolike
  Sacrum promptuarium (1695): Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat
majoliko
- maioliko
  Sacrum promptuarium (1695): pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh

▶ major samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

major

Pomladanski vetrovi (1881):	svetom. Ali kaj! Moje besede je niso mogle utešiti, le major sam zamore pomiriti njeno „obupno srce". — O, kam ste prošli
Pomladanski vetrovi (1881):	psovkami obiral to priskutno francosko sodrgo. — Po Ljudmilinem odhodu je major drugi dan ves besen divjal na Lipnici. Gospa je čez
Pomladanski vetrovi (1881):	oni osodepolni list, kterega je bila na Lipnici majorju poslala. Major se jej je smilil, a rada bi se ga bila
Pomladanski vetrovi (1881):	spal. Ljudmila je pri mizi pri vratih obsedela, kjer je major ni mogel videti. Iznenadno svidenje bi njemu bilo škodljivo, njej
Pomladanski vetrovi (1881):	polkovnik Milutinović se je že od Karlovca proti Kolpi pomikal, major Besson se je pa moral, kakor se mu je bilo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kàj več pozvedel, kako naj delim živež. Lakonično odgovori gospod major: »Taki nedostatki se kaznujejo ónikraj Save s temi-le sredstvi! « ter
Rošlin in Vrjanko (1889):	bil Grič, lastnina Podgorskih, kakor je bil to gôri omenil major v svojem pogovoru s sinom. Da je govoril o množini
Rošlin in Vrjanko (1889):	kakor je to pač navada pri takih pohodih na deželi. Major pl. Lukič je ves zavzet gledal, da se Pavel in
Slučaji usode (1897):	odslej samó skrivaj občudoval in obožaval. — O, motite se, gospod major! Prav ljubke so take ženske, dopolni komisar svoj prejšnji pretrgani

majorja

Pomladanski vetrovi (1881):	dnij. Njena gospodinja je bila pa bolj radovedna. Želela je majorja videti, o kterem je že marsikaj po Ljudmili slišala. Obe
Pomladanski vetrovi (1881):	zapor odpeljali. Ujetnik se je se vé da skliceval na majorja, a sedaj ga ni nihče poslušal. Velika truma zijalcev ga
Pomladanski vetrovi (1881):	opazki so navzoči častniki pozorni postali; takoj ukaže general poklicati majorja, ki je v obližji imel svoje stanišče. Čmeren in zamišljen
Pomladanski vetrovi (1881):	torej vojake, ki so Vinka z Lipnice odvedli in od majorja pismeno zatožbo prinesli. Hotel je vse razmere še bolj na
Vanda (1888):	pa mu je namenil posebno odlikovanje; povišal ga je v majorja ter mu podelil Leopoldov réd. Vanda je s ponosom čitala
Rošlin in Vrjanko (1889):	tekli dôli, najsprednji Pavel. »Oče, oče! « zajecal je, dospevši do majorja, in pádel poleg njega na kolena. Vid je bil drugi
Rošlin in Vrjanko (1889):	prestrašen in ném in upirajoč okó v krvavo lice nesrečnega majorja; v tem pa mu je vzhitel pogled nehoté, nevedé v
Rošlin in Vrjanko (1889):	Kadar sta pozno dospela domov, bilo ni nič videti ni majorja, ni gospé. Oba sta že spala. Pavel pa je jel
Trojka (1897):	miznico, potegnil ven samokres, napel petelina in pomeril na gospoda Majorja, ki je skočil urno za peč; »nobene besede, sicer izprožim

▶ majsnarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

majsnarjevi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa

▶ mak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mak

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo
Botanika (1875):	ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi

▶ makarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

makarskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	kraljevine svoje Kolomanu, kralju ogerskemu. Andrija je rojen v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do dôbe, ko mu je na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	slavnim uspehom, da je, vernivši se na dom, v samostanu makarskem postal učitelj modroznanstva. Tù je v naukih področja svojega spisal

▶ maki samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sivi lemur; splet

maki

Zoologija (1875):	lisičji podobna. Znamenite so: Maki ali mokoko (Lemur catta); leteči maki (Galeopithecus volans) imajoč ob sebi kožo, ki začenja ob vratu
Zoologija (1875):	Lice je kosmato in glava zašpičena, lisičji podobna. Znamenite so: Maki ali mokoko (Lemur catta); leteči maki (Galeopithecus volans) imajoč ob

▶ mal samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenutek, od tistih malov = od takrat; Pleteršnik

malov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Sakaj ony ſo mogli vſe ludy previshati, de do tęhiſtih malov niſo prave vęre imęli, ony ſo mogli modriane tih nevęrnikov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	paſti, de ſe je zhes Bogá ſpuntal, inu od tihiſtih malov ny bil vezh ſam zhes ſę goſpodar. Njegovu meſsú od

▶ malahit samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malahit

Rudninoslovje (1867):	zrnastega zloga. sl. 16. Nektere zvrstí se časoma spremínjajo v malahit, ali samo na površji ali tudi skozi i skozi, toda
Rudninoslovje (1867):	Najimenitnejše vrste so: 1. Malahit¹) se nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v

▶ malan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malana

Kratkozhasne uganke (1788):	inu, katiri ſa tu navedô, bo. do menili, de ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda
Kratkozhasne uganke (1788):	tu je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni

▶ malar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pleskar, soboslikar; [sskj]

malar
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam
malarja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule

▶ malarija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malarija

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom, dičijo lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in

malariji

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	preteku, de bi on na biu ſvojo roko h' ſvoji malariji perſtaviu, inu per tiſti kulker tulku ſkerbnu smalou, inu skus
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ony bi ſe v'shivu popiſsani neſhli v'tęj malariji, katęro ſim vam pred ozhy poſtavil. Kar jim shaloſt dęla

▶ malarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

malarska
Zoologija (1875): debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem

▶ malenkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malenkost

Roza Jelodvorska (1855):	ki se ne dá z zlatom preplačati. Tisuč in tisuč malenkost nas na tem svetu obdaja, za ktere še ne maramo
Sveti večer (1866):	za veselje, ktero je otrokom in vnukom pripravil. „To je malenkost”, reče Anton,
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	drugih melodij in se je tudi vrlo izvrševala; dalje mična malenkost „Trije nosovi” in g. Jeločnika „Novoletnica”, ki se je po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	so zdajci obdani, pa tudi občudovani od radovednih Poljakov. Moja malenkost se petja ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bilo altarjev in tudi ministrantov; toraj je morala zopet moja malenkost stopiti v službo. Kmalu po 7. uri odrinili smo proti

malenkosti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali

▶ malha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malho
- mavho
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v

▶ malhica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

malhica
- mavhica
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno

▶ mali pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mala

Pozhétki gramatike (1811):	méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji
Sveti večer (1866):	zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem
Mineralogija in geognozija (1871):	pred nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo
Občno vzgojeslovje (1887):	ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi

male
Roza Jelodvorska (1855): vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in

male

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih
Zlata Vas (1848):	Vas ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan
Roza Jelodvorska (1855):	posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da
Botanika (1875):	se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih
Ferdinand (1884):	visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki

malega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Le malo poterpi! Denar je ves pošteno pridobljen, samo nekaj malega ti je treba še prej storiti. Rekla sem ti prej
Astronomija (1869):	Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog
Oče naš (1885):	Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali
Izidor, pobožni kmet (1887):	mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k

maliga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim

malem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ajda se je letos, ker se je povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli
Mineralogija in geognozija (1871):	že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem

malim

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani
Genovefa (1841):	imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela

malemu

Slovenske večernice (1865):	so prodali. Kar je ostalo, nekaj malega, dali so zapisati malemu Štefanovemu sinu za kedanjo pičlo doto. Kozma Butek tega ni
Ljubljanske slike (1879):	povabi h kosilu, da se prepriča, kako dobro se mali, malemu ali „gospodični“ godi. Zelena barva in drobnost telesa se izgovarja
Pomladanski vetrovi (1881):	prapori. V vasici poleg stranske ceste, ki se vije proti malemu mesticu na jugozahodu uskoškega gorovja, je nenavadno živo gibanje. Popoldansko
Izza mladih let (1882):	morda nikdar, ne bi bil verjel, da je temu bolj malemu starčku mogoče tako zavpiti. S hriba v hrib je donelo
Prvi sneg (1886):	bo na srečo. Da bi bogati Strnad hčer svojo dal malemu zavarovalnemu uradniku, to ni misliti; in tudi sama Ida, ne
Pogreb na morju (1894):	iz njegovega najboljšega in najmehkejšega perila po kuharjevem navodu prikrojiti malemu poniglavčku potrebno obleko. Vsakdo od nas mu je daroval nekaj
Pogreb na morju (1894):	je vzel k sebi v nebesa. »Znate li streči takemu malemu otroku? « »Sicer imam sam dvoje otrok doma,« odgovorim mu »toda
Moja hoja na Triglav (1897):	od domačega človeka ni hotela vzeti plačila, potisnem svetle novce malemu junaku v dlan. Deček še enkrat v mene upre svoje
Gojko Knafeljc (1899):	ozkem jarku je žuborel čist, srebrn potok, vijoč se proti malemu malinu. Onkraj potoka se je vila pot zopet navkreber ter

mali

mal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri
malej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim

mali

Pozhétki gramatike (1811):	ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize
Genovefa (1841):	in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je
Robinson mlajši (1849):	pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih
Rudninoslovje (1867):	rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci
Zoologija (1875):	pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala

malih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	oko na nje ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali
Zlata Vas (1850):	mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko je poprej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno
Zoologija (1875):	iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in

malim

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. —
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša
Zoologija (1875):	ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja
Izidor, pobožni kmet (1887):	zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem.

malimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske
Fizika (1869):	tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke

malo

Genovefa (1841):	v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé
Divica Orleanska (1848):	Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že nekteri prodali
Robinson mlajši (1849):	bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po vsem, na kar se je nameril, segal
Tine in Jerica (1852):	je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje
Rudninoslovje (1867):	težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali
Zeleni listi (1896):	Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo, da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega

malu
Sacrum promptuarium (1695): ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj

▶ malicati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malicali
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje

▶ maliček pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo majhen; [sskj]

maličke
Robinson mlajši (1849): lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo.

▶ maličko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maličko
Robinson mlajši (1849): vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden

▶ malik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malike
Divica Orleanska (1848): loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne

malikov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	učíjo ljudje cele bukve od rimskih in gerških krivih bogov (malikov)? To ne storijo, da bi na njih verovali, temuč samo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' mórem ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro krívo, De je beshála tá, k' ob ſolnzi

▶ malikovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

malikovalcev
- malikuvavzov
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6.
malikovalci
- malikovavci
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta

▶ malikovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malikovanje

malikovanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje

malikuvanje

Ta male katechismus (1768):

so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe

▶ malin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlin; [sskj]

malin

Zlata Vas (1850):	vidila de je moje plačilo v létu veči, kakor mlinarjev malin v tréh létih zaslužiti zamore, sta druge misli dobila. Tode
Tine in Jerica (1852):	huda ura. Zadnjič jezno vpraša: Kje so oče? Tine. V malin so šli. Mati, kaj je vam? Liza. Tako še vprašaš

▶ malina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maline

maline
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še

moline

Kuharske Bukve (1799):	225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga ſoka
Kuharske Bukve (1799):	olja nalíti, inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali malinzovi ſok. Smezhkaj moline ali málinze s' eno shlizo, na en polizh molín slì

▶ malinica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ Pleteršnik

malinice

malinze

Kuharske Bukve (1799):	inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali malinzovi ſok. Smezhkaj moline ali málinze s' eno shlizo, na en polizh molín slì en maſelz
Kuharske Bukve (1799):	225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga ſoka vsami ſhęſt

▶ malinov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malinovo

malinčno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	obroč s putram pomaži, kuhanje vanj deni in počasi peni. Malinčno kuhanje. Se ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s

molinovo

Kuharske Bukve (1799):	223. Pinzha nameſti kafe. 224. Vino od ternúl. Schleenwein. 225. Molínovô vino. Brombeerwein. 226. Limonovo vino. 227, Diſhavno vino. Gewerzwein. 228.
Kuharske Bukve (1799):	225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt

▶ malinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malinski
Mineralogija in geognozija (1871): razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od

▶ mali srpan pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

malega srpana

maliserpana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	15. dan Velkitravna, in jenjal se bo pa 15. dan Maliserpana imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš

maliſerpana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v pretezhene zhaſe. Pred 14 letmi je v Parisu punt Maliſerpana vſtal, in na Poljſkim pa ſhteri meſze posneji. „ 14 „ je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 27. V ſrédo 3. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam ne bo nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to je, od perviga Maliſerpana do sadnjiga Grudna — naprej plazhati in ſizer popred ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 31. V ſrédo 31. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vojaku, grajſhaku in vlaſtniku mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 29. V ſrédo 17. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam ne bo nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki

malem srpanu

maliſerpanu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	otrokam in odraſhenim v Ljubljani poſtavili. Kmetijske opravila v méſezu Maliſerpanu. V temu meſzu pride delo na enkrat s kupam: koſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pogovor kmetiſhkiga ozheta s ſvojim naravoſlovja suzhenim ſinam, v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet

▶ mali traven pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

malega travna

malitravna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	začelo imenovano vodstvo v razstavo poslano blagó prejemati ; do konca Malitravna pa mora že vse na Dunaju biti. — Vse blagó mora
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je ſoſébno plemeniva ali po plemenu sadobljiva. V Ljubljani 29. Malitravna 1844. Joshef baron Weingarten, deshélin poglavar. Karl groſ v Welſpergu

mali traven

malitraven

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Grof Orsat Počić r./s.” Dobrovnican. Kmetovski pregovori za mesec Malitraven. (Ta mesec ima 30. dni. Solnce stopi v znamnje bika
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zemljo rahlja, bo žetva bogata in jesen volná, — Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven okrene navpak. — Malitraven z navade rad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	volná, — Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven okrene navpak. — Malitraven z navade rad pobira jagneta mlade. — Malitravnov sneg gnoji; Şušcov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	stopi v znamnje bika. ) Celo leto nema toliko dni, kolikorkrat Malitraven vreme spremeni. — Če zdaj germi, se kmet slane več ne

▶ malo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maloprislov, splošni, nedoločeno

enmalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so
maličko
Kmetijske in rokodelske novice (1847): da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu
mallu
Biblia (1584): nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na

malo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste
Blagomir puščavnik (1853):	oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil
Fizika (1869):	Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se
Fizika (1869):	véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi
Gozdovnik (1898):	svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite

malu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de

mavi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bojo moli kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32

manjprislov, splošni, primernik

majn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl

manj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se, v teh rečeh le nič več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pšeniče 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot na Angleškim. Iz tega se vidi, da je kruh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi brez deteljš izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač
Kemija (1869):	Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro
Kemija (1869):	skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in
Zoologija (1875):	morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih
Zoologija (1875):	so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih

mein

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sheliam odpovedali, dalei bomo od navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo sa naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe narvezhkrat vidi, ta Planęt je moker, inu gorak, vender mein gorak, koker Jupiter. Je shenski inu dober, bode Fortuna minor

mejn

Branja, inu evangeliumi (1777):	der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is

menj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili bote, de se vam bo delo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en

menje

Pastirski list (1852):	biti, brez da svojemu zdravju škodijo, dopustijo zajtrkuvati. Samo naj menje uzamejo, kak navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost
Trtna uš (1881):	in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki

najmanjprislov, splošni, presežnik

nar manj(združena oblika)

Naravoslovje alj fiziko (1849):	jo nar manj odrazujejo; tela, ktere nar bolj odrazujejo, tudi nar manj gorkote serkajo. Torej vzemi gladko, rudno posodo, ako hočeš
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Če mislimo take mlade živali rediti, se morajo (postavim teleta), nar manj 6 do 8 tednov pri sescu pustiti, tako dolgo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se da izpustiti in vsaki drugi dan nova dati, se nar manj v petih, šestih dneh zrosí, kar je treba že

nar mein(združena oblika)
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Od meſen'ga sdershan. 4. Ta shterta je sapoved: v'Leti nar mein enkrat Opravit Zhiſto spoved, Tu greſhnik stori rad. No
narmejn
Branja, inu evangeliumi (1777): inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu
nar men(združena oblika)
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): s'ſilo preſiliti, kir vrozhina posnu pride. Jezhmen inu Ovſs nar tu męn ſrednu rata, koker tudi Shozhiva; Proſsu, kateru bode

▶ malobeseden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malobeseden

Nemški valpet (1867):	bilo več dosti mar. Čeravno je bil moj stari trd, malobeseden in največkrat slabe volje, sprevidel sem vendar, da me ima
Mlada leta (1875):	popoldne. Oče je pušil tobak, ali pa računil; bil je malobeseden, in kmalu sem se pričel dolgočasiti v samotni graščinici. Zapustil
Cvet in sad (1877):	prijaznem pozdravu mimo iti. Sploh je bil Komplez še bolj malobeseden in nezadovoljen tu na pošti in je svojemu prijatelju lovcu
Pomladanski vetrovi (1881):	ni lipniški gospod. Mrzel proti vsem, ki mu niso všeč, malobeseden proti onim, kterih še ne pozna; a preverjen sem, da
Roka in srce (1883):	in Serafina ste obžalovali Melitino osodo; Alfonz pa je bil malobeseden, vedno v upu in strahu živéč zavoljo svojega obljubljenega konjička
Roka in srce (1883):	do zdaj o njem slišala, je mož mirnega značaja in malobeseden. Ljudje takega značaja pa v eni besedi povedó več, kakor
Žrtva ljubosumnosti (1884):	izpremenjen. Kakšne bolečine te pa tarejo, da si vedno tako malobeseden, tih in zamišljen? Od dne do dne pojema vidno tvoja
Dva adjunkta (1888):	Kveder. Adjunkt Zgaga je bil pozvedevši to, neznano zamišljen in malobeseden. Tri dni, ko Kvedru nikakor ni hotelo odleči, ni zinil
Kvišku (1899):	pa so splavale po vodi. Čimbolj je bil zadirčen in malobeseden, temveč je govorila Margita, tem mehkejša je bila, kakor da

malobesednega
Gozdovnik (1898): namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in nenadno je našel

▶ malodane prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

malodane

malo da_ne(združena oblika)

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):

zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v

▶ malokaj zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malokaj

malo kaj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik

▶ malokateri zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malokateri

malokteri

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni

▶ malokdaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malokdaj

malokadaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali tam vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra

malokdaj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam

malo kdaj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna dopovedati, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so od mere lasú do eniga, tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat

malokedaj

Mineralogija in geognozija (1871):	se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na
Mineralogija in geognozija (1871):	rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites

malukadaj
Sacrum promptuarium (1695): ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu
malukedej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per-

▶ malokdo zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malokdo
- malokdo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kakor 4 od sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se
- malo kdo(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo

malokomu

Astronomija (1869):	se prav postavi, zeló drago, — zato je opazovalno zvezdoznanstvo le malokomu mogoče.
Oče naš (1885):	krivoverni Hugenoti popolno razdjali. Ta kraj pod zemljo je le malokomu znan, in še teh, kteri za-nj vejo je groza, va-nj

▶ malokje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malokje

Genovefa (1841):	marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo
Mineralogija in geognozija (1871):	skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan

malo kje(združena oblika)
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi je, de malo kje tako trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino

▶ malokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malokrat

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki kraji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali

▶ malomaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malomarno

Milko Vogrin (1883):	ne čutila in bi jej bilo vse to neznatno in malomarno. Ko tedaj mati nobenega odgovora ne dobí, nadaljuje zopet: „Tvoje
Kvišku (1899):	bil Lacinger. Na klopici nasproti pršečega vodometa je sedel, pušil malomarno cigareto, študiral mimo njega hiteče obraze, vesele in otožne, mlade

▶ malomarno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malomarno

Žalost in veselje (1870):	uterdita tudi človeka zoper največe težave, da je prenaša nekako malomarno, da celó smertnim nevarnostim kljubuje. Tudi Aleš se je uterdil
Mlada leta (1875):	Ali me ne poznate, oče? « »Oj ti si, Ivan? « pravi malomarno. »Prav neugodno dohajaš! Na poti si mi zdaj, ko je
Pomladanski vetrovi (1881):	dnevnik, ter je jela iz nje čitati. Nektere liste je malomarno prevrnola, drugod jo površno brala, marsikje se je pa globlje
Cyclamen (1883):	ni posebno zanimalo; pil je mirno svoje pivo ter prebiral malomarno liste starih novin. »No, tukaj le je ime; nemško ni
Cyclamen (1883):	ni nedelje brez oficirja — v Zalogu namreč. « »Mogoče! « pristavi guvernanta malomarno; »toda denes ni bilo nobenega. Tudi govorili niso o tacih
Arabela (1885):	zdaj Walter z negotovim glasom. On je ves čas navidezno malomarno poslušal to besedovanje, v resnici pa je z utripajočim srcem
Arabela (1885):	odide, ki je pokrival mizo za obed. Potem pa reče malomarno: »Arabela ga je skregala, ker se je baje grdo zlagal
Na krivih potih (1893):	je soproga ležala mrtva na postelji, ozre se le enkrat malomarno v njeno bledo lice, pokliče na to sluge, naroči jim
Očetov greh (1894):	kaj namerja ta mešetar. »Bode li Kačon vzel otroka? « vpraša malomarno. »Boži, beži! Tega mu vender ne ponudiš! Ampak — recimo: Lenka

▶ malomarnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malomarnost

Pomladanski vetrovi (1881):	se malo bolj hitro pomikal, razvnela je ta počasnost in malomarnost tako hudo njegovega gospoda, da se je ves razsrjen zapoletel
Pomladanski vetrovi (1881):	gladki stezici mimo cvetličnih gredic — „ali mi boš očitala mojo malomarnost? " „Dolgo sem te že tu na vrtu pričakovala; cvetice so
Milko Vogrin (1883):	pri njej opraviti. A ker je Olga še vedno isto malomarnost in zamišljenost kazala, poslovil se je Robert prej, nego je
Gospod Janez (1884):	njena pisma vedno redkeje in, ko ji je Peter to malomarnost očital, izgovarjala se je, da ima preobilo posla. Vran je
Od pluga do krone (1891):	sama verjela, da je bila Polona čarodejka, ujezila je ta malomarnost silno, ker se nikakor ni mogla iznebiti strahú, kaj bi
Senanus (1892):	življenje malone brez sléharnega pomena? Mladi mož krepko prikima: denašnja malomarnost je pregreha, učinjena njega zorni ljubezni! Odločno potisne stol k
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Ogerskem več, ni ugajal ta mir. To, pa tudi Leopoldova malomarnost za hrvatsko-ogerske zadeve ter grdo in svojevoljno; ravnanje njegovih nemških
Očetov greh (1894):	se ne meni, kakor bi bila tudi njega obšla tista malomarnost, ki zija iz vsakega razpokanega trama, raz vsak kamen na
Slučaji usode (1897):	naposled ni več ne za eno ne za drugo. Ta malomarnost je kriva, da tak človek ne veruje potem v nič

▶ malone členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

malone
Revček Andrejček (1891): Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si smem

▶ malopriden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malopriden

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina
Revček Andrejček (1891):	ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem

malopridne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to

malopridnemu

malupridnemu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu doſti njeh je, katiri svoje blagu, inu rezhy po malupridnemu ſafrezhkajo, inu bodo v'peklu ſakopani. Uſſe, kar imash od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojega ſhivota, inu lepe lestnuſte te dushe, aku taiſte v' malupridnemu fadè gásh? 2. Kolkajn njeh jè, katiri be se taiſte

malopridni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt

malopridnih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo
malopridnimi
- malopridnim
  Divica Orleanska (1848): beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem
malopridno
- malopridno
  Revček Andrejček (1891): tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se
- malopridnu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú
- malupridno
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna

▶ malopridnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malopridnež

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je
Revček Andrejček (1891):	le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor te je!
Revček Andrejček (1891):	Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in v koži. Ali nisem

▶ malosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malodušnost; [sskj]

malosrčnosti

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):

Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti

▶ malovažen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majhen; Pleteršnik

malovažna
- malovažne
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo

▶ malovažen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nevažen; SSKJ

malovažne
Občno vzgojeslovje (1887): itd., to vse so stvari, katere se nam zdé sicer malovažne, ki pa vender krepko in vstrajno vplivajo na otroško srce

▶ maloveren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maloverna
Genovefa (1841): ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj ne

maloverni

Biblia (1584):	je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli
Biblia (1584):	ga je popadèl, inu je djal k'njemu: ò ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ga je prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila

▶ malovernež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maloverneži
- maloverniki
  Genovefa (1841): tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in

▶ malovreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malovrednega

malovredniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lastniga, zato se reče národnost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malovredniga, Ungeschicklichkeit. Gerdo bi bilo, ako bi mi te dve clo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiſti, kteri pregoſto ſeje, malo perdela in pa le drobniga, malovredniga shita, sato, kér pregoſto shito je eden drugimu na poti

maluuredniga
Sacrum promptuarium (1695): od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil

malovredni
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De

▶ malta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malta

Mineralogija in geognozija (1871):	seboj zvezani, ali jih pa nekristalinska masa veže, enako kakor malta (klak) kamne poslopja. Pri mnogih je ta skupnost jako trdna
Mineralogija in geognozija (1871):	predpotopnih živali. Tlá tacih jam so iz kapnika, ki kakor malta veže tako imenovano koščeno breccijo (§. 110), pod ktero so

▶ malven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

slezenovčev; kontekst, SSKJ

malvnega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem odcedi

▶ mama samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mama

Stric Tomaž (1853):	kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem denarjem bi
Stric Tomaž (1853):	pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja

mami

Ljubljanske slike (1879):	dobi brž priimek „gospodična“ vzlasti od tistih, ki se hočejo „mami“ prikupiti iz kterega koli namena. Oče pri vsem tem nima
Ljubljanske slike (1879):	vedno tepla in samega puščala, pa mu ostro prepovedovala to mami povedati. Dandanes pravijo nekteri „trcijalka“ tudi pobožnim ženskam, ki pridno
Ljubljanske slike (1879):	in gospodič tudi. Če gre sama v cerkev in se mami zdi, da je predolgo ni bilo domu, se izgovarja s
Ljubljanske slike (1879):	dobi ta kak rožič, figo ali kako sladkarijo, da to mami domá pové. To je reklama, ki veliko več zaleže in
Agitator (1885):	trenutkov sama v sobi. »Hvala Vam, gospod Koren, da niste mami ničesa omenili! « dejala je ona poluglasno; zarudela se je pri
Prvi sneg (1886):	se dovolj premagovati, ko bi zasledili kaj neprijetnega, a dobri mami bi se v srce smilila, če bi kar sama kraj
Usoda ka-li (1895):	kdo ne odnese, ha, hal Ana, sem sedi k svoji mami v senco,« je dejala svoji hčerki. »Jezna sem nate, mama
Kotanjska elita (1898):	druzega ne potrebujem. Kaj nama hočejo tretje osebe? In tvoji mami tako ničesar ne manjka. Vsega ji lahko daš, karkoli poželi

▶ mamica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mamica

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem tudi modreje in sprevidel, da sta gospod Jupiter pa mamica Juno ravno toliko boga, kakor jaz in vi; zató se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	deževati, zapazi mavrico, ter se zeló čudi prelepim barvam. „Ljuba mamica“, reče čez nekaj časa, „ljudje pravijo, da iz božje mavrice

mamice

Žalostna vernitev (1864):	mu, da je še mlad, senjá se mu od ljubljene mamice, od drage deklice. Sladko se smehlja, in njegova usta šepečejo
Dragotin (1864):	sanjaje od mile domovine, od ljubih tovaršev, od lepe, zlate mamice, in ko otožna senca svitlih sanj, se mu je prikazovala
Marjetica (1877):	jej drvile po glavi. Najbolje pa se je spominjala ranjce mamice, ki je bila tako blaga žena in trdno je sklenila
Sama svoja (1895):	skozi in skozi! In ta naj bode naslednica tvoje krasne mamice in tvoja druga mati? — Uh! « — Izredno je ugajalo Milki tako
Dve svatbi (1895):	Možinovo, in pa še s tako lepo doto. Toda skrbne mamice se niso menile za to. Njim se je stvar zdela
Sama svoja (1895):	samo ob njej živeti. Ko ne bi bila bolezen tvoje mamice požrla skoro vse njene dote, bi ti prišlo vsaj kaj
Sama svoja (1895):	srca ... le tiho bodi! — hinavec je bil od nekdaj! — Tvoje mamice ni nikoli ljubil — uh, koliko je preplakala revica, on je
Sama svoja (1895):	je moj papa ... ?« »Resnično je vse. — Takoj po smrti tvoje mamice pa se je preselila Pavla za blagajničarico v kavarno »Pri
Stari dolg (1897):	je umrla mati. Deček je brezskrbno brcal v naročju stare mamice, oče pa je šel na vrt, vrgel se v travo

mamici

Dragotin (1864):	mati zvečer v plavž peljala, kako se je stiskal k mamici in kako je bila očarana vzbudljiva njegova domišljija po podobah
Žalostna vernitev (1864):	je nesrečnega Franceta žalost in hrepenenje po očetnjavi, po stari mamici in ljubljeni deklici. V strašnih stiskah mu je preteklo leto
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	ostane kak mladeneč pri svojem dedu, kaka deklica pri stari mamici. Vidé bistro mlado kri, se razvedré stari. Očkom v rudečih
Na Žerinjah (1876):	ga zadele nekdaj njene besede, ko je govorila o svojej mamici, kako se mu je vtisnila njena podoba, ko je klečala
Žrtva ljubosumnosti (1884):	veličastno kakor ta večer. Ali nekaj se je zdelo starej mamici vendar le čudno. Ko je bila zadnjič pri polnočnicah, videla
Roman starega samca (1895):	zato tem čarobnejšim glasom, »prevzamem jaz srčno rada to nalogo. Mamici je danes že mnogo bolje; dovolj bode, ako zdaj pa
Zunaj (1896):	beli krstici Ivančka v jamo, da bi spaval pri svoji mamici tam zunaj.
Zunaj (1896):	boš prej zdrav! « »O papa, meni se je sanjalo o mamici. Prosila me je, naj pridem! « — Drugi dan ni mogel več
Zunaj (1896):	ga vzdigne v posteljici, in mu je dejal: »Papa ... k mamici pojdem ! — — Da ... da je ne bo strah v grobu! « Stotnik

▶ mamiti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mami

Razne dela (1870):	Sonca svit za dne osrami, Družbo v tmi z blišobo mami, V kitah luna sveti se, Ki od sonca zalši je
Razne dela (1870):	predrami. Ker večkrat ta dremota kar Goljufna je, de druge mami. Pa nje naklep je tverd in strog. Ter bersne urno
Razne dela (1870):	serdu se zapró ljubezni moji. Sorelka. Oslepljen ljud je, zmota mami ga, Pa vertoglavje to minulo bode. Ni dalječ dan, ko
Razne dela (1870):	ljubezen življenje pretrese, Sivkaste barve nahip zaverté se. Mično nas mami za leta prijazne Pene pomorske prikúpliva hči, V djanje priprosto
Razne dela (1870):	Nam pogubljiva bivši toliko, Nas tudi tukaj um kali vši mami? Povejte, kdo začel je kreg? Lord žlahtni! (Talbotu:) Ste vi
Roman starega samca (1895):	bila je lepota one nevarne vrste, ki nam slepi oko, mami razum, draži čutnice ter vzbuja strast, srce pa pri tem

▶ mamka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mamka

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jih prime, ino s' hvaleshnim ferzam jim rezhe: „Preljuba moja mamka! vi ſte sa mene vezh ſkerbi imeli, kakor jes sa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	toljko veſelile; tako shaloſt vzhakala bom. Povejte mi vender, preljuba mamka, kak je neki to, de ſo ſe tako pokasile? ” „Prav
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka, kaj zhuda ſe s' mojimi roshzhami godi! Ne bote jih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	glejte, ljuba mamka, kako ſo bele pereſza po konzih lepo roshnate! Tudi lizhni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vgleda, ino v' eni ſapi materi pravit hiti. „Pojte, preljuba mamka, je djala; ſpet bote novo perkasen na mojih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtopiti, Hzherko sa sheno dobiti, Mamko poprej Dobro poglej ! Je mamka le pridna sheniza, Bo hzherka nje prava deſniza. L— z.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí
Tine in Jerica (1852):	po vasi boš kmalo zvedil. Tine. Kaj bom zvedil, ljuba mamka? Liza. Ne imenuj me več mater! Kaj kej taciga moram
Deborah (1883):	Tržinar. Tako je, mamka; jaz imam še molek, katerega ste mi vi dali. Pek

mamko

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozha ! Shush. She nekej , lubi otrozi! — Jeſt bom po vaſho mamko piſal.Al ozhem? Nęshka. ( Le , le, ozhka! Matizh. ( Shush. Jeſt jo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Tok jo vsameſh, Nehvalęshnik ? Matizh. Vsamem jo — sa mojo mamko. To ſo moj ozha! (pokashe na Shusheka. ) Nęshka. Al je

▶ mana samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mana
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): kolikor ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas živil, dokler so bili
mane
Verske bajke na Dolenjskem (1881): iskali ljudje sami svojega živeža in niso več potrebovali nebeške mane. In zdaj še le so se začeli veseliti svojega življenja

▶ manakin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta ptice pevke; kontekst, splet

manakin
Zoologija (1875): v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste

▶ mandarin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mandarin

Tiun - Lin (1891):	carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat
Tiun - Lin (1891):	katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v

▶ mandelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mandeljne
- mandeljne
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti
- mandelne
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno

mandeljni

Kemija (1869):	boleznih imenitno zdravilo. Tudi jederca koščičastega sadja, zlasti pa grenki mandeljni in listje lovoraste višnje imajo v sebi nekoliko višnjavega strupa
Mineralogija in geognozija (1871):	lisasto lice. Ako v kamenji vidimo veče ali manje votline, mandeljni imenovane, ki so popolnoma izpolnjene z druzimi minerali, zovemo ga

mandljev

mandelnov

Kuharske Bukve (1799):	mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro
Kuharske Bukve (1799):	v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to

mandlji

mandelni

Kuharske Bukve (1799):	ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih

▶ mandeljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

samec, mož, fant; [sskj]

mandeljc

mandeljz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v

▶ mandeljnov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

mandeljnovim

mandelnovi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mandelnovi cmoki na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zamoreš in tako izrezane mandelne v dobrim maslu rumenkasto ocri. Mandelnovi kolači. Mešaj eno unčo dobro stolčeniga cukra in dva ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Namaži zdej to testo na oblate in prav urno speci. Mandelnovi bandelci. Mešaj eno unčo olušenih in drobno stolčenih mandelnov, eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	angleški cmok. Pečen kopun s solato. Torta iz cukreniga kruha. Mandelnovi loki. 163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žemljevimi drobtinami potresene modle ter speci v pohlajeni peči. Mandelnovi oblati. Dobro zmešaj dva spenjena beljaka, eno unčo drobno stolčenih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s sardeljino polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam

mandelnovim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmočki v mleku. Pečen puran. 87. Krompirjevi cmočki. Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeni divji golobje. Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska

▶ mandljev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

mandljeva

mandelnova

Kuharske Bukve (1799):	smersovati; popręd vsami ven ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en bokal ſmętane, eno nesręsano lemonovo
Kuharske Bukve (1799):	Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta.
Kuharske Bukve (1799):	jęſiha ſhe popred preden ſekanje gori rasloshiſh. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. Vbì v' en pozínen lonez ſhęſt jajz, inu ſhęſt
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi. 182. Rumena župa z zelenimi rezanci.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	izverne in ker svitlo skorjo po verhu dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z

mandljevo

mandelnovo

Kuharske Bukve (1799):	vli med ſrovo vodo tolikaj, de bo dobro diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari
Kuharske Bukve (1799):	XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. Pinzha nameſti

▶ mandolina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mandolina
Zlatorog (1886): V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz

▶ maneč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

maneč
Gozdovnik (1898): z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si oči. »Boj se bliža. Moji beli bratje naj odvržejo

▶ manenga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mnenje, namen; Pohlin; To malo besedišče, kontekst

manenga

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je

manenge

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi

manengo
Ta male katechismus (1768): de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima

▶ mangan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mangan
Kemija (1869): v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine

mangana

Mineralogija in geognozija (1871):

70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel

▶ manganit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

manganit
Kemija (1869): nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino

▶ manganov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manganov

Kemija (1869):	Manganov prekis (Manganüberoxyd), MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter
Kemija (1869):	manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo
Kemija (1869):	pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele
Kemija (1869):	essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli
Kemija (1869):	bele ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se
Kemija (1869):	okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan

manganova

Kemija (1869):	Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte
Mineralogija in geognozija (1871):	80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung
Mineralogija in geognozija (1871):	lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57.
Mineralogija in geognozija (1871):	139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin

manganovo
Kemija (1869): v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni

▶ manganovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manganovca
Kemija (1869): 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat
manganovec
Kemija (1869): se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov

▶ manganovokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

manganaten; splet

manganovokisli

Kemija (1869):	v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno
Kemija (1869):	klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli

▶ mantisa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

mantisa

Aritmetika za učiteljišča (1885):	V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni le karakteristika, mantisa pa ostane neizpremenjena, ako število s katero koli potenco števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	večji, v druzem manjši, t. j. dobi drugo karakteristiko, a mantisa ostane neizpremenjena.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in prav takó Tu je mantisa zmerom jedna in ista, izpremina se le karakteristika, in sicer
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1, so pa negativni, in sicer sta negativni karakteristika in mantisa. Logaritme z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na take, ki imajo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za karakteristiko redovni eksponent njegove najvišje veljavne številke. 2.) Logaritmova mantisa je zavisna le od razvrstitve številk v danem številu, nikakor

mantise

Aritmetika za učiteljišča (1885):	slučaji lahko po § 216., 1. Manjši logaritmovniki imajo le mantise četveroštevilčnih števil in te na pet ali šest decimalk. Logaritmi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	decimalk; tako zbirko imenujemo logaritmovnik (Logarithmentafeln). V logaritmovniku so le mantise logaritmov, kajti karakteristika se določi v vsakem slučaji lahko po

mantisi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	danemu logaritmu. V logaritmovniku poišči številk, ki spadajo k dani mantisi in le-tém določi potem mestno vrednost; v ta namen daj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za 1 večje od karakteristike, na ta način dobljeni pozitivni mantisi pa zadaj dodamo kot negativno karakteristiko ono za 1 večje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dele za peto in šesto številko in te prištej k mantisi prvih štirih številk. N. pr. enačbe 2.) Kakó je najti

mantiso

Aritmetika za učiteljišča (1885):	nikakor pa ne od njih mestne vrednosti, zategadelj imajo isto mantiso vsa števila, ki se le v tem razločujejo, da stoji
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številk, ondaj poišči najprej kakor zgoraj pod a) v logaritmovniku mantiso prvih štirih številk in pa diferenco med to in naslednjo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število. Ako treba n. pr. logaritma števila 38 poiskati, poišči mantiso za 3800. c) Ako ima dano število pet ali šest
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na take, ki imajo pozitivno mantiso in negativno karakteristiko; v ta namen odštejemo negativni logaritem od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer), decimalke pa mantiso (Mantisse).
Aritmetika za učiteljišča (1885):	štirih številk in pa diferenco med to in naslednjo večjo mantiso, ki je v logaritmovniku. Potem vzemi iz one pomočne tablice

▶ mantisin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

mantisine

Aritmetika za učiteljišča (1885):	med z zvezdicami zaznamenovanimi prejšnje vrste. a) Ako najdeš vse mantisine številke v logaritmovniku, ondaj vzemi prve tri številke iskanega števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	to v oni vrsti, v kateri si našel zadnje tri mantisine številke, četrto številko pa iz najzgornje ali najspodnje vrste onega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	najzgornje ali najspodnje vrste onega razpredelka, v katerem so one mantisine številke. N. pr.

▶ manj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manj

majne
Biblia (1584): blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku

manj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in
Mineralogija in geognozija (1871):	pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in
Mineralogija in geognozija (1871):	Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in
Botanika (1875):	debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti
Zoologija (1875):	razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati

mejn

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi

menj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1841. Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami
Aritmetika za učiteljišča (1885):	menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in

menje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kratkem povém , da nam ni treba niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de

▶ manjkajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

manjkajočih

Kemija (1869):	nektere vrzeli v podobnih vrstah oznamujejo, da nam je iznajdbe manjkajočih členov še pričakovati. Naposled so med mestom, kjer kak člen
Tiun - Lin (1891):	narodnostij obstoječa množica ljudij, seveda Malajcev in nikjer v Aziji manjkajočih Kitajcev, sinov nebeskega carstva, z dolgimi kitami. Tu so na

▶ manjkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjka

manka
Sacrum promptuarium (1695): jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno

manjka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in
Divica Orleanska (1848):	Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo iti?
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil
Fizika (1869):	lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo
Mineralogija in geognozija (1871):	apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis
Botanika (1875):	morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako

manjkajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ne posadi v kot. Ako je svečanost cerkevna, naj ne manjkajo propoved (pridiga) slovenska, pesmi slovenske i molitve slovenske; ako je
Zoologija (1875):	Živali enega krdela strinjajo se v tem, da njim ali manjkajo isti organi, ali pa — če jih imajo, da so enako

manjkalo

mankalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe

manjkalo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in tako jima je bilo še tisti večer pomagano. Kako
Oče naš (1854):	in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje
Čas je zlato (1864):	marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in
Čas je zlato (1864):	šolo šel, pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo, le denarja ni bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se za nekaj dni v svoje stanovanje, ne bode ti manjkalo ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi
Oče naš (1885):	in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da

menjkalo

Robinson mlajši (1849):	Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal
Robinson mlajši (1849):	Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji
Robinson mlajši (1849):	dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar

▶ manjkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845): obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je

▶ manjšati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjša

manjša
Fizika (1869): pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da bi

manjſha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe morajo ſejati ali ſaditi ob zhaſu, kadar ſe luna manjſha, o mlaji. ” Kdor ſe bo hotel po tej poglavitni vodivnizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jemlje), in pojenjajo ali zelo popolnama minejo , kadar ſe luna manjſha ali nasaj jemlje. Od nekteriga pravijo, de je méſzhin ; s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ob zhaſu, kadar ſe luna manjſha (dolijemlje), ſadi, bo malo dobizhka imel, ker grah bo zel

manjšati
- majnſhati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de

▶ manjšina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjšina

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	da bi se bralo, naj izvolijo vstati. (To se zgodi). Manjšina je. Prosim torej, da bi se le ob kratkem povedalo
Mineralogija in geognozija (1871):	imenovani po mestu, kjer se dobivajo, drugi po imenitnih naravoslovcih, manjšina je imenovana po lastnostih ali po kemiških sestavinah. Nekoliko imén

▶ maorski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

maorska
Ljubite svoje sovražnike! (1899): potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil

maorski

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred

maorskih
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili
maorskima
Ljubite svoje sovražnike! (1899): čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel

maorsko

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Bôb je obhodil previdno maorsko vasico; mislil in mislil je, pa nič pametnega mu ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zapiral razgled v razsvetljeno, gorečo ravan, pa slišali so zmagovito maorsko petje, ki jih je napolnjevalo s strahom. — Bežali so dalje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odprto dolino. — Ni se motil, zaslišal je glasove, ugledal je maorsko ženo in nekaj otrok.

▶ mapa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

karta; Pleteršnik

mape
Astronomija (1869): za sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko
mapo
Astronomija (1869): imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov

▶ mar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mar

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in pervín njegovo teló
Zlata Vas (1850):	njih um zatamnil. Ako bi si Oni hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo

▶ mar prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mar

Zlata Vas (1848):	njih um zatamnil. Ako bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo
Stric Tomaž (1853):	gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi
Čas je zlato (1864):	de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil
Zlatorog (1886):	Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot
Zlatorog (1886):	Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo
Zlatorog (1886):	da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati

mari

Valenštajn (1866):	lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá
Valenštajn (1866):	drugače. Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej

▶ mar prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neki; SSKJ

mar
- mar
  Lohengrin (1898): bodeš zmagal ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga
- marej
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko

▶ maraje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

maraje
Robinson mlajši (1849): lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu

▶ marati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mara

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več toliko za Narvaez-a kakor nekdaj, in sliši se, da

maraj

Mlinar in njegova hči (1867):	očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija je bil pri meni
Oče naš (1885):	fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni

marajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne marajo za jedí, za ktere so nekdaj še clo v dobrih

marajte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo

maral

Zlata Vas (1850):	v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših otrok bolj deržal
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga

marala
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela

marali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v

maram

Tine in Jerica (1852):	k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm umreti“.
Stric Tomaž (1853):	Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni za nobeno rabo več, za mene posebno ne“, odgovori
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa

maramo
Valenštajn (1866): Na véro njegovo med kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec

maraš

Domen (1864):	nimam kaj delati! " pravi sin. „Kaj? " prašala je starka, „ne maraš? To je zató, ker si se zdaj ene dni ves
Sosedov sin (1868):	kdo hvalil in blagoróval: „ti si že mož, ti! Kaj maraš, ker imaš vsega zadosti. " Ali pokazal ni nikoli, da mu
Marjetica (1877):	kedaj ga je dobil v spomin. "Ti ga res ne maraš več Štefan, zato ker je moj, ker sem ti ga
Ljubljanske slike (1879):	toraj vsakako deset ur daleč. Ako pa vsega tega ne maraš, marveč si zadovoljen le z golo posteljo, ne zapustiš si
Naši vaščanje (1891):	Silvester jo prime za roko in reče: »Anica, ali me maraš — ali smem priti póte? « »Le pridi! « odgovorí ona, izvije mu
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	da se le norčuje. »No, pa povej vendar, zakaj ne maraš zamuditi krščanskega nauka? " „Zato, ker bi to ne bilo prav
Svatba na Selih (1894):	vsa ta reč! « izpregovorí mati, ko Lenica umolkne. »Zató ne maraš vzeti Rakarja, ker si zmenjena z drugim? No, to je
Jarem pregrehe (1895):	se ji posmehujejo za hrbtom: »Kaj ne, Polonica, dveh ne maraš? « »Kaj to komu mar? « odvrne jezno Polona in hiti brez
Stari dolg (1897):	Mama, bo treba domov; daleč imava. « »Če tudi ti ne maraš na ples, pojdiva, — kak lep par, pa ne na ples

▶ marc. okrajšava ↘ IMP

marc.

Ta male katechismus (1768):	ad me, & ne prohibueritis eos, talium enim eſt regnum Dei. Marc. 10. 14. Pustite otrozhizhe k' meni pridti, inu njim nekar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tih Judou? on pa je nemu odgovoriu: ti ja govoriſh. Marc. 15. Na leta Chriſtuſou odgovor je Pilatus supet k'nemu

▶ marcelov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

marcelove
Izidor, pobožni kmet (1887): so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel
marcelovih
Izidor, pobožni kmet (1887): butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav sedaj pri Marcelovih, pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici

▶ marcij samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

marec; kontekst

marcija
Aritmetika za učiteljišča (1885): maja do dne 28. oktobra? c) 4080 » » 5 1/2 % » » 26. marcija do dne 9. julija? 29. Nekdo je kupil hišo, katera

▶ marec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marca

Astronomija (1869):	in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa
Astronomija (1869):	na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se

▶ marela samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marele

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de tudi te marele domači rokodélci po kmetih in v meſtih izdelujejo, vunder pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koliko denarjev gré v ptuje dežele za dežobrane ali dežnike (marele) ? Mislim, de ga ni naroda, de bi se bolj dežja

▶ marelica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marelic

marelc

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri

marelz

Kuharske Bukve (1799):	slí. 235. Marelze hraniti v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga
Kuharske Bukve (1799):	ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi

marelicami

marelcami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Češnje in višnje v žganji. Ravnaj z njimi kakor z marelcami in spravi jih na hladnim.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Vkuhane breskve, drugači. Ravno tako z njimi ravnaj kakor z marelcami. Vkuhane breskve, drugači. Breskve, iz kterih se peške ne pobero

marelice

marelce
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj
marelice
Kmetijske in rokodelske novice (1847): perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti

marelze

Kuharske Bukve (1799):	notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes
Kuharske Bukve (1799):	ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri

marilze
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej

▶ mareličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marelično
- marelčno
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z

▶ maren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marljiv; [sskj]

marni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več

▶ marenj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govor, pogovor; SSKJ

marenj

marn

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja

▶ margarinov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

margarinova

Kemija (1869):	427. Mangansaure, manganova kislina, 427. Manganiuberoxyd, manganov prekis, 427. Margarinsaure, margarinova kislina, 463. Marmor, mramor, 414. Maslo, 496. Mastiks, 489. Masse
Kemija (1869):	C4H4O4 Propionova kislina C6H6O4 Maslena kislina C8H8O4 Valerianova kislina C10H10O4 Margarinova kislina C34H34O4 Stearinova kislina C36H34O4 Vrsta alkoholov: Lesna žestina ali

▶ mariborski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

mariborski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	luči ogledano in po domače rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski tiskarnici na poti. Hinc illae lacrimae! Dopisnik „od Save” se
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	starejša, požlahtnjevanja na, Solonis, iz leta 1876, so pa v Mariborski trtnici in se še sedaj tam dobè v naj lepšem

▶ marijin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marijin

mariin

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo

marijino
- marijno
  Rudninoslovje (1867): so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega

▶ mariottov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mariottovem
- mariotte-vem
  Fizika (1869): bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro

▶ marjetica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marjetica
Zeleni listi (1896): je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda

marjetice

Botanika (1875):	mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je
Zeleni listi (1896):	rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal

marjetize

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ljudjé ſo tim salim zvetlizam nar rajſhi rekli, de ſo Marjetize. B. B. Oh, otrozi! le vuzhite V’ ſvojih mladih letah
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Kasalo. Stran. 1. Marjetize, nauka polne zvetlize . . . 3 2. Potózhnize, k' dobrimu opomnize . . . 12
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je tukaj na gredizi s'njimi sapiſano: Marjeta. Naj le Marjetize bojo! ” Mati ſo jih vſe ſvoje shive dni ˛Shmarinze imenovali
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	I. Marjetize nauka polne zvetlize. V' nekim meſti je ſvoje dni poſhtena
Genovefa (1841):	Genoveſa. „Glej tukaj jih nekoliko têbi nabiram. Té tukaj ſo marjétize, in svônzhiki! Gléj, kako ſo snótraj lepo rumene in kako

marjetico
Zeleni listi (1896): jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan

▶ marka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mark

Aritmetika za učiteljišča (1885):	menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark po 100 gl. a. v. Za koliko gl. a. v.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi

marke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Kdor si hoče takih zavitkov za pisma omisliti, plača razun marke, ki jo za pismo potrebuje, še pol solda (nov. kraje
Kemija (1869):	iz ene marke čistega srebra. Avstrija je kovala iz čiste marke 20 goldinarjev, južnonemške države so kovale 24 1/2 gold., severnonemške
Kemija (1869):	po številu se tega ali onega denarja kuje iz ene marke čistega srebra. Avstrija je kovala iz čiste marke 20 goldinarjev
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2/5 kg in ima 0.520 čistine? 8. Od 1 kolonjske marke 23 2/3 karatnega zlata se kuje po 67 ces. zlatníkov

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 34 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —