- telina
- tellina
Zoologija (1875): je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je
- tellina
telina Tell tellov tellur telo teloh telovnik Telramund telur tem tema tembolj temčasi teme temelj temeljen temeljit temeljito temelnu temen Temenica temen_siv temina temjst temnica temnočrn temnordeč temno-rdeč temno_rjav temnozelen temota temoten tempelj tempeljnina temperatura templo temporalem tempore tempus tempusangebenden tempuslosen Te-muna temveč tenčica tenebras tenek tenstan tenstati tentationem tenui tenuis Teobald teobromin Teodor Teodozij teoretičen teorija tepec tepen tepenje tepka tepljati tepsti teptač teptati ter tera terbij terbium terciaren tere terebratula teredo Terezija Terezika Tergesteo terica terišče terjan terjatev terjati terminologija terpč terpentin terpentinol terpentinov Terpinc terram terrenarum tertio Tertul tesak tesalski tesan tesar tesarski tesen teseralen tesno tesnoba tessulare testament testo tesularen tesularno tešč tešče tešiti teta tetešentaj tetiva tetragonalen tetragramathon tetramera tetrarh teufelsmuhl Te-vaturu tevtonski Texter teža težak težava težaven težavno težec težek teženje težina težišče težiti težko težkost težkota težnost težnja thallium theater theatralizch theer theerole thein theobromin therme thesaurum thi'erschwamme thierkohle thim. Thomann Thomas thon thonerde thonporphyr thonstein thonzelle thorium thorus thoux thren. Thun thunski Thuri Thurn ti ti. Tibera Tiberij tibi ti_biti Tibo Tiburcij tiburcijev Tiburcio tica tič tičati tiček tičjek tičji Tifenbah Tifenbahovec tifus tiger tigromorec tigromorilec tigrov tih tiho tihoma tihota tihotapnost tihoten tihotno tik tikajoč tikati tikoma
| Zoologija (1875): | je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo |
| Viljem Tell (1862): | Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno je zločinstvo vaše, — Al |
| Viljem Tell (1862): | kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet! To |
| Viljem Tell (1862): | kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne |
| Viljem Tell (1862): | Tell. Al veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme |
| Viljem Tell (1862): | sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi |
| Viljem Tell (1862): | snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg |
| Viljem Tell (1862): | bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Viljem Tell (1862): | v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo |
| Viljem Tell (1862): | vaše, — Al človek ste — in jaz sem tudi človek ; Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím |
| Viljem Tell (1862): | iz Grzave. Ivan, ribarček Jože, pastir. Gertruda, Staufaherjeva žena. Hedviga, Tellova žena, Firštova hči. Bruneška Berta, bogata nastopnica. Kmetice. Armgarta, Mehtilda |
| Viljem Tell (1862): | hči. Bruneška Berta, bogata nastopnica. Kmetice. Armgarta, Mehtilda, Elizabeta, Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan |
| Kemija (1869): | 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. |
| Fizika (1869): | dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga |
| Kemija (1869): | In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo |
| Astronomija (1869): | solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali |
| Fizika (1869): | obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko |
| Astronomija (1869): | in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko |
| Fizika (1869): | kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles. |
| Botanika (1875): | upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé |
| Botanika (1875): | opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj |
| Kemija (1869): | je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od |
| Fizika (1869): | mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo |
| Fizika (1869): | Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku |
| Astronomija (1869): | čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave |
| Kemija (1869): | vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni |
| Zoologija (1875): | vase sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo. |
| Zoologija (1875): | in skozi kožo. More se vzeti, da od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine |
| Gozdovnik (1898): | izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na mizi; nobeden ni bil pri pameti. Ne ostane mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono |
| Sacrum promptuarium (1695): | od velike slatkusti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. |
| Kemija (1869): | pa tudi z barvili tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6, 1/4, 4/9 števila d, t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto mer, prvo od A, drugo od |
| Kemija (1869): | med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi |
| Botanika (1875): | snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar |
| Zlata Vas (1850): | svojo kervjo podpišem, se mu hočem z dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare, sicer bi ne |
| Valenštajn (1866): | ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet upnike njegove |
| Kemija (1869): | pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v |
| Zoologija (1875): | Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava |
| Občno vzgojeslovje (1887): | točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tebe pred to sadno vezhirjo s' ſvoim ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'bres ſhteveina velikmi gnadmi obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim Teleſam, inu ſveto kriujo naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je sa en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerza s'ognam tvojiga S. Duha, de mi s' zhiſtim teleſam bodemo tebi ſlushili, inu s' ozhiſtenim ſerzam tebi dapadli. O |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga |
| Ta male katechismus (1768): | ured na vekumej. Ni pak ſdej nobedn s' dusho, inu teleſſam ſhe v' nebeseh? Kristus, inu D. Maria njega Mate. |
| Ta male katechismus (1768): | kruha? Zel, po boſhji, inu zhloveshki naturi s' dusho, inu teleſſam; s' kryvjo, inu meſſam. Koku s' kryvjo, ke mashnek le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhne noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' katireh porekó , bloger ſe je tem naporodnem , inu tem teleſſam , katire niſſo rodile, inu tem perſſam, katire niſſo dojile. Tedej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sipa srabra pernasita bras vse shkode na dushi noi na talesi h' tomi pomai mene Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SAMUEL noi S. KORONA inu ABETA ushlishita mene pertomi zartanomi talesi Jeshusha Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi menei perneſti bras use shkode na dushi inu na talesi, jas vam na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srabra pa bras vsa strahu noi shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil |
| Zoologija (1875): | gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še govorimo v §. 40. |
| Botanika (1875): | njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po |
| Zoologija (1875): | mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv |
| Zoologija (1875): | imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od |
| Zoologija (1875): | časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 funtov |
| Zoologija (1875): | naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to se godi brez naše zavesti, celo v |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | moj Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' ſvojim vligamogozhnim shegnam nalſ vſse na duſhi, inu na teleſsu na temu ſvetu poshegna, inu nebeſhku krajleſtvu dodeli. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader je on to zhloveshko naturo v'timu nar zhiſteiſhimu teleſſu ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ję, ali kelh tega Goſpuda pye: ta je kriv na teleſſu , inu krivy tega Goſpuda. Skuſi pak ſam ſebe zhlovek , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | telu naſ he ponishnoſti popravuv, de bo enaku njegovimu pre-ſvſſſimu teleſſu, po dijanju, s'katirim ſe samore tudi Oll uſſe rezhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | resdjlil, miro te vere. Sakaj rajmno koker mi v enimu teleſſu veliku vudov imamo, al ti vudji nimajo uſſi enakiga oppravila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | posdravlenia s'mojimi usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu ſvelizhana ſi ti, ke ſi virjela |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nuzh pred vſo shkodo, inu navarnoſtj na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dans |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nuzh pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas |
| Biblia (1584): | pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili |
| Biblia (1584): | tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh |
| Biblia (1584): | vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali |
| Roza Jelodvorska (1855): | iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh pa naj se k |
| Fizika (1869): | sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo |
| Fizika (1869): | zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato |
| Zoologija (1875): | vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri |
| Zoologija (1875): | in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v prvi sekundi za 4.9 m? 23.* Koliko velja a |
| Ta male katechismus (1768): | S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Shegen katierega sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra S. Kry: Bveg Ozha bodi stabo Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 10. TERPLENJE. Oni so taoje telv vse prakopali noi so moje trvpvo bodli is shilami inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv kri; noi skves koſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo |
| Kemija (1869): | Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje |
| Astronomija (1869): | paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso |
| Fizika (1869): | pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. |
| Zoologija (1875): | človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo |
| Zoologija (1875): | stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese |
| Ferdinand (1884): | španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is |
| Divica Orleanska (1848): | mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in |
| Fizika (1869): | odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so |
| Fizika (1869): | imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji |
| Fizika (1869): | večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se |
| Fizika (1869): | letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo |
| Fizika (1869): | da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi |
| Divica Orleanska (1848): | nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično |
| Divica Orleanska (1848): | se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri bo tudi uſſe na ſvitlobo dav, kar je v' temmah ſkritiga : inu bo teh ſerz ſvjetuvanja resodev. Taiſtikrat bo uſſaki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temmah govorili, tu ſe bo na ſvetlimu pravilu: inu kar ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ena luzh teh ludy: Inu luzh v' temmi ſvejti, inu temé njo niſſo sapopadle. En zhlovek je bil od Boga poſslan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu roke inu noge, ter vershite njega v'te vunajne temmę: ondi bo jok, inu klepetajne teh sob. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dan ſe je pak perblishou. Satu verſimo prezh della te temmé, inu oblezimo oroshje te luzhe. Hodimo poſhtenu koker podnevi: nekar |
| Zlata Vas (1850): | ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki |
| Biblia (1584): | ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pot, ta reſsniza, inu tu shiuleine. S' kai sa eno temo bi mi ſhe sdei obdani bly, ko bi nas na |
| Maria Stuart (1861): | smerti. Osveto mojo in pravice moje Zagrebsti z mano v temo večne ječe. Mortimer. Kraljica, ne — o ne! Še hujše je |
| Astronomija (1869): | razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času polni zemeljski svit. 66 |
| Astronomija (1869): | mrak, za kterim kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in zanesljivo v nebeško domovino. Ti si resnica in razsvetljuješ temo in smrtno senco. Ti si življenje in me pelješ v |
| Gozdovnik (1898): | vejevja za ogenj. Don Estevan pa tudi stopi vun v temo. V neki dalji od ognja se snideta. »To je posebno |
| Divica Orleanska (1848): | bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih in hudin besed pričakoval; tembolj se je čudil, ko ga Pankracij neizrečeno prijazno in vljudno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | nekaterim dozdeva dobro, to drugi imajo za slabo. To me tembolj pelje do tega, da javno mnenje popravim. — Le v tem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | krasen obraz. Mati in hčerka ste se veselile njunega posestva tembolj, ker se jima je zdelo po Vladimirjevem posredovanji kakor iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bi pa kakemu slikarju za večerno študijo prav nepriličnoizvrsten predmet, tembolj, ker ga je kmalu bleda mesečina čarobno osvetljevala. Vkljub temu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se na svoje posestva, in veseli so bili svoje imovine tembolj, ker so bili zdaj v stani, bogato poplačati zveste jim |
| Zlata Vas (1848): | Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra |
| Astronomija (1869): | Bär, 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. Vozel, Knoten, 290. Vrh, (teme), Scheitel, 233. |
| Astronomija (1869): | Polhöhe, 259. Tehtnica, Wage, 271. Telesnina, Körperinhalt, Kubikinhalt, vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh, 233. Temida, 303. Petida, 302. Tetiva, Sehne, 238. |
| Astronomija (1869): | kota, in mesto, v kterem se križate, imenujemo vrh ali teme. Tako ste am in cm kraka celega kota amc. Če |
| Astronomija (1869): | Solnce doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar kaka zvezda stopi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebéškiga dervesa sedí umétnost, kakor boginja, ki se s svojim temenam nebés dotika in z zlatim branilam ali sčitam odvračuje gromove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi |
| Kemija (1869): | likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar izvesti iz stanovitih, temeljnih likov. Tukaj velja zakon, da ena ter ista tvar more |
| Zoologija (1875): | 12). Govoriti bi nam bilo zdaj še o druzih dveh temeljnih živalskih tvorinah, namreč o vlaknini in živčevini, no tukaj to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali primarna tvorba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsakega nevarnega poskuševanja. Ona nam bodi znanje, opirajoče se na temeljito razmišljanje in resnobno raziskovanje. Vrhu tega je treba, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ki do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin in po dogovoru z c. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | o najemu posojila, pretehtavajo pogoje, štejejo imetje, na kratko: preiskavajo temeljito vse račune in res najdejo, da je bilo veliko dobička |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je treba, da se oni, kateri hočejo in morajo vzgojevati, temeljito seznanijo z vzgojo. Vzgoji se je ogibati vsake negotovosti in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je bil mož sam tako srečen, da je bil prav temeljito podučen v skrivnostih sv. vere vže v svoji nežni mladosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvitek gojenčev. Zato je prvi predmet pedagogičnega znanja, da se temeljito seznanimo s človeškim telesnim ustrojem. „Zdravje telesa in duše sta |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'temélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori |
| Gozdovnik (1898): | glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano vendar tako dober, oče mu |
| Genovefa (1841): | pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le puſhôbnai tamna, posimſka nózh. Kdór je dober in pobóshen, pride tje gôri |
| Genovefa (1841): | mi obétal, pobóshni mosh ? Sa zvetézhimi vratmi me je ta tamna jézha prizhakovala. — „Pa vunder”, je dalje rêkla, „kér ſi me |
| Viljem Tell (1862): | resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže |
| Genovefa (1841): | sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro |
| Genovefa (1841): | ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe |
| Zlata Vas (1848): | polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim niſo hotle v' glavo, bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim |
| Blagomir puščavnik (1853): | naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih |
| Kemija (1869): | trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi |
| Zlatorog (1886): | na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Astronomija (1869): | svitlom solnčnem ogrinjalu razpokline (reže), skozi ktere potem vidimo mesta temnega solnčnega telesa, in ktere imenujemo solnčne pe ge. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bil terdega serca; grozno so se mu svetile oči izpod temnega čela, ktero so deloma pokrivali černi lasje, in divja mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja |
| Gozdovnik (1898): | Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kakor merzlo valovje. Noč je bila vedno tamnejši in zmiraj tamnejši. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bila dokaj ljubši kakor merzlo valovje. Noč je bila vedno tamnejši in zmiraj tamnejši. |
| Genovefa (1841): | ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je |
| Genovefa (1841): | bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur is njim; ga je vſe, kar |
| Divica Orleanska (1848): | vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar |
| Zlata Vas (1850): | uri o polnoči k sebi povabil. In vsi pridejo v tamni noči v njegovo hišo, kakor jim je ukazal. Ko je |
| Valenštajn (1866): | taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od |
| Blagomir puščavnik (1853): | Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge |
| Blagomir puščavnik (1853): | ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko |
| Divica Orleanska (1848): | Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu |
| Astronomija (1869): | prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki |
| Maria Stuart (1861): | sem v človeške zmote, Oblast me zapeljala je, skrivala Pod temnim plaščem nisem svôga pada, S hinavščino sveta slepila nisem, S |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lehko reši. Koj je hitela k njemu, ki je s temnim čmernim ptujcem zaklenjen bil v svoji sobi. Na svoja kolena |
| Gozdovnik (1898): | vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem? « Vprašani pogleda prašalca s temnim pogledom. »Bolje bi bilo za vas, ko bi izvolili temu |
| Genovefa (1841): | poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je bila zdaj ta vila. Bila je velika hiša s temnimi mostovži; sobe so bile prazne in neka čudna tišina je |
| Zoologija (1875): | zapre. Grmovnik (H. nemoralis) ima rudečkasto ali rumenkasto hišico, s temnimi progami |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dogodke smo ravnokar opisali. Nebo se je prevleklo s temnimi oblaki. Oster severozahodnik je podil nižje deževne oblake, h krati |
| Genovefa (1841): | kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi |
| Divica Orleanska (1848): | kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila |
| Valenštajn (1866): | méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi. |
| Ferdinand (1884): | in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa |
| Tiun - Lin (1891): | Mračilo se je že, pa vender še ni bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom |
| Gozdovnik (1898): | Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in miſlimo, de ſo ſhe dobili. — Is ſ. Lovrenza per Temenizi: Pred ko bo mogozhe! — Is ſpodne roshne doline na Koroſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani per St. Lorenzu v Témenizi v Satiſhki komeſiji je naſprot shêna nékiga gmánjſkiga hlapza is |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč |
| Zlatorog (1886): | se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne |
| Biblia (1584): | ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili, ſo po |
| Roza Jelodvorska (1855): | in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki |
| Pripovedke za mladino (1887): | in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi skrilast. Kupreni škrilnik je bituminozen laporat škrilnik črne ali temno-rdeče barve, odikuje se po bakru, kojega ima mnogo v sebi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | magnetično iglo in z boraksom dajejo v vnanjem pihavnikovem plamenu temno-rdeče steklo, ki pa shladivši se postane svitleje do brezbarvno, v |
| Zoologija (1875): | ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren |
| Zoologija (1875): | sveti kakor zlato, žari se ognjeno in zraven je še temnozelen, drugi je po trebuhu temnoplav, po hrbtu in v repu |
| Zoologija (1875): | velikosti; glava, prsi in kónci perutnic so črni, hrbet je temnozelen in se sveti kovinsko, na tilniku ima perjanico. Prebiva po |
| Rudninoslovje (1867): | 69. Te avgitove zvrsti imajo svoja imena: pravi avgit v temnozelenih, neprozornih vraslih kristalih; diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali; sahlit v |
| Rudninoslovje (1867): | zelenkasto-beli, prozorni kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na |
| Gozdovnik (1898): | pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu. Kanadčan potegne vrbovo deblo iz plava |
| Gozdovnik (1898): | večje daljave, ker so tega vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili |
| Gozdovnik (1898): | vsaki v svoje skrivališče. Dan je minul, bil je večer. Temota je vladala med drevesi, po obeh straneh obrobljajočimi porečje tako |
| Zerkviza na skali (1855): | bukve in naſhel je v njih, kako je mogozhe duha temote is njegovega gorezhiga groba poklizati, in ſi ga ſushnjiga ſtoriti |
| Valenštajn (1866): | v milosti njegovej. (Gordonu. ) I vas potem se spomni, iz temote Potegne vas na luč, da se svetila Zvestoba vaša bode |
| Oče naš (1854): | in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | 8. Petrovo pervo soznanjenje na póti. Že je zora tamoto noči pregnala in zlato sonce začelo izhajati, ko se je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Besedo, k' nam veselje, Neskončno srečo da. Tvoj nauk nam tamôto Duš naših razsvetli, In pameti slepôto Z resnico razjasni. Slep |
| Sveti večer (1866): | Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj začne stara mati tako besediti: „O Anton |
| Astronomija (1869): | pridruži tudi mesec, — in te s svojo lučjo razganjajo ponočno temóto. — Lok WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo |
| Botanika (1875): | postanejo nove vrsti žival in rastlin? Kakor daleč nazaj v temoto stare proteklosti segajo zgodovinski zaznamki in od kar se priroda |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in |
| Biblia (1584): | povém, de je tukaj, ta, kateri je tudi vekſhi, kakòr Tempel. De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jeſt pak vam povęm, de je tùkaj en vękſhi, kakòr Tempèl. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga |
| Genovefa (1841): | pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh |
| Genovefa (1841): | tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí |
| Biblia (1584): | néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Mosh ga ni vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat |
| Genovefa (1841): | viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni |
| Sacrum promptuarium (1695): | venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker hitru sem bla na svejt rojena, molila sem v'tempelnu, inu moliti nisem jeſt nekol nehalla. Deslih nisem ſmirej is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govorila is Angelam v'moji hishezi, is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain na hribah, inu dolinah, v' tempelnu, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'eni jami teh reswojnikov. Inu on je uſakdan v' tempelnu uzhil. Na deſſeto Nedelo po Winkuſhtah. Branje is 1. Piſma |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi ti v'tempelnu goriofrala. 5. Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi ti v'tempélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi ti v'temélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'tempélnu gor vofrala. 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla Per |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'tempélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhudam najde v' ríbinih zheljuſtih denár, ino ga neſe pobirazhem tempeljníne. — Jesuſ je bil v' vſim pravizhen, ino ſe je tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Petru perſtopi, ino mu rekó: „Ali vaſh uzhenik ne plazhuje tempeljníne, kali? “ Peter je djal: „Jo, jo! “ ino gre bersh Jesuſu |
| Fizika (1869): | tudi toplota veže (primerjaj §. 155.) in s tem njegova temperatura zniža. Zatorej nahajamo na viših gorah kraj večnega snega, čegar |
| Fizika (1869): | Temperatura žarišča je odvisna od velikosti zažigalnega zrcala in od temperature |
| Zoologija (1875): | pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka |
| Kemija (1869): | Destillation), ako se pa razkroj organskih spojin godi pri navadnej temperaturi in se zraku in vodi ne brani pristop, zovemo to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v take spojine ki so mogle obstati pri oni visoki temperaturi. Plini so delali ozračje, ki je kakor krilo obdajalo terše |
| Zoologija (1875): | morajo valiti, to je, kake tri tedne morajo biti v temperaturi od 30° R., da se mladič razvije. Stari mladiče ljubeznjivo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot zdaj in zdi se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam |
| Sacrum promptuarium (1695): | quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo |
| Robinson mlajši (1849): | onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša |
| Pozhétki gramatike (1811): | negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na |
| Rudninoslovje (1867): | Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je |
| Kemija (1869): | toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu |
| Oče naš (1885): | umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč v kraj, kjer ni ne veselja ne žalosti! |
| Biblia (1584): | na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite |
| Biblia (1584): | resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler |
| Ta male katechismus (1768): | Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je |
| Kemija (1869): | pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so |
| Zoologija (1875): | podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah |
| Zoologija (1875): | nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle |
| Zoologija (1875): | so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu |
| Zoologija (1875): | se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a prej |
| Zoologija (1875): | kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti |
| Zoologija (1875): | gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci |
| Botanika (1875): | ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nisi ti biv vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | veje, ali solnčni žarki so igrali tam gori kot zlata tenčica. Zelenje je lepo dišalo a tice so se vsedale skor |
| Zoologija (1875): | o njih govorimo pozneje. Iz tkanine pa obstoji na pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali |
| Zoologija (1875): | od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo v žilicah zaprte tekočine |
| Zoologija (1875): | v katero se je pozneje vsélo trdno apno. Razen kožne tenčice prevlečene so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so |
| Zoologija (1875): | To isto tudi vidiš, ako volovskemu sapniku odlupiš košček notranje tenčice. To migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga Jožefu na roko natakne; obleče ga v drago belo tenčico, obesi mu zlato verigico ali ketnico okoli vratu, posadi ga |
| Kemija (1869): | govorimo o koži. Usnjar odpravi najpred s surove kože gornjo tenčico in dlako in očisti mezdro od tolšče. V ta namen |
| Kemija (1869): | oborina. Usnje. Živalska koža ima tri različne plasti, namreč 1. tenčico ali gornjo kožico (Epidermis), 2. usnjico ali usnjasto kožo (Lederhaut |
| Sacrum promptuarium (1695): | omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu |
| Rudninoslovje (1867): | je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se |
| Rudninoslovje (1867): | lehko klati, nekteri le v eno mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vendar Herman — ali ni to eno? Kdo bo poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je |
| Rudninoslovje (1867): | rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna |
| Zoologija (1875): | z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen |
| Botanika (1875): | koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati |
| Zoologija (1875): | amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec |
| Zlatorog (1886): | dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so |
| Robinson mlajši (1849): | obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí |
| Rudninoslovje (1867): | ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat |
| Zoologija (1875): | sredi debela, proti koncema se stanjšuje ter se konča s tencimi vezmi, to so bele, neizrečeno trdne niti, kite ali tetive |
| Zoologija (1875): | matija ali suha južina (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa |
| Zoologija (1875): | namreč imenujemo sistem jako tenkokožnatih, prosojnih cevi, ki z neizmerno tencimi vejicami izvirajo v raznih organih. Te cevi so med sebó |
| Kuharske Bukve (1799): | Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. |
| Kuharske Bukve (1799): | XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. Shęſt ſardel operi, inu keſhíze odberi, jeh sręshi na |
| Kuharske Bukve (1799): | golobe, al kuhaniga kopirna, puto, al rumeno s' kólſhizo vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. |
| Kuharske Bukve (1799): | neſti; snaſh tudi karbonade najn djati, ako ozheſh. III. Kuhane, Dinſtane, Nadęvane jedí od meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje |
| Kuharske Bukve (1799): | polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi. Dinſtaj eno unzho rajsha v' enim polízhi mlęka, potle naj ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj sręsane kukmake, ali druge gobe v' rakovim putri s' peterſhilam |
| Kuharske Bukve (1799): | miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu ſękakane nebęſa v' ſrovim |
| Kuharske Bukve (1799): | sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk, poldrugo unzho |
| Kuharske Bukve (1799): | polì; potle pokrì, daj sherjavze sdol inu sgor, naj ſe dinſtajo. 88. Sirni pezheni nudelni. Pęt lotov ſroviga maſla męſhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | vinam v' pokriti kosi na sharjavzo, de ſe pário, ali dinſtajo v' saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum diaboli, & deſideria multa inutilia, & nociva, qu mergunt homines |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 6. ſvoiga Thimothea opominou: Qui volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nékaj domislila, kakó bi zamôgli na Sokólovo poročilo poslati. Vitez Teobald mi je rekel, de naj s perviga golobčika dobro zapiram |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veselo novico svojiga srečniga rešenja pernesli in ju zahvalili. Vitez Teobald, kakor hitro Rozalindo in Hemo ugleda, skóči z konja ― in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mož, nadomestíte mi očeta, in nikar me ne odprávite! “ Vitez Teobald premišljevaje postojí, se po svoji navadi za podbrádek derží, in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | urno zasúčete, in tečete z gore jim malo naproti. Vitez Teobald, njegova žena in hči so se že, prédin se je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | razdražil in v hudobnih naklepih vžgal. Od tega časa je Teobald vedno le na to mislil, kako bi Izidorja na nič |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mogel misliti, kakor da o celi komediji, ktero jim je Teobald napravil še nič ne vedo ne! Marcel niti toliko moči |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | veliko let obdelaval, prodala in odstopila se je drugi gosposki. Teobald dobro vedoč, da Izidorjevemu zakupu kmalo obrok poteče, poda se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | S pravim peklenskim veseljem je pa Teobald svojemu tastu, staremu Marcelu pripovedoval, kako da je Izidorja iz |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bal, da bi se zopet kak prepir ne začel. Tudi Teobald, Marcelov zet, obrnil je govorjenje takoj na nekaj druzega. »Blagor |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved |
| Kemija (1869): | Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. |
| Oče naš (1854): | še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje |
| Oče naš (1885): | daj mirno noč! “ Blagoslovil jih je in je šel s Teodorom. Poslednji se je kmalo vrnil in je prinesel za Ménarta |
| Oče naš (1885): | je šel sicer malokedaj mimo. Gospod Arkimbold je bil s Teodorom na vrtu. Štefan je slišal pri vrtnih vratih glas moža |
| Mahmud (1870): | Kaj pa mene ne poznaš več, Božidar? « se oglasi oče Teodozij. — »Dragi oče, kdo je tvoj prijatelj? « vpraša Božidar svojega očeta |
| Mahmud (1870): | veselje in junaško navdušenje v žalosten in turoben prizor. Oča Teodozij in drugi duhovni pomočniki zapojό soglasno: »Naj v mirú počivajo |
| Povestnik v sili (1883): | lažje našel primernih sobic. Vaša, radovednost mi nič ne dopada, Teodozij! posvari me osorno grofica. Preskrbite prej dve sobi, kteri ste |
| Povestnik v sili (1883): | da noče nadaljevati. „Sama hinavščina! " končuje z bolj tihim glasom Teodozij. Družba se zasmeji. „Stara lisica! kako jo je ugonila," opomni |
| Povestnik v sili (1883): | gospodarji v prejšnjej službi. „Ali je gospodi dolg čas? " poprašnje Teodozij obžalovalno, ko se je kričanje nekoliko poleglo in je prišel |
| Povestnik v sili (1883): | trajal predolgo, oglasi se Evstahij, kteromu ni nikdar manjkalo dovtipov: „Teodozij, reče on, ne pozabite, da so solze škodljive očem! Le |
| Povestnik v sili (1883): | na tihem zahvaljujoč, da je nesrečnej devojki vdihnil ono misel. Teodozij, zdaj pa Vam bom povedala nekaj prav smešnega, začne zopet |
| Povestnik v sili (1883): | skrpane rokavice, zdaj pa —" „In jaz," hoče drugi povedati — A Teodozij mu ponižno seže v besedo ter hitro reče: „Vsak človek |
| Povestnik v sili (1883): | naš Teodozij! " pošepeta nekdo. „Moj oče je bil to,” nadaljuje Teodozij, „kar sem jaz zdaj. Želel je sicer, da bi si |
| Astronomija (1869): | zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315. — praktična, 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odnašajočih se na vzgojo, imenuje se vzgojeslovje ali vzgojeznanstvo, tudi teoretična pedagogika. Uporaba te teorije, praktična pedagogika, pa je umetnost in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj |
| Astronomija (1869): | pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. |
| Kemija (1869): | vrsti še le drugi. 1. Etilov alkohol, C4H6O2. (Aethylalkohol.) Njegovo teoretično ime je: hidrat étilovega okisa, C4H5O.HO, navadno se pa na |
| Astronomija (1869): | srednjih daljáv teh dveh premičnic od solnca. Dovršil je pa teoretično opazovanje sostave premičnic sloveči Newton, (rojen 1. 1642., umrl 1. |
| Fizika (1869): | toplota. Warmeleiter, prevodnik toplote. Wärmestrahl, toplotni trak. Wärmetheorie, mechanische, mehanična teorija o toploti. Wasserbehälter, vodnjak. Wasserhose, vodna troha, morski smrk. Wasserstoff |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot stanovitno središče, ki druge planete vleče na-se. Ta Laplaceova teorija primerno razlaga resnične razmere v sestavi planetov; opira se posebno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | eno izvira iz druzega. Jaz sem le zapisan sad izmišljene teorije imela vse tisto, kar si mi govorila, ali zdaj sem |
| Kemija (1869): | želi razumeti kemične prikazni. Daljno razlaganje kemičnih zakonov in njihove teorije bode koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imenuje se vzgojeslovje ali vzgojeznanstvo, tudi teoretična pedagogika. Uporaba te teorije, praktična pedagogika, pa je umetnost in sicer z ozirom na |
| Revček Andrejček (1891): | živ dan nič ne vé, In kamor pride, smatrajo za tepca ga ljudjé In vender je še dan na dan v |
| Revček Andrejček (1891): | ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha, tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to |
| Gozdovnik (1898): | vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo |
| Zeleni listi (1896): | vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Zeleni listi (1896): | k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje |
| Stric Tomaž (1853): | ako sim tudi cele noči časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker sim bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Korvin je meril sam po sebi in trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih in hudin besed pričakoval; tembolj se je čudil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine, peheine, inu tepeine, kader ſo nega s' tega verta Gethsemani, inu po tem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudiga na vsdignilu. Sdei pride jesa, katira ſturi kletvizo, sdavaine, tepeine, inu resboi, inu vezh hudiga. Sdei lenoba, inu vtraglivoſt, katira |
| Čas je zlato (1864): | odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer – pa zato nič ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zaverženca, na-sé vzel smertni vdarec in vse poprejšnje sramotenje in tepenje? In če bi še v svoji zadnji oporoki temu sužnjemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil kakor človek, in da je v človeški podobi preterpel tepenje, zasramovanje in sramotno smert na križu — vse to zato, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor pri nas na Krajnskem, kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé |
| Zlata Vas (1848): | dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor vse hudo têpe. “ |
| Blagomir puščavnik (1853): | če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res |
| Stric Tomaž (1853): | mu je otroče nalagalo, kakor da bi ga bil jaz tepel. Ali ni to v nebo vpijoča pregreha! “ Pri teh |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | meniš da se bo fant rajši učil, če ga boš tepel? « »Govori, kar hočeš, jaz ga bom namakal da bo pomnil |
| Oče naš (1854): | zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej |
| Oče naš (1885): | zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga boſh toku ſtépla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga boſh toku ſtépla, de bo vùs |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu |
| Stric Tomaž (1853): | me prime, k drevesu priveže, ter me fantalinu s šibicami tepsti da. To pa samo zato, ker se mu je otroče |
| Oče naš (1854): | bili za Vaše življenje dani. Zakaj mi niste pustili, tolovaja tepsti? Vsako kaplico kervi bi bil oblagoslovil, ki bi bila za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje |
| Zlatorog (1886): | pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam |
| Stric Tomaž (1853): | čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno, kakor |
| Stric Tomaž (1853): | ali ti si moje povelja z nogami teptal. Prav veselo bi bil lahko živel, bolje bi se ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nočemo našemu zarodu samo naš prah zapustiti, ki ga bo teptal brez hvaležnega spomina; ako nočemo, da bodo naše deca to |
| Valenštajn (1866): | zakone vse Zasramoval, surovej le pravici, Oblasti vgajal, vsacega vladarja Teptal nogami, da si vtrjeval I širil moč trinogu svojemu? Takrat |
| Zlatorog (1886): | jedíne »Hčere moje ne bo trapil »In ne mojih glav teptal! « |
| Stric Tomaž (1853): | si jim laglje pokorna. — Mene pa so bili z nogami teptali, zmerjali in mučili, da bi bil še terdi kamen usmiljenje |
| Valenštajn (1866): | a jako modri so bili; Vse drugo skrunili so i teptáli, Vojákom se védno prilizováli. Prvi oklopnik. Vojaku je treba, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl |
| Sacrum promptuarium (1695): | mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti |
| Tine in Jerica (1852): | pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej |
| Tiun - Lin (1891): | bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod |
| Gozdovnik (1898): | zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri- |
| Kemija (1869): | Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. |
| Kemija (1869): | 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Terrain Diluvial Diluvium Tertiarne formacije T. Pliocène (Subappenin) Pliocene Group T. Miocène (Falunien) MioceneGroup |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 1 Naplavina. 2 Tertiarne tvorbe. 3 Kreda. 4 Vogeški peščenec. 5 Trias. 6 Premogovni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tvoje lubesni, katęri ſi vſeh jesikov folke v' edinoſti te tęre ſkupſpravil. O Bog! katęri ſi ſerza tęh vernih ſkus reſvitlenje |
| Zoologija (1875): | ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo |
| Valenštajn (1866): | čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabo ſashl od poti te resnize. V' ſhivlenju S. Thereſie na 6. poſt. S. Thereſia je bla v'Iubeſni pruti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSLEDNA POSTAVA. S. Thereſie od mogozhne pomuzhe S. Joſhefa per Bogú ſa njega andohtluve |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 |
| Valenštajn (1866): | res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život |
| Genovefa (1841): | bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu, in lé njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje za 476 gl. Terjatev 178 gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Da iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada |
| Občno vzgojeslovje (1887): | družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in |
| Zlata Vas (1850): | se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de se s svojo kervjo podpišem, se mu hočem z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest |
| Občno vzgojeslovje (1887): | lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dolgo se muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj na tanko vſe pové, kar in kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan današnji ? Res je sicer, da žito |
| Občno vzgojeslovje (1887): | o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso |
| Zlata Vas (1848): | so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da se je govorilo, da je knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor |
| Oče naš (1885): | in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako |
| Tine in Jerica (1852): | pri reji otrok. Oče in mati sta od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim |
| Zlata Vas (1850): | je začelo skerbeti tiste, kterim je bil dolžan, torej so tirjali od njega, kar jim je dati imel. Nikakor si ni |
| Oče naš (1885): | svet prehodil. Potrpeli ste z mano, niste več od mene tirjali, kakor kar sem mogel in ste mi dajali dobrih jedí |
| Gozdovnik (1898): | sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar |
| Gozdovnik (1898): | rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali; tode kar po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo to ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto; po 4 za sto pa sedaj |
| Oče naš (1885): | kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſpoda prejeli, ktéri ima ſhe bolj kakor kaki drugi pravizo tirjati, de ſe ozhitna smota tudi ozhitno popravi, slaſti sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2 gold. in pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | moč kakor ognjobljuvavnih gor na zemlji, ki bi se morala tirjati, kakor tudi to, da se pri tem ni nekaka prememba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | so litijske ceste grde. Prosimo pomoči, vsaj imamo pravico pomoči tirjati. Iz Vipare 18. dec. ) — V „Slov. Nar.” štev. 143. je |
| Kemija (1869): | Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se |
| Kemija (1869): | Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol vode; vse |
| Kemija (1869): | Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žvepla (auripigment), dobro jih zmli, in jim prideni 2 lota terpentinovega olja 4 lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pred rabo dobro pretrese, zmivati: 8 lotov kafrovca, 2 lota terpentinovega olja. Kedar si že oteklino kakih 5 ali 6 dni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 lotov sala, 3 lote terpentinovega olja, in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdraviti. V zdravilo vzemi 4 lote žganja, kterem 1 lot terpentinovega olja primešaš, in z zmesjo vsaki dan enkrat nogo obvežeš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro zmešaj, da dobiš mazilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se zaplivek lahko iztisne. V rano moraš neke kapljice terpentinovega olja vliti, da muhe ne nanosijo jajčkov v luknjo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tako ravnaj vsaki dan, dokler rana ni zdrava. Kdor nima terpentinovega olja, naj se tinte posluži. Ako gnoj v peti prej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razjedel, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati in v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano s suho kodeljo, ktero na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga raztopi in malo ohladi, potem mu primešaj pol libre terpentinovega olja. Kedar hočeš to mazilo rabiti, razprostori volno, da garjevo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati |
| Kemija (1869): | flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup |
| Sacrum promptuarium (1695): | oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum: da micam |
| Sacrum promptuarium (1695): | poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſhliſhen biu, ni nehau od proſhne, inu molitve, ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tudi na sadobimo, kar proſimo, kyr ſe Bogu samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč, |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin |
| Robinson mlajši (1849): | topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeka vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in de je tudi že pri žagah delal, ga vpraša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tesarski likár iz Drage, je v razstavo dal podóbo neke žage |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nad Krajnjem, za žganjé in kis. 35. Gosp. J. Pajk, tesarski mojster v Ljubljani, za umetno podóbo mostú. 36. Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vdove Franciške Župeuc iz Ljubljane, so bile dôbro blagó. — Mestni tesarski mojster Juri Pajkv Ljubljani je v razstavo dal leseno podóbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh |
| Ta male katechismus (1768): | eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla |
| Pozhétki gramatike (1811): | isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po |
| Najdenček (1860): | se mi življenje povrača. Slab krik je šinil iz mojih tesnih pers, rekel sim: „Jezus! ” in sim poskusil se nekoliko skloniti |
| Astronomija (1869): | in koledar, ti pa le malokdaj povzdignejo svoje oči iz tesnih mestnih ulic k ozkemu. oddelku neba, ki je njim še |
| Zoologija (1875): | pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stojé druga na drugi navpik. l. Vse osi so enolike: Teseralni sistem; ali tesularni regularni sistem. 2. Samo dve osi ste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | proti drugi: Triklinski ali klinoromboidični sistem. Največ različnih podob ima teseralni sistem. V izgled hočemo našteti nekoliko važniših ter jim pristaviti |
| Kranjska nevesta (1864): | nadjam se, da ga bodeš vesela. " Vidoslatino srce jelo je tesneje utripati, in djala je: „Oj Polani! Bog me varuj. « „Ne |
| Marjetica (1877): | je ta, da prstanek zopet natakne na prst in se tesneje oklene Štefanovega vratu. Tako slonita dolgo in molče oba. Posled |
| Izza mladih let (1882): | Dasiravno sam zavzet, vender le sem opazoval, da mlinarju vedno tesneje postaja, in ko se Paternošt še jedenkrat pristavi in reče |
| Cyclamen (1883): | tej dolini! « »Da, da! « prikimal je oni. Zavila ga je tesneje v odejo, pripognivši se globoko k njemu. Bili so že |
| Cyclamen (1883): | ona sklonila k staremu bolnemu možu ter zavijala mu odejo tesneje okrog života. Rudečice na njenem lici ni zapazil, — kaj mu |
| Dóra (1885): | kakor jaz. Zató bom že skrbela. Meni je bilo vedno tesneje pri srci. Vedno hitreje stopam, a ne odgovorim jej niti |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | že pomenkujejo, mize pa le ne pogrnejo. Tankemu prihaja vedno tesneje pri srci. Slednjič vzdihne proti Mihi: »Gospod poštar, ne bo |
| Jara gospoda (1893): | Zdajci pa se trmoglavo, uporno vzravná in potegne šal še tesneje okolo ramen. »C. kr. sodni svetovalec je,« reče trpko. Pavel |
| Očetov greh (1894): | si stiskala ob sestanku in ob slovesi, prijazno, ljubo in tesneje, nego je družabni običaj; ali to je bilo tudi vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali |
| Ferdinand (1884): | oblil. Nikdar v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron. Perpelite jih tedej ; vaſho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri |
| Divica Orleanska (1848): | je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro |
| Valenštajn (1866): | mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je njemu naprejſtaîlu, je meni ena velika, inu sivna ſhaloſt tesnobo dellala. Jeſt sem njega povsod v'niegoveh martrah, inu terplenju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti is njimi v' tesnobo pridesh. Aku bosh uſſakemu perliſuvauzu virjel, bosh ſhe videl, koku |
| Rudninoslovje (1867): | osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo |
| Oče naš (1885): | frankov na leto do smrti. Ménart zdaj sem tat postal. Testament me je razkačil. Tvojemu Nacetu sem vkradel en milijon. Ne |
| Oče naš (1885): | vsa njegova pisma in našli smo tudi po postavah narejen testament“. Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje |
| Ta male katechismus (1768): | ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare postave bres kervy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je pak po duhovni saſtopnoſti rezhenu. Sakaj tu ſta dva teſtamenta. Edn ſzer od te gorre Sina, katiri k'hlapzhuvanju rody |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is tega uſſi: sakaj letu je moja kry tega noviga Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shivęzhimu Bogu? inu satu je on tudi en Srednik noviga teſtamenta: de ſkus ſrednoſt ſvoje ſmerte , katira ſe je ſgodila k' |
| Ta male katechismus (1768): | Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla |
| Kuharske Bukve (1799): | na zvetno moko na dílo; ſturi dva debęla podpláta is teſta; en podplat deni na pleh, potle gori namashi vkuhanja ali |
| Kuharske Bukve (1799): | nam omęſi, kakor teſtô, narędi majhene bobe is tiga teſtá, inu jih poſuſhi. Kader senof potrębujeſh, deni bobke v' ſladko |
| Kuharske Bukve (1799): | zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo |
| Kuharske Bukve (1799): | na po dva perſta ſhiroke bleke, namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta, ſpezi lępo rumeno, narędi gori |
| Kuharske Bukve (1799): | verhi ſpęt s' jajzam pomashi vſe; naredi na verh is teſta eno rosho: inu jo pezi al v' pezhi, al v' |
| Kuharske Bukve (1799): | lupka, vſe ſkup smęſhaj. Na pleh naredi en obod is teſta, notri deni kuhanje, inu pozhaſi pezi. 97. Drugo kuhanje od |
| Kuharske Bukve (1799): | miſli, deni enmalo lupka od lemon. Sturi obod is teſta, okoli pleha, vlì kuhanje notri, ga pezi pozhaſi. 98. Kuhanje |
| Kuharske Bukve (1799): | druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze nad |
| Kuharske Bukve (1799): | narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi pozhaſi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla |
| Kuharske Bukve (1799): | namashe na maſleno teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi |
| Kuharske Bukve (1799): | polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim teſtam. Zhe pa ozheſh, de teſto nebode venpadlo, deni med teſto |
| Kuharske Bukve (1799): | tim ſtiſnenim męſti ſe samashe s' enim na vodi ſturjenim teſtam od moke; ſe prevęshe s' nitjo, de neodjęna. Obod ſe |
| Rudninoslovje (1867): | ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini |
| Rudninoslovje (1867): | tž. = 1•9 .... 2•5). Najvažnejše vrste: 1. Analcim¹) kristalizuje tesularno (sl. 31), vštrit |
| Rudninoslovje (1867): | Navadna sol, tudi kaména ali kuhinjska sol (Steinsalz) imenovana, kristalizuje tesularno (sl. 14), vštrit hexaedrovih ploskev je popolnoma rázkolna, a lomna |
| Rudninoslovje (1867): | srebro. 5. Pirit 2) ali rumeni železnati kršec (Schwefelkies) kristalizuje tesularno (sl. 14, 24), vštrit heksaedrovih i oktaedrovih ploskev je časih |
| Rudninoslovje (1867): | 3. Magnetit, magnetovec, magnetni železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66); vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per meni oſtali, inu nimajo kej jęſti: inu zhe njeh teſh od ſebe na njeh dom puſtim, tok bodo na poti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kadilla, inu nikoli nepoidi is hiſhe, al h' bolniku is teſh shelodzam. |
| Pastirski list (1852): | Spovednikom podelim oblast, da bolenim, kteri do obeda nemorejo teši biti, brez da svojemu zdravju škodijo, dopustijo zajtrkuvati. Samo naj |
| Biblia (1584): | meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k' |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno |
| Gozdovnik (1898): | z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu |
| Divica Orleanska (1848): | so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo |
| Valenštajn (1866): | Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu |
| Valenštajn (1866): | bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bolje obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te |
| Tine in Jerica (1852): | šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù, vse |
| Viljem Tell (1862): | je — Dosegli ste namen — Ostrost pretrda Namena ne doseže pravega, Tetiva prenapeta rada poči. Gesler. Molčite, dokler vas ne vprašam. |
| Astronomija (1869): | vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh, 233. Temida, 303. Petida, 302. Tetiva, Sehne, 238. Teža, (težnost), Schwere, (Gravitation), 308. Točka, Punkt, 233. |
| Fizika (1869): | samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali tesularni regularni sistem. 2. Samo dve osi ste enoliki: Tetragonalni ali kvadratni sistem. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | neskončno dolga, postavijo se stranske ploskve vštric nje; tako postane tetragonalni steber ali tetragonalna prisma ∞ P, pod. 21. Ker se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiede takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to |
| Zoologija (1875): | oljnata tekočina. Ličinka živi pri bčelah v panjovih. c. Četveročleni; Tetramera. 12. Pleme rilčkarjev (Rhynchophora), je eno izmed največih, glava je |
| Zoologija (1875): | nogah po pet, na zadnjih po štiri člene. c. Četveročleni (Tetramera) s štirimi členi na vsaki nogi. d. Tročleni (Trimera) s |
| Biblia (1584): | CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | priti k mlinu „Teufelsmühl”. Ali pridem po tom putu v Teufelsmühl? Ona dva se spet pogledata začudjeno i on reče: To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vinograd tako imenoval. Jaz. Naj popred moram priti k mlinu „Teufelsmühl”. Ali pridem po tom putu v Teufelsmühl? Ona dva se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | putu ravno napred črez polje, zatim skoz gojzd k mlinu „Teufelsmühl” i tam da poprašam, kde je vinograd Rittersberg. Tako sem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil, da spremi Irca in da ga hoče |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Krajnju vpervič napravil. — Decimalna tehtnica, ki jo je A. Texter umetelni ključar v Teržiču naredil, je bila pohvalena; ravno takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne tehtnice. 50. Amalja Thomann |
| Rudninoslovje (1867): | trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so |
| Rudninoslovje (1867): | teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali |
| Rudninoslovje (1867): | rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli |
| Rudninoslovje (1867): | Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo |
| Rudninoslovje (1867): | vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža |
| Rudninoslovje (1867): | zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina |
| Rudninoslovje (1867): | primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo |
| Fizika (1869): | meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c |
| Fizika (1869): | kislino, in najde se, ako se vaga, da je njena težkota 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 x 848 primerna težkota |
| Fizika (1869): | se enkrat govorili o tem, kako da se najde primérna težkota teles. Tudi se more še le pozneje razlagati, kako se |
| Fizika (1869): | ki so le nekoliko potopljena v kapljine, velja sledeči zakon: Težkota plavajočega telesa je enaka težkoti vode, ki zavzame tisti prostor |
| Fizika (1869): | se spet zvaga. To, kar krogla zdaj manj vaga, je težkota zrakú, ki je bil v njej. Tako se je našlo |
| Fizika (1869): | delkov, kolikor več tvarine ima telo, toliko veča je njegova težkota. Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi |
| Fizika (1869): | vseh delov telesa na njegovo vodoravno podlogo imenuje se njegova težkota. Tedaj, kolikor več delkov, kolikor več tvarine ima telo, toliko |
| Fizika (1869): | napraviti take kocke, da bi se natanko mogla najti primérna težkota, in razun tega se more še drugače ravnati, da se |
| Fizika (1869): | podlogo tlači. Ta tlak zamoremo meriti ali, z drugimi besedami, težkota zraku zamore se odréditi. Za to se vzame velika votla |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3 ranimo jih z nohtom. Gostota mineralov. Gostota ali specifična težkota kacega telesa je, kakor je učila fizika §. 19, teža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z |
| Rudninoslovje (1867): | vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se |
| Fizika (1869): | je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od |
| Zoologija (1875): | vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 % tare ter se plača za vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. |
| Fizika (1869): | glasi: „Vsako telo, v kapljino potopljeno, izgubi toliko od svoje težkote, kolikor vaga kapljina, ktere mesto zavzame telo. ” Nekteri prav navadni |
| Fizika (1869): | ima toliko gostoto, kolikoršno ima voda, je vsóta iz valjeve težkote in iz vodnega stebra h, tedaj navzdol tlačeča sila, enaka |
| Fizika (1869): | dolgosti AB, je sila bc enaka četvrtini, petini, šestini telesne težkote. |
| Fizika (1869): | tvarine ima telo, toliko veča je njegova težkota. Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi obesimo na konce |
| Fizika (1869): | od gori imenovanega valja, zamore sicer voda nositi nekoliko njegove težkote, ali vse ne, in valj se potopi na dno. 91 |
| Rudninoslovje (1867): | Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1 |
| Rudninoslovje (1867): | kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 |
| Rudninoslovje (1867): | Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve |
| Fizika (1869): | je pa za to potrebna moč, ki je primérna celej težkoti bremena. Ravno tako zamoremo človeka v vodi z enim prstom |
| Fizika (1869): | ABC dokazati, da se navzdol vlečeča sila bc ima proti težkoti ab telesa L, kakor visokost BC strmine proti njenej dolgosti |
| Fizika (1869): | in iz vodnega stebra h, tedaj navzdol tlačeča sila, enaka težkoti vodnega stebra h', ki predstavlja vzgon. Oba na valj delajoča |
| Fizika (1869): | močnega duha, in pižem le za spoznanje ne izgubi na težkoti. Kakor neizmerno majhni so taki delki, na ktere se tvárina |
| Fizika (1869): | v kapljine, velja sledeči zakon: Težkota plavajočega telesa je enaka težkoti vode, ki zavzame tisti prostor, kakor njegov potopljeni del. |
| Fizika (1869): | na konce enakoramnega vóda. Ako ta ostane v ravnotežji, ste težkoti obeh teles enaki. Ako pa dve telesi nemate enakih težkot |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden |
| Fizika (1869): | žepla, iz železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto s težkoto enako velike vodene kocke. Velika težava je pa |
| Fizika (1869): | potaplja bolj globoko. Dá se dokazati, da vzgon popolnoma uniči težkoto tega telesa, in to s tem, da obesimo valj z |
| Fizika (1869): | da ima sicer ravno tisto prostornino, pa večo ali manjo težkoto kakor ta valj? Takrat je tlak vode na valj ravno |
| Fizika (1869): | iznese zračni tlak, ki ga človeško truplo mora prenašati, silno težkoto od 20000 funtov. Ali tega tlakú ne čutimo, deloma zato |
| Fizika (1869): | x 848 primerna težkota žeplene kisline. Da bi našli primérno težkoto trdnih teles, mogli bi, kakor je bilo v §. 18. |
| Fizika (1869): | železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto s težkoto enako velike vodene kocke. Velika težava je pa napraviti take |
| Fizika (1869): | giba, dokler je pod vodo, ker ta nosi vso njegovo težkoto. Zunaj vode je pa za to potrebna moč, ki je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so imena mineralov postala sčasoma, brez |
| Viljem Tell (1862): | davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter |
| Sveti večer (1866): | Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé |
| Rudninoslovje (1867): | z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra |
| Rudninoslovje (1867): | istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo |
| Rudninoslovje (1867): | v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode |
| Rudninoslovje (1867): | Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega |
| Rudninoslovje (1867): | obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici |
| Rudninoslovje (1867): | q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo |
| Rudninoslovje (1867): | je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova |
| Genovefa (1841): | jokú s zhaſam satêkle. Ko ſe je pa is pervih tesháv ſtrahú in bolezhine sbrihtala, je s gorézho ſerzhnoſtjo roké ſklenila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de velike neſrezhe obzhutljive vojſke in vezhkratniga ognja in drusih teshav ſo te poboshne shelje vedno duſhile. Ker je pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uſhéſa Veſêlja, ki isvóljene tam zháka, De ſpróſtenim bo vſih tesháv teléſa Şe ſrézhnim ispolníla vólja vſaka, De bódo támkej bôshji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip |
| Čas je zlato (1864): | Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad |
| Fizika (1869): | vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil. Narvečja težava mu je bila pa ta, da je bil že hudo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi |
| Stric Tomaž (1853): | moč, serčnemu in poterpežljivemu biti tudi v sedajnih britkostih in težavah, da ne obnemagam in se serčno vojskujem zoper vse napade |
| Ferdinand (1884): | gorovje dokaj težav. Prišedši z vozom počasi in po mnogih težavah zopet na vrhunec obraščene gore, zagleda slednjič skozi gojzdno odprtino |
| Oče naš (1885): | čudenjem Naceta, kteri je od solnca in vetra ogoren v težavah vojske s cvetečega mladenča urno mlad, čvrst mož postal. Voz |
| Ta male katechismus (1768): | svejtu. Nekjer pokoja ni v' Kloshtrah, v' pushavah v' postneh teſhavah, kaj bo letu? Meni je szagat, ni me mozh uwejſhat |
| Ta male katechismus (1768): | bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v njeh velikeh teſhavah, inu britkustah te boleſne ena odlega, inu Kraſt da, de |
| Ta male katechismus (1768): | Kam se 't hem obernit v' takeh skushnavah, v' dushneh teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl ſadobit v' moji slabusti mozhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | talili bodo na smertni poſteli pred drugemi tolkajn bel v' teſhavah, katiri so v' ſhivlenju uſſe prevezh napotrebneh rezhy vędeſhi, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus ſturiu? on je ſturiu, kar vſi shaloſtni, inu s' teshavami obdani ſturijo, namrezh kar ſveti Gregor Govory: Qu nos premunt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęshavami, ſkèrbmy, inu grenkoſtjami mojga ſtanú volnu preneſti is lubęsni pruti |
| Oče naš (1854): | je Martona tolažil, kteri ga je s strašnimi bridkostmi in težavami gledal. „Menart,“ je začel zopet, ko je nekoliko k moči |
| Roza Jelodvorska (1855): | je začeti? — Grad mojiga očeta, pribežališe vseh revnih in s težavami obloženih, je zdaj, o groza! tolovajski berlog postal. « Žalostna in |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe v' tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je |
| Stric Tomaž (1853): | v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne težave tega življenja. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de ob ſrajoſt teh svetehdush pridejo, inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te popolnemaſti dasegl. Zhe tebe uwoshtvu tare: zhe tebi boleſn teſhave della, zhe ſanezhuvanje terpish: |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mnogokrat se je kdo vderl, in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu |
| Viljem Tell (1862): | gremo v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Meni niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno teſhavo dellale, kader so mene koker eno s'teh nazhisteh ſhen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem ſdavnej najprejshli, ter so teſhavo tega dne, inu urozhino kedaj ſhe pred njimi nosili. Taiſti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sim jaz speljal; kterih je bila ena lahka, ena pa težavna. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ječo. Reč, ktere se je lotil sedaj, bila je jako težavna. Pri mladenčih je bilo zbranih tudi šestnajst nevernikov: starši, jetničar |
| Ferdinand (1884): | trpljenji. Župnijska cerkev je bila več ur daleč, in prav težavna pot tje; otroci in starčeki so komaj jedenkrat na leto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pokazalo, da je vzgoja potrebna pa tudi možna, a silno težavna. Zaradi tega je treba, da se oni, kateri hočejo in |
| Blagomir puščavnik (1853): | na zmago in smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice |
| Robinson mlajši (1849): | ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati |
| Blagomir puščavnik (1853): | viditi zamogel, pri priči bi jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada |
| Oče naš (1885): | pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav sedaj pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih |
| Rudninoslovje (1867): | kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le |
| Rudninoslovje (1867): | brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je največ brez |
| Rudninoslovje (1867): | trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo |
| Rudninoslovje (1867): | je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom. sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu, v ogerskej Felsöbanji, v Veleji |
| Rudninoslovje (1867): | v Železnem i v Hramšah na Štajerskem. 2. Barit¹) ali težec (Schwerspath) kristalizuje ortotipno (sl. 53), vštrit ploskev c i d |
| Kemija (1869): | rudnin razlikuje po velikej primernej težini = 4,44. V prah zmlet težec se z imenom: blank fix upotrebljava za belo barvo, ki |
| Kemija (1869): | BaO, ki se krajše barit zove. Njegova najvažniša spojina je: težec (Schwerspath), to je: žveplenokisli barit, BaO.SO3, ki se kakor kristalizovana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz kojega obstoji Karlovarski grahovec. 12. Skupina barijuma. 1. Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki |
| Roza Jelodvorska (1855): | bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se, zapové barkar popótnikam svoje barke, de naj vsak svoje nar težji breme v morje treši, sicer poginemo vsi. In urno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vrečo poskuša vzdigniti, zavpije: „Oj to je nemogoče, vreča je pretežka! “ Zdaj reče vdova résno: „Glejte! ako vam je ta vreča |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče vdova résno: „Glejte! ako vam je ta vreča persti pretežka, kako vam bo še le težka cela njiva v večnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih |
| Pozhétki gramatike (1811): | je vés; ou vous ou moi, al ti al jes. Teshek vdar devajo na zhlen al predlog d: je vais à |
| Pozhétki gramatike (1811): | je la shenſko nameſtimé, poſtavim; je la connois, jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où |
| Pozhétki gramatike (1811): | vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | imena, kakor: mon livre est plus beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali |
| Blagomir puščavnik (1853): | postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po |
| Viljem Tell (1862): | moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do |
| Sacrum promptuarium (1695): | erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis |
| Rudninoslovje (1867): | rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako |
| Rudninoslovje (1867): | od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo |
| Rudninoslovje (1867): | dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode. |
| Rudninoslovje (1867): | listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér je v Ljubljani precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naši bravci vedó, de je merzla sapa bolj stisnjena, zatorej težeji od gorke, in de se zató le bolj per tleh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | jo zleče iz žepa in se čudi, ker je bila težja od podkove, razterga jo in, o joj, zgol zlati cekini |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Gospod. Težka mi je bila že enkrat ta zapoved, morda težja kakor danes; pri spominu na njega, ki je odpustil na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse tožbe iz svetá zginile! Zena Preſhizhev v Krajnju. Prefhizhi teshejſhi ſorte po 5 in 5 in pol kr. funt. „ loshejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Rudninoslovje (1867): | srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam |
| Rudninoslovje (1867): | bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat |
| Kemija (1869): | ampak dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 |
| Rudninoslovje (1867): | prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojo ženico, in jo v morje puhne , rekoč: „Nimam je težji butare na svetu, ko svojo žêno! ” Smešna prigodba. v černi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' vezhe, inu teſhejshe pasti perloſhnoſt sturil. O kolkajn be njeh v' peklenskemu ognu |
| Sacrum promptuarium (1695): | naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge |
| Rudninoslovje (1867): | nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ker je krumpir iz bolj pognojene in očejene njive veliko težji. Če uzamemo, de na njivi od 6 mernikov posjanja v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Narezi temu uwogemu ſerſhmajhtne beſſede, de njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj ſa krivize, inu ferſhmajhte se bo G. Buh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dalje še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boljši je, ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi |
| Valenštajn (1866): | poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem |
| Gozdovnik (1898): | se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili |
| Genovefa (1841): | ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni |
| Zlata Vas (1848): | je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih |
| Zlata Vas (1848): | in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta |
| Divica Orleanska (1848): | mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral |
| Gozdovnik (1898): | pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De |
| Oče naš (1854): | pêlji nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. — |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz trupla. V ti bolezni ne smeš vpregati konj k težkem delu, ampak jih moraš truda varovati in dobro kermiti. Ako |
| Valenštajn (1866): | te šator pripeljali v praškem Pozimskem taborji, promrla ti Na težkem praporu je roka, branil Si se junaški deti ga iz |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno |
| Viljem Tell (1862): | vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati |
| Kemija (1869): | ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo |
| Ferdinand (1884): | logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična |
| Oče naš (1854): | je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom. |
| Ferdinand (1884): | vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo |
| Oče naš (1885): | je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bližati. Kmalo se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne Hunci, ampak rojaki, Saksonci, ki so |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mesto in gospôsko napravljen kupi osla, kterega je obtovoril s težkimi vrečami, napolnjenimi z repnim semenom, s kterim je silno veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi |
| Zlata Vas (1848): | je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero |
| Ferdinand (1884): | svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi se mu je pri tem truditi |
| Kemija (1869): | brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para |
| Kemija (1869): | oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten je |
| Kemija (1869): | prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne |
| Zoologija (1875): | potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se voda |
| Fizika (1869): | ki gibajo z udi, premenjajo zatorej vsak trenutek lego svojega težišča. Kdor breme nosi na hrbtu, ta je pripognjen naprej, kdor |
| Fizika (1869): | išče se najpoprej težišče vsakega posamnega dela zá-se, in dobljena težišča se zvežeta z ravno črto, na kterej se potem vkupno |
| Fizika (1869): | kamen ali bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako |
| Fizika (1869): | moč, kader je osréden, t. j. kader je namérjen na težišče zadetega telesa. Kako da se imajo trda telesa pri udaru |
| Fizika (1869): | n. pr. kladivo iz lesa in železa, išče se najpoprej težišče vsakega posamnega dela zá-se, in dobljena težišča se zvežeta z |
| Fizika (1869): | Po tem, ali je težišče kakega telesa, ki se dá vrteti okrog vodoravne osi, v |
| Fizika (1869): | drugač obnaša, ako dregnemo va-nj. Ako sta n. pr. kotačevo težišče in vrtišče (Pod. 32.) oba v a, ostaja kotač v |
| Fizika (1869): | vodi, obrnejo se vselej sama od sebe tako, da leži težišče ravno pod osjo, okrog ktere se obračajo, ali kakor se |
| Fizika (1869): | ga še tako malo dotaknemo, na pol zavrti, dokler namreč težišče a spet ravno pod os ne pride. Tako ravnotežje se |
| Fizika (1869): | nerazločeno (indifferentes Gleichgewicht). Ako pak napravimo os v b, leži težišče kotačevo pod njegovo osjo. Pod. 32. Ako sedaj in kader |
| Fizika (1869): | se zvežeta z ravno črto, na kterej se potem vkupno težišče najde po zakonu, razvitem v §. 39. 41 Ker leži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | boj. ” „Slavčevih” pevcev iz vse naše dežele je bilo 120. Težišče vse slavnosti 30. dec. u. l. nahajam jaz v tem |
| Fizika (1869): | v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej |
| Genovefa (1841): | ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki |
| Genovefa (1841): | kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili Parisarji s mlekam prevideni, to bi ſe lahko porazhunilo: teshejſhi bi pa bilo sadeti, koliko vode ſe med tém mlekam |
| Roza Jelodvorska (1855): | ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | enmalo za goltanc stisneš, začne hudo kašljati; enmalo težji sôpe ; jed se mu upira , in ako je zraven tega |
| Blagomir puščavnik (1853): | poslušajo in natanko pazijo na vsako četertinko ure in nič težji ne čakajo, kakor odločene ure. Merzel veterc podpihuje in jih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku tashku noi britko kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili |
| Sacrum promptuarium (1695): | is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes |
| Ta male katechismus (1768): | gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga očeta smerti otela, ker jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi |
| Zlata Vas (1848): | pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so |
| Roza Jelodvorska (1855): | je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi toliko, druga drugo zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani |
| Stelja in gnoj (1875): | od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar |
| Stelja in gnoj (1875): | in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy |
| Robinson mlajši (1849): | dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek |
| Fizika (1869): | 15 parižkih čevljev = 4.9 metra. Ker pa v drugej sekundi težnost ravno tako dela na telo kakor v prvej, zato raste |
| Astronomija (1869): | nebeskih teles njih medsebojna privlačnost, ktero je imenoval težo ali težnost. Nevton je dokazal, da je velikost te privlačnosti kakega telesa |
| Astronomija (1869): | vrh, 233. Temida, 303. Petida, 302. Tetiva, Sehne, 238. Teža, (težnost), Schwere, (Gravitation), 308. Točka, Punkt, 233. Transporteur, prenašalec 234. Transversale |
| Fizika (1869): | Popolnoma neodvisno od tega dela pa tudi na to telo težnost, zavoljo ktere same na sebi mora v drugej sekundi ravno |
| Astronomija (1869): | privlačnost, ktero poznamo že iz fizike po imenu teže ali težnosti. Da se pa vsled te sile solnce in zemlja ne |
| Fizika (1869): | posebnem zakonu, ki se tako-le dá izgovoriti: Ako se moč težnosti v daljini 1 od zemeljskega središča zaznamova z visinom pada |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti |
| Kemija (1869): | Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin |
| Kemija (1869): | 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke |
| Kemija (1869): | Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin |
| Kemija (1869): | 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice |
| Kemija (1869): | 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. |
| Kemija (1869): | kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum |
| Kemija (1869): | Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin |
| Kemija (1869): | Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. |
| Kemija (1869): | 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova |
| Kemija (1869): | 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. |
| Kemija (1869): | kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne tehtnice. 50. Amalja Thomann v Ljubljani za povojak umetno ponarejeníh cvetlic. 51. Matere nune |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih |
| Kemija (1869): | sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure |
| Kemija (1869): | Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina |
| Kemija (1869): | 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll |
| Kemija (1869): | 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica |
| Kemija (1869): | Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. |
| Kemija (1869): | Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall |
| Kemija (1869): | Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs |
| Fizika (1869): | Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna |
| Kemija (1869): | Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden |
| Sacrum promptuarium (1695): | po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar |
| Stric Tomaž (1853): | Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a |
| Blagomir puščavnik (1853): | priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto |
| Blagomir puščavnik (1853): | to je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | spet vsi zunaj, razen naših 5 narodnih poslancev. Nemški grof Thurn je sicer zunaj; al ne besedice se o njem ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi in grof Thurn dokazujeta, da novega bremena, ki bi došlo občinam po tej |
| Biblia (1584): | Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal h'timu |
| Biblia (1584): | od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę; na tako visho, de po tęm kadar ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte |
| Divica Orleanska (1848): | več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi |
| Divica Orleanska (1848): | dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de |
| Zlatorog (1886): | tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In |
| Genovefa (1841): | daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal |
| Genovefa (1841): | in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh dober zhlovek in nikoli, prav |
| Genovefa (1841): | kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti |
| Blagomir puščavnik (1853): | tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti moral povedati, da boš na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | učeno? Še Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj. To se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako naglo — je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ” |
| Ferdinand (1884): | neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta resnizhnega boga inu resvesieli mene kaker si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojo nai svateishi bras madasha spozhetije skues svetiga Duha; jas taba prosim skues tvoje svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O Gospued Jesu Kriſte! inu vsa mapozhni Bueg: jas taba ponishno prosim is grunt moiga Serza! inu skues tvojo grenko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' si tvojega nai svateishiga sina v' jerusaleme sgubiva: jas taba prosim skues tu vesele katere si ti pozhutva k'si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhno potriebo Amen. MOLITVA. Oh ti moi nabeshzhi Ozha jas taba dam hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takva kri noi boda skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu ishzhi pousah kotab zhier bo te shaz tam bo tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto roko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu sasu- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe prosim N. N. tu jas tabe prosim skues tvojega sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga Duha Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kraje podnarje bel pobuagu noi kar bodash potrobuou mora on tabei perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras usa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas noi usi dobri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bei perpraulana use pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu use tho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Joshefa Shenena Divize Matere MARIE. Branje is 1. Moyſeſovih Bukuv: teb ſtvary na 49. Poſtavi. J Joshef je en Syn , katiri |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh ! |
| Sacrum promptuarium (1695): | miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel |
| Ta male katechismus (1768): | teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “ |
| Divica Orleanska (1848): | moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | reče Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vse svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica |
| Gozdovnik (1898): | hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shava inu usemi ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga grieha: tedei bo Bueg tabei nav to srezho zve priti inu bras usa strahu: al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dei podta prave veshe boda te Duh pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi dnarmi storiti katere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velzhe gnade katero je tabei tvoi shenem dav: kier je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu |
| Biblia (1584): | ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer |
| Blagomir puščavnik (1853): | tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za to! ” Ko se |
| Oče naš (1854): | Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti. “ |
| Roza Jelodvorska (1855): | deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes naſs per vſi hudi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot! |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tist'ga terdnu dershati O Bog! pomozh nam dei, No s'taboi stanuvati v'Nebeſih vekumei. Devetnaista Peiſem. Ena druga h'Evangeliu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti, Smaſni biti vſelei, No vſem dobru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in živeti, kot naj |
| Viljem Tell (1862): | Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko seže. ) |
| Valenštajn (1866): | Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj |
| Valenštajn (1866): | manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naše molitve in dela vselej s Tebó začno, in s Tebó začete, v Tebi končajo. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pomočjo; de se vse naše molitve in dela vselej s Tebó začno, in s Tebó začete, v Tebi končajo. |
| Genovefa (1841): | tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji |
| Genovefa (1841): | Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da bi malo sem prišla, ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi |
| Revček Andrejček (1891): | peči in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej |
| Lohengrin (1898): | Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja — |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove |
| Divica Orleanska (1848): | za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe nihzhe ni jésdil. Odveshita, ino perpeljita mi ga. Zhe vaji vpraſhajo, zhimú de ga odvesujeta, le rezita jim: Goſpodu ga |
| Stric Tomaž (1853): | v veliko zadergah ste, in bati se je, da bi vaji skušnjavec ne premagal. Zatorej bi bilo zares bolji, da bi |
| Oče naš (1854): | molila, da se bodeta srečno vernila. Jezus in Maria naj vaji spremljata! “ „Amen! “ je rekel Ménart, svojo kosmato kapo na glavo |
| Viljem Tell (1862): | tud misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno ljubljeno oteti, K moritvi zdajci hoče |
| Viljem Tell (1862): | vzeti če sovražniku Življenje. — In sedaj tud misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kterega hočeta sedaj zatajiti pred ljudmi, ko bo tudi On vaji zatajal pred svojimi angelji v nebesih. Jutri že bi lehko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | draga gospoda! ” pozdravi ju stari grobar. „Ne vem, ali bi vaji smel povabiti na kosilce, pa če hočeta zajeti, jako bo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prositi vaji vajine priprošnje , ne pa pred vama stati, da vaji opominjam ali celó grajam. Ali je mar res, kar sem |
| Deborah (1883): | Nu, Jakec, dobre oči imaš. Zdaj pride kmalu vrsta na vaji, ni res, dekle? Rozka (se sramuje). Pojte, pojte! Tržinar. Nu |
| Genovefa (1841): | bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá |
| Genovefa (1841): | in de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom |
| Blagomir puščavnik (1853): | voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji |
| Valenštajn (1866): | Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko! |
| Ferdinand (1884): | da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom |
| Gozdovnik (1898): | le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz |
| Lohengrin (1898): | práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav |
| Sacrum promptuarium (1695): | es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj oče storili, kakor vi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši |
| Deborah (1883): | sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno |
| Oče naš (1885): | Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato |
| Gozdovnik (1898): | ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka |
| Stric Tomaž (1853): | spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker sim med |
| Stric Tomaž (1853): | treba nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter |
| Genovefa (1841): | ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel |
| Genovefa (1841): | ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim |
| Oče naš (1854): | pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji |
| Revček Andrejček (1891): | Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs |
| Genovefa (1841): | vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne |
| Zlata Vas (1848): | kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost |
| Zlata Vas (1848): | soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga |
| Tine in Jerica (1852): | ji Marička reče: Mati, ali ne smem tudi jaz z Vami iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj bo solnce za gore šlo, bom v Gospodu zaspal |
| Blagomir puščavnik (1853): | Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor |
| Valenštajn (1866): | k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot |
| Gozdovnik (1898): | nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski |
| Biblia (1584): | pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h' |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj pomaga, kér ga bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam |
| Zlata Vas (1848): | vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. « |
| Blagomir puščavnik (1853): | pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se |
| Blagomir puščavnik (1853): | Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | la rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla |
| Genovefa (1841): | s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe |
| Genovefa (1841): | zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni |
| Sacrum promptuarium (1695): | teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed |
| Sacrum promptuarium (1695): | godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni |
| Sacrum promptuarium (1695): | nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 11. On pak je djal k' njim: Kdó bò is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó vaſh myr k' vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle |
| Genovefa (1841): | tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in |
| Genovefa (1841): | ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je |
| Genovefa (1841): | nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe |
| Blagomir puščavnik (1853): | lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost |
| Blagomir puščavnik (1853): | dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó |
| Blagomir puščavnik (1853): | kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so |
| Pripovedke za mladino (1887): | zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi |
| Divica Orleanska (1848): | Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém |
| Divica Orleanska (1848): | če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo |
| Gozdovnik (1898): | se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki |
| Gozdovnik (1898): | ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote |
| Sacrum promptuarium (1695): | in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu |
| Biblia (1584): | Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo |
| Biblia (1584): | vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak |
| Biblia (1584): | povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je djal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite |
| Robinson mlajši (1849): | na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa |
| Tine in Jerica (1852): | drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To |
| Lohengrin (1898): | rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Robinson mlajši (1849): | Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy |
| Sacrum promptuarium (1695): | Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis |
| Sacrum promptuarium (1695): | regnum: da micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis |
| Sacrum promptuarium (1695): | omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasriedo te vode pershou jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. In res se čudiva. Od kod je to |
| Divica Orleanska (1848): | Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri |
| Divica Orleanska (1848): | mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podoba tako priljubljena; tudi drugod sem je že videl,” praša Tiburcij. „Zato ker so te in enake podobe iz tistega časa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vaš prijatelj je tudi meni ljub; ktera sta? ” „Eden je Tiburcij, sin bivšega prefekta Kromacija, drugi nek mladeneč, Torkvat po imenu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Huda je bila ta za-nj, vendar se udá; njegov sin Tiburcij pa je bil tako razkačen, da je zažugal: „Če oče |
| Gozdovnik (1898): | Antonio de Medijana, to bi« »Antonija Medijanskega? seže v besedo Tiburcij. »Je-li poznate tudi tega don Estevana de Arečiza? « »Povejte naprej |
| Gozdovnik (1898): | mrtev, in tvoja mati je bila umorjena. « »Ah! umorjena? « vzklikne Tiburcij. »Da; zaklana od tega don Estevana de Arečiza, ali pa |
| Gozdovnik (1898): | mogoče. « »Kdo so ti neustrašenci? « »Gospoda travane pa Areljanos. « »A, Tiburcij! Tega poznamo vsi. Ta je najboljši rastreador v vsi Sonori |
| Gozdovnik (1898): | vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas, naj |
| Gozdovnik (1898): | dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina |
| Gozdovnik (1898): | zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal |
| Gozdovnik (1898): | soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in |
| Gozdovnik (1898): | »Mislim, ker je človek, ki nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat |
| Gozdovnik (1898): | kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč |
| Gozdovnik (1898): | ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je |
| Gozdovnik (1898): | mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to |
| Gozdovnik (1898): | ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno. |
| Gozdovnik (1898): | je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij de Mediana se |
| Gozdovnik (1898): | vsaki čas in za vsako pomoč. To le dobro znajte, Tiburcio Areljanos! »Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič |
| Gozdovnik (1898): | iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v |
| Najdenček (1860): | mislil sim se kralju enacega, kadar sem po zemlji, kakor tica v višavi, čez gore in doline letel. Grofu je dopadlo |
| Valenštajn (1866): | tisočero vej, Na kterih duh veselija pijan, Ko lepa rajska tica ziblje se. Pravljica je ljubezni domovina, Mej duhi, Vilami prebiva |
| Gozdovnik (1898): | zajca? Je-li se tako veli muhi ali črvu, ki ga tica pozoblje? Apaški sinovi ga še nikdar niso čuli! Gomeza, tega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in cerkve so se razlegale od zahvalnih pesem, in celó tice pod nebom so se veselile, in solnčice se je smejalo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tam gori kot zlata tenčica. Zelenje je lepo dišalo a tice so se vsedale skor na njene rame. Slišala je vodo |
| Viljem Tell (1862): | Prinesel vama vselej kaj, al krasno Cvetico gorsko, ali redko tico, Al okamnino lepo, kakoršne Po gorah sem ter tje nahaja |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | le drugo jutro sta prišla dečka, in ko zagledata mrtvo tico, oh kako sta jokala, britko jokala! Skopala sta jej lep |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v lepo redečo škatljico, prav kraljevo so hotli zakopati boro tico. Ko je še živela in pela, pozabili so na-njo, zapustili |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | lep grob in sta ga ozaljšala s cvetličnimi peresci. Mrtvo tico so déli v lepo redečo škatljico, prav kraljevo so hotli |
| Blagomir puščavnik (1853): | pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju- |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imęli, Nizh ne bodo , de vedó! O moshję ! ſte pravi tizhi, Al vaſs vunder mę deklizhi , Kader ozhmo, vjamemó. Matizhek poje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se zapazi černkast gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da se do gnoja pride. Potem se |
| Čas je zlato (1864): | sim bil, in morebiti bi bil že kje v luknji tičal! Vender je pa tako bolje! Čas dobro obračati, se pridno |
| Gozdovnik (1898): | na glavi in zlato opasanim lornjonom na nosu. Drugi je tičal v obleki od ustrojene jelenovine ter je ves izgledal kakor |
| Gozdovnik (1898): | enakovredna le Tiburcijeva, Mešaniku uzeta. V volnenem pisanem pasu je tičal lovski nož z močno dvorezno klino. Njegova gorostasna postavnost mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zakovan: vzemi kleše in stiskaj rob kopita, kjer so žeblji tičali. Kedar konj z nogo zmikne, si na zakovanem mestu. Tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | po skrivnem potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na Dunaji se ne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili |
| Tiun - Lin (1891): | primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji |
| Kratkozhasne uganke (1788): | En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ſheblarske tizhy. Kaj je ſen reſlozhk med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov, ktere so muhe v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kožo, in toliko večje so tudi bule, v kterih zaplivki tičijo. Ako ima živina mnogo takih bul, začne hirati, slabo raste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te |
| Botanika (1875): | dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad |
| Botanika (1875): | Najbolj razširjene rastline tega reda so: gabez (Symphytum), zavratnica (Lycopsis), tičje seme (Litospermum), volovski jezik (Anchusa), gadovec (Echium), izmed kterih se |
| Zoologija (1875): | Mjilnica 147. Mleček 132. Mlečnica 114. Mlečnik krvavi 146. Mleko tičje 125. Mlekovec 132. Momordium Elaterium 151. Monotropa 139. Morchella esculenta |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Kaj pa Kolalto pravi? Ali sta Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se |
| Valenštajn (1866): | maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin |
| Valenštajn (1866): | od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali so poprej drugače. Gec. Tud meni |
| Valenštajn (1866): | mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu |
| Valenštajn (1866): | v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da |
| Robinson mlajši (1849): | se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi |
| Robinson mlajši (1849): | mu tude ni bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi |
| Gozdovnik (1898): | sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po |
| Gozdovnik (1898): | je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel |
| Gozdovnik (1898): | na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ko bi nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale, de |
| Genovefa (1841): | od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od |
| Viljem Tell (1862): | dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi |
| Deborah (1883): | je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſhizi ino v' ſenzi pod ſvojo lipo prebivali, ino vezh tihiga, nedolshniga veſelja she na semlji vshili, kakor kdor deshelo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terpí 2 ali 3 dni, predenj konja umorí ali pa tihiga norca storí. Malo konj se ozdravi v ti bolezni, če |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril. |
| Sveti večer (1866): | daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico |
| Zeleni listi (1896): | je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu |
| Zlata Vas (1850): | gori in doli po hiši hodi. On je namreč na tihim upanje imel, de bo enkrat Lizika njegova žena. Potem plah |
| Roza Jelodvorska (1855): | žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim živeti, dokler te kaki vitez k sebi ne vzame, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | temu kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ki ste per volj'. Tam od Kitaja Proti večer' H tihimu morji Kraje premer' ; Svet je okrogel Krog se v vertí |
| Ferdinand (1884): | ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in |
| Blagomir puščavnik (1853): | krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz |
| Blagomir puščavnik (1853): | in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta |
| Blagomir puščavnik (1853): | nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | višega odločila? Menda jo neka skerb budí in drami iz tihih misli, ker vedno pogleduje naduri in posluša, če kdo pride |
| Fizika (1869): | zdaj še mnogo vojská, pa vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in |
| Robinson mlajši (1849): | zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila |
| Zlatorog (1886): | gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim |
| Robinson mlajši (1849): | počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos |
| Stric Tomaž (1853): | mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za to! ” Ko |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso |
| Divica Orleanska (1848): | Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol |
| Zlata Vas (1848): | Vsih dva in trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz |
| Stric Tomaž (1853): | od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne vedo celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost |
| Oče naš (1854): | v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti |
| Zlatorog (1886): | se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó |
| Tiun - Lin (1891): | pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo |
| Gozdovnik (1898): | smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne |
| Blagomir puščavnik (1853): | iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo |
| Ferdinand (1884): | in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega. |
| Gozdovnik (1898): | končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga |
| Valenštajn (1866): | Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse |
| Zlata Vas (1848): | vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika |
| Gozdovnik (1898): | ognji, razsvetljajoči vakverske šotore, ugašali so polagoma. Zdaj se čujo tihotno, legotno pacavanje po vodi pretokovi in štirje temni predmeti se |
| Gozdovnik (1898): | dé pojemajoča mati. Besede so ji prihajale iz ust le tihotno, in vedno le v večjih presledkih; njeno telo strepetava, le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | žareči ogenj in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem |
| Tiun - Lin (1891): | zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo reči, da smo v tem kaj napredvali in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem |
| Valenštajn (1866): | dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S |
| Ultra! (1867): | Ljudmila. Tu ni od puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih |
| Zlata Vas (1850): | bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liſtu osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu; nar viſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in njih dokasi ſo réſ tako vterjeni, de Kar mene vtizhe, jeſt ta pravopiſ ſadajni dôbi in potrébam Şlavjanov sa nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in |
| Divica Orleanska (1848): | v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna |