Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 102

▶ roža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rož

rosh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to ſe sgodilo. Semlja je bila lepo selena, ino mnogin rosh je
Genovefa (1841):	germu, in seléne, kakor jajznki podolgaſto okróglje kugljize od divjih rósh dan na dan vezhi prihajale in kako ſo tudi ptizhki

rož

Oče naš (1854):	V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo
Zlatorog (1886):	srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom

roža

rosha

Pozhétki gramatike (1811):	tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari
Genovefa (1841):	pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa

roža

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó
Botanika (1875):	grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla
Zoologija (1875):	rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial

rožah

roshah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Taka shaloſt napovedúje prihodnje veſelje. Kakor sjutrej obilna roſa po roshah lep dan osnanuje; ravno tako je okó, ki tózhi ſolse
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	loviſh in konzhaſh, kakor moreſh. Svezher jih najdeſh po vertnih roshah, in jih lahko pomoriſh. Ponozhnih metuljev pa lahko poloviſh, zhe

rožah
Zoologija (1875): in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni

rožami

Razne dela (1870):	nje? " Ko reče te besede, Sferlí obod iz rok, Med rožami se mede, Taklá ob robu lok. Ga hoče prideržati, Ta
Antonio Gleđević (1873):	prijazno sanjalo! Tedaj je bila tam v rdeči zarji, med rožami, med kipečimi valovi najkrasnejših oblakov. In kaj je slavec pel
Bolna ljubezen (1874):	visoka sobica je dobila pomladansko obleko. Obdan sem s cvetočimi rožami, in če le malo zaveje sapa, se razširi njih duh
Bolna ljubezen (1874):	hudoben! Z najsladkejšim smehljajem nam vliva strup v srce, z rožami nam podaja gade, skrite v njih, in ko dela ponižne
Milko Vogrin (1883):	dičite lahko hiše, grajščine in ville s cvetnjaki in dragimi rožami v njih, a tú pri nas se mora varčno gospodariti
Beatin dnevnik (1887):	cvetjem spava Dora. Gròb je čez in čez prerasten z rožami, kakeršne rastó samó na necem vrtu. Čvrste popke sedaj poganjajo
Lisjakova hči (1892):	pa je imela bel svilen klobuk, nališpan z velikimi umetnimi rožami in dolgo tančico. Zagoreli rdeči obraz so ji robili zvitki
Zadnji gospod Kamenski (1898):	obvezavat, tudi Cucelj je prišel s svojimi mazili in z rožami. Dasi ga je Jakop rad videl in sta se dostikrat
Gojko Knafeljc (1899):	noge rdeče cipele, pretkane s silno velikimi zelenimi in belimi rožami, ter se začel izprehajati po sobi … Dospel je v drugo

rože

roshe

Sacrum promptuarium (1695):	roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale

rože

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je vse skupej. To je njegovo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	»Kdo je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če
Sveti večer (1866):	debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene
Zlatorog (1886):	Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! –

roži

Zlatorog (1886):	Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja
Zlatorog (1886):	drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg
Zlatorog (1886):	razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó

rožo
Zlatorog (1886): rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet

▶ rožast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožnat; [sskj]

rožaste
Kemija (1869): pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem

▶ rožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožena

Zoologija (1875):	majhne. Sedmi red: Košarji; Crustacea. Koža pri teh živalih je rožena, ako se pa va-njo vleže ogljenčevokislo apno, postane trda, skorjasta
Zoologija (1875):	in vsaka ima jedro. S časom tem celicam postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti in odpadati v podobi malih belih

rožene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno
rožna
Zoologija (1875): stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke
rožne
Zoologija (1875): so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v
rožnega
- rožniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele

rožni

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	25. — kraljevi. König. Taubling. * * 26. — kervavi, zimski. Blutrother, Winter-Täubling. * * * 27. — rožni. Rosenfarbiger * * 28. — rudeči jesenski. Rother Herbst-Taubling. * * 29. — rudeči zimski. Rother
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Danziger Kantapfel. 20. Angležki kostard J. Englischer Costardapfel. 21. Zgodnji rožni kalvil J. Fruher Rosencalvillc. 22. Beli letni kalvil L. Weisser
Razne dela (1870):	si mnogo, in ceni bisere, Poječih tičkov tudi za hladni rožni gaj, De tako se mikavnih napolni sluh ji slaj. In
Razne dela (1870):	je pomladanski čas, Ljubimca de objela bo, Povije zemlja v rožni kras Naravo svojo dično vso. Ljubezni vnet veseli tič Praznuje
Nevera (1878):	v vaši Greben se odpravljajo k počitku; oče moli sveti »rožni venec«, mati odgrinja detetom postelje, pokriža jih še, izroči ljubemu
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in po jedi je molil po tri očenaše, vsak večer rožni venec, ob nedeljah in praznikih vse tri dele. Vsak dan
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	svetega Lenarta »pri Studencih«. Prekrasen razgled po okolici Beljaški, proti Rožni Dolini in celo gori proti Vrbskemu jezeru očara vsacega, kdorkoli
Zmota in povrat (1892):	je Špela tiho ter zopet glasno molila z drugimi pogrebci rožni venec. Sedmina je bila pri Poličarju, kakor za rajnim Repnikom
Vinjete (1899):	trpljenja; oči zatisnjene, lica upala in udrta; med sklenjenimi prsti rožni venec in sveče ob mrtvaškem odru. To je bila moja

rožnim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša

rožno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezanimi mandelni obloži. Cukreni kruh (marcipan) Pot funta olušenih, z rožno vodo pomočenih in drobno stolčenih mandelnov s pol funtam drobno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Dan je prešel za dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred hišo, šumljal je rožam:

▶ roženčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

roženčev

Mineralogija in geognozija (1871):	46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha
Mineralogija in geognozija (1871):	Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved

▶ roženec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roženec

Mineralogija in geognozija (1871):	večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi
Mineralogija in geognozija (1871):	prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel
Mineralogija in geognozija (1871):	felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe je vredno, da
Mineralogija in geognozija (1871):	kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati peščenec. V
Mineralogija in geognozija (1871):	železo zadržeči in zraven še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za njih črna skorjica po
Mineralogija in geognozija (1871):	zeleni amfiboli imajo tudi galunino v sebi. Sem gre navadni roženec, ki je jako razširjen, tudi kamenje in pečovje dobilo je
Mineralogija in geognozija (1871):	najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d.
Mineralogija in geognozija (1871):	ter po tem sklepali na dotiko s sosednim ljudstvom. 2. Roženec ali amfibol tudi kristalizuje v prismah monoklinskega sistema, podoba 65.

▶ roženfarban pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

rožnat; kontekst

roženfarbano

roshenfarbano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gvobozhe rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi pra S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov

▶ roženkranc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožni venec; [sskj]

roženkranc

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta i.t.d. z oče
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so

roženkranca

roshenkranz
Branja, inu evangeliumi (1777): je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus

roshenkranza

Sacrum promptuarium (1695):	pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu
Sacrum promptuarium (1695):	v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate

▶ rožen venec pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

rožne vence
- rožnivence
  Oče naš (1885): zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga

▶ rožica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožic

roshez
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni

roshiz

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim

rožic

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v
Zlatorog (1886):	cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo

rožica

roshiza
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam

rožica

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Grosser guter Apfel. 98. Karolina Avgusta. Caroline Auguste. † 99. Pisana rožica. Gestreifter Rosenapfel. † 100. Vinek. Weingarling. 101. Kaša. Griesapfel. 102. Kiseljček
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Reinette. † 84. Voldičar. Woldizer Reinette. † 85. Rudeček. Rothling. † 86. Česka rožica. Böhm. Winterrosenapfel. 87. Plitvik. Shalowy. † 88. Česke violice. Böhm. Veilchenapfel
Žalostna vernitev (1864):	in ko jesenski mraz zadnjo poljsko cvetlico zamori, tudi ona, rožica s svojimi sestricami zapusti svet. Franceta pripeljejo po strašni poti
Kupčija in obrtnija (1872):	pregibajo. Po obliki, kakoršno brušen demant ima, imenuje se: brilant, rožica, ploščenak, tolščak itd. Primerna težina demanta je 3 ½ t.
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	obrne se Tatenbah k tovarišem. »Škoda velika, da bode taka rožica tu v divjini ocvela,« pravi dolgi suhi Rudolfi, poželjive poglede
Pomladanski vetrovi (1881):	dokler nam je možno. Sreča je opoteča. Razcvete se kakor rožica v solnčni gorkoti. Pride vihar, polomi šibko steblo, ali jo
Vanda (1888):	iglo, in v nje sta bili zatakneni rdeča in bela rožica. Okoli vrata ji je visel niz biserov, a čez razkrite
Zádruga (1890):	Zagorski, »poglejte tja na oni-le rajski cvet! To vam je rožica, ki ne vzrase na vsaki gredici; kako ukusno, kako lično
V krvi (1896):	bila od temena do pete vsa Tončka: vsaki okrasek, vsaka rožica, vsaki lasek; imenovani in popisani so bili vsi svatje; pozabljena

rožicami
- roshizami
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh
- rožicami
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji

rožice

roshize

Sacrum promptuarium (1695):	valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe
Sacrum promptuarium (1695):	jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino

rož'ce

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Prejmi vénec gorke hvale Za dobrote preobilne, Ki bodo ko rož'ce zale , V naših sercih v vek dišale; V njih zasluge
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ozrè okó; U zelenkaste ledine, Kjer marljivo krotke ž'vine Sladke rož'ce grizejo; U gorice rodovitne, Kamor sémena je žitne Poljodelic pridni

rožice

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in z razpletenimi lasmi sedela na tleh poleg prazne zibeli; rožice, s kterimi je Marjeta rada kinčala zibelj , ležale so raztresene
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	trenutka več. V žalosti bomo veneli, kakor so ovenele te-le rožice po tleh. ” Perva žalost se je malo polegla, in grofica
Zlatorog (1886):	glasna hvala vsèh jej je plačílo. A trentski lovec vzame róžice, Ki zjutraj jih nabral je, s pokrivála, Pa dene jih

▶ rožičast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rožičasti
Zoologija (1875): Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč

▶ rožljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožljajte
Divica Orleanska (1848): vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja

▶ rožmarin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožmarinom

rožmarinam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jo v velikim kotlu s čebulo, materno dišico, lorberjevim perjem, rožmarinam, veliko solijo in vodo do mehkiga kuhaj. Ako se voda
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in zvi, kose v skledo deni, z lorberjevim perjem in rožmarinam obloži in s pol limonami na mizo daj. Piškurji v

▶ rožnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožnate
- roshnate
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v'
- rožnate
  Divica Orleanska (1848): bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa

▶ rožnicvet samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rožnik, junij; kontekst

rožnicvet

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mladósti za starost in potrebe preskerbe. * Kmetovski pregovori za mesec Rožnicvet. (Ta mesec ima 30 dni. Sredi tega mesca jenja spomlad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se od Medárda kremIjá (govori), tudi od Kresa veljá. — Če Rožnicvet bolj gréje in suši, kot deží; vinskim cvétju dôbro vgodi

rožnicveta

roshnizveta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 25. V ſrédo 19. Roshnizvéta. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je noviga? (Perva hitra natiſkavniza (Schnellpresse) v LjubIjani) je 26. Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni , plazhati in ſizer popred ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 23. V ſrédo 5. Roshnizvéta. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	inu bruſiti. — Piſano na Gorjuſhah v bohinſkih gorah 1. dan Roshnizvéta 1796.“ Do tega zhaſa je Vodnik ſvoje shivljenje ſam popiſal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to

rožnicveta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mornarskiga zdravnika brali, kteri je ni davnej, to je 25. Rožnicveta tega leta, v imenovanih krajih popotval. To popisovanje bo bravcam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na dan obhajanja njegoviga godú od rodoljubnih učencov posvečen 24. Rožnicveta 1844. Ti, ki ljubiš verno vdane Svoje učence, o modrica
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	še preslaba. Naše tovaršije je bilo 43 ljudi. — 25. dan Rožnicveta 1844. zvečér ob desetih smo v Jopi iz svetvavnikove (konzulove
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od

▶ rožnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožnika

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se in sprehajati se, je zlo hasno in zdravo. 6. Rožnika, kresnika ali junija. Opravíla na polji in na travnikih. Ta
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	čez 500 let. Cvetè že pred 20. letom proti koncu rožnika ali v začetku malega serpana, in dozorí seme mesca oktobra
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	veči ne raste rada. Začne cvesti dvedesetletna velicega travna in rožnika, in seme izpada drugo pomlad od sušca do rožnika, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se ponoví v manjši meri, kadar grojzdje cvetè, proti koncu rožnika; in spet še, kadar grojzdje začne zoriti, mesca kimovca. V
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zatare. Cvetè pa grojzdje pri nas v drugi polovici mesca rožnika, polno prijetnega duha, in vsaka jagoda berž ocvetè, pa ne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	verbe dozorijo seme proti koncu velicega travna in rožnika; brestovec rožnika; breza mesca augusta in septembra; bodekovje septembra in oktobra in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	parstenih z okroglo. V drugič kopajo pred cvetenjem, začetka mesca rožnika; nekteri pa še v tretjič štirnajst dni po kresu. To
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	umri še le 47 let star v Brucku dne 10. rožnika l. 1424., ljubljen in obžalovan pri vseh. Po tej slavni
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	XIX Dne 18. rožnika t. l. so namreč v naše kraje pridrli turški graničarji

▶ Rožnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rožnika

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	napeljevala voda po cevéh, k jednemu, ónemu pred rotovžem izpod Rožnika, k ónemu na Starem trgu z Golovca. Z Golovca pa
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Z Golovca pa zato, ker ni kazalo napeljati je z Rožnika, kajti blizu Starega trga ni bilo nobenega mostú. Šentjakobski most
Lisjakova hči (1892):	Jahal sem od gradu in ko pridem na ovinek izpod Rožnika, stopi pred konja smešno opravljena gospa in mi maha z

▶ ruardov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ruardove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez

▶ rubecula neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rubecula
Zoologija (1875): nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica

▶ rubelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

rubelj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	en polič 80 do 100 kop. ali skoraj en sreberen rubelj. Imel sem priliko v Moskvi piti vino iz okolice zagrebške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	jako drago; 1 funt grojzdja veljá v začetku 1 srebern rubelj (1 fl. 30 kr.), pozneje mu odjenja cena na 30
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zlitini, v kateri je 11/12 čistega srebra? 5. Ruski sreberni rubelj tehta 20.7315 g ter ima 17.9961 g čistega srebra; kolika

rubljev

rubeljnov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	v velikih mestih Rusije veljâ par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	po 28 do 40, černi klobuki po 8 do 10 rubeljnov srebernih. Iz Italije. Omenili smo, da so prišle rimski vladi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	se vidi na Rusovskem ananasov, al eden veljá po 5 rubeljnov. — Za sobe se mora v velikih gostivnicah v glavnih mestih

rubljev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Obščestvo”, ofi- cijalno od vlade potrjeno, sto in sto tisoč rubljev gre leto in dan skozi njegove roke v podporo potrebnim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njega notranja vrednost v gl. a. v. in c) koliko rubljev se kuje od 1 kg čistega srebra? 6. Od 1

▶ Ruben samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ruben

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ravno ni bilo vode v' njej. Potlej ſédejo jéſt. Ruben pa ne more jéſti. Gre ino miſli, kako bi brata
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	próſi; pa nizh ne pomága, Ptujzi ga peljejo na Egiptovſko. Ruben ni vſiga tega nizh védil. Ko své, vpije ino tarna
Deborah (1883):	Deborah. Ne delaj greha, Ruben! ta prst ni Z obečane jeruzalemske zemlje. Ruben. O molži
Deborah (1883):	roci; zadaj solnca razsvitljena, s hribi obdana dolina. ) Prvi prizor. Ruben s palico v roci. Dani se. Ste na pot pripravljeni
Deborah (1883):	glas pokliče V kraljestvo staro izraelski rod? (Svitel dan svane. ) Ruben (svetim navdušenjem).
Deborah (1883):	Deborah. Lehkoverni Mladenič, hodi! Pusti me v samoti! Ruben (nežno). Si jezna, ker v ljubezen imam vero? Deborah. V
Deborah (1883):	na zahod odnese. (Vsi vstanejo in počasi otido; Deborah ostane. ) Ruben. Deborah, pojdi! Al ne pojdeš? Čutim, Ah! težko človek se
Deborah (1883):	delaj greha, Ruben! ta prst ni Z obečane jeruzalemske zemlje. Ruben. O molži o prelepej verskej basni! Grob mrtev nam je
Deborah (1883):	Človek, znam jo! Kar veže tukaj me, to ni ljubezen. Ruben. Kaj je sicer?

▶ Rubertis samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Rubertis

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slave nel regno di Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na svetlo dal

▶ rubin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rubin
Kemija (1869): okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta

rubini

Rudninoslovje (1867):	majhni. Karat se navadno céni po 30 gold. srebra, a rubini,
Rudninoslovje (1867):	drage kamene; rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a

▶ rud neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rud
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum

▶ rud. okrajšava ↘ goo300k, IMP

rud.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani.

▶ ruda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rud

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino
Mineralogija in geognozija (1871):	kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam

rudov
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so

ruda

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma
Mineralogija in geognozija (1871):	Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova
Mineralogija in geognozija (1871):	Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje

rude
Rudninoslovje (1867): imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje

rudah
Kmetijske in rokodelske novice (1844): obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno

rudam

Rudninoslovje (1867):	imenuje lepidolit ali lúskavec. Bele i rumene zvrsti so podobne rudam, i mnozega so zmotile, da je mislil, da je našel
Kemija (1869):	Toda v plavežu se ne dela samo železo. Skoro vsem rudam je primešano nekoliko kremenice, gline in apna, ki se pri

rude

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast
Robinson mlajši (1849):	zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava
Mineralogija in geognozija (1871):	važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v
Gozdovnik (1898):	je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni

rudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od mere lasú

rudi
Kemija (1869): trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega

rudo

Kemija (1869):	iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s
Gozdovnik (1898):	moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate
Gozdovnik (1898):	strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem

▶ rudar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudarji
Rudninoslovje (1867): velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec

▶ rudarica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

ženska oblika rudarja; Besedišče

rudarica

rudar'ca

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Prešlà je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa rudar'ca omagala Pod silo je zvedávosti, In dalje mogla ni sterpéti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	motovila krog, Al klopčič zmir enák si je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra do večera móta. Prešlà je kmalo revšina

rudarca

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne škódi. Prišlà je tjekaj v gozd enkràt Uboga žena rúdarca Suhljádi po germéh iskàt. Ker jo je reva stískala. Ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja navada v slabo zemljo sadne drevesa

▶ rudarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rudarstvo; kontekst

rudarijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain

▶ rudarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rudnik; kontekst

rudarij

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v fužinah raztopleno železo vleče. F. vitez od Fridau, vlastnik rudarij v Gradcu, je z svojo v razstavo dano železnino imenitno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Karolu Zoisu Edelſteinſkimu vredno isſlushenimu vojaku, grajſhaku in vlaſtniku mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje

▶ rudarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudarski
Kmetijske in rokodelske novice (1846): padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni

rudarskih

Rudninoslovje (1867):	zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes, ki se na rudarskih lampicah jako lehko vname, razpokne ter je takisto mnogokrat vzrok
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Dunajske univerze 40 gl. podpornine iz deželnega zaklada, prošnja društva rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se pa ne vsliši. Naši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	da naj mu predloží tudi načrt postave o napravi novih rudarskih knjig. — Namesto odsekovega predloga, da naj bi se vlada naprosila

rudarſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te

▶ rudarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudarstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo

▶ rudati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krmariti; kontekst

rudati

Robinson mlajši (1849):	rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun
Robinson mlajši (1849):	bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo

▶ rude prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vedno; kontekst

rude

Robinson mlajši (1849):	f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik
Robinson mlajši (1849):	keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj

▶ ruden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudnih
Mineralogija in geognozija (1871): ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in

▶ Rudenc samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rudenc

Viljem Tell (1862):	niste Imeli v čislih. Govorite, kaj Imamo upati od vas? Rudenc. Zablód Mladosti ne spominjajte se moje! Staufaher (Melhtalu). Bodite zložni
Viljem Tell (1862):	vi Gospod nam in zavetnik, ta grad je Imé spromenil. Rudenc (zelo žalosten se ozre na mrliča). Mili Bogi Skesal Sem
Viljem Tell (1862):	plašč; Na kmeta zaničljivo se oziraš, Pozdrava se njegovega sramuješ. Rudenc. Ne kratim mu častí, ki njemu gre, Pravicam, ki jih
Viljem Tell (1862):	namestnik v Švicu in Uriju. Verner, baron Atinghausen, praporšček. Ulrik Rudenc, njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad Hun, Ito
Viljem Tell (1862):	plemič, kaj je on? Naš stan stareji je od vašega. Rudenc. Spoštujem ga, moj meč ga bode branil. Melhtal. Gospod, desnica
Viljem Tell (1862):	kratek čas, da moraš Skopariti pri starem stricu ž njim? Rudenc. To vidim, da vam treba mene ni, Pod gostno vašo
Viljem Tell (1862):	da vidim V zaničevanji zaničljivega, Ki rada bi ljubila ga — Rudenc. O Berta, Ko mi odpirate nebó visoko, Ta hip me
Viljem Tell (1862):	Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo in objemajo, pristopita Rudenc in Berta, on objema kmete, ona objame Hedvigo. Vsi molčé
Viljem Tell (1862):	se za narod in deželo, Za sveto potegujte se pravico! Rudenc. Gorjé mi! o kakó vas pridobim, Če králjevej oblasti se

▶ ruderfuss neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

ruderfusse

Mineralogija in geognozija (1871):

ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig

▶ rudica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudice
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne več slane vode si pridobiti mogel. Je ni več rúdice, ne žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati

▶ rudnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mineralna voda; [sskj]

rudnica

Kemija (1869):	Chlorwasser, 377. Voda kraljeva, Konigswasser, 378 Vodán, Hydrat. Voda rudnica, Mineralwasser. Vodenec, Wasserstoff, 364. Vodenec antimonov, Antimonwasserstoff, 383. Vodenec arzenov
Kemija (1869):	Schmierseife, 465. Milo smolnato, Harzseife, 488. Mineralwasser, rudna, voda, voda rudnica. Minij, Mennige, 431. Mira, Myrrhe, 490. Miricin, 467. Mišjica, Giftmehl

▶ rudnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudnik

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ravno glavna stvar, ker le takrat bo gnojnišče gospodarjen bogat rudnik, kadar si ga je umno napravil in vé z gnojem
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	GNOJNIŠČE kmetovavca zlati rudnik. Poslovenil Dr. Bleiweis. V podúk našim gospodarjem na svetlo dala

rudniki

Kemija (1869):	v porenskem Palatinatu (Rheinpfalz). Največ živega srebra pa dajo južnoamerikanski rudniki. Pri vsem tem spada živo srebro med reje kovine in
Kemija (1869):	se destiluje živosrebreni žveplec pomešan z železnimi opilki. Med najimenitnišimi rudniki za živo srebro je Idrija na Kranjskem in Almaden na
Mineralogija in geognozija (1871):	strmih lojtrah, ali ga pa po vrvi spusté v jašek. Rudniki so včasi neznano veliki, zakaj jaški so včasi 3000 črevljev
Mineralogija in geognozija (1871):	ima za mornarjem zraven težáv prestati tudi največ nevarnosti. So rudniki, v kterih izmed 1000 delavcev povprek 7 na leto življenje

rudnikih
Rudninoslovje (1867): modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem
rudnikom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem
rudnikov
Gozdovnik (1898): pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti

▶ rudnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudnin
Kemija (1869): skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti

rudnina

Rudninoslovje (1867):	so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu
Rudninoslovje (1867):	teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro
Rudninoslovje (1867):	težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža
Rudninoslovje (1867):	laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer
Rudninoslovje (1867):	morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd.
Rudninoslovje (1867):	odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima
Rudninoslovje (1867):	i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti
Rudninoslovje (1867):	izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo
Kemija (1869):	Manganov prekis (Manganüberoxyd), MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na

rudninam

Rudninoslovje (1867):	kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z
Rudninoslovje (1867):	teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna
Fizika (1869):	se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe

rudninami

Zlata Vas (1850):	strelo tako vstvaril, de gre vedno za vodo ali za rudninami na zemljo: To je Bog storil, de človek spozna, kako
Rudninoslovje (1867):	so raztezno-tekočni ali zrákavi, niso kisli ter imajo med vsemi rudninami najmanjšo posebno težo. 1. Najvažnejši plin je zrak ali hlip

rudnine

Rudninoslovje (1867):	ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža
Rudninoslovje (1867):	razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke
Rudninoslovje (1867):	vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine
Rudninoslovje (1867):	kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne
Rudninoslovje (1867):	rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q.
Rudninoslovje (1867):	Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N.
Kemija (1869):	mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20.
Fizika (1869):	stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo

rudnini

Rudninoslovje (1867):	O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro
Kemija (1869):	se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje

rudnino

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano
Rudninoslovje (1867):	bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica
Rudninoslovje (1867):	tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da
Rudninoslovje (1867):	vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo, našli

▶ rudninski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudninske

Botanika (1875):	§. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in
Botanika (1875):	in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve

rudninskih

Mineralogija in geognozija (1871):	so začeli zemljino skorjo pazljivo preiskovati na Nemškem ; Werner, profesor rudninskih vednosti v Freibergu, je prvi začel o tem premišljevati in
Botanika (1875):	kakor je bilo to že povedano ob ogljencu. V čisto rudninskih tléh so dušečnate rudnine velika redkost, ktere so omejéne le
Botanika (1875):	opazovali sprejemanje in vpodobovanje gorljivih rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje gorljivih rastlinskih sostavin. Sprejémanje ogljenca.
Botanika (1875):	dovoljnej množini razširjene; ne more se pa to reči o rudninskih sostavinah rastlin, ki so tem več prav raznomérno v tleh

▶ rudninstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

rudnine kot celota; kontekst

rudninstvu
Kemija (1869): gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri

▶ rudniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudniške
Botanika (1875): že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame

▶ rudokop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rudokop

Mineralogija in geognozija (1871):	Pri nas je rudokop večidel reven, toda pošten in delaven, tih in resnoben pri
Mineralogija in geognozija (1871):	kamenje. Nad sebo ima zgornjo, pod sebo pa spodnjo steno. Rudokop gre v jamo po strmih lojtrah, ali ga pa po

rudokope
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal
rudokopi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo

▶ Rudolf samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rudolf

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	prišel popoldne v Novomesto. Sedanje Novomesto je sozidal austrianski nadvojvoda Rudolf IV. okoli leta 1365, in zato so ga do leta
Viljem Tell (1862):	Rudolf. Al narod ima vender svoja prava — Gesler. Na ta zdaj
Viljem Tell (1862):	Armgarta, Mehtilda, Elizabeta, Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski
Viljem Tell (1862):	Umor! umor! Že omahuje, pada! V srcu mu Tičí pušica! Rudolf (skoči raz konja). Strašna zgoda! Bog — Gospod namestnik, milosti iščíte
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	16., 17. veka. Spisal prof. J. Marn. Natisnil in založil Rudolf Milic 1883. Ta knjiga obsega na 68 stranéh vélike osmerke

Rudolfa

Šaljivi Slovenec (1884):	ga začne kregati ter ga hoče nagnati. Po obleki namreč Rudolfa ni bilo lehko spoznati, ker je nosil časih obleko navadnih
Šaljivi Slovenec (1884):	Iz zgodovine Črtice iz življenja Rudolfa Habsburškega 1.) Cesar Rudolf, prednik naše vzvišene cesarske rodovine, je
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	poštarja, ki je priklical tudi to nadlogo nad ubogega ženina Rudolfa. V sobo namreč stopi kar nevtegoma lovsko opravljen človek s
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	napisana letnica. Mihi se precej zdi, da je to delo Rudolfa Tankega. Brž gre v pisarno in vpraša odpravnika, ali vé
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	tem so končane tudi vse Mihove spletke nasproti nespametnemu ženitovanju Rudolfa Tankega. Ko je rateški pismonoša — doslužen vojak — to slišal, kar
Gospa s pristave (1894):	bratov: Barnaba ju pripelje v dvorano in predstavi najprej nadvojvoda Rudolfa in potem njegovega brata kneginji in knežni. Kakor blisek je
Gospa s pristave (1894):	pičlo malo. Odslej je bil Loschi hud nasprotnik Avstrije in Rudolfa, pa odločen zaveznik Bernardov. Še več upanja je opiral Bernardo
Gospa s pristave (1894):	se je vseskozi pravega kneza. Povsod je posnemal rajnega brata Rudolfa. Ljudje so to opazili in vsi nekdanji prijatelji Rudolfovi so
Gospa s pristave (1894):	mu ni pomogel. Šele splošna nevolja sosednih knezov je pripravila Rudolfa, da je slednjič sklenil mir dné 2. velikega travna l.

▶ rudolfov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

rudolfove

Viljem Tell (1862):	milosti se spominjaje, „Ki jo prijemala od stare hiše „Je Rudolfove. “ Mnogo glasov. Milosti, ljubezni!
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3. Koliko je vrednih dne 18. avgusta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dohodarine 20 %.) 5. Nekdo kupi dne 1. maja: 9 akcij Rudolfove železnice po 184.75 in 12 akcij erdeljske železnice po 182.

▶ rudra neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

rudra
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je

▶ Rudra samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Rudra

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der

Rudro

Rudra-ta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola

▶ rufa neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rufa
Zoologija (1875): z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske

▶ Rugvica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Rugvici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po 15 do

▶ ruhe neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ruhe

Fizika (1869):	Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik
Fizika (1869):	Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe
Fizika (1869):	abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156.

▶ Ruhri samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ruhri
Mineralogija in geognozija (1871): ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih

▶ ruinam neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ruinam
Sacrum promptuarium (1695): Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam

▶ rujen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rujno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore

▶ rujen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

september; kontekst

rujen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12

▶ rujevina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rujevina
Kemija (1869): sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup

▶ rula samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnajs; kontekst

rula

Mineralogija in geognozija (1871):	Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze
Mineralogija in geognozija (1871):	Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold

▶ rum samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rum

Kemija (1869):	zato tudi zove ananasovo olje. Valerijanovokisli eter, AeO.C10H9O3, diši kakor rúm. Aldehid, C4H4O2. Ako vinski cvet destiluješ z žvepleno kislino in
Kemija (1869):	in okus od patoke (Fuselöl, glej §. 170 in 173.) Rum se dela iz sirupa trstnega sladora, arak iz zevrelega rajža
Kemija (1869):	v starem vinu. Z nekterimi takimi sostavljenimi éteri se ponareja rúm in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo svojo robo. Taki

ruma

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tanko zreži, lepo ob kraji sklede napravi, v jamo dobriga ruma daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	14 — 18 kop. Največ pije narod čaja in sicer brez ruma in le z nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah

rumom

rumam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v kterim naj nekolikrat zavre. Ko se pohladi, ga z rumam ali arakam zali, v steklenice nadevaj in za potrebo z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zreži. Te lepo ob kraji sklede napravi, jamo z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo

▶ rumen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rumen

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče
Botanika (1875):	njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova
Zoologija (1875):	Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun

rumena

Kuharske Bukve (1799):	shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke
Kuharske Bukve (1799):	jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva
Kemija (1869):	Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol
Zoologija (1875):	južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z
Zlatorog (1886):	z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. «

rumene

romene

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jele zveteti, ino kedar ſo ſe prav raszvetele, niſo imele romene kapize v' ſredi vezh, po kraji je pa toljko nar
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	od poprejnih, ki ſo po ledini raſtle. Belo perje krog romene oglavnize je sginilo, alj kapize, poprej romene, ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Belo perje krog romene oglavnize je sginilo, alj kapize, poprej romene, ſo

rumene
Čas je zlato (1864): bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h

rumenega

Fizika (1869):	skup grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega srebra leskečega se kakor srebro, dobi
Kemija (1869):	začela vreti. Tako se dobi surovi slador (Rohzucker) v podobi rumenega ali rjavega praha — kakor se je več ali manj oprezno

rumeniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s smeteno in kislo župo polivaj in lepo počasu do rumeniga peci. V mast, ki odkaplja, deni kuhane in olupljene krompirčike
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bolji, s putram in mesno župo polivaj, v kozi do rumeniga duši (dinstaj), putra razbeli in duši v njim iz lupin
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne premajhne zreži, s srovim maslam ali čisto mastjo do rumeniga duši (dinstaj), z moko potresi, ki naj se malo zarumeni

rumeni

Kuharske Bukve (1799):	poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi strani rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani rumeni, de se tudi na drugi strani zarumené, potem jih daj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi
Botanika (1875):	rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje

rumenih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih
Čas je zlato (1864):	se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote

rumenim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne
Zoologija (1875):	ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta

rumenimi
Genovefa (1841): na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med

rumeno

Kuharske Bukve (1799):	en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v'
Genovefa (1841):	sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se
Valenštajn (1866):	prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem
Spisi Krištofa Šmida (1883):	glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh

▶ rumeneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rumenelo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je
rumeneti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in
rumeni
Deborah (1883): planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava

▶ rumenkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rumenkast

Rudninoslovje (1867):	nec je rumenkast ali siv, na zraku zarjavi ali počrni, raze je bele
Kemija (1869):	le v hrastovih šiškah. Iz šišek dobljena čreslena kislina je rumenkast prah jako trpkega okusa, kisla je tako slabo, da komaj

rumenkasta
- rumenkasta
  Rudninoslovje (1867): raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah
- rumenkaſta
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le

rumenkaste

Stric Tomaž (1853):	njegova je bila sužnja posebne lepote; odtod njegova polt nekoliko rumenkaste barve. Lahko mu je bilo tedaj se tako namazati in
Roza Jelodvorska (1855):	da le njegovo podobo v sanjah vidi, pri umirajočim ognju, rumenkaste svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu
Astronomija (1869):	kot živo-rdečkasta zvezda. Skozi daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev
Mineralogija in geognozija (1871):	28). Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §. 94), rdečkaste, rumenkaste, rujavkaste barve ali mnogobarvno. Kar so stari podobarji kot porfir

rumenkasti

Stric Tomaž (1853):	poznati“, odgovori Juri smejaje se. „Z neko sokrovico sim si rumenkasti obraz pomazal in rujavkaste lase v černe spremenil. Tedaj se
Roza Jelodvorska (1855):	Ta strašna misel presune serce blagoserčne Roze kot ranijoči meč. Rumenkasti laski, kinč zale deve, zdaj zmešano okoli njene glavice letajo
Mineralogija in geognozija (1871):	gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji so sivi, rumenkasti, rdečkasti, zelenkasti, višnjevi, črni, beli, pisani, na zraku kmalu sprhné

rumenkasto

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod
Mineralogija in geognozija (1871):	rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo,

rumenkaſto
Genovefa (1841): lépo ſadje naj bolj dopadlo. Vsél je lepo, ko slato rumenkaſto in paſaſto jabelko, in rékel je: „Ozhe, ali morebiti vi

▶ rumenkasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rumenkasto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od
Roza Jelodvorska (1855):	z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni
Zoologija (1875):	brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije
Zoologija (1875):	vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi

rumenkaſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je 400 do 500 jajzhiz, je rumenkaſto-bela in s gerdo-belo, rumenkaſto — rjavo ovno jo pokrije. Ker ſe salega lahko vidi, ni

▶ rumenkljat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rumenkljat
- romenklat
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko
rumenkljato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah

▶ rumeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rumeno

romeno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga

rumeno

Kuharske Bukve (1799):	lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite

▶ rumenolas pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rumenolasa
Zlatorog (1886): nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm

▶ rumenjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rumenjak

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pusti vreti, tudi perverzi en kos cukra, in vmešaj en rumenjak, potem perdeni opečene žemlje in potresi s cukram in sladko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako narediš, de vodo s srovim maslam in solijo perstaviš, rumenjak z moko žverkljaš in vrelo vodo s tim zasukaš, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljo dobro premešaj, perdeni žofrana, dve celi jajci in en rumenjak in nadevaj v dobro podsežene persi, luknjo dobro s teršicami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohladilo, vmešaj dobro pet celih jajc in en za en rumenjak velik drobljanc sroviga masla. Zdaj pretlači to kuhanje skozi penjenco
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo, de pene ne vpadejo. Župa iz slabe moke. Vzemi rumenjak, nekoliko moke, vode, sroviga masla in soli, žverkljaj vse merzlo
Zoologija (1875):	Machaon); jadravec (P. Podalirius); rumenjak (Colias Rhamni); kapusov belin (Pontia brassicae) in glogov belin (P.

rumenjaka

rumenaka
Kuharske Bukve (1799): Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to

rumenjaka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tehta okoli 10 lotov in vsako ima večidel po dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno

rumenjake

rumenake
Kuharske Bukve (1799): perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj

rumenjake

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno

rumenjaki

rumenakmi
Kuharske Bukve (1799): pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi

rumenjaki

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en

rumenjakoma
- rumenjakama
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli

rumenjakov

rumenakov

Kuharske Bukve (1799):	luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh
Kuharske Bukve (1799):	topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro-
Kuharske Bukve (1799):	ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá
Kuharske Bukve (1799):	moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop
Kuharske Bukve (1799):	ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en
Kuharske Bukve (1799):	Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga
Kuharske Bukve (1799):	200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj

rumenjakov

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj

▶ rumfordski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

rumfordsko
- rumfortorſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu

▶ rumunese neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rumunese
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče

▶ runnensis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

runnensis
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis.

▶ Ruodi samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ruodi

Viljem Tell (1862):	Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je
Viljem Tell (1862):	Bogom, planšar! Kuoni. Tudi vi: Nevarna dostikrat je vaša pot. Ruodi. Lej, tu sem teče grozno spehan mož. Verni. Poznam ga
Viljem Tell (1862):	Ruodi. In mi v deželi urnskej Trpeli bi na svojej zemlji
Viljem Tell (1862):	moja jagnjeta! Kuoni (tudi teče). Joj, moja čeda! Verni. Trinogi! Ruodi (vije roké). O pravica sveta! Kdaj Rešitelj príde vbogi tej
Viljem Tell (1862):	svoje dni. (Deklice prinesejo klobuk na drogu, ljudstvo skupaj vre. ) Ruodi. Al vidite klobuk, ki morali Smo se mu klanjati?
Viljem Tell (1862):	Viljem Tell, Reselman, župnik, Peterman, cerkvenec, Kuoni, pastir, Verni, lovec, Ruodi, ribič. Kmetje z Untervaldna. Arnold Melhtal, Konrad Baumgarten, Sarnski pristavnik
Viljem Tell (1862):	Baumgarten. (ves spehan priteče. ) Brodnik, za voljo božjo, dajte čoln! Ruodi. Kaj taka naglica? Baumgarten. Odvéžite! Rešite smrti, prepeljite me ! Kuoni
Viljem Tell (1862):	Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je? Ruodi. Hitite v goro, zatrobite v rog, Da krepko se razlega
Viljem Tell (1862):	Ruodi (pastirju). Ženete zdaj Domú? Kuoni. Planina je popasena. Verni. Potujte

▶ ruperški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

ruperška

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	jugo-slavenskih krajih. Spisal M. Verne. 10. pismo. Dragi prijatel! Št. Ruperška, ali če hočeš Mokronoška dolina je rodovitna in dobro obdelana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Dopadla mi je tudi lepa, mende že silno stara Št. Ruperška cerkev. Nekdaj je bila, kakor pravijo „a fresco” malana; pa

▶ rupestris neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rupestris

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno

▶ rupicola neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rupicola
Zoologija (1875): Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom

▶ Rupnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Rupnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):	menico gospodu H. Witgenu jeden tisoč dve sto mark. F. Rupnik. Gospodu F. Kornu v Hamburgu.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izplačnih čez 3 mesece. V Ljubljani je pa trgovec F. Rupnik, kateri je s hamburškim trgovcem F. Kornom v trgovski zvezi

▶ rus pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjavkasto rdeč; [sskj]

ruso
- ruſo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo

▶ Rus samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Rus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako
Ruse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse.

Rusi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se

Rusje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za

Rusih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar
Rusom
- Rusom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem
- Ruſam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek

Rusov

Katarina (1854):	dalje mi ni znano, kako se jim je izšlo. Četa Rusov je že poprešnji dan po stranskih potih do Varšave priderla
Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854):	pripovesti se najdejo tudi v Sulejski okolici, ki sovraštvo do Rusov vedno podpihujejo. Scer je njihova zgodovina pred spreobernjenjem zelò temna
Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	je v Čerkesii sicer kaj kratka. Posebno jo plemenitaži (od Rusov in Turkov Uzdi imenovani) kratijo. Izmed njih so nar hrabrejši
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Cesar gerški jih je velel, oj strahota, oslepiti. Ta vojska Rusov z Gerki je bila poslednja. Od te tobe ni vidil
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	pa je dal Jaroslavu za nevesto svojo 800 ljudi, menda Rusov (leta 1018) po Boleslavu ujetih. Res je pomogel potem (1046
Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	vojske v rogu, in si je čast nepremaglivosti pridobilo! 400.000 Rusov je pobitih v kavkaških soteskah, ali v vzetih terdnjavah, in
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	zgubil, boré se ž njo, vekši del svojih vojščakov. 800 Rusov so gnali Grerki uklenjenih v Carigrad, ž njimi tudi nesrečnega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gojzdstva sploh. 1. Današnji stan gojzdov. Po vsi Europi, razun Rusov, tožijo, da lesa zmanjkuje in da se je zlo podražil.Na
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	k sebi na ladjo. Ko burja utihne, zbere se 6000 Rusov, kteri niso imeli brodov, na breg, ter se hočejo po

▶ rusast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rusasti
Robinson mlajši (1849): zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem

▶ Rusija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Rusija

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in

Rusije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	kop. — Obleka in obutva je tudi draga; v velikih mestih Rusije veljâ par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	zbor Peštanski. Najhuji sovražnik Avstrije in Slovanov in zagrizeni protivnik Rusije v sredi Magjarov: kako izvrstno lep prizor ob času, ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	na izgled, ki celi svet potapljajo s svojo kramo. Iz Rusije 24. dec. ŋ. — Danes vsa Rusija praznuje stoletni rojstni dan

Rusiji

Rusii

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	je polič 35 kopékov. Sploh se pije malo vina v Rusii. 01 (pivo) je dobro in velja polič 14 — 18 kop.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	vernikih dobiti. Nabrani dnarji bodo po ukazu rusovske vlade v Rusii ostali, obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	več prepovedano, deržavnih reči v domačih časnikih pretresati. Tudi v Rusii tedaj začenjajo spoznavati, da odkritoserčno presojevanje važniših domačih zadev ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	vès pšeničen, vès ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več imajo pa divjačine in rib. Še se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	Gosp. List“ oglaša to-le o ceni jedi in pijače v Rusii: Jedila so na Rusovskem sploh po ceni ; en funt (malo

Rusiji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	krotek, mil in prijazen. ” Še nisem poldrug Rimsk lustrum v Rusiji — a kaka sprememba v Ruskem narodu! Po pravici bi mogel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	je Aleksander I. zadobil s tem, daje 1812. leta v Rusiji pokončal velikansko armado Napoleona I. potem v zvezi z Avstrijskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval in podpiral to društvo, so bile „Moskovske

▶ rusizem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rusizme
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko

▶ ruskaja neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ruskaja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost

▶ ruski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ruska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	zakasnil, — da kardinal Antonelli pride v zbor, in da angležka, ruska, pruska, švedska in sardinska vlada bojo podpirale francozko. — Da je
Astronomija (1869):	1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem = 1609 ,, 1 ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj. = 1067 ,, 1 staduh starodavni = 1/40 zemljep.

ruske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	blaga po ptujem. 29. decembra so se pričakovale pisma austrianske , ruske in pruske vlade, ki imajo Napoleona za cesarja spoznati. — Novi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	ministerstva, in da njegov naslednik bode baron Budberg, sedaj poročnik ruske vlade v Parizu in prijatel Napoleonov. — Po angležki statistiki šteje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	vsega tega. — Govorí se, da knez Gorčakov, minister unanjih oprav ruske vlade, stopi iz ministerstva, in da njegov naslednik bode baron
Astronomija (1869):	milje = 1,333 morske milje (ali ure) = 4,611 angležke milje = 6,956 ruske vrste. Dalje je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000

ruskega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na

ruskemu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mislih ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se

ruski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae

rusko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	te ne razumeli; Slovenec razume narečje horvatsko, serbsko, češko i rusko začto bi v jeden mah se imel deržati, kakor da
Rudninoslovje (1867):	ki se v velikih pločah dobiva iz Sibirije, imenuje se rusko steklo; rabijo ga posebno na bojnih ladijah za okna, ker

▶ ruski grški pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

rusko grško
- rusovsko-gerško
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih

▶ ruski turški pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

rusko turški

rusovsko-turški

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da

▶ rusko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rusko
- ruski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle
- rusko
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko hurrá na zdravje kralju. Te kratke pa pomenljive besede kralja

▶ Rusko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Ruskega
- Rusovskiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih

Ruskem

Ruskem
Botanika (1875): raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega

Rusovskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	o ceni jedi in pijače v Rusii: Jedila so na Rusovskem sploh po ceni ; en funt (malo manji od našega) posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	najslabejih jabelk velja eno 2 kop. Mnogo se vidi na Rusovskem ananasov, al eden veljá po 5 rubeljnov. — Za sobe se

▶ rusovski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ruski; SSKJ

rusovska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji

rusovske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika

rusovskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega

ruſovſkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski

rusovski

rusovsk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero

rusovski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	leta je imela namreč ura izteči, v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro

ruſovſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza

rusovskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz

▶ Rusovsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Rusovsko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér

▶ russi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

russi
- ruſſi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe

▶ russkohle neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

russkohle

Mineralogija in geognozija (1871):

30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31.

▶ Rustan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Rustan

Revček Andrejček (1891):	božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad in tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal
Revček Andrejček (1891):	britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so
Revček Andrejček (1891):	je bilo torej storiti? Prodal sem mu ga. Ker je Rustan pri meni dobro vozil, mislil sem si, da bode tudi

Rustana

Revček Andrejček (1891):	storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako
Revček Andrejček (1891):	pa je vender bilo? Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri

▶ rušenski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

rušenska odetelj = perilo; kontekst

rušenske
Robinson mlajši (1849): tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za

▶ rušina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ruša; [sskj]

rušine

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	posebej na drugo stran položim. Ko je jama skopana, denem rušine berž na dno, tode narobe, ter jih precej dobro pomandram
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da so plitvim skledam ali dlani človeške roke podobne. 3) Rušine odrežem tako globoko, dotlej njih korenine sežejo, ter jih na

rušini

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	perstí ali pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne tikama drevesa, ampak bolj krog njih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zataknem kol sred jame, potlej posujem nekoliko boljši zemlje po rušini, in na njo postavim drevó, ktero sim v to jamo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevesic, pa ne tikama drevesa, ampak bolj krog njih, po rušini, ga podkopljem precej globoko, tode pri tem delu pazim, da

rušino
- rušno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad

▶ rušiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ruši

Valenštajn (1866):	mirovati, Naj krepko z elementi se bori, Prestavlja rekam struge, ruši skale, I gladke ceste dela obrtnii. Iz naše vojne zgodovine
Kemija (1869):	enostavniše spojine, tako imenovane razkoline (Zersetzungsprodukte). No poslopje se ne ruši samo zarad onega umetnega notranjega sklada, mnogo pomaga pri tem

rušijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki

rušiti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biti. Pogledajo in začno pri bližnji stari zidani ograji kamnje rušiti in ga šiloma doli metati; potem pa jo smejé se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Metka z materjo na njivo korun kopat in mora ga rušiti in devati v žaklje, dokler ni solnce za goró.

▶ rušnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ruša; [sskj]

rušnje

ruſhnje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji

▶ ruta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ruta
Genovefa (1841): in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke

rute

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pervo uzhiti sazhel) ſtopil sa pogernjeno miso , golorok , bres vratne rute, terd kmet, v pertnénih hlazhah, in je „ſlovo od ſholſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rokodélstva, so nam lično farbani višnjevi pavolniki (Cottone) in pertene rute očitno pokazale. — Še več pa čez leto izdela in prodá
Čas je zlato (1864):	rano, glej kri ti hudo teče. Nimaš nič rute? « »Koga? rute? « bara Lenček, »kdo bi mi jo dal? Naj le teče
Čas je zlato (1864):	pa zaveživa rano, glej kri ti hudo teče. Nimaš nič rute? « »Koga? rute? « bara Lenček, »kdo bi mi jo dal? Naj
Revček Andrejček (1891):	skoči, če te ni sram, da te bodo našli brez rute za vratom. Franica (ostane z obrazom proti ozadju obrnena in
Zeleni listi (1896):	pogreši Ljudmila svojo rdečo svilnato ruto. Vse kote preišče, ali rute ni nikjer. Da je imela ruto še pred jedno uro

ruto

Kuharske Bukve (1799):	puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba
Genovefa (1841):	nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla
Genovefa (1841):	zhe bi ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel
Zlata Vas (1850):	Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri

▶ rutica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rutica

Botanika (1875):	Marije lasci (Adiantum), s tenkim, črnosvetlim pecljem, in pa zidna rutica ali sršaj (Asplenium). Izvrstne so praproti vlažnih vročih deželá, posebno
Botanika (1875):	spet nosijo pernate listke (pod. 99. in pod. 100., travniška rutica). Drugače sostavljen list je prstnati list, na kterem se listki

▶ ruvanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ruvanje
- rovanje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi

▶ ruvati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ruje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vrozhina in ſuſho loshej preterpélo. — V deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	per drugi se pa še pšenica žanje, ali pa lan ruje, in tako se pergodí, de kjer je zjutraj pšenica stala
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tudi namen za-se in namen za občinstvo; on seka, žgè, ruje, kolje in pokončuje vse, kar mu pod roko pride, brez
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	malo pogleda po pisanji, ko divje kviško plane, si lase ruje in z rokami vije, da je sužnja Graja, ki jej
Zoologija (1875):	z močnimi kremplji oborožene predne šapice ga delajo spretnega grebača, ruje pod zemljo ter si išče črve in ogerce, kajti je
Zoologija (1875):	črve in ogerce, kajti je jako požrešen. Ker pa vedno ruje in dela krtine po travnikih in vrtih, je jako nevšečen

▶ ruza neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

ruza
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in

▶ ryd neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ryd
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega

▶ rydati neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

rydati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše

▶ rž samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rž

ersh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih

erž
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je

erſh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dolgu ſriſinie obdershati, dęni jih v'mersel pepęl, proſsó, al erſh. Povshe v'povshnizo devei. Is ſadja, katęri doli pade, al

resh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kurje jajze deni v mersel pepél, v proſó ali v resh, ti bojo dobre oſtale. — Is ſadja, ki ſamo doli popáda
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nobena rezh goſénz bolj ne smanjſha, kakor take ptize. — Kadar resh zveté, kurja shivai, rada piko dobí, de ſe odverne, vſaki

rež

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od leta 1794 ne pomnijo v teh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu
Viljem Tell (1862):	valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt

rži

ershi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Sétov. Nej bode po Lętu, kakerſhnu ozhe, toku Pſhenize, inu Ershí malu serna, pa doſti ſlame. Zhe Spomlad to ſejaine obsheinesh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al ovſena moka al vſsake pol je nar bolshe ſame Ershi ni toku dobru. 5. Qvaſs, al droshje ſe poſsebej poſtavijo

erži
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare

reži

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo

rži

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	fl. 94. — turšice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77. — rží 6 fl. 40. — ječmena 4 fl. 70. — prosa 4 fl.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	vina. Za izdelovanja žganja (špirita) se je porabil 16. del rži in 1/3 krompirja. Dve tretinji pridelanega ječmena so porabile pivovarne

ržjo
- režjo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj

▶ ržen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ržen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	ni drag; prodajajo se 3 verste kruha, vès pšeničen, vès ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več
Botanika (1875):	na drugej ležečih plasti; podoba 33. nam kaže škrob ječmenov, ržen, pšeničen in ovsen, kteri je v tem karakterističen, da se

ržena
- ershena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po njeni tezhnoſti v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama

ržene

režene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	mlačne, kot mèrzle vode, in v vodo mu pomešaj nekoliko rèžene moke ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj, posebno če
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan; ali si napravi 1 funt kuhinske soli, 3 funte režene moke in pol funta v stopo stolčenih brinjevih jagod, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pse je vendar dobro pečen rožen kruh, ali kruh iz režene in jačmenove moke. Kdor ima mesene juhe, naj tega kruha

rženega
- reženiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je
rženih
- reženih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko
rženimi
- erženimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): deli domače solí dobro vtrè ali vriba in potem z erženimi otróbi potrese ; potem se v kak tenak pert ali papir
- reženimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga

▶ rženica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ržena slama; Pleteršnik

rženico
- ershenizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ti travniki sa ſuſhino oſtanejo, samoreſh s ſlamo, ſoſebno s ershenizo in ajdovſhnizo naſtilati, kar da dober gnoj, shivesh sa shivino

▶ ržišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ržišče
- ershiſhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta

▶ s samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jih — Ni mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku
Fizika (1869):	dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N.

▶ s samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Pozhétki gramatike (1811):	table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin
Pozhétki gramatike (1811):	obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dovolj je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi

ſ
Kmetijske in rokodelske novice (1845): besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj

▶ s predlog ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

s
- is'
  Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo

▶ s neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

Branja, inu evangeliumi (1777):	goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Cerafinou noi Serafinov, kateri prad tabo bras nehanja pojo S. S, S. je Gospued Bveg Saborh samla noi nebu je tvoje

▶ s. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Sacrum promptuarium (1695):	dan je vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi
Sacrum promptuarium (1695):	enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel
Sacrum promptuarium (1695):	hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum
Ta male katechismus (1768):	uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus
Ta male katechismus (1768):	unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na
Ta male katechismus (1768):	Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško

ſ.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine

▶ ş. okrajšava ↘ IMP

ş.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to vedil, ſaj mi ſhe nihzhe ni kaj takiga pokasal? Ş. To ſtori nebeſhki ogenj, kteri poprej na tanjko sdrushen s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tega ne veſh? Le ſhkoda, de ſi v ſholo hodil. Ş. Kaj takiga verovati, je velika nevednoſt in vrasha. O. Od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je veliko v sraku. O. Kaj pa je nebeſhki ogenj? Ş. Nebeſhki ogenj je tiſtimu ognju enak, ki ſe na ſteklu

▶ s. birma okrajšava + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ IMP

s. birma

s.firma

Abecedika ali Plateltof (1789):	poſtu nekar ſvatovſhne dershati. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S.Kerſt. 2. S.Firma. 3. S. Ręſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poſlédnu
Abecedika ali Plateltof (1789):	zhaſih ohzervanja dershati. Sedem S. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S.Firma. 3. S. Reſhnu Telu. 4. S.Pokura. 5. S. poſlédnu vojle

▶ S. jožef okrajšava + samostalnik, lastno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

S. jožefa

S.joſhefa

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rajmno nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti se pomujati. 1. S.Joſhefa uſſellej susebnu zhaſtiti, njega v'uſſeh potrebah na pomuzh klizati

▶ s. maša okrajšava + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ IMP

s. mašo

s.masho

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno S.Masho shlishati, katira ſna rajmno taiſta biti, katiro se je kedu
Abecedika ali Plateltof (1789):	goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Uſsako Nedelo, inu sapovedan prasnik is'andohtjo S.Masho ſliſhati. 3.Ta shtirdeſsętdanske poſt, te shtir Qvatre, inu druge sapovędane

▶ s.oncu samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

s.oncu
Kmetijske in rokodelske novice (1847): na lesah, ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več

▶ s.s. okrajšava ↘ goo300k, IMP

s.s.

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to grenko smert terpov? jas se N: perporozhim noter vte S.S. noi shpizhaſte terne tvoje bolezhe S. Krone kateri terni so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega †

▶ Sabaot samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Sabaot

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Moyeſu srozhiti, Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot!

Sabaoth

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ti, Ti Bog vezhne Milosti. 3. Svet si ti Bog Sabaoth!
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga zhastimo Tebe ô Bog Sabaoth ! No vſelei zhastit' shelimo. Nebo, semla ô Goſpod ! Resglaſijo

▶ Sabaoth samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Sabaoth

Saboth

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nash zheshzhana. Ta sheſta Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv

▶ sabbath neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

sabbath

sabboth

Ta male katechismus (1768):	se, de boſhje praſnek praſnujesh? Ta ſapovèe, de se ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti
Ta male katechismus (1768):	oblube nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS.

▶ sabhnb5ttz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

sabhnb5ttz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza

▶ Sabinka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Sabinka

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Na mizi in po oknih je bilo vse polno oblačil. Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro svilo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kdor je sercá, Že na zemlji srečo imá. 12. Črešnje. Sabinka, hči bogatih staršev, je imela svojo sobico, pa nikoli ni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	večkrat opominjajo, naj bi sobo v boljšem redu deržala, pa Sabinka jih ne posluša. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lepo pražnje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	deržala, pa Sabinka jih ne posluša. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lepo pražnje obleče in iz doma odpravlja. Kar naenkrat jej

▶ sablja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sablja

Spomini (1860):	brkasti podobi na njegovi levi strani pa mi je zakrivljena sablja tudi na prvi videz resni poklic naznanjevala. Vrh klanca voz
Razne dela (1870):	Pripravljen že in kos je vsem. Ob levi zmir je sablja britka, Nej v borbi je, nej bo domá, Mu treba
Razne dela (1870):	Namenjen čas hití. Pervi kor. (Kajetan. ) Mi brani mir, scer sablja bi zapela. Drugi kor. (Bohemund. ) Strah te vtopí, overka mir
Ljubljanske slike (1879):	so že več golobic oskubili. Največ obrajta lajtnante in nadlajtnante, sablja jej bolj imponira, kakor gola palčica. O pravi ljubezni ni
Ljubljanske slike (1879):	več naročeno izplačati mu mesečnino; tretjemu je bengljala že časniška sablja na strani, pa nekega dne je slekel vojaško suknjo in
Šaljivi Slovenec (1884):	ter zakriči, sabljo držeč: »Ako si nedolžen, naj postane moja sablja lesena. « V tem hipu jo zasuče in — bila je lesena
Vanda (1888):	potem pa ga tako presrčno pritisne k sebi, da mu sablja zarožlja. V tem nekdo v veži grozno zakriči in se
V krvi (1896):	pl. Jekler, da je zarožljala kakor čisto srebro se lesketajoča sablja, ter dejal: »Gospica, nevesta prihaja! « Vse je pohitelo iz salona
Zadnji gospod Kamenski (1898):	ki bi bili pobili toliko Turčinov, kolikor jih je posekala sablja Jakopa Kamenskega. Že je dobil prasko na lice, toda kaj

sablje

Robinson mlajši (1849):	dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ki véjo, kar zgodovínske bukve vsih časov spričujejo, de topovi, sablje in puše še nikdar in nikjer niso stanovitno prinêsli ljudstvu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	svati zbirajo. V pervem se konji kujejo, V drugem se sablje svitlajo , V tretjem se naput spravljajo Po lepo Anko devojko

sabljo

Zlata Vas (1848):	je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal
Zlata Vas (1850):	lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice
Revček Andrejček (1891):	pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče

sablo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih

▶ sabor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

sabora

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar je bilo predmet onega sabora od konca do kraja, pa tudi vse, kar so dovršili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	je poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar je bilo predmet

▶ saborski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

saborski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	od konca do kraja, pa tudi vse, kar so dovršili saborski odbori in pododbori in pojedini saborski članovi, pa se saboru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	vse, kar so dovršili saborski odbori in pododbori in pojedini saborski članovi, pa se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	knjigi za vsaki zvezek 1 gold. 50 kr. nov. dn. Saborski dnevnik bode obsegal kakih 100 pôl. Na prvi razdelek tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	članovi, pa se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo. Saborski spisi, ki bojo najkasneje do konca januarja na svitlo prišli

▶ saccharomycetes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

saccharomycetes
Botanika (1875): se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri

▶ sacerdote neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sacerdote
Sacrum promptuarium (1695): ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege

▶ sacerdotem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sacerdotem

Sacrum promptuarium (1695):

abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum

▶ sacerdotes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sacerdotes
Sacrum promptuarium (1695): pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou

▶ sacerdoti neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sacerdoti

Sacrum promptuarium (1695):

multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet

▶ sač zaimek(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

vsak; Teodor Domej: e-korespondenca

sača
- sazha
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati

▶ sad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sad

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primérjeno
Divica Orleanska (1848):	bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj
Oče naš (1854):	je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse novo pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bi vedili: odkod je prišel k nam ta in uni sad, kterega mislimo, da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k

sat

Ta male katechismus (1768):	s' tabo; ſhegnana se med ſhename; inu ſhegnan je ta sat tvojega teleſſa JEſus. Sve-
Ta male katechismus (1768):	brumnoste, inu VII. Boſhjega strahú. Iſai. 11. Kaj se pak Sat S. Duha imenuje? Taiste della, katire ti brumni, ke po
Ta male katechismus (1768):	ali shtraffenga ſa grehe k' naſnanjedanju, de se otshe uredne sat te pokure dati. Kaj je poslednu Vojle? Je en ſakrament

ſad

Biblia (1584):	bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je
Genovefa (1841):	v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj

sadom
- ſadam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is

sadovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	laška koruza, ki v 50 dnevih zorí) so bili edini sadovi, ki so se dali še saditi. Odbor štaj. kmetijske družbe
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	z Višegrada v dolino gledat, kaka so žita in drugi sadovi. Klasje je že rumenelo, in obetalo bogato žetev. Lan je

sadu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti
Viljem Tell (1862):	nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki?
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe

ſadi
Biblia (1584): ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru

ſadu

Biblia (1584):	tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tvojo pravizhnoſt jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa

▶ Sad samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Sada

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	30,000 goldinarjev. Pravijo, da so tolovaje že zasledili. Iz Novega Sada. Po dostani trimesečni prepovedi je 23. dec. „Srbski dnevnik” sopet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	povedali, poterjuje v „Serb. Dnev. ” tudi neki mestnjan iz Novega Sada, ki je 26. dec. iz Belega grada domú prišel in

Sadu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne

▶ sada prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdaj; Pleteršnik

sada

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	hodila! Ogonj, sumpor postija tvoja, Glad i žeja, hrana tvoja! Sada Isuse budi hvaljen Po vse viky vikov. Amen! Zapisal J.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Slovenščinu med seboj upeljati za družbeni jezik, toga nismo do sada pošteno skusili: mi smo v tom pravi slabeži, gotovo najslabejši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Satanov mlin? . . . . ali morebiti: Vragov mlin? . . . . Vsi trije smo premišljevali. Sada v jeden mah se začne človek smejati rekoč: Tomu mlinu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ne zaverne; nikto ti ne bude očital tvojih malih pogrešek; sada se tebi zareče jedna beseda, lehko da bude drugomu se

▶ saden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na

sadna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi

sadne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili

ſadne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh ne posná. 10. „Jes imám she doſti drevja. ” — Ker ſadne drevéſa velíko dobizhka vershejo , jih tudi nikóli prevezh biti ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali otavo poméſhaj, to je sdrava klaja sa shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh ko 5 oralov veliki dvor; sato, de ſe ondi ſadne dreveſiza in murbe redé in rasne druge kmetijſke ſkuſhnje napravljajo

sadne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev

sadnega

sadnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in

sadniga

Pozhétki gramatike (1811):	to, kar ſhe ne vejo, ino nimamo prej govoriti od sadniga konza préden od perviga. Naſhe beſede per vuzhenju perlízhimo mladénſhkimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli

sadnjega

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se v jeseni razgerne ali nastelje okoli tacega občutljivega žlahnega sadnjega drevesa. To je nar bolj po natori in dá drevesu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	že od tacih krajev tudi govorjeno bilo. 7. Od bolezin sadnjega drevja. Kakor živina zbolí in oslabi, ali pa clo pogine
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	raznih plemen , in jih bom spet nekaj iz gracarskega velicega sadnjega sadeža imenoval, ne zató, da bi mi navadne češplje in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Če ob sadnjem cvetji dežuje, da rodivni prah v dno sadnjega ploda pasti ne more in ga tudi čbelice ne prenesó
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pozná in o pravem času ne pomaga. Nar navadniši bolezni sadnjega drevja so: Rak, trohljivost, smolika, mana, oskrumbe, mah, beršlin, sentivost
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drevjem ali lesom ni dobro, kjer zrak in solnce do sadnjega drevesa priti ne more. V takem kraji se sadnje drevo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	6. Lega sadnjega verta. Veliko je že dozdej od lege sadnjega verta povedanega, da namreč na prostornem in solnčnem kraji sadje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se ne poškodvajo, in po poti ne posušé. d) Kraj sadnjega drevja. Če so doslej sadnje drevesca na bolj pusti zemlji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drevesa lotil, ali po njem lezel in rastel. 6. Lega sadnjega verta. Veliko je že dozdej od lege sadnjega verta povedanega

ſadniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v

sadnem
- sadnem
  Sveti večer (1866): le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in
- ſadnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in koliko ſhkode bi naſhimu kmetovavzu te nedolshne shivalize na ſadnim drévju pervaruvale, zhe bi jih le shiveti puſtil. Tode she
sadni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so

sadnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov

ſadnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi

sadnim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prijazna vas je bila obdana od vseh straní z najlepšim sadnim drevjem. Drevesa so v spomladi cvetela in daleč okrog sipala

ſadnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga v vinograde ali ga pa s murbljami ali s ſadnim drevjem obſadí. Vſi imajo prav, zhe take poprave le kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oſule: O, de bi pazh naſhi rojaki ſvoje verte s ſadnim drévjem bolj pogoſtama saſadili! de bi ſadja imeli sa ſvojo

sadnimi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je

sadno

Zlata Vas (1848):	maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom

şadno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſa, preden vſjano borovo in ſmerékovo ſéme kaj dobizhka prineſe! Şadno drevje pa she zhes malo lét ſad prineſe in potém
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni sa drugo, kakor sa krave in lenobo paſti? 5. „Şadno drevje ſaditi veliko denarjev veljá. ” — Reſ je, de drevéſa nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej smotil ne boſh. — Şadno drevje, zhe mu vrozhina nadlégva, s vashnim maham obloshi, bo

ſadno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she

˛sadno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga ne ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe

▶ sadež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadež

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	cuker ali sladkor iz nje delajo, zlo obrajtan in kupovan sadež. Pése je več plemén, ki se razločijo po barvi in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V pešéni zemlji, ki ni posebno rodovitna, je

ſadesh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno

ſadeſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi

sadeža

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in dobroto; križci velike drevesa; številike spredej pa število gracarskega sadeža. Slovenske imena so moje, poslovenčene iz nemškega; naši vertnarji pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jabelk in hrušk imamo veliko lepih in dobrih brez štajarskega sadeža, pa vendar nas veseliti mora zvediti, da je po svetu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tretjem letu presadé na posebne grede; jih namreč iz pervega sadeža izkopajo, jim vse dolge korenine perrežejo, posebno serčno, da več
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se četerto, nektere že tretje leto pocepijo, in iz pervega sadeža potlej ko v stan pridejo, na svoje stanovitno mesto presadé
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	opešajo, ali kakor bodi minejo, in se namesti njih iz sadeža lahko druge posadé, ki imajo dobre korenine in veliko obetajo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rad si nasadil, ako bi vedil kje ga dobiti. Tacega sadeža bi se tudi pri nas potrebovalo, kakor ga štajarska kmetijska
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobiti. Tudi tukaj, kakor prej pri češnjah, pomeni število red sadeža v Gradcu, zvezdica pa žlahnost, lepoto in dobroto tega sadú
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	štajarska kmetijska družba v Gradcu ima. Dokler pa tacega občnega sadeža pri nas ni, bom spet razne rodove hrušk iz štajarskega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prostor in kraj nove vinograde zasaditi, jih lahko iz tacega sadeža nasadimo. Vse hitrejši gre to z dobrimi mladikami. To se

ſadesha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani

sadeže

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača , péso v imenovani zemlji
Zoologija (1875):	pa njegova ličinka, ogerc imenovana, ki podgriza poljske in vrtne sadeže, celó drevesne korenine. Do svojega popolnega razvitka živi ličinka tri

ſadeshe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	popúlila, de bi jim gnoja ne jemala. Tudi polivati ſvoje ſadeshe ni posabila, zhe rodovitiga desha ni bilo. Kedar ſe popki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ‚pa drevje po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer ſe

sadežem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že

sadežev

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel en sostavek
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliko več žita od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod

ſadeshov

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je to Marizo toljko veſelilo, de gre, ino ſhe vezh ſadeshov na ſenosheti iskople, s' njimi zelo ſvojo gredo saſadi, ter
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	persadévali! ” Drug den gré Mariza na ſenoshet, iskopá nekaj takih ſadeshov, ki ſhe niſo popkov pognali, ino jih na ſvojo gredo

sadeži

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od

sadežu
- ſadeshu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova

▶ Sadi samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Sadi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli

▶ sadika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vlada podporo odrekla, na lastue stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil, s katerimi bodem najprvo sebe in svoje prijatelje preskrbel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik

sadikam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na

sadike

poſadike

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le h konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim

vſadike

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo vſadike v drugizh podrésane, — tode ne viſhji, kot dva pavza od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhkodje. Ako bi ne bilo ſadivniga ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti. Şeme ſe nabére pod ternovim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sakoreninile, bojo mozhnó vejnata mladike sagnále. Ko bi ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj, in druge zhverſte nameſti. Take

▶ sadilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sadilne
- sadivne
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico

sadilnega

ſadivniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti, s obdelovánjem ſadivniga raſtja, ktero ſe vezhkrat mora okopavati, kakor krompir, korenje, répa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hujſhi mras mu vezh ne ſhkodje. Ako bi ne bilo ſadivniga ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje po

▶ sadilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadika; kontekst

sadila

ſadila

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasdelovanja novín , ledín. 3. Od gnoja in gnojenja. 4. Od ſadila, od ſetve, in perdelovanja. 5. Od naſledovanja ali naſtopovanja ſadesha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi uzhiti, kaj umetniga dela je potréba per vinu, od ſadila terte notri da napolneniga vinſkiga ſoda ; posnati mora umetno ſtreshbo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	varvavni plot mora toliko viſok biti, de shivina zhes-nj mladiga ſadila objedati nemore. Do pet — ſheſt lét mora shiv plot

sadilo

ſadilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popotni, ali domazhi neporédneshi pokonzhali; pa ravno tako, ſkoraj vſe ſadilo po tleh leshi. Nizh ne pomaga proſiti, ſvariti, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo she ſmo poſadili po proſtórih, kjer ſo nam pervo ſadilo paſtirji, ali popotni, ali domazhi neporédneshi pokonzhali; pa ravno tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dvojno — roglato kopázho okopáti ga; v ſuhótnim polétju pa mlado ſadilo vezhkrat ſhkropiti. Te le ſo opravila sa vſako léto: Opravila

▶ sadišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevesnica; splet

sadišč
- sadiš
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane

▶ saditev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saditvi
- ſaditvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. )

▶ saditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sade

ſade

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino

sadi
- sadi
  Botanika (1875): sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje
- ſadi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe

sadijo

sade

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor
Botanika (1875):	Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi

sadijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in

ſadijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa grabne in rasorje resati, po kterih ſad v verſte ſadijo, in ga s dreveſam sadelujejo. Poſebno dobro in koriſtno je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſadijo raji ob zhaſu polne lune, druge ſejejo ali ſadijo le rajſhi o mlaju , tode dva enako ne ravnata, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozh do raſti naſhih séliſh. Sato nektere ſemena ſejejo ali ſadijo raji ob zhaſu polne lune, druge ſejejo ali ſadijo le

sadil

ſadil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tebí je toliko shal sa kloſhzhevinio, ki je niſi ne ſadil ne redil; ino meni bi ſe pa Ninive ne ſmilile
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadniga drevja ſadé? Şhé Abraham je v Barsabi veliko drevja ſadil in prav je ſtoril. Sna biti, de je, kakor judovſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jes ſim tudi ſhe mojſter Şkasa bil, ki ſim ga ſadil. Per zhém ſim greſhil, bodem pri perloshnoſti povedal. V rêji

sadili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gori. Pa naj ne misli nihče, de smo bolán korún sadili; temuč vès je bil zdrav in lep, ko je bil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo sadili. Če nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet

sadim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se drevesca sadé, zopet iz jame pobrati. 4) Kader drevesca sadim, pa takole ravnam: Najpred zataknem kol sred jame, potlej posujem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ktera se mi je do zdaj prav dobro poterdila, ravnal. Sadim drevesa takole: 1) Če sim mislil drevesca jesen saditi, sim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sená, toliko več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že več lét; one rastejo veliko

sadite
- ſadite
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih

saditi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	treba to, ali uno žito sejati, to ali uno sočivje saditi, za ta ali uni smuk (kislino) skerbeti i. t. d.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosposka je mogla kmetovavce z hudim siliti, de so ga saditi začeli! Kakšna dobrota nam je pa zdaj ! Hvala Bogu, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne

ſaditi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po

▶ sadje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih
Oče naš (1885):	z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil in je
Tiun - Lin (1891):	se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav

ſadja

Genovefa (1841):	nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in
Genovefa (1841):	votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje

sadje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta

sadovje
Robinson mlajši (1849): nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego

ſadje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe
Genovefa (1841):	ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila

sadjem

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo
Zlata Vas (1848):	Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in
Zoologija (1875):	živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se

ſadjam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	takſhina ſe je ſploh s' vſim drugim zvetlizami ino s' ſadjam godila. Nar lepſhi roshe po vertih ſo nekdaj po ledinih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	posná. Vſakdo ve, de ne prineſe dobizhka, zhe med drugim ſadjam ena ſama njiva turſhize ſtoji, ker ptzhi in tatje le

sadju

sadji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	mora ptuja lastnína spoštevati. Vsak človek vé, kako otroci po sadji prežé, zato pa tudi radi na ptuje verte lazijo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pokončanih ali poškodovanih. Al ker tatje najbolj ponoči po ptujem sadji segajo, tudi ne more drugače biti, da sadje z vejami
Kemija (1869):	režeš ali lupiš z nožem, raztopé kisline, kterih v nobenem sadji ne manjka, nekoliko železa, ki se potem s čresleno kislino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	slabe pridelke nadomestovati. Veliko škodo je naredila lanska zima pri sadji in po gozdih tukaj, akoravno ni bilo ve¬liko snega; nabirale

sadju

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in
Maria Stuart (1861):	Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce

▶ sadjereja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sadjereja

sadjoreja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti

sadjereje

sadjoreje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne bo. Za kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana, da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in okoli sliši, da se bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le prava živa volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez

sadjereji

sadjoreji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si dobre vertnarske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči prid se bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo

sadjerejo

sadjorejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje

▶ sadjerejec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadjar; [sskj]

sadjerejca

sadjorejca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. ) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca* svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker

sadjerejce

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. — Špitalič, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. — Književstvo slovansko. — Ustavoverci se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	knjiga gotovo tudi o tem govorila. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski zemlji in

sadjerejcev
- sadjorednikov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in
sadjerejci
- sadjorejci
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na
sadjerejec
- sadjorejic
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor

▶ sadjerejski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadjarski; [sskj]

sadjerejsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in sadjerejske šole na Slapu. Tudi za Dolenjsko snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci, pokažimo tudi mi, da nismo zaspani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	V Postojni osnovalo se je okrajno poljedelsko, v Vipavi pa sadjerejsko društvo. Da ste se pa rodili ti dve društvi, to

▶ sadjo neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

sadjo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa

▶ sadonosen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saden, sadjeroden; [sskj]

sadonosen
- sadunosen
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa volja, in

sadonosnega

sadunosnega

Trtna uš (1881):	Po zimi jih lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica
Trtna uš (1881):	Listna uš, koje časih na tisoče vidimo viseti na listkih sadunosnega drevja, rož in vrtnih rastlinic, je pa 3- do 4krat

▶ sadonosnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sadonosnik; kontekst

sadonosnice

sadonosnic

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od

sadonosnice
Kmetijske in rokodelske novice (1845): cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli

▶ sadovnjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadovnjak
- sadovnik
  Robinson mlajši (1849): rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau.
sadovnjakov
- sadovnikov
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je

▶ sadra samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mavec; [sskj]

sadra

Rudninoslovje (1867):	kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega
Rudninoslovje (1867):	1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama
Rudninoslovje (1867):	posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega
Rudninoslovje (1867):	bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5
Mineralogija in geognozija (1871):	53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig

sadre

Rudninoslovje (1867):	melka je, malo trša (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre, no 6•7 do 8•2krat teža od vode. Zložene
Rudninoslovje (1867):	si izrezali enólike kocke iz raznih rudnin, n. pr. iz sadre, mramora, živca, železa, svinca i zlata, ter bi te kocke
Rudninoslovje (1867):	Pirargirit je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre i 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave
Rudninoslovje (1867):	Pirargirít je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre i 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave

▶ saducej samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saducejev

şadducæerjov

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe

sadduceerjeu

Biblia (1584):	nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu
Biblia (1584):	Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi
Biblia (1584):	pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl v'to ſtran tiga

saduceji
- şadducæerji
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili de bi
- sadduceerji
  Biblia (1584): TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu ſo hotéli

▶ safir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

safir
Kemija (1869): se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti
safirjev
- safirov
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel

safirji

safiri

Rudninoslovje (1867):	iz Cejlona; tudi na Češkem na Izerskej planoti se nahajajo safiri, akoprem so redki i majhni. Karat se navadno céni po
Rudninoslovje (1867):	so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi

▶ sagov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sagovo

Botanika (1875):	Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo moko.
Botanika (1875):	najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več

▶ saint neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

saint

Pozhétki gramatike (1811):

imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin

▶ sainte neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sainte
Pozhétki gramatike (1811): perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali

▶ Saint-remy samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Saint-remy
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v

▶ saj veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saj

sai

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh antavarhar ma ure kader jeſt noi maushenat gre

saj

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	temu siliti in priganjati, kar je nam dobro in koristno? ” — — „„Saj to imate pa pràv”” — so nekteri bolj umni izmed njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa
Valenštajn (1866):	jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	časa mi daj, časa, pa se bo vse dobro steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji
Ferdinand (1884):	odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand
Ferdinand (1884):	z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno

şaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih is ſvojih vertov, ker vam vaſhe drevje goſenz trebijo. Şaj jih je modri ſtvarnik sa to vſtvaril, de ſe goſenze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres de bi bilo ſhe kadaj treba ſejati in ſaditi. Şaj kmet tudi eno leto shitne shetve rad zhaka in kdor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpodje ſami brali, kteri v téj rezhi veliko perpomozhi samorejo. Şaj ſo ſkoraj vſi goſpodje fajmoſhtri in komiſarji na desheli udje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro prevdari, koliko ima murb, de nam shivesha ne pomanjka. Şaj ſi tudi prevdarljiv kmetovavez poprej prerajta, koliko govedne, konj i.

sej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh
Genovefa (1841):	ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko
Genovefa (1841):	s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le za kralja in za to vojskujem, de bi
Tine in Jerica (1852):	treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi bolan.
Tine in Jerica (1852):	mleka večkrat pošlje. Ni mi treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz

şej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme zhes nozh verh semlje leshati

vsej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha

ſaj

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan
Genovefa (1841):	ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe
Genovefa (1841):	tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa
Genovefa (1841):	poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O

ſej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję shely.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno

˛sej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog

sej
- ſej
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? —

▶ saj členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saj

sej

Zlata Vas (1848):	lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je
Divica Orleanska (1848):	zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja
Zlata Vas (1848):	imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé
Zlata Vas (1848):	za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi

▶ saja samostalnik, občno_ime, ženski

saje

ſaje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode neſle. Zhebęlle pred mrasam obvarvat. Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perse, inu glavo. Desh pomęni. Kader ſe sid potí, kader ſàje ſame od ſebe is dimnika doli padajo, kader zhervizi is

▶ sajast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sajasti

Mineralogija in geognozija (1871):

Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle

▶ saje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čisto in blizo vidimo; smrad iz odstopov ; iskre na piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim proti tlam tlačen; glasje zvonov; voda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim

▶ sajenica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadika; [sskj]

sajenic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vino poboljšati inpožlahtniti. Letašno spomlad je imenovana družba zopet 966335 sajenic žlahtniga plemena, brez vsiga plačila mnogim vinorednikam sèm ter tje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	17000 jih je pa v svoje nograde zasadila. Celo število sajenic, ki jih je ta družba (Weinverbesserungs-Gesellschaft) do zdaj po celi

▶ sajenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sajenja
Kmetijske in rokodelske novice (1848): šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji
sajenjem
- ſajenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit

▶ sajevec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

volčič; kontekst

sajevec

ſajovez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih vlada; — pirezh ali divji ogenj, zherna kri ali zherni ſajovez, rumen ſajevez, tudi rumen ovzhizh, rumena voda, ker is otekljin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéri is-haja od beſede „ſaditi“ (pflanzen, ansetzen); miſlimo tedaj, de ſájovez ſploh vſe priſadne bolesni pomeni. Pred enim letam je z.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzam enkrat rasodeti, ter jim pokasati, de ſta vovzhizh in ſájovez le prasne beſede, od kterih naſhi mojſtri Şkaſe ſami ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umetnoſti tavali in ſhe niſo nature rasnih bolesen posnali. Beſeda „ſajovez“ je pa mende enake korenine s priſadam, ktéri is-haja od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkorej tri léta prisadevam svediti, kaj de je vovzhizh ali ſájovez? bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhetku, ko ſim nektere bolesni vidil, ki jih vovzhizh ali ſájovez imenujejo, ſe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm ter tje pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ter tje pa tudi jesizhni, gerlovi ali parkleni vovzhizh ali ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo rasſoditi, od ktere korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata; rajnki goſpod fajmoshter Shemlja, s kterim ſva ſe vezhkrat

▶ Sajko samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k

Sajku
- Sajkotu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr.

▶ Sajkota samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Sajkota
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji

▶ sajovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

volčič; kontekst

sajovca

ſajovza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha (ſájovza) ne posnajo, ki ga vſak kravar posna? “ Ne posnam ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza v „Novizah“ nektére beſedize govoriti, kér ſi she ſkorej tri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda

sajovec

sajovic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo, de je krava bolna. Kmetje ti bolezni vovčič ali sájovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo. Zdraviljstvo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila, prisad (vovčič ali sájovic) na vimenu pregnati. Če je pa prisad en malo odjenjal

▶ Sajovec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Sajovec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem

▶ sakan neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

sakan
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo, pozimi sakan les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo

▶ sakeljnov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

žakljevinast; kontekst

sakeljnove
- ſakeljnove
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi

▶ Saksonec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Saksoncev
- Saksoncov
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): moža. »Kako si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me

Saksonec

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo povest od Tomsa, ki
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Tomsa, ki se našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej

▶ Saksonija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Saksoniji
- Şakfonii
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris

▶ saksonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

saksonskem
Mineralogija in geognozija (1871): se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80
saksonski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): kaki univerzi ali akademiji moremo mi Slovenci pisati? ” Al, gospôda! Saksonski Lužičani so narodič še manjši od Slovenskega, in vendar se

saksonskih

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kadar je vsim čez glave vidil in zdaj zagledal tropič Saksonskih jezdicov, kterih eden je velicega psa za sabo vlekel, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	ki so navadno lepo okroženi. Največkrat ga najdeš v granulitu Saksonskih Rudnih gor, na Českem, v Šleskih hribih, i. d. Gornina

▶ Saksonsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ IMP

Saksonskem
- Saksonski
  Mineralogija in geognozija (1871): le poredkoma kje prikaže, na Nemškem je skoraj samo v Saksonski. Melafiri in mandljevci so bolj razširjeni, toda nikjer niso skoraj

▶ sal samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otok; kontekst

salu
- sali
  Robinson mlajši (1849): dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1.

▶ Salamanca samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Salamance
- Salamanke
  Ferdinand (1884): svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom

▶ saldo samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saldo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	potegne nekoliko nižje potem še črta sklepovnica. Slednjič se prenese saldo pod prvi dan naslednjega meseca kot prejemek na nov račun
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razhodki, potem se zadnja vsota od prve odšteje in diferenca, saldo imenovana, se postavi kot ostanek v blagajnici (Cassabestand) na stran

saldom
Aritmetika za učiteljišča (1885): inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu

▶ salendrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

salendrovi

salendrovi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih

şalendrovi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih

salendrovih
- salendrovih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25.
- şalendrovih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih

▶ salicin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salicin
Botanika (1875): V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix

▶ salicineae neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

salicineae
Botanika (1875): methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki

▶ salicornia neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

salicornia

Kemija (1869):	morskih bregovih in ob solinah rastó solnate rastline (Salsola in Salicornia), ki nam sožgane dajo ogljenčevokisli natron, NaO.CO2, kteremu krajše soda
Botanika (1875):	Chenopodeae). Kraj morja in blizo solín rastó solnice (Salsola in Salicornia), ktere so bile bolj imenitne takrat, ko se je še

▶ salix neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

salix

Botanika (1875):	omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix
Botanika (1875):	fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus
Botanika (1875):	Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol
Botanika (1875):	sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko
Botanika (1875):	Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo
Botanika (1875):	salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix

▶ salmiak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salmiaka
- salmijaka
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno

▶ salmiakovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salmiakovca
- ſalmjakovza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam

▶ salmo neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

salmo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil

▶ salo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sala
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi

salom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj. Če ravno dlaka izpade
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se oteklina vsaki dan enkrat z gosjo mastjo ali s salom dobro namaže. Oteklina se pri benceljnu, ali nad kopitom, ali

▶ Saloma samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Salome
Branja, inu evangeliumi (1777): Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe

▶ Salomon samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Salomon

Salamon
Sacrum promptuarium (1695): veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum
Salomo
Biblia (1584): Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on

Salomon

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji
Genovefa (1841):	Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo

Şalomon
Svetu pismu noviga testamenta (1784): kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.

˛salomon

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli

Salomona

Salamona

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jsaka inv te vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama

Salomona

Branja, inu evangeliumi (1777):	Jeſſe pak je rodiv Davida Krayla, David Krayl pak je-rodiv Salomona is Uriaſove shene. Salomon pak je rodiv Roboama. Roboam pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſiga madesha Spozhetja Matere Boshje MARIE Divize. Branje is Pripoviſt Salomona Krayla na 8. Poſtavi. Goſpud je mene sa leſtno imov

▶ salomonov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salomonov

salomonov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi

şalomonov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is

salomonovega
- ˛salomonoviga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo

salomonovo

salomonovo
Biblia (1584): jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar
şalomonovo
Svetu pismu noviga testamenta (1784): sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.

˛salomonovo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo

▶ salon samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salon

Ljubljanske slike (1879):	bi ga bil polž oblezel. Zdaj je sposoben za vsak salón ali dvorano, zato hiti zapisati se v tista društva, v
Ljubljanske slike (1879):	spola slišati le sladke besede, misli, da je uradna pisarnica salón, in če boš od nje zahteval s kratko besedo česa
Cyclamen (1883):	igralno sobo, odpro se na drugi strani vrata, in v salon stopi — Elza. Hrast jej gre naglo naproti. »Oh, mislil sem
Cyclamen (1883):	zmenil ni; iskal je z očmi Elzo ter hitel v salon. V Hrastu pa so se budila in bojevala razna čutila
Cyclamen (1883):	se gostje. Na hip je obstal; prišel je bil v salon, kjer sta se prvikrat dalje časa razgovarjala z Elzo. Tudi
Cyclamen (1883):	družbe, odložil je zopet svojo smodko ter se vrnil v salon. Pa tudi tu ni bilo nikogar. Sodil je, da najde
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	bi ne? Iz stare pijetête še zdaj grem časih obiskat salon v krčmi „zur blauen Flasche. ″ Če te je volja —″ „Izvrstno
Postillion d'amour (1887):	delu mesta, svoje težave, gresta iskat po hotelih. Sedeta v salon že tretjega hotela k botilji porterja, tù še le najde
Beatin dnevnik (1887):	mi zbadale navzlic vsemu vendar srce, je stopil Rihard v salon. »Oprostite, grofíca mila, da se drznem takó pozno vprašati Vas

salonu

Kočarjev gospod (1882):	koketno bliskal, kakor površno oblečena, svojemu možu nezvesta gospa v salonu! Okrog godbe so stali častniki, mladi uradniki, učitelji in druge
Cyclamen (1883):	je potem ogibal guvernante, akoravno je večkrat nehoté pogledal proti salonu, kadar mu je udaril njé zvonki glas na uho. Videl
Cyclamen (1883):	je od ogledala, vzela klobuk in odšla iz sobe. V salonu jo je srečal Megla ter jej v tretjič jel pripovedovati
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	zur Bretze″ itd. Kreneva jo v prvo ter v takozvanem salonu sedeva k tisti mizi v kotu, pri kateri smo v
Beatin dnevnik (1887):	Rihard. Mislila sem, da ga ne bode več. V poletenskem salonu smo bili, grofíca in dr. Kosec razgovarjajoč se, jaz sedeča
Beatin dnevnik (1887):	S čim, s čim sem zaslužila toliko ljubezni? Zvečera v salonu me je pokazal Rihard dvojkama in drju. Koscu svojo nevesto
V krvi (1896):	ter zrli na ulico, nekateri pa so promenirali počasi po salonu, vsaki hip postajajoč. »Ah, milostljiva,« je vpraševal dr. Čeh svojo
V krvi (1896):	bil poln vonja dehtečega španskega bezga iz sosednjega parka. *** V salonu doktorja Pajka so bili zbrani vsi svatje ter čakali neveste
V krvi (1896):	meneč se za svetost kraja, kakor da so v frivolnem salonu gospe Žuljanke. Le tam zadaj sta sedela tiho, mirno, zatopljena

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 102 →

← ↑ →

Gozdovnik (1898):	roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste
Gozdovnik (1898):	vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s
Gozdovnik (1898):	»Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona
Gozdovnik (1898):	de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko
Gozdovnik (1898):	Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se ti najbolj dopade. “ Gospá jej dá dva velika tolarja. Rozika vzame denar in reče: „O, preljuba gospá! Jaz imam obleke
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ubogljiva, pridna, zmiraj prijazna in vesela. Enkrat reče gospá: ,,Ljuba Rozika! ker si tako pridna, ti bom za božič dala novo
Zeleni listi (1896):	naročje ter ga nese še k bratom in sestram. Anica, Rozika, Micika, Jožek in Metod, vsi so dobili od njega »lako

Roza Jelodvorska (1855):	in kdo de gre iz grada. Močno mu je dopadlo Rozino lepo obnašanje, nje čista govorica, vse jo je priporočevalo, tako
Roza Jelodvorska (1855):	Viteza Miriboj in Zorislav se nista malo čudila nad Rozino lepoto. »V resnici, mila gospodična«, reče Miriboj, »vi niste kaj
Roza Jelodvorska (1855):	vsak svoje ime, in bili so koj prijatli. Jurko odpre Rozino korbico in ves radoveden gleda, kaj de je v njej

Deborah (1883):	pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba
Deborah (1883):	se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse
Deborah (1883):	lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav taka, kakor na ledini, a trava je
Deborah (1883):	To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka!

Rudninoslovje (1867):	norveškem Modumu, v bavarskem Hörlbergu, na otoku EIbi, v moravskej Rozni i pri Sterzingu v Tirolih. Na Slovenskem se lep turmalin
Rudninoslovje (1867):	Mijasku v Sibiriji , v Puratu v vzhodnjej Indiji i moravskej Rozni. Kristalizovani tinjec se dobiva na Slovenskem pri Prévalah na Koroškem

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri oknu, kako

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 102 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —