Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 17

▶ gliva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goba; [sskj]

gliv

Botanika (1875):	nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo
Botanika (1875):	bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali iz več kakor
Botanika (1875):	da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega
Botanika (1875):	postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji
Botanika (1875):	pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj

glive

Botanika (1875):	živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih
Botanika (1875):	gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske
Botanika (1875):	za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih
Botanika (1875):	3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se
Botanika (1875):	vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride
Botanika (1875):	tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium
Botanika (1875):	A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in
Botanika (1875):	3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih
Botanika (1875):	da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost

glivo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsemi kamen, ki pred tabo leshí, pritiſni ga trikrat na glivo ter ga ritniſko zhes glavo saluzhaj. Ştori to trikrat sapored
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti nosh is praga, ali koso ispod dimnika. ” „Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi s obrasam proti luni, vsemi

▶ globa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé

▶ globanja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jurček; [sskj]

globanjo
Gozdovnik (1898): kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel

▶ globel samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globel
Mineralogija in geognozija (1871): Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula

▶ globina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globin
Rudninoslovje (1867): so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat

globine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven ne vidila, ko
Viljem Tell (1862):	presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj!

globino
Tiun - Lin (1891): obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo

▶ globoček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globoček
Zoologija (1875): vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet

▶ globočina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globočin

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih
Lohengrin (1898):	slavíti Primerno slavni čin, Oj, vedno te hvalíti Iz srca globočin! Jaz v tebi skoprnévam, Pred tabo drgetám! Ah, vzemi, kar
Lohengrin (1898):	bi slaviti Vredno slavni čin! Ga vredno hvaliti iz srca globočin! Prišel si tod Vè bran narodu! Blažen tvoj pot! Slava

globočinah
Zoologija (1875): borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v

globočine

Mlinar in njegova hči (1867):	besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine svojega srca, kako noč in dan na nič druzega ne
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh

globozhine

Genovefa (1841):	nébu pogledal, s drugo roko je Genovefo objél in is globozhine ſvôje duſhe rékel: „O Bog, te ſrézhe je prevezh môjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor ſenza , ktero viſoke gore v luni naredijo ; v velike globozhine med gorami ne pride ſolnzhna ſvitloba, sato ſe nam luna

globočini

Blagomir puščavnik (1853):	divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim

globozhini

Hrana evangeljskih naukov (1835):	hudo sapleta, de ſe préd ne savé, dokler ſe v'globozhini hude navade savésjeniga ne najde. Tudi mornár mora per naglim
Življenja srečen pot (1837):	na vdol satozhi, ni ga mogozhe vſtanoviti vezh, dokler v' globozhini ne obleshí. Ravno tako ſe mladenzhu godí, ki ſe v'

globozini
Branja, inu evangeliumi (1777): bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'

globočino

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad
Mineralogija in geognozija (1871):	počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz
Gozdovnik (1898):	bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in

globozhino
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki

▶ globočnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

globočnikova
- globočnikove
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nam je A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati izdelki iz njegove fabrike v
globočnikove
Kmetijske in rokodelske novice (1844): fabrika že na Dunaju in Celovcu sreberne svetinje dobila. — Razun Globočnikove in Lokerjeve fabrike tudi J. Benedig v Stražišu in K.

▶ globok pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globljipridevnik, splošni, primernik

globočeji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti

globokejši

Valenštajn (1866):	Pretesen tud ljubečemu je srcu Život vsakdanji, i pomen je globokejši V pravljicah mojih let detinskih, nego V resnici, učiteljici životnej
Zoologija (1875):	mirnem dihanji vzdigne živo srebro samo 1 do 3 milimetre, globokejši izdihi pa 5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo na

gvobvezhei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav

globljopridevnik, splošni, nedoločeno
- globokejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na

globokpridevnik, splošni, nedoločeno

glabok
Sacrum promptuarium (1695): de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej

globok

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma
Divica Orleanska (1848):	jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo

gvobok
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier je resano

globokapridevnik, splošni, nedoločeno

globoka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ne bodo zamogle svinje blizo. Zadej se naredí precej globoka jama, de se cló nič gnojá ne razgubí, in de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več ga ni živiga vidila. Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravil, je bila blizo 9 palcov dolga in 3 palce globoka. Ozdravljal sim jo, kakor pri pervem volu. Zdaj smo vola
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	palica kožo predreti, se zaznamova. Na tem mestu se tako globoka zareza napravi, da se do dna rane pride. Potem se
Mlinar in njegova hči (1867):	je najboljša, vsem ljudem je prava: šest komolcev dolga, šest globoka. Pa nisem prišel samo zavoljo pijače. Prinesel sem vašim dekletom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je prekucoval po vodi. Ni bila sicer voda tam zeló globoka pa strani so bile visoke in blatnate, mokre in spolzke
Gozdovnik (1898):	v kteri sta prišla. Dan je minul. Noč je nastopila. Globoka tema je vladala po jezeru in po okolici. Stražni ognji
Gozdovnik (1898):	zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu. Kanadčan potegne vrbovo
Gozdovnik (1898):	pravite sennorita? « »A, vidite, da vendar ne veste, Rozalita. »Je globoka skrivnost, pa vam jo že smem povedati: don Estevan se

globokepridevnik, splošni, nedoločeno

globoke

Biblia (1584):	imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bila vsa pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh

gvobozhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Gvobozhe rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi

globokegapridevnik, splošni, nedoločeno
- globocega
  Občno vzgojeslovje (1887): vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo
- globokiga
  Roza Jelodvorska (1855): je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je
globokempridevnik, splošni, nedoločeno
- globokem
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar
- globokim
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): nebesa čednosti zmago, hudobii pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v ograjo jezdi.

globokipridevnik, splošni, nedoločeno

globoki

Robinson mlajši (1849):	sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic
Gozdovnik (1898):	moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od

globokihpridevnik, splošni, nedoločeno
- globokih
  Robinson mlajši (1849): Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze

globokimpridevnik, splošni, nedoločeno

globokim

Robinson mlajši (1849):	Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ne veste, kako je meni hudo, gospod učenik," prične z globokim vzdihom. "Namenjena sem k gospodu župniku, pa vam to tudi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender z globokim vzdihom prične: "Moj poslednji up sem uničil nocojšno noč, nocojšna
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	sem svoj namen, ha, ha! " "Izverstna misel! " pride učenik z globokim vzdihom in če bi ga bil logar bolj srpo opazoval

globokopridevnik, splošni, nedoločeno

globoko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega
Kemija (1869):	kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum
Občno vzgojeslovje (1887):	sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega

globoku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med

najglobljapridevnik, splošni, presežnik

nar globokejſhi(združena oblika)

Slate jabelka (1844):	Nar vikſhi molitev. Duh pokore.Neſpremenljiva krotkoſt. Nepremagana poterpeshljivoſt. Angeljſka zhiſtoſt. Nar globokejſhi ponishnoſt. Otroſhko saupanje. Neutrudena pridnoſt. Nar vezhi podvershenje. — Kadar
Slate jabelka (1844):	majhna, ni popolnama, ker ſhe ſlabo od ſvojiga blishnjiga govorim. Nar globokejſhi ponishnoſt. Té jeſt nimam; bi bil veſél, ko bi

najglobokejšepridevnik, splošni, presežnik
- najglobozhejſhi
  Genovefa (1841): O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa
preglobokepridevnik, splošni, nedoločeno
- pregloboke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi

▶ globoko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globljeprislov, splošni, primernik

globokeje

Mineralogija in geognozija (1871):	vodnjaka. 3) Ne tam, kjer se začne kopati in tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor je priteče.
Zoologija (1875):	da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da

globokeji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt

globokoprislov, splošni, nedoločeno

globoko

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili in rekli, da zdaj je že vse drugač na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne
Ferdinand (1884):	naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Vzemi ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se
Gozdovnik (1898):	me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na

globoku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden

▶ globokost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globina; Pleteršnik

globokost

globokost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): že to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le

globokoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu

globokuſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svitle, nisem jeſt dalej naprejshla, de be njeh viſſokuſt, ali globokuſt gruntala, ampak sem uſſe perproſtu bres serblivoſte virjella. Ti na
Branja, inu evangeliumi (1777):	saena shrokuſt, inu dolguſt, inu viſſokuſt, inu globokuſt: inu de vam tudi da ſposnati to zhes uſſe snanje

globokosti
- globokoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje

▶ globus samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

globus

Astronomija (1869):	kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej obli. 42 Nebeski globus. Do sedaj smo popisali in omenili precej veliko število toček
Astronomija (1869):	Kazavnik urnega krožca postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus tako, da kazavnik pride do druge številke 12. (pri tem
Astronomija (1869):	pa to ne da lehko napraviti, zato moramo, kedar opazujemo globus, zmerom pomniti, da bi moralo človeško oko prav za prav
Astronomija (1869):	uri (12.) ozvezdje Kasiopeje v poldnevniku. In kakor vrtimo potem globus na levo ali desno, tako moramo kazavnik na vsaktero uro

globusa

Astronomija (1869):	da bi moralo človeško oko prav za prav biti sredi globusa.
Astronomija (1869):	po globusu podobo neba; moramo namreč sami sebe misliti sredi globusa, in od tod misliti si ravne črte do zvezd na
Astronomija (1869):	njem stopinje nje odklona. Ravno tako služi poldnevnik pri postavljanji globusa po tečajni visokosti opazovalca. Obzor je od južnega mesta S
Astronomija (1869):	o uredbi sveta. 46 Stalnice. Daljše opazovanje neba s pomočjó globusa in zvezdovida (zvezdne mape) nas kmalu nauči, da se iznajdemo

globusi

Astronomija (1869):	po 1½ — 20 tolarjev in da-si tudi imajo veči globusi neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna
Astronomija (1869):	na nebu, in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3, 4, 6, 8
Astronomija (1869):	in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3, 4, 6, 8 do 12

globusu

Astronomija (1869):	težko misliti na globusu, in zopet narobe napraviti si po globusu podobo neba; moramo namreč sami sebe misliti sredi globusa, in
Astronomija (1869):	kazavnik preteče polovico urnega krožca); tako imajó vsa ozvezdja na globusu tako lego, kakoršno imajo zvezde o polnoči na mestu opazovalca
Astronomija (1869):	in od tod misliti si ravne črte do zvezd na globusu zaznamovanih in naprej do neba, in tam bi našli prave
Astronomija (1869):	prva si je podobo neba pač nekoliko težko misliti na globusu, in zopet narobe napraviti si po globusu podobo neba; moramo
Astronomija (1869):	vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor
Astronomija (1869):	uro pred polnočjo ali po polnoči, postaviti in videti na globusu, ktere zvezde se nam tedaj kažejo na nebu. Na globusu
Astronomija (1869):	najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji. Najboljša naprava na nebesken globusu bi bila gotovo ta, da bi neka manjša obla, ktera
Astronomija (1869):	globusu, ktere zvezde se nam tedaj kažejo na nebu. Na globusu se sploh lehko reši mnogo nalog, ktere nam stavi premišljevanje
Astronomija (1869):	24 ur na tem istem kraji zopet videli. Na nebeskem globusu je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá

▶ glodalka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

glodalka
Mineralogija in geognozija (1871): Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs

▶ glodati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gloda
Fizika (1869): da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode
glodajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah
glodati
- glodat
  Sacrum promptuarium (1695): ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh

▶ glog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glog

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v

gloga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih

▶ gloginja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

glogova jagoda; Pleteršnik

gloginje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá

▶ glogje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

več glogov; kontekst

glogje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od

▶ glogov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glogovega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Pečicah neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu
glogovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih

▶ glosa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glose
Kmetijske in rokodelske novice (1847): malo brane, Balada tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa

▶ glota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plevel; Pleteršnik

glote

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le po ſenoshetih in travnikih, sakaj v njemu je veliko glóte, ktera bi ſe po njivah saſejála. 2. Zhe ſe po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko shita pridela. Pazh réſ, kjer vrabez gnojí, tam tudi

▶ gluh pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gluh

Štiri poslednje reči (1831):	na ſvetu gluhi boshjimu vabljenju in klizanju, tako je Bog gluh njih upitju in njim daje ſkos selo vezhnoſt vſo obilnoſt
Štiri poslednje reči (1831):	Bogam ſposnan. Greſhnik je bil v' shivljenji radovoljno ſlep in gluh, in ni hotel viditi ſvojih hudobij kako velike ſo, ni
Fabule ino pesmi (1836):	le kol’zhkaj ga koſhtava, Je pri ſméhi ſlép no gluh: Pun od njega zhém sazheti, Kaj naménil ſem sapéti: Naj
Fabule ino pesmi (1836):	Denog me od ſe ſpodí. «« »»˛Star, donuzan no drevéni, Krulav, gluh, ſlep, veſ potrêni, Môrem sdaj is ſlushbe it’! Rezi, rezi

gluha
- gluha
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): kam ta pot derží? ” Odgovor: „En mernik rèží,” — „Ali si gluha? ” „Pred je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila
- gluhe
  Hrana evangeljskih naukov (1835): in klizal ſvoje sgublene ovzhize, alj od poſvetnih rasbot (truſha) gluhe greſhne uſhesa ſliſhale njega ne bojo. ˛Spali bodo greſhniki ſpanje
gluhe
Hrana evangeljskih naukov (1835): saſujte naſ! “ proſili hribe: „Pokrijte naſ! “ Alj gore bodo tiſtokrat gluhe, hribi nevſmileni, ino vſi narodi omolknili, kedar bo ojſter ſodník
gluhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli

gluhim

Hrana evangeljskih naukov (1835):	hodijo. „O de bi ſposnali, tako ſhe on smiram klizhe gluhim uſheſam, de bi hotli ſaj ſposnati ſedaj, o dnéh mojiga
Življenja srečen pot (1837):	on na nebeſhke vrate tud enkrat terkal bo, alj vſim gluhim uſheſam one saperte ſo, Jesuſ njemu porezhe: „Jes tebe ne

gluho
Stric Tomaž (1853): stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo

▶ gluh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ni bilo ne sluha ne gluha = ni bilo nobene sledi; kontekst

gluha
Oče naš (1854): je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne sluha ne gluha. Vez žalosten je šel Nace svojo pot proti kraju, kjer

▶ gluhonem pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gluhoneme
Občno vzgojeslovje (1887): ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti
gluhonemih
Občno vzgojeslovje (1887): Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši

▶ gluhonemec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gluhonem človek; [sskj]

gluhonemca
Občno vzgojeslovje (1887): hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni

gluhonemce

Občno vzgojeslovje (1887):	On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard
Občno vzgojeslovje (1887):	Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de

gluhonemcev
Občno vzgojeslovje (1887): 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu.
gluhonemcih
Občno vzgojeslovje (1887): mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji
gluhonemcu
Občno vzgojeslovje (1887): jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo
gluhonemec
Občno vzgojeslovje (1887): bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778.

▶ gluhost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gluhosti
Občno vzgojeslovje (1887): posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba

▶ glukoza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

glukoza
- glikoza
  Kemija (1869): 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica

▶ glumec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igralec; [sskj]

glumci
Zlatorog (1886): soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo

▶ glušec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glušci
- gluſhci
  Biblia (1584): inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje

▶ gmah samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mir; Pleteršnik

gmaha

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bit’ pokornu; Naskrivej tvoje mozhy: Sapovęj temu, kar tebi Nada gmaha, ſtury sebi Eno lohko, sladko nozh; Tu ja! ſt’riti
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	jen boleshnoſt, O Bog, odverni to! Daj nam miru, jen gmaha Le vednu dershat ſe, De bodemo bres ſtraha, Gospod! zhaſtili
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Saklenene vrata, ſaperte okna. K’du m’i na da gmaha zhaſtiti Boga? 3. Maria Diviza! nekar se na boj! Jeſt

▶ gmajn pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navaden; nemško-slovenski slovar

gmajn

gmain

Sacrum promptuarium (1695):	tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga
Sacrum promptuarium (1695):	je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka

gmajn
Ta male katechismus (1768): videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo

gmein

Branja, inu evangeliumi (1777):	vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat, katęri giſtu

▶ gmajna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gmajn

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is ſerza

gmajna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik
gmajnah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se

gmajne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker

gmajni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobiſh, vkup ſpravi in kjè v ſamotnim kraju ali na gmajni ſoshgí: potem boſh vidil, de bo shivina v ravno tiſtim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsrok, de imaſh premalo gnojá, ker ga tvoja shivina po gmajni raſtreſe, in zlo malo prav ſlabiga v hlevu puſti. (Konez

gmanji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil

▶ gmajna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupnost; [sskj]

gmajno
Biblia (1584): ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi

▶ gmb samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

gmb

Astronomija (1869):	bi hoteli ž njim meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da bi ležalo središče
Astronomija (1869):	oster kot 46ih stopinj, ali polovina pravega kota, in daje gmb jako oster kot le petih stopinj. Če je polomér in

▶ gmirati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

množiti; nemško-slovenski slovar

gmira

Branja, inu evangeliumi (1777):	Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen.
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to

▶ gmota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

gmota
Mineralogija in geognozija (1871): galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula
gmote
- gomote
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako

▶ gnada samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milost; [sskj]

gnad
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga

gnada

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok

gna da(združena oblika)
Abecedika ali Plateltof (1789): gels ku Zhe ſhen je, 1) Zhe ſhe na, MARIA! gna da, pól na, Go ſpod, je s'ta bo 2

gnadami

gnadam

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	hzhyr isvoleno, Svet’ga Duha neveſta Is med isbrana! S’ gnadam’ te je obdalla Muzh Duha svetega, De se vredna poſtalla
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke ſtan * is gnadam’ dar’van! * noben’mu gnade vezhe * na da Gospud Bug

gnadami

Slate jabelka (1844):	ſlushabnika boshjiga ſe bere, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan bil, in de je v’ velikim miru, troſhtu in
Slate jabelka (1844):	je tako ſveto shivel, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan, in vzhaſi samaknjen bil. — Kadar je bogabojezhi papesh Evgen
Slate jabelka (1844):	od Krisha. ˛S. Franziſhk ˛Seraſinſki je rekel, de med velikimi gnadami, ki jih je od Goſpoda prejel, je tudi ta, de

gnade

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr. Sakaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v

gna de(združena oblika)
Abecedika ali Plateltof (1789): od. ſlega. A men. Zhe ſhe na. ſi. Ma ria. gna de. pol na. Goſ pud. je. s'ta bo. shegna

gnadi

Sacrum promptuarium (1695):	bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje
Ta male katechismus (1768):	v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho

gnado

Sacrum promptuarium (1695):	Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne
Sacrum promptuarium (1695):	ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi
Ta male katechismus (1768):	S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku
Ta male katechismus (1768):	poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo
Ta male katechismus (1768):	IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh
Ta male katechismus (1768):	pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi
Ta male katechismus (1768):	per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne
Ta male katechismus (1768):	novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an

▶ gnadljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovan, cenjen; [sskj]

gnadljiv

gnadlov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter al ti

gnadljiva
- gnadliva
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo

gnadljive

gnadlive

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mene? kaj mene vidit? je na meni vèrſta ? — Si ſe gnadlive Goſpę vshę navelizhal ? Tonzhek. Oh , Neshka ! nikar me ne ſpomni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nikar mi doli nevdari. — Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi pęſem, kè

gnadljivemu

gnadlivimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ta nahvaleshnoſt naſhe navrednoſti pruti naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu, inu taku uſmilenimu Odreſheniku! inu aku je v'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Na pravdo jeſt ne smiſlim , per moji duſhi! — Nęshka, ti gnadlivimu Goſpodu puſti vędit, de boſh dones na vęzher v' borſhtki

gnadljivi
- gnadlivi
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti

gnadljivo

gnadlivo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek

▶ gnajs samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnajs

Mineralogija in geognozija (1871):	Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61.
Mineralogija in geognozija (1871):	Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme

▶ gnan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad

▶ gnati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnal

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní veliko dobička
Pripovedke za mladino (1887):	6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate

gnala

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vesélje pristavo. Proti nji je šel, zakaj lakota ga je gnala. Kmalo pride do hiše in ko Peter va-njo stopi, je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bilo pomoči od nikogar. Voda pa jo je zmiraj dalje gnala in vanjo pluskala. Ona je po koncu sedela in se
Fizika (1869):	sekunde tako sunili, da bi ga sila 30 čevljev dalječ gnala. Popolnoma neodvisno od tega dela pa tudi na to telo
Gozdovnik (1898):	vojni čoln, napolnjen z apaškimi vojščaki, ki so ga vesla gnala naprej med njimi in med otokom. Za tem je prihajal

gnali
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost
gnalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tukaj preživil, pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil

gnati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	osrečí. Tù se je treba dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj

žene

shene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih

žene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in
Fizika (1869):	méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz
Tiun - Lin (1891):	premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli

ženejo

shenejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto

ženejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo
Blagomir puščavnik (1853):	na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne dostikrat tudi

ženeš
Zlata Vas (1848): vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor
ženi
- shem
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam
ženite
- shenite
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih
ženo
- sheno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per

▶ gneča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gneča
- gneča
  Tiun - Lin (1891): ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da
- gnječa
  Divica Orleanska (1848): mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami

▶ gnesti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnesti
- gnjesti
  Kemija (1869): se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno

gnete

gnjete

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	živega hudiča spreobrne; me zgrabi, se na me vsede, me gnjete in tlači, — ima dolge kremplje, me grize in češe (zaušnice
Rudninoslovje (1867):	neprozôren je ; suh kaolin je pust, a moker se lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji
Zlatorog (1886):	brstij cvête, Odpira cvet se vsak, In vse borí se, gnjête Za žitje, žar in zrak. A koder v srci čutéčem

gneti

gnedi

Kuharske Bukve (1799):	en oreh ſroviga maſla, inu ſolio, kar jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle naj pozhiva. 64. Paſteta s'
Kuharske Bukve (1799):	mehko teſtó s' mlazhno vodo, de ſe bo vlęzhi puſtilo; gnedi ga, de bo mehurje dęlal, pokri potle s' gorko ſklędo
Kuharske Bukve (1799):	perſta, je snamine, de ſi doſti moke v' teſto djal, Gnedi teſtó en zhas s' kuhalnizo v' ſklędi; Potle ga deni
Kuharske Bukve (1799):	moke, nareshi eno libro ſroviga maſla v' moko, smeſhaj inu gnedi ſkup enmalo, potle vbì notri dva jajza s' rumenakam

gnjeti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in

▶ gnev samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnev

gnjev

Viljem Tell (1862):	srce vsako Trinoštvo gleda žalostjo, le tebe Ne gane občni gnjev, ki ga trpimo. Ti si odpadnik, ker stojiš na strani
Občno vzgojeslovje (1887):	nevolja, jad), sram, kes, srčnost, objest (preširnost), malosrčnost, tesnosrčnost, zadrega, gnjev, zloba, razjarjenost, jeza i.t.d. 16. Poželenje. S čustvi v najožji

▶ gnezdece samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnezdec
- gnesdiz
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj ptizhjih gnesdiz? ”
gnezdeca
- gnesdiza
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla

▶ gnezditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnezdi

gnjezdi

Blagomir puščavnik (1853):	mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni
Zoologija (1875):	šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec

gnezdita
- gnjezdita
  Zoologija (1875): merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah

▶ gnezdo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnezd

gnjezd

Zoologija (1875):	orehe in želod, časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo
Trtna uš (1881):	vrednosti, zlasti tam ne, kder je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker
Trtna uš (1881):	let trs pustoši in se nahaja uže več novih ušnih gnjezd. V 1. slučaji je še mogoče trtno uš zatreti, zlasti

gnezda

gnesda

Sacrum promptuarium (1695):	njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit
Sacrum promptuarium (1695):	ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat
Sacrum promptuarium (1695):	miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh

gnesde

Fabule ino pesmi (1836):	klizhe, k’ njoj beshijo. O kak to mater veſelí! Is gnesde ſe gorvsdigne, Gré s’ njimi v’ hrami ſem no tá
Fabule ino pesmi (1836):	Popréjme hraſta s’ tazami, ˛Se gor na véjo ſuzhe: Do gnesde pride, no smermrá, Da vidi vrane gole; No vsdigne tazo

gnjesda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pod ſteno je legel, ino saſpí. Gorek laſtovjek is laſtoviga gnjesda mu je v' ozhi perletel, in oſlepí. Tudi to je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na njegove miſli odgovori: „Leſize imajo ſvoje luknje, ptize ſvoje gnjesda; ſin zhlovekov pa ſhe glave nima nikamor na ſvoje naſloniti
Genovefa (1841):	ſternadovo gnjesdo je. Kakor imáva midva votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le gléj, ptizhiza v njem ſedí. Kako prijasno naju glédal
Genovefa (1841):	rêkla, je ſtara ptíza priletela, in ſe je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke
Genovefa (1841):	tukaj. Hudi krokarji bi mladízhke posherli. Ternje jim pa do gnjésda brani in jih sbôde, zhe mladízham kaj shaliga ſtoriti hozhejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi med plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in

gnjezda

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi
Zoologija (1875):	gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in
Zoologija (1875):	Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda
Zoologija (1875):	odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen.

gnezdo

gnesdo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	„Tako gnesdo pokashi, ſhterkovez, alj bom vſekal! ” ſtrelz satruſhi. Fantizh ſe s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Le proſi poprej ſvojiga maliga prijatela, in po tem pridi gnesdo pokasat. Slat dnar pa med ſeboj lehko rasdelita. ” „Prav ! prav

gnezdo
Tiun - Lin (1891): po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je

gneſdu

Kratkozhasne uganke (1788):	sonze dolishlu, enu perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu dim njeh bo ſa dushil; zhe
Kratkozhasne uganke (1788):	inu se laglej sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze
Kratkozhasne uganke (1788):	ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki ene pol ure potęm, ke je sonze

gnjesdizhe

Genovefa (1841):	jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm
Genovefa (1841):	déte” rêzhe Genovefa. „Sej je Bóg shé pred sa-nje ſkerbel. Gnjésdizhe je snotraj mêhko in goſto s mehkimi laſmí vloshêno, de
Genovefa (1841):	nikamor ne sadénejo in de jih ne boli. To zhédno gnjésdizhe je ſtara ptíza ſama naredíla. Jeli, to je umétno? Midva
Genovefa (1841):	ſedí. Kako prijasno naju glédal! Sdaj ſtran letí. Le dôbro gnjésdizhe ogléj, pa ne obódi ſe ob ternje! Gléj, svunaj je

gnjesdo

Genovefa (1841):	te,” je rêkla Genovefa, „ſternadovo gnjesdo je. Kakor imáva midva votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le
Genovefa (1841):	pogléjte v tamno ternje! Ali kaj vidite? — „To je ptizhje gnjésdo, ljubo dé-

gnjezdo

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ven in noter letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve
Zoologija (1875):	črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu
Botanika (1875):	človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija

gnezdu

gnesdi
Sacrum promptuarium (1695): mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej

gnezdu

Zoologija (1875):	in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z
Zeleni listi (1896):	muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako

▶ gnida samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnide

gnjide

Zlata Vas (1850):	nemorem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga, sramota, in ta merčes popiva kri, sok
Trtna uš (1881):	hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali gnjide izleže, kako dalje raste in živi. V pojasnilo nam bodo
Trtna uš (1881):	strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri
Trtna uš (1881):	drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je precej

▶ gnijoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnijoče

gnjijoče

Kemija (1869):	zahode (sekrete), da jim vzame nevšečen smrad in da razkuži gnjijoče smrdljive stvari, ki dostikrat širijo kužne bolezni. Železni okisec, FeO
Botanika (1875):	sostavljena iz organskih gnjijočih ostankov. Med izvodi, ki so iz gnjijoče prsti naredé, najdemo jih več, ki so sami za sebe

gnijočih

gnjijočih

Botanika (1875):	z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi
Botanika (1875):	211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako
Botanika (1875):	ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih
Botanika (1875):	so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se
Botanika (1875):	glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže

▶ gnil pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnil
Kmetijske in rokodelske novice (1844): suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne

gnile

gnyle
Biblia (1584): rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi

gnjile

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in tudi cvétje začerni in odpade. Žalostno je viditi take gnjile plohe po njivi! Pa ta gnjiloba takó smerdí, ko se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druge čeva so bolj ali manj vnete, vele, dostikrat clo gnjile. Huda kuga sega skoz in skoz do ritnika, takó de
Blagomir puščavnik (1853):	čas; — trohljevina (trohnjeni les) vam bo namesti luči, in kup gnjile slame namesti mehke postljice; ne bo vas tam vaša lepa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jesti in piti. 2. Zlasti po leti ne smejo dobivati gnjile ali smerdljive kervi, niti takošnega mesa, masti ali takošne jedi
Fizika (1869):	na nekej plesnji (rhizomorpha), ki pogostoma raste po rudnikih. 5) Gnjile živalske tvarine, posebno gnjile ribe, in trohljene rastlinske tvarine, posebno
Fizika (1869):	ki pogostoma raste po rudnikih. 5) Gnjile živalske tvarine, posebno gnjile ribe, in trohljene rastlinske tvarine, posebno razperéle lesovine, se večkrat

gnilim
- gnjilim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v
gnilo
- gnylu
  Biblia (1584): Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu
- gnjilo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov

▶ gnilec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vino iz nagnitega grozdja; [sskj]

gnilca

gnjilca

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rečí obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervín; če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih druzih

▶ gniloba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gniloba

gnjiloba

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem
Kemija (1869):	zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid

gnilobe

gnjilobe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale

▶ gniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnije

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dan tega Meſza tiſtu drevje ſękati, kateri v' vodi ne gnije. Shivino ne meſti, kar ji manka, mlade preſhizhke, kateri bodo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa Groisdje pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred mrasam je shiher, inu prov dobru perraſse. Nogradi ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Povshe v'povshnizo devei. Is ſadja, katęri doli pade, al gnije, shganu vinu delat al pa jeſsig. Sdej moremo mi Boga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler

gnjije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi bilo brez ajde posebno létas, ko korún že povsod gnjije, in ko drugih žit kup še zmeram raste? Ali ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec gnjije, je treba ga spirati z žajbelnovo vodo in vodo kuhane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tako neumno kakor škodljivo. Kadar se pod rogom gnoji ali gnjije, je že več vednosti treba, da se bolezen ozdravi. Ločeni
Stelja in gnoj (1875):	kakor pa če je prestar, sprhnjen in izprán. Gnoj naj gnjije v zemlji, ne pa zunaj. Zakaj trohnjenje naredi gorkoto; glavna
Stelja in gnoj (1875):	ali živežne moči, ampak še bolj v tem, ker nerad gnjije in trohni. Vsled tega se na travnikih le prav počasi
Stelja in gnoj (1875):	v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar ne gnjije, tudi ne more zemlje rahljati in še manj jo gnojiti
Stelja in gnoj (1875):	plemena drevje ostaja čez zimo zeleno. ) Mecesnovo igličevje prav nerado gnjije, ako ni poprej uležáno, in ko gnojnina za travnike je

gnijejo
- gnjijejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu
- gnjijo
  Botanika (1875): rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih

gnijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	otekljine ispuſté, — de merhe ali mertve trupla shivin ſilno urno gnijó: vſe té vlaſtnóſti ima ſamo vranzhni priſad. Zhe vranzhni priſad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	marſiktéro Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih

gnil
- gnyl
  Biblia (1584): taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod

gnilo

gnillu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu lęru, al ahtej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne smersuje do srede Grudna. Satore zhe hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu terta od mokrote ſhkodo terpęlla. Vetrovi, nagli deshi, inu

gniti

gnjiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je

▶ gnitje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnitjem
- gnjitjem
  Botanika (1875): njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno

▶ gnoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnoj

gnoi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu

gnoj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z vodo zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno
Botanika (1875):	Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove

gnoji
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem

gnoja

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela
Botanika (1875):	Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj

gnojam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti

gnojem

gnojam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali

gnojem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša
Botanika (1875):	novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §

gnoju

gnoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč

gnoju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rastroſijo. 4. Praprot je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je vezhdel le sa kurjavo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan ispodkidati. Goveja shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poresati. Srelo bi bilo pre terdo, in bi ſe v gnoju nerado vmedilo. 3. Reſ je je ſizer terda in puſta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſvoje velike ſhkode obvarovati. Şhkode, ktera ſe vam per gnoju ſprizho neurnoſti in negudnoſti godi, is pervajene nemarnoſti morebiti zeló
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se le splača , péso v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debélo za sladkorne fabrike obdelovati, jo zamoremo vunder vsacimu
Stelja in gnoj (1875):	njiv. Za njive mora biti gost, čvrst gnoj. V tem gnoju bodi obilno stelje, pa ni treba, da bi bila prav
Botanika (1875):	gnjijó, vedno razvija toplota, enako kakor so to vidi na gnoju, kterega zato rabijo za tople grede ali gnojnike. Vidimo tedaj

▶ gnojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojne

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	tako spravlja, da ne gré nič v zgubo od njegove gnojne močí, ker slabi gnoj ni vreden, da se vozi na
Stelja in gnoj (1875):	ugnojé. To pa ravno zato, ker te reči so gnojnine (gnojne tvarine), ki rade v male drobce razpadejo in se lahko

gnojni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gnojniše popravi zavolj občinskiga prida in zdravja. Gnojnica naj v gnojni jami ostane, tamjezlatiga denarja vredna, — po potih razlita pa gospodarju
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	Na vsako vižo pa naj bo gnojníšče tako veliko, da gnojni kup v njem nikdar ni višji kakor za 4 čevlje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	treba, da se bolezen ozdravi. Ločeni rog se more odrezati, gnojni deli spirati s vodo kuhane hrastove skorje; smerdljiva gnojnica se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	stopiti in ne hoditi. Med parklji je vnetje večidel najhuje. Gnojni steržen, ki se tú pri ovcah napravi, imajo ljudje po

gnojno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	travne koreninice, ki zemljo vežejo, pomorijo, kjer kmalo viharna sapa gnojno perst do gole skale spihlja. Vsaktere baže drevje ima več
Stelja in gnoj (1875):	bilo, ako bi kdo mislil, da pesek zato, ker ima gnojno moč v sebi, tako hitro in izdatno gnojí, kakor primérna

▶ gnojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojena
Kmetijske in rokodelske novice (1843): léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe

▶ gnojenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojenja
Botanika (1875): pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve
gnojenje
Stelja in gnoj (1875): enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so
gnojenju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj

▶ gnojilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojilne
Stelja in gnoj (1875): in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še

gnojilno

gnojivno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	apnam, s belim kamnam ali gipſam, in s kako drugo gnojivno drobnino. Kdor sa travnike ſkerbel ne bó, bo imel malo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is lush, bajerjev in grabnov

▶ gnojilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kmetu ſo k pomnoshenju rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh, selſh in od perſti dane. Pa
gnojilo
Botanika (1875): amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115

▶ gnojišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojišča

gnojiša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že

gnojniša

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	celi vasi škodje. Po moji misli naj se pregledajo vse gnojniša cele županije, in župan naj predloži, berž ko je mogoče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	polne jam in grabnov, in da so zlasti nemarno napravljene gnojniša nekterih sosedov, iz kterih se gnojnica vedno po cesti razljiva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	še skoraj veči potreba, kakor poprava ceste. Dokler ne bojo gnojniša nekterih nečimernikov popravljene, bo naša vas vedno luža ostala. Ce

gnojnišča

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	nikdar ni višji kakor za 4 čevlje. Dno in stene gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ne spuša. Taka jama mora biti na naj nižji strani gnojníšča, da se lahko va-njo izteka, pa tudi iz nje lahko
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	vozi. V. Kakošno naj bode dno še na dalje? Dno gnojníšča naj enmalo visi na eno stran, da zamore odtekati
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	Da bo vsak to bolj razumel, damo obris prav napravljenega gnojníšča. Številki 1. 1. kažete jarek za kapníco; številka 2. kaže
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	se odteka? Gnojníca ki se odteka, naj se odpelje tikama gnojníšča v jamo, ktera je obzidana ali tako napravljena, da vode
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	Velikost gnojníšča naj se vselej ravná po številu živine, ki jo kmetovavec
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče se stekati
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	1. 1. kažete jarek za kapníco; številka 2. kaže dno gnojníšča, in številka 3. jamo obzidano za gnojníco. VIII. Kako se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	božjih, njih sveta trupla metal v vodo ali pa na gnojnišča; Bogu posvečena poslopja si podiral in oskrunjeval oltarje pa prisvojeval

gnojišče

gnojiſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga nikodar nizh ne sgubi. Reſnizhen je pregovor: Le poglej gnojiſhe doma, boſh koj posnal mosha; boſh svedil, koliko shivine redi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pripravljenjem gnoja sazheti in de ſe tudi gnoja prav poſlushi. Gnojiſhe je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in

gnojnišče

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	GNOJNIŠČE kmetovavca zlati rudnik. Poslovenil Dr. Bleiweis. V podúk našim gospodarjem
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	vredno, kakor to, kar ostane. III. Kako veliko naj bode gnojnišče, in kakošno naj bo dno, kakošne stene njegove?
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	da se vozi na njivo. II. Kje naj bode gnojnišče? Gnojnišče naj bode vselej blizo in na senčni strani štale. Lahko
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče se stekati ne more. IV. Kako se naredi to, da
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ki jo kmetovavec redí. Na vsako vižo pa naj bo gnojníšče tako veliko, da gnojni kup v njem nikdar ni višji
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ne, da se preveč kakošne druge vode va-nj ne steka. Gnojnišče pa mora biti na hladnem (v senčnem) kraji zato, da
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	iz nje lahko zajemati (kalati) dá. VII. Kako naj bo gnojníšče napravljeno, da je prav? Da je gnojníšče prav napravljeno, mora
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	Kako naj bo gnojníšče napravljeno, da je prav? Da je gnojníšče prav napravljeno, mora imeti okoli in okoli pol sežnja (pol
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ravnati, je pa ravno glavna stvar, ker le takrat bo gnojnišče gospodarjen bogat rudnik, kadar si ga je umno napravil in

▶ gnojiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnoji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je
Stelja in gnoj (1875):	trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav

gnojijo

gnoje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se
Botanika (1875):	naseljenih krajih tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in
Stelja in gnoj (1875):	podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki
Stelja in gnoj (1875):	potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj

gnojijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali

gnojila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſtelji, in jo s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga
gnojiš
- gnojiſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de

gnojiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje

▶ gnojnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojnica

gnojnica
Stelja in gnoj (1875): vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo

gnojniza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obtizhal. Od gnojnih kupov ali od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe is njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s ſnegam pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo smeſhana, mu je prav dobro teknila

gnojnice

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	od druzega kraja voda priteka, se izluži gnoj popolnoma, in gnojnice se preveč naredí, ktera vsa odteče, ako delj časa dežuje
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	to, da dno in stene ne spušajo ne vode ne gnojnice? To se naredí lahko, ako se na dno in krog
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče

gnojnize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in gnojniſha popravljati in pravniſke vosove sa voshnjo gnoja in gnojnize napravljati! dajte kmetam lep isgled, kar bote ſtorili; prid bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhkrat nove ſape, zhiſte in sdrave, ne pa od kakſhne gnojnize jim dati. To jim je ravno takó potrébno, kakor paſha

gnojnici

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ako se to ne zgodí, leží spodnji gnoj predolgo v gnojnici, to pa ni dobro, ker vès gnoj ne more po
Roza Jelodvorska (1855):	je bila tako vmazana, kakor bi se bila vedno v gnojnici kopala. Za nobeno drugo stvar pod milim nebam bi ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vročem in suhem poletju napada. Ako goved v hlevu v gnojnici stoji, in po leti bolezni zboli, jo je treba koj
Zoologija (1875):	živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se v gnojnici. Zlobna muha ali bodulja (Stomoxys calcitrans) je vsa podobna naši

gnojnico

gnojenzo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Derves ne vezh preſajati, Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	simskim shitu ne vezh pleti, zhebulovu, inu korejnovu ſęme v'gnojenzo namozhiti, inu kader kav poshene, odzediti, v'luſtni ſenzi

gnojnico
Stelja in gnoj (1875): treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa

gnojnizo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino vſtiljati, ali s gnojnizo pomeſhati, da doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt, kadar je ſuha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga, ſhe vezh gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer je doſti imajo, natroſijo, in to en zhaſ s gnojnizo polivajo , dokler de is hlevov sopet eno klado gnoja naneſejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konzu sime, kader je bil ſhe s ſnegam pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo

▶ gnojnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

gnojilo; Pleteršnik

gnojnine

Stelja in gnoj (1875):	koristno ugnojé. To pa ravno zato, ker te reči so gnojnine (gnojne tvarine), ki rade v male drobce razpadejo in se
Stelja in gnoj (1875):	množica stelje, pepela, koščene moke ali gnoja z enako mero gnojnine. Zakaj le-te reči sadežem kar precej delé že pripravljenega in

▶ gnusen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnusna

gnuſna

Fabule ino pesmi (1836):	33 20. Thor ali prasen glash - - - - - 35 21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt - - 37 22. Oſel ali raskrita ſkaslivoſt - - 38 ˛Stran 23.
Fabule ino pesmi (1836):	21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt. Pri enem vel’kem hraſti, Ker lepi ſad rodí

gnusno
- gnusnu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda

▶ gnusenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

gnus; kontekst

gnusenje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh stvary nasprutneke imel, katiri bodo tebe ſhallili, al enu gnusenje, kader bodo tebi dalej terpelle, ali bo ſhaluvanje zhes tebe

gnuſenje

Pozhétki gramatike (1811):	eno djanje, en obzhut naſhe duſhe kakor poſtavim veſelje, shaloſt, gnuſenje, itd; ino ktiro vzhaſi ſamo vun vershemo, vzhaſi med druge
Pozhétki gramatike (1811):	helas! ahimé! ouf! o, ojoj! Sa ſtrah: Ha! he! Sa gnuſenje: Fi! Fidonc! pejte! pejte bodi! Sa zhudenje: Oh! ó! Sa

▶ gnusiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnusi

gnusi
Divica Orleanska (1848): pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno

gnuſsi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	neſpódobne rezy, nad katęrim ſe enimu poſhtenimu ſerzu, ali vuſseſsu gnuſsi. Ah bęjſhi mój ſyn, pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	peklęnſki duhovi, inu de ſe nad njó boshjim ozhęm bôl gnuſsi, kakôr vam pred enim na pol gnilim mertvaſhkim truplam. Zhe

gnjusi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu

▶ gnusoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnusoba

gnuſoba

Hrana evangeljskih naukov (1835):	saméra per Bogu; moliti ino dragim krivizo delati, je Bogu gnuſoba; moliti ino ſvojiga blishniga ſovrashiti, je oshje ſovraſhtvo. Bogu v'
Življenja srečen pot (1837):	plamno je napúh, tvoje jiſkre ſlabi pogovori, tvoj dim neſpodobnoſt, gnuſoba tvoj pepel, ino tvoj konez je pekel. “ Tako ſv. Jeronim

gnjusoba
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet ni

gnusobi

gnuſobi

Štiri poslednje reči (1831):	golfije, tako de bomo vſi eden drusiga pregrehe v' pravi gnuſobi vidili. – Hudobni, krivizhni kriſtjan! »Premiſli pravi ſ. Avguſhtin, de pred
Štiri poslednje reči (1831):	vſe njegove hudobne miſli, shelje, dela in opravila v' ſvoji gnuſobi, in oſtudni gerdobi. Vſe mu je pred ozhmi kar je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſlepoti je vſaki nezhiſti loternik, kateri ne vidi, kako po gnuſobi neſpodobne ſládnoſti ſvojo duſho ino truplo mori, ino kakſhino shalost

gnusobo

gnuſobo

Štiri poslednje reči (1831):	tvojo nagoto, in kraljeſtvam tvojo ſramoto. Na te bom vergel gnuſobo, saſramotil te bom in te poſtavil sa isgled. « Nahum. 3.
Štiri poslednje reči (1831):	njegova vezhna neſrezha. V' ſmertni uri greſhnik vidi velikoſt in gnuſobo vſaziga greha kakor je ſam na ſebi, ker takrat je

▶ gnjat samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnjati

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja

▶ gnjaten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnjatni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	golobje. Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gnjatni rajž. Skuhaj rajž na vodi mehko, potem dobro zmešaj eno

▶ gnjilovica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

humus; internet

gnjilovica
Botanika (1875): in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je

▶ goba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gob

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika

goba

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči
Kemija (1869):	469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438.

gobe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo
Mineralogija in geognozija (1871):	snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les
Mineralogija in geognozija (1871):	Okamnele živali: Močelke ) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe* (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih
Botanika (1875):	red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive

gobo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji
Genovefa (1841):	tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi

▶ goban samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goban

Botanika (1875):	z večimi ali manjimi luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom
Botanika (1875):	Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke

▶ gobanja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

goban; Pleteršnik

gobanj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po

▶ gobav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobav
- gobov
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi

gobave

gobove

Biblia (1584):	krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte

gobavem

gobovim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ti ſi pred tremi lejti doli pod novim Męſtam na gobovim gradi ſlushil. Je ręſs, al ne ? Matizh. Ręſs. Smeſhnava. Tok
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gerde , ſhkilaſte, ſhkerbaſte kluzharize na gobovim gradi pod novim Męjſtam ene dnárze prejęl, inu de ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	terjazeh je bo raven trideſset lęit, de ſva na gobovim gradi vkup ſiushila, jeſt sa ſhribarja, inu ona sa hiſhno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	”kluzhariza na gobovim gradi , dve”ſtó gotovih kron naſtęla; inu oblu”bim is

gobavi

gobavi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim

gobovi

Branja, inu evangeliumi (1777):	doliſhov, je veliku ludy sa nym ſhlu. Inu polej ! en gobovi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naj pozhákajo , vaſha gnada, zhe ſmęjm proſsit. Sim piſsal na gobovi grad po

gobavih
- gobovih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil

▶ gobavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobavci
- gobovci
  Biblia (1584): Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém

▶ gobčevičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

gobčevičeva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo nič posebno

▶ gobec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobca

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	more lahko požirati, kar se iz posebno vročiga in rudečiga gobca spozná, mu ni treba pušati, in naj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lakotnicama mahajo, oči in gobec vlečejo, z zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Klaja naj se bolni živini daje le mehka, da ji gobca ne bode ali rani; pijača močnata; snažnost v škafih in
Najdenček (1860):	je gledal. Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihnil, se opotekel in mertev na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzamete. Eavno tako je, kakor bi bogatin iztergal psu iz gobca kos divjačine, ktero vloviti se je pes péhal in trudil

gobce

Sveti večer (1866):	glavi osla in vola. Kako neumno in nespametno zijata! Kako gobce molita; lahko je spoznati, da le na kermo mislita in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kolobarili medvedje in leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa

gobcu

gobci
Zoologija (1875): Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis

gobcu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se potem, ko je jeterno vnetje ozdravljeno, rumena barva v gobcu, nosu in v očeh ni popolnoma zgubila, se daje živinčetu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leta sme biti star, in ne sme nikjer, ne v gobcu, ne na koži černih ali rjujavih ali rumenih lis imeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dve ali celó po tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	PI., Pfarrer in Oels in Mähren”. Živinozdravilske rečí. Bolezen v gobcu in na parkljih. Iz Klane *) nam pišejo častiti gosp. Jakob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu. Ker so bolečine včasih hude, ne more živina na nogo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vstane in luč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in ne misli nič druzega, kakor de je deklo požerl
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ki je kakor živ na nji stal in pomorančo v gobcu deržal. Zdaj so gospodje glave vkup pomolili in čakali, kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	kterem naj beró oklic družbe kmetijske. — (Ker je bolezen na gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati
Zeleni listi (1896):	Ako mladičev ne pustimo v miru, prenese jih stara v gobcu na kak varen kraj. Naša mačka si je poiskala to

gobzu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jeſeni ſe nar raji prikashejo; malokdaj le ſama bolesen v gobzu shivinzheta poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	beli, zherni, rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prihodnimu liſtu rasloshil, kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu in na parklih obnaſhati, de bo prav. (Konez ſledi. ) Snamnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor vé, od kodi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novizah“ osdravila osnaniti, s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje

gobec

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo
Robinson mlajši (1849):	inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo, če nisi bolezni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje

gobez
Kmetijske in rokodelske novice (1843): huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko

▶ gobezdati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobezda
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v'

▶ gobica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobico

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú

▶ gobov pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobove
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo

▶ gobovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

gobovskega

goboviga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	nedélja po ſv. tréh kraljih. Od dolshnóſt goſpodarjov. Jesuſ osdravi góboviga ino ſtotnikoviga hlapza. Mat. 8, 1 — 13. Kakor imá zel
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nozhe, ampak neprenehama tam ſlepza, tukaj krulovza osdravi; od dalezh goboviga le s' ſamoj beſedoj ozhiſti, ino med vſim tem delam
Hrana evangeljskih naukov (1835):	6, 2.) V. 5. Jesuſ ni ſamo le bliso, kakor goboviga, ampak tudi od dalezh s' eno ſamo beſedó osdravljal. Kedar

▶ god samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

god

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma
Divica Orleanska (1848):	De, kaj so mati rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z

godu

godi
Sveti večer (1866): ti je pri nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači

godu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo
Izidor, pobožni kmet (1887):	pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa
Tiun - Lin (1891):	zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v

▶ god samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznik; Pleteršnik

god

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno

▶ godalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godalih
Revček Andrejček (1891): ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi

▶ godba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godba

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	donela od vseh straní. Konec veselici, ktero je slajšala vojaška godba in Khamova postrežba ter veselo povzdignil telegrafičen pozdrav prijazne sestrice
Lohengrin (1898):	Tretje dejanje. Prvi prizor. (Uvodna godba izraža krasno vršenje pirovanja. Ko se dvigne zavesa, predstavlja oder

godbe

Zoologija (1875):	vmišljali marsikake bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe. Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis), in morsko svinjo (D.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske godbe, katero je bil župan poprej že vsaj na pol obetal
Ferdinand (1884):	podaril grad? Kaj tacega ste mu storili? Vašega petja in godbe vam ni tako drago plačal. Služili ste mu kot orožje

godbi
Ferdinand (1884): vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka

godbo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe
Ferdinand (1884):	leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa
Ferdinand (1884):	pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost

▶ godben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godbeno
Fizika (1869): Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator

▶ godčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godčeva

godcova

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kadar kaj takiga poveš, gre vse v smeh. To je godcova. Prijatel! ali ne veš, kaj bi si mogel iz nje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj pametniga izbrati iz godcove, ako ravno je le basen godcova. Táko le sim jaz na Koroškim slišal; ali ti bode

godčeve

godcove

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za smeh. Tudi smejé se zamoreš kaj pametniga izbrati iz godcove, ako ravno je le basen godcova. Táko le sim jaz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nekaj od Slovencov. (Na dalje. ) 3. Smešne pripovedke se imenujejo godcove in to za tega voljo, kér jih pri svatbah ali

▶ godec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godce

godce
Zlata Vas (1848): žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva

godze

Kratkozhasne uganke (1788):	pyô: ampak ſa jęſti, inu pyti itdr. vondadô. Jeſt shlishem gôdze. Tam pod eno shupo pred enem pódam en kup otrok
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na męjſti méne oshénit. Sa to dobroto ſim jim jeſt godze, inu tę perjatle najęl. Baron. (k' Matizhku. ) Tok ti morem

godci

godci
Revček Andrejček (1891): ustal, odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje

godzi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada

godec

Ferdinand (1884):	lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega
Ferdinand (1884):	v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti
Ferdinand (1884):	izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof

▶ goden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goden
- godin
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še ni tako godin, de bi že popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti
godna
Kmetijske in rokodelske novice (1846): rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini
godne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem

▶ goditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de
Zlata Vas (1848):	so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi
Stric Tomaž (1853):	osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o
Stric Tomaž (1853):	naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú usmili! Le pomislite, kako
Roza Jelodvorska (1855):	Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si nista mogla, misliti, kako je
Botanika (1875):	skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159.
Botanika (1875):	namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne
Oče naš (1885):	Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni

godj

Sacrum promptuarium (1695):	Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu
Sacrum promptuarium (1695):	Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k'

gody

Biblia (1584):	tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu
Sacrum promptuarium (1695):	najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil

godijo

gode

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho
Zlata Vas (1850):	napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni res. — Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela
Fizika (1869):	raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se
Lohengrin (1898):	te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé

godijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še

godila

Biblia (1584):	taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima

godile

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v'

godilo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ji je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	spet bara: „Kako se ji je v tem času kaj godilo? Kako je ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le
Blagomir puščavnik (1853):	Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Oficir je dobro vedil, da se mu ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču
Fizika (1869):	Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim
Oče naš (1885):	napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov

godilu

Biblia (1584):	Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele
Biblia (1584):	bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti
Biblia (1584):	je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole
Sacrum promptuarium (1695):	veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs
Sacrum promptuarium (1695):	pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane
Sacrum promptuarium (1695):	shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi
Sacrum promptuarium (1695):	on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik
Sacrum promptuarium (1695):	vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade
Ta male katechismus (1768):	ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus

goditi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi, „že per vas, moj Ljubi

▶ goditi glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehčati; Pleteršnik

goditi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in
Stelja in gnoj (1875):	enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa

▶ godovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godovanje

godvanje

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvojiga Ozhéta povsdignil. — Veſelo ino imenitno je pa tudi denéſhno godvanje sa naſ, o katerim nam je naſh ljubi Isvelizhar nebéſa
Hrana evangeljskih naukov (1835):	enkrat tudi sa naſ! Na to naſ naj deneſhno ſveto godvanje opominja, ino ſrezhno vſtajenje doſezhi uzhi. II. 1. Pogoſto tukaj
Hrana evangeljskih naukov (1835):	velikimi trumami ljudi ſe tudi Jesuſ v' Jerusalem na velikonozhno godvanje poda. Is Betanije pod oljſko goró, kjer je nekoliko dni
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Sa velikim petkam je velikonozhna ſabota naſtopila, Judov nar imenitnéj godvanje. ˛Srezhen odhod is Egipta obhajali ſo. Vſako délo je bilo

▶ godrnjaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

godrnjaje
- godernaje
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v

▶ godrnjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godrnjanje
- godernjanje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se izjoka. Hotel

godrnjanjem

godernanjam

Abecedika ali Plateltof (1789):	more s' volo terpeti. Kateri to, kar more ſturiti, s'godernanjam ſturi: ta ſi ſam ſebi teſhku shivsenje dela. Skus perludnoſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	more s'volo terpeti. Katęri to, kar more ſturiti, s' godernanjam ſturi, ſam ſebi teshku shivlenje dela. Skus perludnoſt nobeden ny

godrnjanju

godernanju

Abecedika ali Plateltof (1789):	nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojiga ſtanú opravke, Ter k' pridu
Abecedika ali Plateltof (1789):	nigdar, kar nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojga ſtanú opravke, Ter k'pridu

▶ godrnjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godrnja
- godernja
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se na že tako visoke
godrnjajo
- godernjajo
  Divica Orleanska (1848): pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne

godrnjala

Deborah (1883):	ko se je ž njim igral. Kako je moja žena godrnjala in stokala! Matere Lize molki prinašajo srečo, tako je govorila
Izidor, pobožni kmet (1887):	je nisi slišal, da bi se bila pritoževala ali kej godrnjala. Pač pa je bilo pri vsej tej revščini vse njeno

godrnjali
- godernjali
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup
godrnjati
- godernjati
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo

▶ gojenčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

gojenčeva
Občno vzgojeslovje (1887): predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in

gojenčeve

Občno vzgojeslovje (1887):	mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših
Občno vzgojeslovje (1887):	treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da

gojenčevem
Občno vzgojeslovje (1887): vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in
gojenčevi
Občno vzgojeslovje (1887): za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi
gojenčevimi
Občno vzgojeslovje (1887): vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem

gojenčevo

Občno vzgojeslovje (1887):	nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in
Občno vzgojeslovje (1887):	usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma
Občno vzgojeslovje (1887):	odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom
Občno vzgojeslovje (1887):	tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam

▶ gojenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gojenca

Občno vzgojeslovje (1887):	marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled
Občno vzgojeslovje (1887):	da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti
Občno vzgojeslovje (1887):	mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu

gojencem

Občno vzgojeslovje (1887):	prilagoditi gojenčevi individualnosti; c) ker je v vedni dotiki z gojencem, more vplivati na njega neprenehoma in večkrat neopazljivo;
Občno vzgojeslovje (1887):	mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja z gojencem se prav lehko oslabi vzgojiteljev ugled. Primerjajoč koristi in škodljivosti

gojencu

gojenci

Občno vzgojeslovje (1887):	Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli
Občno vzgojeslovje (1887):	svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako

gojencu

Občno vzgojeslovje (1887):	najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj
Občno vzgojeslovje (1887):	obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj
Občno vzgojeslovje (1887):	tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo
Občno vzgojeslovje (1887):	pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka

gojenec

Občno vzgojeslovje (1887):	cerkev in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu
Občno vzgojeslovje (1887):	naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a
Občno vzgojeslovje (1887):	k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost

▶ gojilnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gojilnice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kraj zapustili, so tudi radovoljni spisano prošnjo, za razširjanje te gojilnice, ki Jim jo je vodja imenovane oskerbnišnice ponižno v roke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	danes gledali ! Premilostljiva Cesarica so bili z vsim naravnanjem te gojilnice prav zadovoljni, in so tudi nje vodstvo oprašali: Ali so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih pa sedaj že 31 znajde. Kar pa začetek te gojilnice vtiče, še to le zraven pristavimo in povémo, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obhodili, posébno ženske samostane, oskerbnišniče malih otrok in mnoge druge gojilnice obiskali, ter so se povsod, kamor so prišli, kakor ljubeznjiva

gojilnici

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	učenikam se v sercih teh revežev, ki bodo v ti gojilnici v mnogoverstnih učenostih vsiga dobriga podučeni, venci hvaležnosti za njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in berzo po tem cesarskim blagovoljenju je nova zarija ti gojilnici zasijala, in kmalo se je pokazalo, de ta premili dar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cvetlice v rokah deržaje. Jih je z neizrečenim veseljem v gojilnici sprijelo. Premila Cesarica so se v gojilnico pridši, tako ponižali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	milostljivo obnašali. Ta sreča je tudi uboge gluhomutce v Goriški gojilnici (Taubstummen-lnstitut) dotekla, ktéro so presvitlaCesarica 17. dan pretečeniga mesca obiskali

gojilnico

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum

▶ gojiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goji

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje
Izidor, pobožni kmet (1887):	misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi goji, enkrat v nebesa priti.

gojijo
- goje
  Zoologija (1875): tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia

gojil

Čas je zlato (1864):	ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil, neutrudeno gojil in vedno več skup nanašal, kot pridna čbelica sladek med
Valenštajn (1866):	Vse njemu je verno, udán mu je vsak. Sam nas gojil, med nami je vedno stal; Vse stotnike nam le on
Valenštajn (1866):	Maks. Maks. O Bog! Valenštajn. Od lét otročiih sem te Gojil i pestoval. Kaj storil je Tvoj oče tebi, da bi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	na glasoviru in peval, razen tega pa posebno ljubil slikarstvo. Gojil je tudi rad cvetice, in vedno imel v sobi pevca
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidor porabil, da je razdiral prepir in sovraštvo, ter mir gojil po hišah svojih sosedov. Sovraštvo je zatiral, bolnikom polajšaval je

gojimo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kaj je vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da

gojiš

Valenštajn (1866):	spoštovan'ja krepka vez Od zgodnje te mladosti veže nanj — Želje gojiš — O! čakati ne morem Odlašajočega zaupanija — Želje gojiš, da še
Valenštajn (1866):	nanj — Želje gojiš — O! čakati ne morem Odlašajočega zaupanija — Želje gojiš, da še tesnejše ž njim Se skleneš. Maks. Oče —

gojiti
Zoologija (1875): vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko

▶ gojka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ličinka, iz katere nastanejo druge ličinke; kontekst

gojke
Zoologija (1875): zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in

▶ gol pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gol
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo

gola

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de je vse, kar je tukej čez mene govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in 46 je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je
Botanika (1875):	se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej

gole

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s
Roza Jelodvorska (1855):	de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je zamogla obiskati, ter
Zoologija (1875):	videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš

golega

Stelja in gnoj (1875):	se lahko razrešijo. Travniki tedaj za gnojenje potrebujejo le samo golega živalskega gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi
Stelja in gnoj (1875):	močno nakopičena. Vendar se pa nikoli ne smé vse do golega (do tal) pograbiti, saj majhna odeja mora ostati. Po jelovjih

goliga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	oſlépleni, ga niſo hotli viditi sa boshjiga ˛Sina, le sa goliga zhloveka ſo njega imeli. „Tiſtokrat pak, pravi Jesuſ, kedar bodo
Življenja srečen pot (1837):	miru ne puſtijo. Ne iſlazhi ſe v' prizho drugih do goliga, ne naj ſtoriti, zheſar bi te bilo pred Bogam ſtrah
Življenja srečen pot (1837):	pa tudi vſmilen. Kedar je neki posimlki dan na pol gòliga berazha (ſhterza) sa potam simo ogrébati videl, pa mu ni
Življenja srečen pot (1837):	vmerl; alj tvoja ſmert bo pozhaſna. “ Vkashe ſerzhniga mladenzha do goliga isſlezhi ino nevſmileno rasmeſariti; ker pa ſv. Lavrenz le ſtanovitno

golem
Botanika (1875): gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice

golemu

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ni zlodja vredna. « In v globocih mislih je kimal Gruden golemu, črnemu gozdu, kjer se je vsako drevó pokazalo v svoji
Astronomija (1869):	in v krajcih, kédar stoji na strani solnca. Merkurij se golemu očesu le malokdaj pokaže, — in sicer zato, ker je tako

goli
Zoologija (1875): ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati

golih

Stelja in gnoj (1875):	gospodar ima to skrb, da gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal , ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	Ti stroji oddajajo tok jako velike napetosti tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih žic, ki so, kakor vrhzemeljski brzojavni tokovodi, razpete na

golim

Fizika (1869):	Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini
Botanika (1875):	namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo

golimi
Botanika (1875): pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se

golo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí

▶ golazen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golazen

golasen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami in rogovilami, kamur goſenze pred simo

golazen
Zoologija (1875): Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je

▶ gold. okrajšava ↘ goo300k, IMP

gold.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le malo vkup pripeljali, cena je bila 86 do 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ko smo se letas na Vaše Novice naročili, smo 2 gold. 48 kr. srebra plačali. Lani pa 3 gold. 12 kr.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa 16 gold. cent.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	si toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na Laškim še morebiti dolgo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno

▶ goldinar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goldinar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si boš
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tem pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej
Zeleni listi (1896):	Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to

goldinarja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	z glavo ter pravijo: „Kamor bi bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te

goldinarje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav
Kemija (1869):	pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tebi in vsem s tem pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe

goldinarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora
Zlata Vas (1848):	in sir delati, de je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo vedro, to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako nama toliko nočete
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Deset goldinarjev vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti

goldinarjou
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra

goldinarju

goldinarji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti
Kemija (1869):	kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji; 52 1/2 j. nem. srebrnjaka po 1 gold.; 30 pruskih
Kemija (1869):	colnega funta čistega srebra kuje 45 celih srebernjakov po l goldinarji.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njih čistina iznaša 9/10; koliko tehta 100 srebernjakov po goldinarji? 10. Od 500 g čistega zlata se kuje po 69

▶ golenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golenice
Gozdovnik (1898): Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila

▶ golič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goliče
Zoologija (1875): in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje
goličem
Zoologija (1875): neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa

▶ goličava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goličave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih

▶ golida samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golido
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ga najti — kar ga najdejo. Stal je v snegu z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet

▶ goljat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljat
- golijat
  Gozdovnik (1898): Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res

▶ goljsati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP

goljsati

goljfati

Hrana evangeljskih naukov (1835):	roke gleda. Le vſe na oko delati, goſpodarja ino goſpodinjo goljfati, njim ismikati, ſami ſebi plazhovati, vſiga téga jih ſhé veliko
Življenja srečen pot (1837):	ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljfati, ſe navadiſh preklinjati in savesvati (sdajati), de naſ Bog varji
Slate jabelka (1844):	angelj. »Ker je gotovo, de naſ nauk Kriſtuſov ne more goljfati, ſe moramo tedaj, de bomo po varni poti hodili, njegoviga

▶ goljsija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

goljsij

goljfij

Slate jabelka (1844):	hinjavſhine in bres svijazh; in de ſe odvernemo od vſih goljfij. « — Tako pravi ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je le smiram v
Slate jabelka (1844):	perdobí, sakaj kdor je snan, de je priproſtiga ſerza, bres goljfij in svijazh, je ljubljen in zhaſten; zlo tiſti ga zhaſté

▶ goljsiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

goljsive

goljfive

Slate jabelka (1844):	ſe v’ vſih rezheh le reſníz ſvete vere dershí, na goljfive ſhege in beſede poſvetnih ljudi, in na ſlabo luzh ſvoje
Slate jabelka (1844):	nikoli po ſhegah in navadah tega ſvetá, ktere ſo vſe goljfive in sapeljive. To je poglavitna poſtava vſe kerſhanſke popolnamoſti. « — Tako

▶ goljsiva pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

goljsive
- goljfive
  Slate jabelka (1844): ſe to ne ſtorí, ſo vſe druge poti do popolnamoſti goljfive, in bres praviga ſluſhniga dobizhka, zhe ima zhlovek sravin tudi

▶ goljuf samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljuf

Oče naš (1854):	Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem. Za njega bi bil še
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kodrasta glava vstvarjena tako, kakor sicer vsaka človeška. Ker je goljuf videl, da je izdan, zbal se je težke roke svojega
Ferdinand (1884):	Osmo poglavje. DVOJNI GOLJUF. Ko je bil odšel grof Alfonz sè svojo soprogo, sè
Oče naš (1885):	Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar prve vrste je, goljuf, igralec in ponarejalec državnih pisem. Za njega bi bil še

goluf

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti

▶ goljufan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

goljufan
- goljufan
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Tù pač resnično veljá stari pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker
- golufan
  Genovefa (1841): niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od

▶ goljufati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufa

goljfa

Oče naš (1854):	Švicar,“ je rekel oberst, „in tvoje zaupanje nej te ne goljfá; jez sam bom boter. “ „Ali res? Ali vi sami se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Svitloba naj te ne goljfa, Ki prave rádosti ne dá. 6. Zaklad božje mavrice. Lenka

goljufa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko

golufa

Genovefa (1841):	mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote
Divica Orleanska (1848):	lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta

goljufajo

golfajo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa mano hoditi. Doſti njeh je, katiri se sami sebe golfajo, kader se v' enemu roſhenkranzu, inu drugeh take sorte molituvzah
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ludy najęmajo , dé bi kej svędili, zhe jih shenę ne golfajo ; vunder minejo zęle lęjta , de nizh ne svedó. Od méne

goljufal

Zlata Vas (1848):	še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in
Zlata Vas (1848):	veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne
Čas je zlato (1864):	sme se tedaj karati, ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri

golufal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny

goljufali
- golufali
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali.
goljufam
- golufam
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tebe vſelej sa enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene

goljufaš

golfash

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so bli pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu

goljufate
- golufate
  Divica Orleanska (1848): čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po

goljufati

golfati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju;

goljfati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti
Slate jabelka (1844):	Gotovo ſmo preprizhani, de naſ reſnize ſvete vere ne morejo goljfati; in vender nizh prav ne snamo va-nje saúpati, in ſmo
Slate jabelka (1844):	ovinkov, hudobnih namenov in goljfij, s’ kterimi ſi persadevamo tiſte goljfati, ki imajo s’ nami opraviti, de bi miſlili, de nimamo

goljufati
Zlata Vas (1850): derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni

▶ goljufen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufne
Sveta grofinja Genofefa (1857): od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od

goljufnega

goljufniga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	kateri ſo svetosheljne ljudi Jesuſu odvrazhali, ino nebeſhkiga uzhenika sa goljufniga sapelivza imeli. V. 11. Jesuſ ſe v' prizho ſvojih ſovráshnikov
Življenja srečen pot (1837):	ga bode odvalil. Varúj ſvojih vuſhéſ, ino sapeliviga govorjenja alj goljufniga pétja nikar ne poſluſhaj. Veliko je shenſkiga ſpola, nalaſh prav

goljufnem
- goljufnim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se

goljufnemu

goljufnimu

Hrana evangeljskih naukov (1835):	bi toliko sveſtej ſlushil Bogú, koliko bolj ſe je odpovedal goljufnimu svetu. Ravno ta njegova sdershnoſt je bila perva svesda njegove
Slate jabelka (1844):	kakor na beſede ljudi, in ſo bolj Bogu verjeli, kakor goljufnimu ſvetu, ker ſo vedili in dobro premiſlili, de nebó in

▶ goljufija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufij
- goljfij
  Slate jabelka (1844): ni nizh drusiga, kakor kúp svijazh, ovinkov, hudobnih namenov in goljfij, s’ kterimi ſi persadevamo tiſte goljfati, ki imajo s’ nami

goljufija

golfija

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pred v' arshati biti. Nęshka. Tò je le! dnar inu golfija tebe vkup dershy. Matizh. Baron ozhe mene golfat , raji bom
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vari! — to ſo grosovitne beſsęde — Al jeſt perſęshem, de ta golfija — Shush. Kaj ? — Golfija ? — Golſija ? — Bomo vshę vidili. Smeſhnava ti bo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	grosovitne beſsęde — Al jeſt perſęshem, de ta golfija — Shush. Kaj ? — Golfija ? — Golſija ? — Bomo vshę vidili. Smeſhnava ti bo vshę ſhe pod
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe ne puſtim plazhat. Baron. Ni drugiga, koker lash , inu golfija, kar is tvojih uſt grę. Matizh. Kdur golfijo iſhe, jo

golufia

Biblia (1584):	je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri

goljufije

galufije

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi frei bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi

goljfije

Življenja srečen pot (1837):	dalezh pohvali, rekózh: „Glej, to je pravi Israelz, v' katerim goljfije ni. “ Natanael mu rezhe: „Od kodi me pa posnaſh? “ Jesuſ
Življenja srečen pot (1837):	je otrok boshji. — Mosh beſeda nar vezh veljá. Pa tudi goljfije varji ſe, naj bo mala alj velika; vſak krivizhen krajzar

goljufije

Zlata Vas (1848):	vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih županih mislil. Veliko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te
Mlinar in njegova hči (1867):	Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek

golufije

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu golufije. Satorei ni bila dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih

goljufijo

goljufijo
Zlata Vas (1850): so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če ne bi bil ob vse svoje mleko prišel

golufijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	duſho vmory. Na hudu obernejo ſvojo saſtopnoſt, katiri ſe na golufijo, na krivizo, na potreine ſvoiga blishniga, na sapelaveine, na shkodlivu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od velike proshne teh Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi

golufio
Sacrum promptuarium (1695): zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate

▶ goljufiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufivo
- golfivo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj

▶ goljufivka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufivki
Sveta grofinja Genofefa (1857): je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in

▶ goljufno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufno
- golufno
  Divica Orleanska (1848): Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam

▶ goljufnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufnosti
Zlata Vas (1848): otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja

▶ golo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golo
Genovefa (1841): satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga

▶ golob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golob

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu sapuſti to hudobno tovarſhijo! ali na veſh, de en golob med jaſtrobi na more douga bres shkode oſtati? inu de
Kratkozhasne uganke (1788):	zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy, inu brinovka try lejta
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	to nese goloba na plano pred grad, in ga spustí. Golob visoko zletí v sinji zrak, se giblje nékaj časa semtertje
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mati sté vender več usmiljenja in milosti vredne, kot kaki golob. Otmíte jih krémpljem tih hudobnih vitezov, ki so ropnim pticam
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Ema pa ste bile še vedno v skerbeh. „Bode li golob srečno dospel na Sokolovo. Če pa pride v kremplje ropnim

goloba

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s'
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti

golobe
Zlata Vas (1848): in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati

golobi

Biblia (1584):	mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo
Zoologija (1875):	v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred

golobje
Zoologija (1875): Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185

golobov

Kuharske Bukve (1799):	nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. Golobi inu piſheta ſe ręshejo, al na dvoje
Kuharske Bukve (1799):	XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje

▶ golobček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golobček

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zasvetilo se bo v daljavi in potem vemo, da je golobček zamudil.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	čmeren. Sramovati bi se morala, da si bolj lena, kot golobček? ” Dragica se je navadila zgodaj vstajati. Enkrat je Dragica sedela
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	prav lepega se lahko naučiš od njega. Glej, čist, bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je Dragica zopet sedela pred svojo mizico, na tej pa golobček; prijazne oči je vperl v mlado gospico, ki ga je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	naučiš od njega. Glej, čist, bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on ni potuhnjen; tudi noče
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vstajati. Enkrat je Dragica sedela poleg odpertega okna in šivala. Golobček je hodeval po tleh in pobiral drobtine. Naenkrat pa se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kadar je bilo treba, posula je tla s čistim peskom. Golobček se je Dragice kmalo privadil in se popolnoma udomačil. Kakor
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je dan napočil, in je Dragica še spala, priletel je golobček na njeno blazinico in jo tako dolgo budil, da je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vperl v mlado gospico, ki ga je takole nagovorila: „Dragi golobček! Veliko sem se že od tebe naučila in prav hvaležna

golobčik

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	DVE POVESTI iz pisem Kristofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. Drugi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ponujala. Še zapreti ni bilo hišice več treba, ker je golobčik že sam rad v nji ostàl. Kadar se je dan
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Kadar se je dan zaznàl, in je Neža še spala, golobčik na njeno zglavje perletí, jo zbudi, in ji ne da
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in domàč. Kakor hitro mu, je Neža durice odperla, je golobčik sletel, in ji z rok zernica zobal, ki mu jih
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zalitimi očmi: „Ljubi oče, usmilite se jih! Lejte, ko je golobčik, ki ga je ropni ptič lovil, k meni perbéžal, so
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in hladno vodó, in mu tudi časih čistiga peska natrese. Golobčik se je kmal Neže pervadil, in je bil pràv kroták

golobčka

golobčeka

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka, dokler jim je zginil izpred oči. Pavla in Ema pa
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Nesi golobčeka v svojo izbo in daj mu jesti. Nadložnim, ki se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	odprem. ” „Ne stori tega,” pravi mati; „uči se raji od golobčeka zgodaj ustati. Kdor zgodaj ustaja, je zdrav in vesel, zaspanec
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj imam golobčeka perve dni zapertega, sicer bi všel, in se — kakor je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	božji ti jo je vdihnil, draga Ema! ” Ema hiti po golobčeka, mati pa gre v izbo napisat svarilni listek vitezu Vladimiru
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je grad in vert, pokazala jej svoje oblačila, cvetlice in golobčeka. V kratkem ste postale iskreni prijatlici, ker Ema je bila
Ferdinand (1884):	priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi

golobčika

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	poslati. Vitez Teobald mi je rekel, de naj s perviga golobčika dobro zapiram, sicer bo berž nazaj letel. Bódi si še
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mojo misel si zadela. Le skusiti sim te hotla. Nêsi golobčika v svojo stanico, in mu daj piče. Nesrečnih, ki k
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ne“, ji reče mati. „Še le učiti se imaš od golobčika zgodej vstajati. Zgodej vstajati človeku zdravje ohrani in veselo sercé
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ti je tvoj dobri angeljc vdihnil! “ Hema prec skóči po golobčika. Mati hití v svojo stanico, ter spiše poročilo na majhen

golobčka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da

golobčkom
- golobčikam
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga
golobčku
- golobčiki
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna

▶ golobica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golobica
Tine in Jerica (1852): Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se

golobice

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Ino sred mórja javor zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	je bilo, Ino sred mórja javor zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo

▶ golobič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golobiče
Pripovedke za mladino (1887): pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da

▶ golobnjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golobnjak
Deborah (1883): Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na
golobnjaku
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in

▶ golorok pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golorok
Divica Orleanska (1848): branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo
goloroka
Genovefa (1841): ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla

▶ golot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kristal; kontekst

golot

Rudninoslovje (1867):	Mineral). Ako je njena vnanja oblika tudi pravilna, zove se golot ali kristal. *) Več enoternih rudnin iste vrste zrastenih zovemo zloženo
Fizika (1869):	Kresilo pnevmatično, pneumatisches Feuerzeug, 108. Kreuzhaspel, motovilo z motarogami. Kristal, golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje
Fizika (1869):	kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik čarodelni, Wunderscheibe, 149. Krumlinig, krivočrten. Krystall, golot, kristal. Krystalllinse, leča kristalnica. Krystallisation, kristalovanje. Kubus, kocka. Kubikinhalt, telesnina

▶ golotrba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

red rib brez trebušnih plavuti, jegulje; kontekst, splet

golotrbe
Zoologija (1875): da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim

▶ golov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golovem
- golotovem
  Sveta grofinja Genofefa (1857): ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da

golovi

Genovefa (1841):	shalovanje po Genovefi. Grôf Vojnomir je takrat, ko je po Golovi tôshhi, od perve jése vnét, neſrézhno obſojenje Genovefe v ſmert
Genovefa (1841):	ſôbi ſte podobo nedolshnoſti in zhednoſti vidili; tu dôli v Golovi jézhi snate pa podóbo gréha in hudobije glédati. ” S latérno

▶ golsive pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

golsive

golfive

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Dokler ta mladoſt prezveta, So le moje misle ble: Ta golfive svejt lubiti, Sdej ’ga zhem pak sovraſhiti. Le idtr. 3.
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	v’ gnado spet: Kjer ’me je ta ſapellive, Fovsh, inu golfive svejt Delezh pellal od tebe prezh, Nima se ſgodit’ nekol

▶ golša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golše
- guše
  Deborah (1883): Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti

▶ golt samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golt

Maria Stuart (1861):	pravico žensko nema vere svét, Ko pade ženska glava v golt pogubi. Zastonj, da smo sodili mi jo vestno, Do milosti
Gozdovnik (1898):	Baraho za vrat pograbil ter mu hotel nož potegniti skozi golt, pa je dobil od starega pastirja tak mahljaj s kopitom

▶ goltanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goltancu
- goltanci
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad
- goltancu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali de se

goltanec

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomaži. Nadevano telečje meso. Obeli bele telečje preželce, odpravi potem goltanec in žile, zreži jih na lepe koščike in duši (dinstaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in ga začne tolažiti: „Nikar ne misli

▶ gomazeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gomaze
Zoologija (1875): človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med
gomazelo
- gomaselu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem

▶ gomila samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gomila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga

▶ gomolj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gomolj

Botanika (1875):	korenine, ki izvirajo na spodnej plati čebulnega krožca b. 3. Gomolj (tuber) se naredi, če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih
Botanika (1875):	čebule so tudi gomolji pripravni za pomnožbo zelišč. Če se gomolj v zemljo vsadi, se razvijo mu popki, poganjajoč stebla in

gomoljev
Ljubite svoje sovražnike! (1899): naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden

gomolji

Mineralogija in geognozija (1871):	se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine
Botanika (1875):	vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju

gomoljih
Kemija (1869): rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v

▶ gomoljast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gomoljaste

Botanika (1875):	ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla; one imajo gomoljaste in dlanaste korenine (glej pod. 52. in 53.), ktere posušene
Botanika (1875):	iz semena izrastle, imajo, dokler so mlade, pravo srčno korenino. Gomoljaste korenine raznih vrst kukovic ali ceptecev, ki so okrogle ali

▶ goniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna
Divica Orleanska (1848):	sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi

gonijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	méſzu mol rad loti. V temu meſzu kobile, ki ſe gonijo, k ſhrebzu peli. K. Prislovice Štajerskih Slovencov. 17. Sila železo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa 200 ſkosi pol leta, kar zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktero nekteri neuſniiljeno obloshé in gonijo in tepejo, in ſe ne ſpomnijo, de tudi ona zhuti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krajih v ta namen določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega na potu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da jim je nikdar ne pomanjkuje. 12. Psi, kteri se gonijo ali pojajo, se morajo pustiti, da kmali po plemenu gredo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ne gledé na centralistične germanizatorje, ne na Poljake, ki zmerom gonijo svojo sebično politiko! O češki spomenici se zdaj sliši, da

gonil

Najdenček (1860):	vse sladkarije, ktere sim mogel dobiti. Na pašo sim jo gonil in z vso skerbnostjo sim čul, da se ni kaj
Revček Andrejček (1891):	in dokler mi sam službe ne odpoveš, ne bodem te gonil od hiše. (Dá mu roko. ) Tu moja roka! Dokler bom
Gozdovnik (1898):	obrne konja ter drči nazaj, vendar pa živali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precejšnjo prednost

gonile

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo urno v nit podajale, ne perdershavalje in ſukale, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ji je ſhlo od rok. Po navadi ſo kolo hitro gonile, nit pa med perſtmi ſukale in perdershovale, in kir tak

gonili

Deborah (1883):	pri cesarji! Ana. Ti! pri cesarji! Kako si opravil? Jožef. Gonili v Gradci po navadi starej Iz druge so v pisarnico
Gozdovnik (1898):	obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili z visokovihtečimi lasi, so mislili taborci, da se jih ni

gonite

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite jih z ojstrimi besédami od sebe, če mislite, de so
Viljem Tell (1862):	pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V sužnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradú, ki je ostal jej še na zemlji

goniti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen; satorej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori

▶ gonjač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gonjačem
Čas je zlato (1864): njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni

gonjači

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	šepati jelo. Tacih živinčet se je zlo bati, ker nevestni gonjači se na to vižo bolnih goved znebiti hočejo. Kaj tacega
Revček Andrejček (1891):	in več mestnih lovcev; pri drugi pa lovec Strel z gonjači in kmetje. Ana stoji pri Zvitorogu v živem razgovoru. Strel
Revček Andrejček (1891):	steklenicami. Prvi prizor. Domen. Ana. Ivanka. Jerica. Zvitorog. Planinec. Strel. Gonjači. Lovci in trobentači. Domen stoji zadaj v zatišju ter opazuje

▶ gonjenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

gonilno kolo; Cigale Znanstvena terminologija

gonjenik
Fizika (1869): premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini

▶ gor prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gor

Kuharske Bukve (1799):	s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni
Kuharske Bukve (1799):	en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival'
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino
Divica Orleanska (1848):	Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost
Divica Orleanska (1848):	oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je
Robinson mlajši (1849):	smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem se
Robinson mlajši (1849):	tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson
Valenštajn (1866):	je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče.

gor'

Abecedika ali Plateltof (1789):	to, de sdej moj obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe,
Abecedika ali Plateltof (1789):	je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	setvi. Pridno in neutrudljívo Orjemo vsak svôjo njivo, S petjem gor' in dol' gredé ; Sej veljá, pèrst razvaliti In jo skèrbho
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De

gori

Biblia (1584):	ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza
Biblia (1584):	drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu
Sacrum promptuarium (1695):	ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de
Gozdovnik (1898):	ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje
Gozdovnik (1898):	je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in

gorta

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa torevazhar alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi

▶ gora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gor

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in na morji čez 15 milj oddaljeno
Blagomir puščavnik (1853):	hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli
Blagomir puščavnik (1853):	bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu
Viljem Tell (1862):	Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre

gora

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi
Stelja in gnoj (1875):	so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda se

gorah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in
Viljem Tell (1862):	si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se
Mineralogija in geognozija (1871):	granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu
Oče naš (1885):	zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in gorah! Zopet se boš k nam vrnil in nam tvojo milost

gorama
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je

gorami

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško

gore

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite
Genovefa (1841):	zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je ni vaſi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska
Mineralogija in geognozija (1871):	prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da

gorre

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' S. Evangeliumu, koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu mejstu Juda hitella, de be jeſt Eliſbeth mojo
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 8. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je JEsus is gorre doliſhov, je veliku ludy sa nym ſhlu. Inu polej ! en
Branja, inu evangeliumi (1777):	rezhenu. Sakaj tu ſta dva teſtamenta. Edn ſzer od te gorre Sina, katiri k'hlapzhuvanju rody: katira je Agar: (Sakaj Sima
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſſu : ſe je MAria uſdignila, inu je hitru ſhla na gorre v' mejſtu Juda. Inu je noterſhla v' Zahariovo hiſho, ter

gori

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel pred ſeboj. Na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' glavo, bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi
Stric Tomaž (1853):	tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri Pečicah neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v
Viljem Tell (1862):	Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja
Spisi Krištofa Šmida (1883):	temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo

gorri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam

goro

Genovefa (1841):	terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna
Robinson mlajši (1849):	dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	tri dni, ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram
Oče naš (1854):	prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj

gorro

Biblia (1584):	je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku
Biblia (1584):	folk od ſebe puſtil, je on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je priſhàl sravèn Galilæjſkiga morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je

▶ gorat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goratih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sirovega masla, in tudi boljši sir, kakor kravje mleko. V goratih krajeh, kjer se krave pasti ne morejo, dobijo koze dovolj
Mineralogija in geognozija (1871):	smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo v sledečih gorah in goratih krajih: V Sudetih, Kerkonoših jako razširjene v drobu in glinatem

▶ gorčica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorčico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Raki v smeteni. 138. Karpovo mleko. Ohrovtov štrukel. Jajca z gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torta. Cukernina. 162. Rumena župa z mozgovimi cmoki. Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova

▶ goreč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goreč

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj
Čas je zlato (1864):	vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne postane. Dobro mu je znano, de, kar se učí

gorezh

Štiri poslednje reči (1831):	volna: Njegov zhaſtitliv tron je ognjen plemen: in koleſa trona gorezh ogenj. Od njegoviga oblizhja isvira ognjen in derezh potok ſvitlobe
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino Gomori, de je greſhno ludſtvo preſhéſtvalo, dokler ſe ni gorézh shvepel ſpod neba zhres nje raslíl; taka bo tudi o
Hrana evangeljskih naukov (1835):	hitro ne tezhe, noben ſtrel tak naglo ne pade, tudi gorézh bliſk tak jaderno ſkos temne oblake ne ſhvigne, kakor naſhiga
Življenja srečen pot (1837):	ga sgrabi, kedar ſi vezh pomagat' ne more, in kakor gorezh kolovrat s' njim v' pogublenje letí. Le 's kraja ſe
Slate jabelka (1844):	v’ njegovim ſerzu, de je vzhaſi zlo njegov shivot veſ gorezh in ognjen bil. »Kadar kdo sareſ poboshno shiví, zhuti v

goreča

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa tudi zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi

gorezha

Ta male katechismus (1768):	Angelam perpravlen. Matth. 25. 41. Kaj je pekl? Ena strashna gorezha jezha, kjer se ti ferdamani na vekumej martrajo, inu pekó
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serza sveta sramoſhlivoſt noterdalla, inu tu drugu je meni ta gorezha lubeſn pruti mojemu Jeſusu svjetvala. Tu je urſhoh , de sem
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſlejpy, letá te ſerdama. Kaj je pak taiſla sa ena goręzha shela, katęro ti imaſh to djanje inu sadershanje drugih ludy
Kuharske Bukve (1799):	ni dobro; kir pa dreva prevezh varje, jih prevezh poshgè. Goręzha maſt ſe ne vgaſne s' vodo, ampak ſolio, al s'

goreče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta

gorezhe

Sacrum promptuarium (1695):	shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si
Sacrum promptuarium (1695):	v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic

gorečega
- gorečega
  Kemija (1869): zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi
- gorečiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de

gorečem

Blagomir puščavnik (1853):	zastonj. V malo urah je stala tukaj černa podertina na gorečem posipu. ” „Tako tedaj nisim samo preljubega očeta, zgubil, temuč bil
Astronomija (1869):	Dá, mnogo vzrokov imamo k tej misli, da je v gorečem solnčnem ozračji več, in sicer tacih tvarin, kakoršne nahajamo na
Astronomija (1869):	poznamo gorenje kot kemijsko razpravo, ima veliko ovir. Pri vsakem gorečem ali žarečem telesu vidimo namreč, da se mu po sijanji

gorezhim

Štiri poslednje reči (1831):	duſhi in na teleſu, ker bodo v' bresnu, kakor v' gorezhim morji vtopljeni, in od plemena peklenſkiga ognja neprenehama pokriti. »Sato
Življenja srečen pot (1837):	imel. Mirna ino zhiſta véſt je ſladkóſt shivlenja. 4. S' gorezhim ſerzam tezi k' ſveti boshji misi, koljkorkrat priſtopit' ſméſh h'

goreči

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de
Zlata Vas (1850):	na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čast kralja vseh kraljev, kakor mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga

gorezhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le

gorečih
Zlata Vas (1848): so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo

gorečim

Tine in Jerica (1852):	v kuhinji, in Jerico, ker jo je nespodobno nadlegoval, z gorečim polenam v roki kakor merliča za ognjišem. Tine se mu
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Nikoli nikjér ni nobena barka z zlatnino otovórjena med tóliko gorečim blagrovanjem odrinila.

gorečimi
- gorečimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna
- gorezhimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha

gorečo

gorečo
Divica Orleanska (1848): De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te

gorezho

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mogla njega koker tega narnadolſhnejshega Synu boſhjega uſſelej na narbel gorezho viſho lubiti. 2. Kmalu bosh ſazhel hudobn poſtajati, moj Syn
Kratkozhasne uganke (1788):	de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh segręl, bo ked ena
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle, s'gorezho ſlamo pomoriti, Dreveſsam nizh vezh gnoja perkasati. Kerte is Travnikov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno goręzho shelo, de bóte mózh dobili to ſkuſhnjavo premagati. Premiſlite vaſhe
Kuharske Bukve (1799):	tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho oglje. Hrani v' poſôde. 294. She drugazhi. Umniſhi visha je
Genovefa (1841):	in dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal in drugi je velik, gol mezh
Genovefa (1841):	je groſu piſala, Gola po reſnizi popiſala in piſmo s gorézho prôſhnjo ſklenila, tému nevarnimu zhlovéku ſlovó dati.
Genovefa (1841):	pa is pervih tesháv ſtrahú in bolezhine sbrihtala, je s gorézho ſerzhnoſtjo roké ſklenila, proti nebu pogledala ter molíla: ‚O Ti
Genovefa (1841):	ſvôjim goſpódam po ſtopnjizab, in njegova trepézha roka je komaj gorézho bakljo dèrshala. Grôf v zélim gradu ni drusiga vidil, kakor

▶ goreče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goreče

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime
Zlata Vas (1848):	tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer
Robinson mlajši (1849):	Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če
Blagomir puščavnik (1853):	kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj
Roza Jelodvorska (1855):	jo med sklenjene roke, in proti nebu svoje oči povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično
Lohengrin (1898):	pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost

▶ gorečica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgaga; [sskj]

gorečica
Kemija (1869): se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla

▶ gorečnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorečnost
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda

gorečnosti

gorečnosti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj pri meni, tvoja

gorečosti

Valenštajn (1866):	ponižno prosit? Imel ukaza nejsem tacega, I niti take ne gorečosti.
Oče naš (1885):	sem ga ljubiti mogel. S plamenečimi besedami ljubezni in svete gorečosti je z mano govoril. Razodel mi je nagnjusnost in revščino

gorezhnoſti

Slate jabelka (1844):	na tem ſvetu; pervi dan, de boſh smiram v’ taki gorezhnoſti oſtal, s’ kakorſhno ſi ſvoje ſpreobernjenje sazhel; sadnji dan, de
Slate jabelka (1844):	k’ Bngu obrazhati, morate prijetno olje krotkoſti v’ vino ſvoje gorezhnoſti vliti, sato de vaſha gorezhnoſt ne bo prevezh ojſtra, ampak

gorečnostjo

Stric Tomaž (1853):	zvesta svojemu zvoljenemu ženinu, kterega je še zmirej z enako gorečnostjo ljubila, kot poprej, česar se je Klar lahko iz pisma
Najdenček (1860):	vižo pomagati. To pa delajo ti pobožni mnihi z najčistajšo gorečnostjo, brez da bi za hrano lé količkaj terjali ali jemali
Občno vzgojeslovje (1887):	kot človeški rod sam. Tekom časa so mnogi vzgojali z gorečnostjo in s taktom, to pa, kar so izkusili pri vzgoji
Gozdovnik (1898):	je malo prenehati, je pa potem meril s toliko večjo gorečnostjo. Fabij vidi, da svetloba pojema; moral je kratko svetlobo porabiti

gorezhnoſtjo

Slate jabelka (1844):	opravili, ko bi jih bili tudi s’ ſhe tako veliko gorezhnoſtjo sazheli. »Pervi sadershek, savolj kteriga ſvojih opravil dobro ne opravljamo
Slate jabelka (1844):	mosh, od kteriga ſe bere, de je enkrat s’ veliko gorezhnoſtjo molil, de bi pogled sadobil, in Bog mu ga je
Slate jabelka (1844):	je tiſto satiranje in pokorjenje, kteriga bi imeli s’ veliko gorezhnoſtjo opravljati, zhe ſi hozhejo sa ſvojo duſho kej saſlushiti. « — Tako
Slate jabelka (1844):	tega ſvetá uſtavljal, in je ſam ſebi in drugim s’ gorezhnoſtjo perporozhal, le po poſtavah ſvete kerſhanſke vere ravnati? Le sato

▶ gorek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorakpridevnik, splošni, nedoločeno

gorak

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev

gorekpridevnik, splošni, nedoločeno

gorek

Kuharske Bukve (1799):	rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto

gorkapridevnik, splošni, nedoločeno

gorka

Kuharske Bukve (1799):	permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži kakor vsako drugo vino
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta oteklina se mora večkrat. na dan

gorkepridevnik, splošni, nedoločeno

gorke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hvala ! Kar je bilo , da nam še ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda
Robinson mlajši (1849):	ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel, se mu je zdaj iz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo
Roza Jelodvorska (1855):	daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile. — To je bilo
Oče naš (1885):	peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in

gorkejšipridevnik, splošni, primernik
- gorkejši
  Astronomija (1869): ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče

gorkempridevnik, splošni, nedoločeno

gorkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po

gorkipridevnik, splošni, nedoločeno

gorki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha
Sveti večer (1866):	napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat odmaknili. Vendar
Spisi Krištofa Šmida (1883):	večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo

gorkihpridevnik, splošni, nedoločeno

gorkih

Genovefa (1841):	dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugim tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili
Zeleni listi (1896):	prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj

gorkimpridevnik, splošni, nedoločeno

gorkim

Kuharske Bukve (1799):	moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še

gorkimipridevnik, splošni, nedoločeno
- gorkimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem

gorkopridevnik, splošni, nedoločeno

gorko

Kuharske Bukve (1799):	en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk
Genovefa (1841):	sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in
Genovefa (1841):	Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v morji

gorku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku

najgorkejšimipridevnik, splošni, presežnik
- nar gorkejšimi(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po
pregorkepridevnik, splošni, nedoločeno
- pregorke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih

▶ gorenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorenje
Astronomija (1869): solnce silno veliko, goreče telo, v takem pomenu, kakor poznamo gorenje kot kemijsko razpravo, ima veliko ovir. Pri vsakem gorečem ali

▶ gorenjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

gorenjske

gorenſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani ſhe pred novim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe poglavar Ljubljanſke kreſije, goſpod baron Mak-Newen, ki sa blagor gorénſke kreſije ſerzhno ſkerbi, mozhno prisadeva, de bi ſe to naprejvsétje

gorenjsko
- gorenſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega nam Vodnikove Novize v

▶ goreten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gorljiv; kontekst

goreten
Kemija (1869): primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten je ali sam ob sebi ni za rabo. V trgovini

▶ goreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gore

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te

gorel

Robinson mlajši (1849):	da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je
Robinson mlajši (1849):	prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj
Gozdovnik (1898):	ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok

gorela

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti
Revček Andrejček (1891):	v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo za ženo dobi! Kriviti se
Zeleni listi (1896):	videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a

gorele
Tiun - Lin (1891): Moj rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki

goreli

Štiri poslednje reči (1831):	pogubljene savergel, in jih v' pekel pahnil, kjer bodo vekomej goreli. ¸S. Avguſhtin pravi, de v' peklu je reſnizhni ogenj kteri
Štiri poslednje reči (1831):	perzhenjalo in nikoli ne bo nehalo. Terpeli bodo zelo vezhnoſt. Goreli bodo toliko milionov let, kolikor je svesd na nebu, bilik
Štiri poslednje reči (1831):	prihodam trepetali, in ſhe tiſti zhaſ rajſhi v' peklenſkim ognji goreli, kakor ſe pred ſerditim Jesuſovim oblizhjem pokasali. —Oh! kako bo
Štiri poslednje reči (1831):	martral, pa vender nikoli konzhal. V' tem ognji bodo pogubljeni goreli, in vender nikoli ne bodo sgoreli. ¸S. Avguſhtin pravi: Nesapopadlive

gorelo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa
Genovefa (1841):	jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor v moji, in kadar že v pečí ni več gorelo, gorkote je pa vonder še v sebi imela, se je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih

goreti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe

gori

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je

gorj
Sacrum promptuarium (1695): c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu

gory

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'tronu svojega velizhaſtva. Kaj muza, de lampeza pred njim gory, aku s'teh pravovirneh nobedn bliſu nagrede. leta je, kjer
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ketna, vlezhe. Tudi Judesh je biu poprei nadoshen, sdei pa gory, inu bode goreu per
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſten, naſrezhen, inu pogublen merlizh na dreveſſu, ta duſha pa gory v' peklenskimu oignu, s' eniga erba tih Nebeſs je gratou
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſahnuv, inu bodo njega pobralli, ter v'ogn vergli, inu gory. Aku v' meni oſtanete , inu moje beſſede v'vaſs oſtanejo
Kratkozhasne uganke (1788):	ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de

gorijo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh

gorim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	verjęla. Matizh. (ſe na tla vershé. ) Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne

▶ gori prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gori

gorei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas

gori

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši
Mineralogija in geognozija (1871):	trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za

▶ gorica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goric

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam

gorice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila. Ko smo se letas na Vaše

▶ goridržanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

opora; kontekst

goridržanje

goridershanje

Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh ſramoti, katiri le tu posemel-sku misli jo. Naſ he goridershanje pak je v' nebedh, odkod mi tudi zhakamo na Isvelizharja
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega irbishna, inu v' tih Svetnikov polnuſti je moje goridershanje. Evangelium S. Lukesha na 11. Poſtavi. V' Temiſtimu zhaſſu: kader

▶ goridržati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dajati oporo; kontekst

goridržal

goriderſhallu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhega veſſella neshla, koker v molitvi. Tu je moje ſhivlenje goriderſhallu, ke ni minute prejshlu, katiro be nabila v'molitvi dapernesla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mano v'vezhnu veſſelle jiti. Upanje je ſmirej mojo dusho goriderſhallu, ter je mene v' sredi ſhalloſte s'to narvezhe sladkuſtjo

goridržati
- goriderſhati
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam

▶ gori iti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

gori iti
- gorijiti
  Branja, inu evangeliumi (1777): goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader

gori šla

goriſhla

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſo druge sanizhuvalli, leto pergliho govoruv: dva zhloveka ſta goriſhla v' tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en
Branja, inu evangeliumi (1777):	bil JEsus dvanajſt lejt ſtar ratov , ſta Maria, inu Joshef goriſhla v' Jerusalem po navadi tega prasnika, inu kader ſo bli

▶ gorijemanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

rast; nemško-slovenski slovar, kontekst

gorijemanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj on pomaga ſlo tem dusham, katire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veliku dobrega doblenje. XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſe ſhive , inu mertve brate, inu seſtre spomniti, inu ſa gorijemanje zhaſty S. Joſhefa Boga prositi. 3. Uſſake mesz saj enkrat
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Hodi ſa mano. XII. POSTAVA. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. 1 Is nobenem zhlovekam se jeſt nekol kregala, nekol prepiralla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dushe ſvelizanje, inu ſa taiſteh, ſa katire ti skerbeti moresh, gorijemanje perloſhnu, inu potreba. Ti be se napuſtil od tolkajn napokojneh

gorijemanju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu ſanuzala, inu h'gorijemanju moje dushe perpomogla. Ta Angel je meni tu zheshenje pernesl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru

▶ gorijemati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rasti, dvigati se; kontekst, nemško-slovenski slovar

gorijemala
- gorijemalla
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le

▶ goriofran pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

darovan; nemško-slovenski slovar

goriofran

gorivofran

Ta male katechismus (1768):	inu bo per S. Mashi ſa ſhive, inu mertve Kristiane gorivofran. Odtod pride,
Ta male katechismus (1768):	smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji Zirkvi gorivofran bil. I. Kor. II. 25. Kaj je pak per uſhivanju

▶ goriofrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

darovati; nemško-slovenski slovar

goriofrala

gorivofrala

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'temélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh Zheſhenas
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'tempélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh Zheſhenas

goriofrati
- gorei ofrati(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti

▶ goripostaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izdelati, določiti; kontekst, nemško-slovenski slovar

goripostavil

goripostavel

Ta male katechismus (1768):	ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv
Ta male katechismus (1768):	take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti.

▶ goripostavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

določen; kontekst, nemško-slovenski slovar

goripostavljene

goripostavlene

Ta male katechismus (1768):	Kristianske Zirkve? Posehnu pet: I. Ti imash te od Zirkve goripostavlene praſneke praſnuvati.
Ta male katechismus (1768):	Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k'

goripoſtavlene
Branja, inu evangeliumi (1777): Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo

▶ gorirasti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

razvijati se, rasti; nemško-slovenski slovar

gorirase

goriraſſe

Branja, inu evangeliumi (1777):	Joshef je en Syn , katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo po verh ſida tekle. Al
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtvary na 49. Poſtavi. J Joshef je en Syn , katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo

▶ gori rasti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

gori rasti
- goriraſti
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej

▶ gorišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorišče

Astronomija (1869):	Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera
Astronomija (1869):	1. Drage premičnic so pakrogi„ ki imajo vsi eno skupno gorišče in v njem stoji solnce. 2. Vsaka premičnica popiše v
Astronomija (1869):	Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče, focus, 239. Oklepati, umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova repatica, 327.
Fizika (1869):	lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer

▶ goriški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goriške

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in

goriškega
- goriškiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor
goriških
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba
goriškim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom

▶ goriško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

goriško
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga

▶ gorivo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goriva

Kemija (1869):	zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj
Mineralogija in geognozija (1871):	ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein

gorivo

Fizika (1869):	Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen, naočnice, očali
Kemija (1869):	sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav dobro gorivo. Sveteči plin je brez barve, ima pa poseben duh, ki

▶ gorivstajanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

vstajenje; kontekst

gorivstajanja

goriustajanja

Ta male katechismus (1768):	Marie perstave? Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet veſſelleh: pet
Ta male katechismus (1768):	doli je shl pred pekl? Sapopade v' sebi skrivnust tega goriustajanja Kristusovega od mertveh, katire je is dusho pred peki doIishl
Ta male katechismus (1768):	Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish k' zhasti tega goriustajanja perpellani bomo skus taistega G. n. J. X. Amen. Od

gorivstajanje

goriustajanje

Ta male katechismus (1768):	katholsko zirkuv, gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje teh grehov. 11. Goriustajanje tega meſſá. 13. Jnu tu vezhnu ſhivlenje. Amen. Kaj otshe
Ta male katechismus (1768):	MOLIMO. Buh! katire sè sé uredn sturil skus goriustajanje tvojega Synu G. n. J. X. ta svejt resveſſelliti, dej
Ta male katechismus (1768):	inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ. 18. Kaj pak ta enajste: Goriustajanje tega meſſá? On prave, de bodo uſſi mertvi spet enkrat

goriuſtajanje

Branja, inu evangeliumi (1777):	katolshko Zirkuv, gmajno tih Svetnikov. 10. Odpuſhanje tih grehov. 11. Goriuſtajanje tiga meſſa. 12. Inu tu vezhnu shivlenje. Amen. 6. Deſſet
Branja, inu evangeliumi (1777):	bli reſtegneni, ke odreshenja niſſo othli goriuseti. de bi bulſhi goriuſtajanje neſhli. Eni pak ſo saſhpotuvanje, inu shlake preterpeli, zhes tu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Zirkuv, gmajno teh Svetnikov. 10. Od puſhanje teh gręhov. 11. Goriuſtajanje tega meſsa. 12. Inu tu vęzhnu shivlenje. Amen.

▶ gorivstati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vstati; kontekst

gorivstal

goriustal
Ta male katechismus (1768): ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je

goriuſtal

Branja, inu evangeliumi (1777):	ene luſhine padle, inu je ſpet vid prejev: ter je goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſtili Boga rekozhi: de en velik Prerok je med nami goriuſtal: inu de Bog je ſvoj folk obyskov. Na ſheſtnajſto Nedelo
Abecedika ali Plateltof (1789):	5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na

goriuſtov

Branja, inu evangeliumi (1777):	bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda
Branja, inu evangeliumi (1777):	grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po

gorivstala

goriuſtalla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu sem od miſe uſſellej bel lazhna, koker prevezh sita goriuſtalla, inu od tod je pershlu tu jasnu venelle mojega serza
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je nama Piſſma reskladov? Inu ona ſta toiſto uro goriuſtalla, ſta ſe supet v'Jerusalem povernilla, inu ſta neſhla teh

gorivſtala
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató

gorivstali

goriuſtalli

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ni v' lenobi ſvojiga kruha jędla : nje ſynovi ſo goriuſtalli, ter ſo njo sa preſrezhno resglaſſuvali: inu tudi nje mosh
Branja, inu evangeliumi (1777):	piſſanu : ta folk je doliſedov jęſti , inu pyti , ter ſo goriuſtalli k'jegranju. Nalotrujmo, koker ſo eni med nymi lotruvalli, inu

▶ gorivzet pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprejet; nemško-slovenski slovar

gorivzet
- goriuset
  Branja, inu evangeliumi (1777): nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti

▶ gorivzeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprejeti, vzeti; nemško-slovenski slovar

gorivzame

goriusame

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri je mene poſlov. Katiri Preroka v' imęnu tega Preroka goriusame , bo prejęv Ion eniga Preroka: inu katiri eniga pravizhniga v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	eniga Preroka: inu katiri eniga pravizhniga v'imęnu eniga pravizhniga goriusame, bo eniga pravizhniga Ion prejęv. Inu katirikol bo napoil eniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene goriusame , ta usame gori tegaiſtiga , katiri je mene poſlov. Katiri Preroka
Branja, inu evangeliumi (1777):	sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri

gorivzamejo

goriusamejo

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo taiſti, katiri, ke ſhliſhejo, tok to beſſedo s'veſſelam goriusamejo, al ti nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo , ob
Branja, inu evangeliumi (1777):	perjatle s'tem kervizhnem mammonam, de, kader boſte omagali, vaſs goriusamejo v' te vezhne utte. Na deveto Nedelo po Winkuſhtah. Branje

gorivzel

goriusel

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhlahti tiga, katiri je njega goriusel, v'sakon ſtopiti. 5. Navela sakon, kader en moſh per
Branja, inu evangeliumi (1777):	od taiſte ure je njo ta Joger v' ſvoje varſtvu goriusel. Na Zvetno Nedelo. Branje is Piſma S. Paula Ajioſtel. na

goriuſel

Ta male katechismus (1768):	skaſal, ke nas je skus Kristusa ſa isvolene otroke, irbezhe goriuſel: de mi toku skus rajmno tu lubeſnivu imé tega Ozheta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gnade ponuja, inu prov redke je ta, katire be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naprebernesh, inu od tugente naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo goriuſel. Sturè terdne svoje perse is mozhjo, s'katiro bosh ti

gorivzeti

goriuseti
Branja, inu evangeliumi (1777): de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S

goriuſeti

Ta male katechismus (1768):	III. Nage oblezhi. IV. Jetnike reshiti. V. Popotneke pod streho goriuſeti. VI. Bolne obyskati. VII. Mertve pokopati. Od teh prave Kristus
Ta male katechismus (1768):	Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge pridti, inu goriuſeti. V'skrivnuſtah te vire, katire so ble per meni skus

▶ gorizrejenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzgajanje; Pleteršnik

gorizrejenju
- gori-srejenji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar

▶ gorjača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorjačo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih
Oče naš (1854):	pri sercu. Druzega orožja nista imela, kakor vsak eno debelo gorjačo. V sovražnikovi deželi sta bila in ločena od svojih prijatlov
Najdenček (1860):	Žugaje sim vzdignil proti njemu svojo veliko z želézom okovano gorjačo. Volk pa se je urno skozi germovje splazil, se zakadi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	blato. Pa v tem hipu nameri debeli mlinar z veliko gorjačo, ki jo je na bregu pobral, po njem, pa tudi

gorjazho

Genovefa (1841):	de ſe je tréſla. Pa urno ſe je pomiſlila; sagrabi gorjazho, ki je bila ravno sraven njé na tlèh, ſkózhi proti
Genovefa (1841):	ſebój vséti, de na póti ne omagaſh. Vsemi tudi liſto gorjazho tam, de ſe boſh divjim svérinam branil. Kdor v Bogá
Genovefa (1841):	je ſantizhku sapovédala, ſe ne od votlíne podati; vsame terdno gorjazho v roko, obéſi buzho s mlekarn zhes ramo in daljezh

▶ gorjanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorjancev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): vse iz belega sukna, v tem Nemec ni nehal milih gorjancev gledati, — gledati skoro plaho. Zamaknil se je v živ razgovor

▶ gorjanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorjanska

Blagomir puščavnik (1853):	priči Blagomir prebledi — ”Kaj? si misli, je le mogoče? — Gospa Gorjanska se tudi ptuja seljanka v našem dolu imenuje. O Bog
Blagomir puščavnik (1853):	ju bo zopet vidil. Nar ljubše veselje mu je bila Gorjanska grajšina, ktero je Bogomila zrisala in obšivkala, in mu jo

gorjanske

Blagomir puščavnik (1853):	res je vsako leto zaporedoma z divjim tropom svojih tolovajev Gorjanske posestva napadal in ropal — dokler se je enkrat vitezu Miroslavu
Blagomir puščavnik (1853):	maševal. Neko jesensko, megleno jutro privre z divjim tropom nad Gorjanske posestva, in začne po stari navadi ropati. — To se vitezu

gorjanskega

Blagomir puščavnik (1853):	izustil potegne častiti oče Blagomir na platni umetno narisano podobo Gorjanskega grada iz svojega oblačila, ter ga poda, smehljaje se, Bogomili
Blagomir puščavnik (1853):	zveste še le drugi dan od vratarice, da je Bric Gorjanskega viteza oropal, vjel, sim privlekel in v temno luknjo zaperl
Blagomir puščavnik (1853):	vina. Glej, privlekli smo ga nar hujšega vraga, viteza Miroslava Gorjanskega. ” — Ali, primaruha! vino mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza
Blagomir puščavnik (1853):	tiho molitvico. Potem vzame iz pod dolge obleke šivorisano podobo Gorjanskega gradu in jo poda očetu rekoč: ”Ta podobica, ki mi
Blagomir puščavnik (1853):	ne sme vediti, veliko manj pa vitez, da sim sin Gorjanskega viteza. Morebiti se po dnevu priložnost ponudi, s čuvajko ali
Blagomir puščavnik (1853):	v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris Gorjanskega grada nazaj, ter mu reče s veselim glasom: ”to mi
Blagomir puščavnik (1853):	divji, osoren mož, je že dolgo časa hrepenel, si nekaj Gorjanskega posestva krivično prisvojiti, toraj je vitezu Miroslavu boj napovedal. In
Blagomir puščavnik (1853):	Miroslava Gorjanskega. ” — Ali, primaruha! vino mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza! ” ponavlja Milko s trepečim glasom, obledi in joka. ”Kaj

gorjanski

Blagomir puščavnik (1853):	Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj
Blagomir puščavnik (1853):	kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski
Blagomir puščavnik (1853):	VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski

▶ gorje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko
Divica Orleanska (1848):	loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó
Zlatorog (1886):	Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In Bog odvrne mu: »Takó naj bo ti«. »Takó
Zlatorog (1886):	obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina
Revček Andrejček (1891):	poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in

gorjem
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó
gorju
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo

▶ gorjup pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenek; [sskj]

gorjupi
Robinson mlajši (1849): z rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil

▶ gorko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorkejeprislov, splošni, primernik
- gorkeje
  Zlata Vas (1848): deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa
- gorkeji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v moji, in kadar že v pečí ni več

gorkoprislov, splošni, nedoločeno

gorko

Robinson mlajši (1849):	dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil
Revček Andrejček (1891):	Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še to — da kar bo tudi slišal

gorku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi

▶ gorkomer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

termometer; [sskj]

gorkomera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje

▶ gorkota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorkota

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj

gorkote

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v moji, in kadar že v pečí ni več gorelo, gorkote je pa vonder še v sebi imela, se je večkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta

gorkoti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj.

gorkoto

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de

▶ gorljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorljive
Fizika (1869): sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo

gorljivih

Botanika (1875):	v rastlino. V sledečem bomo najpoprej opazovali sprejemanje in vpodobovanje gorljivih rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje gorljivih rastlinskih sostavin
Botanika (1875):	in vpodobovanje gorljivih rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje gorljivih rastlinskih sostavin. Sprejémanje ogljenca.

▶ gorna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorno
Kmetijske in rokodelske novice (1848): gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar

▶ gornik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinogradnik; [sskj]

gorniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali

▶ gornji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gornja

gorna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je vezhtal zel Meſez. Kader Meſez gori jemle, inu ta gorna ſpiza je bol temna, koker ta ſpodna, al ta bol
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	temna, koker ta ſpodna, al ta bol temna, koker ta gorna, al zhe je po ſredi ſhęnza, toku bode pruti pervimu

gornja

Zoologija (1875):	vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice
Zoologija (1875):	kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite

gornje
- gorenje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): škof v Ogleju bil je sv. Mohor, ki posvečen aposteljnom gorenje Italije od evangelista sv. Marka, drugi pravijo, da celó od
- gornje
  Zoologija (1875): in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke

gornjega

gorniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oginj. Sgorejniga na dnu prevertaj tako, de ſe bo is gorniga prevertaniga lahko maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is Krajnskiga, 31 iz Koroškiga, 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa iz Gorice. Kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in druge železne izdelke. 13. Gosp. Fr. Wertheim, jeklar iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar. Daš, puškar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja na gornim

gornjem

gorenjim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh

gornim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od ženskih srebernih ovratnikov Auguština Baumgartnerja, srebrarja iz Obernberga v gornim Estrajhu, od tabačnic žlahtniga Frid. Zattlerja iz Gradca, od svilnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koroškim. 7. Gosp. Jos. Miterju (starejšimu), nožarju iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz Stierl iz Štajerja v gornim Estrajhu v razstavo poslali, so sodnji možje prav zlo pohvalili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner, pilar iz Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zaslužili in dobili : 1. Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster

gornimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe

gornjem

Botanika (1875):	sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor
Botanika (1875):	jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin

gornjim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pripoved se še dan današnji med ljudmi na Trebelnim (gornjim Mokronogu) hrani, de so pervi navéstniki (oznanovavci) svetiga evangelja skrivali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odperli. Potreba branja se je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim Ogerskim, v južnih slavjanskih krajih, na Pozenskim in Šlezskim i.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k

gornjemu

Rudninoslovje (1867):	i 6 štiroploskih trirobih b i b', trije so bliže gornjemu, a drugi b' bliže doljnemu roglju; i trojne robove: 2x3
Botanika (1875):	nič kiselca ali pa vsaj manj, kakor kolikor je primérno gornjemu priméru, zato mora rastlina tudi imeti zmožnost, nekoliko v-se sprejete

gornji

gorenji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	veselica. To se je tudi zdaj pokazalo, ker so bili gorenji prostori vsi prepolni tako, da jih je moralo še mnogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	svojih „villah”. Najdeni stari napisi na Opčinah in Rojanu v gorenji Čiarbulji nam to svedočijo. *) Al v prvi dobi rimskega nasilja

gorni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita

gornji

Fizika (1869):	v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen.
Mineralogija in geognozija (1871):	in Halinski *) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji* Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne
Zoologija (1875):	vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec
Zoologija (1875):	samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje
Zoologija (1875):	možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega

gornjih
- gornih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo
gornjimi
Botanika (1875): zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo

gornjo

Fizika (1869):	do vrha z vodo, in pritiskam zdaj s pahom skoz gornjo luknjo na vodo sè silo od 100 funtov. Vsaki del
Kemija (1869):	Živalska koža ima tri različne plasti, namreč 1. tenčico ali gornjo kožico (Epidermis), 2. usnjico ali usnjasto kožo (Lederhaut) in 3.
Fizika (1869):	srednjih, parih ne kaže nikakoršna prosta elektrika. Ako se na gornjo in na dolnjo končno ploščo, kakor v Pod. 189. privari
Kemija (1869):	kedar govorimo o koži. Usnjar odpravi najpred s surove kože gornjo tenčico in dlako in očisti mezdro od tolšče. V ta
Botanika (1875):	staničje med nepokvarjeno povrhnjo kožo, tako da postane praznina med gornjo in med dolnjo listno ploskvo, kar se očitno vidi, če
Zoologija (1875):	po duši, tako namreč se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornjo obleko delajo krovna peresa, pod njimi in med njimi so
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nastal ogenj v hiši. Ti so urno odložili orožje in gornjo obleko, ter hiteli gasit požar. Jaka je porabil to priliko

▶ gorovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorovja
Mineralogija in geognozija (1871): je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali ne. More

gorovje

Mineralogija in geognozija (1871):	Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog
Mineralogija in geognozija (1871):	prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje
Mineralogija in geognozija (1871):	72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105.
Mineralogija in geognozija (1871):	Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5.
Mineralogija in geognozija (1871):	druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali primarna tvorba; od
Mineralogija in geognozija (1871):	gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim
Mineralogija in geognozija (1871):	nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana
Mineralogija in geognozija (1871):	sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo

gorovju
- gorovji
  Zlatorog (1886): mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja se in oni, ki jo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	gosencam. Prostora za nje se ne manjka, pa vendar v glino in močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit
Mineralogija in geognozija (1871):	z mehkejo prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne in zapusti glino z živčevimi kristali nasejano. Opomnji je vredno, da nektere lepo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 17 →

← ↑ →

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubi otrozi nikoli ne posabíte, de poterplęnje, krotkoſt, ena lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu shlaht, kęr en vęzhni nepokoj, inu ta nar ſlabiſhi glihenga goſpodari! Vy vejſte vſe leto ſhe bol, kakor jeſt, moji

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boshji voli, zhe leta savęsa tebi ny dopadajozha, ràsderi naſho glihengo, inu daj nam vſe druge miſli. Slaſti pak lubi Chriſtiani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	eno zherno termo ſabo, inu taku tudi kreg inu ſlabo glihengo. Moj ſyn, zhe bóſh ti len inu bres dęla, povęm

Kemija (1869):	418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato
Kemija (1869):	Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica

Kemija (1869):	477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure
Kemija (1869):	Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla
Mineralogija in geognozija (1871):	54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72.
Mineralogija in geognozija (1871):	Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	na dno in krog in krog en čevelj na debelo glíne, ilovce ali kakošne druge mastne zemlje terdno zatlači. Umni kmetje
Kemija (1869):	z zlatom odvagovala. Ultramarin se dela takole: 100 delov porcelanske gline, 100 delov žgane Glavberjeve soli in 17 delov oglja se
Kemija (1869):	dela samo železo. Skoro vsem rudam je primešano nekoliko kremenice, gline in apna, ki se pri tej vročini stopé v temno
Mineralogija in geognozija (1871):	v večih ali manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca, kakor pri nas v Idriji. Večidel pa
Mineralogija in geognozija (1871):	na videz enakovrstno, ne kristalinsko zmes iz oglokislega apnenca in gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji

Mineralogija in geognozija (1871):	Živec ali ortoklas, Feldspath oder Orthoklas, 44. Žlindra, Schlacke. Žolči, glinate, Thongallen 76. Žrelo, Krater. Žula ali granit, Granit, 70. Žuželke
Mineralogija in geognozija (1871):	izmed kterih tu imenujemo samo glinine kepe, ki se zovejo glinate žolči. Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo

Mineralogija in geognozija (1871):	72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67.
Mineralogija in geognozija (1871):	tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred

Mineralogija in geognozija (1871):	se od Savoyje do Štirske. Sestavljena je iz konglomeratov, črnih glinatih škrilnikov in peščencev, ki so ali vseskozi pregnjeteni z antracitom
Mineralogija in geognozija (1871):	tinjčevim, glinatim škrilnikom i. d., ki večidel celi leže v glinatih in peščenih tleh. Basaltov konglomerat navadno daja prav rodovitno ilovato

Kemija (1869):	Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469.
Kemija (1869):	srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor
Kemija (1869):	485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin
Kemija (1869):	387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok
Kemija (1869):	V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista
Kemija (1869):	in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato
Kemija (1869):	Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418.
Kemija (1869):	Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419.
Mineralogija in geognozija (1871):	Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka

Botanika (1875):	mali ali carraghen (Sphaerococcus crispus); za lek zoper gliste služi glistna haluga (Sphaerococcus helmintochordon).
Botanika (1875):	Po naših gozdih se najdejo pogostoma orlova praprot (Pteris aquilina), glistna podlesnica (Aspidium), ktera rabi proti glisti trakulji, zatem po zidovji

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 17 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —