- izgovarjanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): besedo prikrožil, kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v
izgovarjanje izgovarjati izgoveti izgovor izgovoriti izgovorivši izgovorjen izguba izgubiti izgubljati izgubljen izhajajoč izhajati iz_hiša izhlapeti izhod izhodišče izid Izidor Izidora izidorjev iziti izjem izjema izjemanje izjemati izjemek izjemno izjemši izjokati izkaditi izkaz izkazan izkazanje izkazati izkazovati izključen izključno izkojen izkojenje izkonjati izkopan izkopati izkoristiti izkristalizirati izkupnina izkusiti izkušati izkušen izkušnja Izland izleči izlesti izležen izlikati izliti izliv izlivati izloček izločen izločevati izločiti izložen izložiti izluščen izluščiti Izmail-paša izmakniti izmed izmena izmeničen izmenjaje izmenjavanje izmeriti izmetati izmikati izmisliti izmišljen izmišljevati izmiti izmivanje izmivati izmodren izmolsti izmuzniti iznad iznajdba iznajden iznajdenje iznajti iz_nebesa iznebiti iznenada iznenaden iznenadenje iznenaditi iznositi izobraziti izobraziven izobrazovati izobražen izobraženost izobraženje izobraževanje izobraževati izogniti Izolan izomorfen izomorfizem izoren izpadati izpareti izparevanje izparevati izpariti izpasti izpeljan izpeljati izpeljevati izpirati izpisovanje izpiti izplačan izplačati izplačevati izplačilo izplačljiv izplaziti izpleti izpljuvati izpod izpodjedati izpolnitev izpolniti izpolnivši izpolnjen izpolnjenje izpolnjevanje izpolnjevati izposoditi izposojen izpostaviti izpran izpraševan izpraševanje izpraševati izprati izprazniti izpraznjevalec izpreči izpred izprešan izprevideti izprežen izpričati izpričevanje izpričevati izpriditi izpridovati izprijen izprositi izprožba izpuhteti izpuliti izpustba izpustek izpustiti izpustivši izpuščaje izpuščati izpuščen izpuščenje izračunati izračunavati Izrael izraelca Izraelec izraelov izraelski Izraelsko izrastek izrasti izraščen izraz izraziti izrazovati izražanje izražati
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | besedo prikrožil, kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt |
| Zlata Vas (1848): | se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem |
| Sveti večer (1866): | opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 4, 7.) Kar pak hudiga v' ſvojim ſerzi sagledaſh, ne isgovarjaj ſam ſebe, tudi na druge ne iſvrazhuj sakaj le v' |
| Življenja srečen pot (1837): | snotraj ſo pa polni mertvaſhkih koſtí, ino vſake gnuſobe. Ne isgovarjaj ſe, ino ne rezi: „Kaj pa je hudiga, zhe kako |
| Življenja srečen pot (1837): | vezh jih bo pogublenih, kakor svelizhanih;“ pravi ſv. Avguſhtin. Ne isgovarjaj ſe, de niſi pervi ne sadni, ki ſlabo shivíſh; ſaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomeni naſh h zherkam z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | to toshbo isgovora nikakiga ne bo. — Greſhnik ſe bo ſzer isgovarjal, de je bil ſlab ino k' hudimu nagnjen; alj Jesuſ |
| Slate jabelka (1844): | je govoril od njegoviga pregreſhka, sravin ga je pa smiram isgovarjal, kolikor je po pravizi mógel; in potlej mu je perpomozhke |
| Slate jabelka (1844): | Tako pravj ſ. Filip Neri. ˛S. Vinzenz ſe ni nikdar isgovarjal in ſam ſebe pravizhil, kadar je bil opravljan, in po |
| Ferdinand (1884): | njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v |
| Genovefa (1841): | prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil, savséti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na |
| Genovefa (1841): | ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni mogel, jih je z perstam kazal, ko jih je izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je |
| Robinson mlajši (1849): | dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno |
| Najdenček (1860): | za dobro, kar je živinski zdravnik za silo napravil. Na izgovor tega, da je v tej veliki sili sam se lotil |
| Zoologija (1875): | uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov. Pokriva ga sluznica, ki je spodaj gladka, zgoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko pomaga. — Gotovo je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi |
| Oče naš (1854): | popisovanjski gosposki. Med pogovorom je rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če bi |
| Maria Stuart (1861): | In njo rešite! Iz zaderge se s prisego Izvijte, zmislite izgovore, Nesrečo odvernite! Moja moč je Pri kraji. Razkropljeni so tovarši |
| Ferdinand (1884): | zamišljen stopa Peter iz gradu proti vasi. Med potom prevdarja izgovore, ki naj preslepé neveščega brivca, da mu dá strupa. Kajti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali. Slovencov nas je veliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dotaknila. 9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov bati, po kterih se eno ali drugo govedo na prodaj |
| Ferdinand (1884): | blaga gospa. Sedaj reče grof srdito: »Dovolj mi je tvojih izgovorov! V jednej uri moramo vže sedeti na vozu. Tako hočem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa pri velikih; zakaj de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih |
| Fizika (1869): | vselej in povsod enako velik. Te premembe v tlakomérnej visini izgovoré se, da se reče: tlakomer gre k višku in tlakomér |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo |
| Genovefa (1841): | ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj |
| Zlata Vas (1850): | kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož |
| Ferdinand (1884): | kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſim vreden vaſh ſin imenovan biti! “ Ali ozhega ni puſtil isgovoriti; ſvojim ſlushabnikam rezhe: „Urno perneſite naj lepſhi oblazhilo, ino preblezite |
| Genovefa (1841): | ſerza ſo k Bogu govorile, zheſar nobêno ſerzé ne samore isgovoriti. Zhes dolgo je Genovefa sazhéla: „Ali môji |
| Genovefa (1841): | té puſhave premaknila, in vſako beſédo je mogla sa njim isgovoriti. Tudi Hajnez mu je mogel na njegov mezh priſézhi, de |
| Ferdinand (1884): | tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga nar vezhiga greha sgovoriti, katiriga je ta nar hudobniſhi Judesh na Synu Boshjimu doperneſſu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | predau, inu isdau: kdu more to veliko hudobo sapopaſti, inu sgovoriti? slaſti pa, kyr je on ſvoiga Stvarnika, ſvoiga Boga, tega |
| Fizika (1869): | Zamore se tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem |
| Blagomir puščavnik (1853): | domovino. Pojdite in poglejte, tukej je njen grob. ” — Te besede izgovorivši peljâ Ljudomil svoje prijatle nazaj pod lipo, ter jim majhno |
| Oče naš (1854): | Ptujic je pogladil to izgovorivši svoje lase nazaj z ogorelega obličja in proga se mu |
| Najdenček (1860): | plačilo obljubil. Tu ga imaš, 20 taužent goldinarjev je. ” To izgovorivši je porinil šop bankovcov k meni. Kako mi je bilo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pazite! Vsak naj pazi in svojih čevljev zopet išče! ” To izgovorivši preréže vervico in verže vse čevlje na zemljo na en |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sem kosti k ognju postavil. Dobro naj vam teknejo! ” To izgovorivši, je šel iz hiše. Hišni gospodar je kislo gledal za |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je z norcem storiti? Tak kruh ni za nič”. To izgovorivši ga prime za vrat ter reče: „Plačaj mi testo! ” Pavliha |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Le za roko me terdno primite! Tako, dobro je! ” To izgovorivši se je stegnil Pankracij nad kanal pa zgrabil Korvina, ko |
| Gozdovnik (1898): | Sledovnik jame praviti. Kučilo se ni mogel vzdržati izgovorivši ime pristavnikovo, da ne bi bil prašal: »Kaj, don Avguštin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt vonkej jiti, inu njo ogledati : proſſem tebe , imej mene isgovorjeniga. Inu ta drugi je djau : jeſt ſim pęt parov volov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu sdej grem jeſt njeh skushati: proſſem tebe, imej mene isgovorjeniga. Inu ta tre- |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dolgo, dolgo življenje vam bo dal. « Pri teh tako milo izgovorjenih Petrovih besédah so se tudi starši zjokali; pa de bi |
| Fizika (1869): | priliki saj 60 čevljev daleč, da pa slišimo jeko več izgovorjenih zlogov, mora pa stena biti 2, 3, 4, ... krat tako |
| Robinson mlajši (1849): | ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot |
| Zoologija (1875): | namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50 gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | djanu, sa katérih isvelizhanje bi ony radi shivlenje kjé dali. Sguba té duſhe, moji lubi Farmami, je ta nikoli isposajéti ſtudenèz |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta myr, kdó ga je v' ſtani meni odvsęti? Morebiti sguba mojga premoshenja ali sdravja, ali mojga dobriga imęna, ali mojih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duſhe, ki jih grehi pekó ino bolé, de nobena zhaſna sguba, nobena teleſna bolezhina, nobena posemeljſka neſrezha nè tako. Taka shaloſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertih travi nekoliko ſhkodjejo, je pa dobizhek vunder vezhji, kakor sguba. Drevo , pri kterim je mogozhe, de ſe 1 zent trave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſak dan od sime do sime shivino ſtradat goni: sopet sguba. Takſhni otrozi bi ſe lahko sa hiſhne in poljſke dela |
| Roza Jelodvorska (1855): | sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila. Zguba ljube matere je bila žalostni Rozi pogibeljni strup, ki je |
| Roza Jelodvorska (1855): | hčere, gorke solzice sopruga. Noč, in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila |
| Najdenček (1860): | ne pobérem koj. — Ves žalosten sim se podal na pot. Zguba mojega zvestega psa mi je šla zlo k sercu. Ker |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se nam res kaže dobiček, a naposled je vselej velika zguba. |
| Robinson mlajši (1849): | kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se izdali pri nakupu, dobiti 106 gl. pri prodaji; 6 % izgube pa, za 100 gl., izdanih pri nakupu, le 94 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lupin vse belo skerbno poreži, namakaj jih nekolikrat, de grenkoto zgube, popari jih s kropam, položi jih v hladno vodo, posuši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | podlago postavil. Zmiraj mora dozdevnost dobička večji biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kakor nemščina zadevala, brez da bi bila slovenščina zategavoljo posebne zgube terpela. Solo je pa za Oglejsko okrajno že talianski kralj |
| Stric Tomaž (1853): | da bi Tomaža več ne mučil. Predstavi mu vse, koliko zgube bi zavolj tega imel, ker je Tomaž nar pridniši delavec |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride, obišče tega čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegove takratne zgube. Rekel mu je, de bo v kratkem veliko usnja in |
| Astronomija (1869): | tisto mér preko solnčnega površja do nasprotnega roba, kjer se zgubé, potem se pa čez nekoliko časa zopet prikažejo na prvič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | obširnem poročilu, da ima Ljubljana vsled onega posojila do zdaj zgube 119.000 gold. — To je sad gospodarstva ljubljanske ustavoverne inteligence! Zdaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 % dobička imeti se pravi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. |
| Zeleni listi (1896): | zakaj sem pač toliko obljubila! Gotovo bom imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še vse premalo varčno ravna, in da veliko veliko v zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi |
| Kemija (1869): | treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti |
| Kemija (1869): | rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se |
| Kemija (1869): | sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla |
| Revček Andrejček (1891): | da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati, zhe ga sgubí. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 |
| Biblia (1584): | leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku |
| Biblia (1584): | leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas gori |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga bó neſhàl. 40. Katęri vaſs gori vsame, tá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu taku rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z |
| Blagomir puščavnik (1853): | je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži |
| Zlatorog (1886): | ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepič popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine sgubijo, sakai v tiſtimu, v'katirimu kdu greh ſturi, bode tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga |
| Zoologija (1875): | in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano |
| Gozdovnik (1898): | njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje |
| Gozdovnik (1898): | ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza |
| Gozdovnik (1898): | nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo |
| Biblia (1584): | eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil |
| Biblia (1584): | Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga |
| Biblia (1584): | nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj katęri bó hotèl ſvoje shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je v Bogá zaupal in vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil |
| Maria Stuart (1861): | ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan |
| Ferdinand (1884): | pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave. |
| Ta male katechismus (1768): | me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. |
| Ta male katechismus (1768): | is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode |
| Fizika (1869): | se edinica dolgosti tako označi, da, ako bi se kdaj izgubila ali izkrivila, bi jo vselej lahko spet napravili. Na Francoskem |
| Zeleni listi (1896): | uro, to je Ljudmila dobro pomnila. »Kam se je ruta izgubila? Nikogar razen Anice ni bilo v sobi. Nihče drugi je |
| Zeleni listi (1896): | bi bila kaj drugega mislila, kako bi se ruta lehko izgubila, ostala je Ljudmila pri tej misli, da je Anica tatica |
| Gozdovnik (1898): | dobro shranjena. Povedal ji je zato, da bi se ne izgubila, ko bi se mu utegnilo kaj človeškega primeriti. « »Ali ste |
| Gozdovnik (1898): | precej velik davek Indijanom in oviram puščavskim, to se pravi, izgubila je med potjo črez dvajset ljudij. Vkljub temu oslabljenju so |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada |
| Blagomir puščavnik (1853): | tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali pa da se jej je ločiti od |
| Divica Orleanska (1848): | tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest |
| Robinson mlajši (1849): | nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši |
| Tiun - Lin (1891): | vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil |
| Gozdovnik (1898): | prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tubak, je bila odprava že celi |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ako ravno upamo, de nobeniga naših prijatlov ob novimu letu zgubili ne bomo, in tudi vémo, de nam ne bo pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas |
| Oče naš (1854): | imel, smo mi po svoji krivici poslednji ostank tiste ljubezni zgubili, ktero nam je Mêljard v začetku tako obilo skazoval. Prošnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla, podeliti |
| Najdenček (1860): | jez odgovoril! „tu je listnik. Pri mestu Fisen ste ga zgubili. Ali se še spomnite ubozega človeka, kteremu niste hotli tako |
| Oče naš (1885): | vaša opora ste presegli vso méro in preveč ljudi smo zgubili, kakor da bi bili mogli tako obstati. Pa té revščine |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vendar bi te ne pritiskalo tako, če bi ne bili zgubili kravice, ali pa če bi bili letos toliko pridelali, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur |
| Zlata Vas (1850): | pri planincu na obrest dali. Sicer se je veliko časa zgubilo ali pa ni bilo časa, sir delati; zdaj se je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te, sedaj mi povej, kaj želiš da storim, kedar te zgubim ?” Miriam oberne oči proti nebu in reče: „Moje truplo položi |
| Ferdinand (1884): | jih imate! Ali strupa mi morate še danes preskrbeti; drugače zgubim stavo. Danes je vže četrti dan, le dva dni mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Matizhek, kaj pak bo, zhe pravdo sgubiſh ? Boſh mogel Smrękarzo jemati. Matizh. Bog obari! to dolęnſko bàságo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakuſhne ſkuſhnjave premagan bódeſh; taku ſe varuj, de ſerzá ne sgubiſh, ampak vsdigni ſe prezej, inu klizhi ſhe mozhnęjſhi k' Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je |
| Maria Stuart (1861): | čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj |
| Fizika (1869): | na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej |
| Sveti večer (1866): | lahko tudi vam pripeti. Tudi vi lahko očeta in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobre veſti; ino pa kralj ſe je tudi bal krone sgubiti. Hudobni ſe ondi treſejo, kjer ſe pravizhni veſelé. Nihzhe ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni sgubiti; tretjizh vſe tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza, savoljo |
| Genovefa (1841): | sdihovala: „Oh, edino déte, in tako ljubo déte po rabeljnu sgubiti — je vunder preſtraſhno. O Genovefa! Miſlila ſva, de boſh kakor |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za |
| Divica Orleanska (1848): | Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Kakor lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na |
| Gozdovnik (1898): | še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biv rojan nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs je biv sgvblan nash lvbi Gospved Jesvs |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo moč. "Pa kar tako se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako mi je, kakor bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn |
| Tiun - Lin (1891): | je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič k meni. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dobrega pastirja, ki je pripravljen iti v puščavo in poiskati izgubljene ovce. ” „Kaj pa,” reče Torkvat očitno ginjen, „če bi kdo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ona je ljubeznjiva mati, ki ima naročje vedno odperto za izgubljene sinove. ” Solzica je zaigrala Torkvatu v očesu, ustna so mu |
| Zoologija (1875): | ali resastimi škrgami ali pa škržnimi vrečicami. Nekateri so zmožni izgubljene posamezne ude zopet nadomestiti. Pomnožavajo se z jajci, pri nekih |
| Sacrum promptuarium (1695): | feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpod snega; vleče lahek voz, goni ražnik; od svojega gospodarja zgubljene reči poiše in jih nazaj prinese; zavarje čredo. K vsem |
| Najdenček (1860): | desetkrat sim prebral list, in tako je bilo! Tistemu, kteri zgubljene dnarje najde, je bil četerti dél obljubljen. Ime kupca in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje pregrehe in hudodelstvo tistega dné. Vse se je veselilo zgubljene, pa spet najdene ovce. Še enkrat milo pogleda Neža za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ |
| Valenštajn (1866): | dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i |
| Gozdovnik (1898): | vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 6. Ko smo bil vſi sgubleni, No peklu dani zhes , Je s'Marije rojeni JESUS perſhu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe pak ſkusi tiga Ozhęta saſtópi, od katęriga ſe ta sgubleni ſyn lózhi, męjnim jeſt, de ſamy lohka vganete, de obeden |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim vam vshę povędal, de ſmo namrezh my gręſhniki taiſti sgubleni ſyn. Kdó ſe pak ſkusi tiga Ozhęta saſtópi, od katęriga |
| Oče naš (1854): | Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia |
| Valenštajn (1866): | dalje! Kvestenberg. Na Odri morda spet so pridobili, Kar bilo izgubljeno je sramotno Na Donavi. Pričakovali smo, Da čuda delala ta |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se more vse premeniti. Janko. Vse je zastonj! vse je izgubljeno! (Izprazni svoj kozarček. ) |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pastir,” reče Sevér, „v borni obleki stoji tukaj, na rami izgubljeno in zopet najdeno ovco. Njemu na straneh stojita človeka, ktera |
| Gozdovnik (1898): | zmagoznani krik rdečokožnikov in tabor je ležal v grozni tmini. Izgubljeno je bilo vse, vse, ostajal mu je le še beg |
| Genovefa (1841): | ga ljubi, is vſih nadlog. Kjer miſlimo, de je vſe sgubljêno, on ſhe sna pomagati. Kjer je naj hujſhi nadlóga, ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in živét', Mislim: saj je to prirodno V snu iskát' sgubljeno moč. S' tihim glasam tedej rečem: „Blaga zemlja, lahko noč |
| Oče naš (1854): | zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta |
| Maria Stuart (1861): | Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno? |
| Maria Stuart (1861): | Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno? |
| Fizika (1869): | različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je |
| Fizika (1869): | odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji |
| Fizika (1869): | nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj |
| Pozhétki gramatike (1811): | s al s' x, je drugo pervimu podobno, ino tretje is-haja po navadi v' t. Per nekterih ſe konzhá tretje lize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delitve obzhine na domazhe pitanje? On. Prav lahko, ena rezh is-haja is druge. Tam, kjer ſo obzhinſke paſhe, nemore domazha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Beſeda „ſajovez“ je pa mende enake korenine s priſadam, ktéri is-haja od beſede „ſaditi“ (pflanzen, ansetzen); miſlimo tedaj, de ſájovez ſploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleti paſja ſtekljina ſe perkashe in de le od vrozhine is-haja. Sméſ. (Jes ſim ſam hudnik is pekla! ) V Vodnikovih Ljubljanſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in |
| Zoologija (1875): | ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti |
| Zoologija (1875): | se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter |
| Zoologija (1875): | jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zakonik na Dunaji bo za naprej samo v nemškem jeziku izhajal, ki je za vse postave in ukaze edino polnoveren, to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | postane gojenec neobčutljiv in tvornost vzgojnega sredstva se oslabí. Kadar izhajaš n.pr. s svetom, ne rabi povelja, in kadar moreš poučiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | marsikdaj domišljivost; graja včasi razsrdi, včasi oplaši i.t.d. 3. Kadar izhajaš z zmernejšim sredstvom, ne rabi močnejšega, drugače postane gojenec neobčutljiv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez deteljš izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi manjše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruha, ampak od vſake beſede, ki is uſt boshjih is-haja. “ — ˛Satan ga kmal vdrugizh ſkuſi. V' Jerusalem na verh tempeljna |
| Genovefa (1841): | té puſhave dalj — védno na ravnaſt tjè, kjér sdaj ſolnze is-haja. V ênim ali v dvéh dneh boſh na kraj téga |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni |
| Fizika (1869): | in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim |
| Zoologija (1875): | pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take |
| Ultra! (1867): | obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | to vam povém, de bodo enkrat priſhli ajdje od ſonzhniga is-hoda ino sahoda, bodo poſédli nebeſhko kraljéſtvo ino ſe brumnimi ſtarimi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam prizhajo Judovſki poglavarji s' ſvojim kraljam Herodesham. Od ſonzhniga is-hoda pridejo modri Meſija darovat, ino po njem vpraſhajo; kralj ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | prišla, se zakrivi s hudodelstvom umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | spomladanske” zime, ki so ga naznanile poslednje „Novice”, dostavim še izid letine lanjske: sternina je bila scer lepa, pa snopa ni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | napasti. Gotovo je bil, ker so reči tako revne bilé, izid vojske negotov in berž ko ne bi se bilo vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dežele moramo zapisati v zlate bukve zgodovine naše, je sijajni izid volitev naših v deželni zbor, ki jih je ukazalo ministerstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nezgoda. Ker se niso vrnili domu, nam še ni znan izid te zadeve. — Pozornost naših kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | naša prošnja je po vse odmev našla v srcih Vaših: izid volitve 3. dne t. m., pri kateri ste po našem |
| Divica Orleanska (1848): | krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še |
| Življenja srečen pot (1837): | dolshnoſti kmetiſhki ljudjé imajo: Moli, ino delaj! To je pravizhen Isidor vſak dan sveſto dopolnil. Sgodaj je vſtal, ino tekel v' |
| Življenja srečen pot (1837): | je meni semlja, kedar nebeſa pogledam! “ ˛Sv. Ignazi. 20. ˛Sv. Isidor. Poboshen kmetiſhki delavez. Ni ſtana tako ſtariga na ſveti, kakor |
| Življenja srečen pot (1837): | ga Bog v' viſhi ſtan ne poklizhe. Sa hlapza je Isidor per nekim bogatim goſpodarju ſlushil, sveſto opravljal ſvoje dolshnoſti, ter |
| Življenja srečen pot (1837): | ſrezhniga, zhe le kmetizh po nauki Jesuſovim shivi, kakor ſv. Isidor, kmetov poſeben savetnik alj patrón. Njegovi ſtariſhi ſo v' Madriti |
| Življenja srečen pot (1837): | o pravim zhaſi sgodí. Bogat v' dobrih delah je ſv. Isidor ſvoj delavnik na tim ſveti dokonzhal, ino sdaj vezhno nedelo |
| Življenja srečen pot (1837): | je Boga ſerzhno ljubil, greha ſe pa svetlo varval. Mladi Isidor je rad k' kerſhanſkimu nauku hodil, in kar je ſliſhal |
| Življenja srečen pot (1837): | saoſtaja, in ſe mu ſhkoda godí. Goſpodar ga hudo okrega; Isidor ſe mu pa pohlevno odgovorí: „Zhe bole kako samudo najdli |
| Slate jabelka (1844): | uzhenzov vidil, ga je vpraſhal: Ozhe, sakaj ſe tako jokate? Isidor mu je odgovoril: Svoje grehe objokujem. Uzheniz mu je rekel |
| Slate jabelka (1844): | ſej vi nimate nizh grehov. Na to mu je ponishni Isidor s’ shaloſtnim glaſam odgovoril: O moj ſin! Ko bi Bog |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſo bili, hlapzi ino dekle, kakor ſte vi. Poznata ſv. Isidorja, ki je bil kmetovſki hlapez; véſte od ſv. Vendelina, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | boshji, sakaj Bog je shivino ſtvaril. Hudobni ljudjé ſo bogabojézhiga Isidorja goſpodarju toshili, de vedno v' zérkvi tezhi, doma pa delo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe nasobale. Továrſh ſe mu je ſmejal, alj Bog je Isidorju boshji dar ozhitno povernil, ino dal, de ſe mu je |
| Življenja srečen pot (1837): | ſo nar boljſhi dota (erbija); ino to ſo ſtariſhi ſvetimu Isidorju sapuſtili. Ozhe ino mati ſvojimu ſinu niſta v' goſpoſki ſtan |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili |
| Slate jabelka (1844): | v’ tej molitvi v' duhu samaknjen bil. Od boshjiga ſlushabnika Isidora maſhnika ſe bere, de je po ſposnanji ſamiga ſebe do |
| Slate jabelka (1844): | zhaſtitljiva savolj njene velike ponishnoſti. — Leti nuni je bilo ime Isidora. Bila je prezhudno ponishna, in je ſerzhno shelela, od vſih |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bi bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa veseli g. župnik in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | II Izidorjeva pobožnost. Vse, kar smo slišali do sedaj o Izidorju lepega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | veliko si lahko mislite. Še večja pa je bila pobožnost Izidorjeva in pa zaupanje njegovo v previdnost božjo. Vidoč, da se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu |
| Genovefa (1841): | poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſkrivnej ſklepe ino visha ſtopinje ſvojih ljubih, de jim ſrezhno isidejo. V. 9 —10. Trijé kralji she po nozhi Jerusalem sapuſtijo |
| Slate jabelka (1844): | po ſvoji previdnoſti ſtori, de ſe tiſte opravila nar ſrezhniſhi isidejo, v’ kterih zhlovek sheli, sa boshjo previdnoſtjo hoditi, ne pa |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | po volji sgodilo. Satorej naſ je tudi Jesuſ moliti uzhil: „Isidi ſe tvoja volja, kakor v' nebeſih, tako na semlji:" ino |
| Življenja srečen pot (1837): | puſtil? Alj naj bo hvaleno tvoje ime: tvoja volja ſe isidi! “ — Kedar ſo priſhli poſledno uro njemu v' pomózh, jih je |
| Življenja srečen pot (1837): | preganjan sa pravize del ni drujiga rekel, kakor to: „Goſpód! isidi ſe tvoja volja. Kar Bog hozhe, naj ſe sgodí! “ Gnali |
| Ta male katechismus (1768): | bres prenehanja s' Kristusam Krayluvalli. Kaj pak v' ti treti; Isjidi se tvoja vola? |
| Ta male katechismus (1768): | bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam tvoje Kraylestvu. 3. Isjidi se tvoja vola, koker na nebu, toku na ſemli. 4. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodi tvoje imę. 2. Pridi k' nam tvoje krayleſtvu. 3. Isjidi ſe tvoja vola, koker na nebu, toku na semli. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe to sdravljenje nad njim nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside ne bo sa-nj |
| Robinson mlajši (1849): | so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna |
| Genovefa (1841): | mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vreči kviško poskočivši. Ali ni se mu ta po volji izšla; zato pa je skrivil herbet, pobesil vrat, glavo med noge |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | germadi za Jezusa stala, se bo Božja volja na menoj izšla. (Živela je 203.) Evgeni, kakih deset let stari sin svete |
| Oče naš (1885): | ste, zelo bolni. Nihče ne vé, kako se bo bolezen izšla. Dolgo ste ležali brez zavednosti. Z božjo milostjo ste se |
| Biblia (1584): | na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet |
| Slate jabelka (1844): | njega imeti hozhe, ſtoril, de bi ſe kako opravilo dobro is-ſhlo, naj je po tem mirin in pokojin, zhe ſe opravilo |
| Slate jabelka (1844): | ni vezhiga upanja imel, de ſe bo kako opravilo dobro is-ſhlo, kakor kadar druge opore in drusiga perpomozhka ni imel, kakor |
| Zlata Vas (1848): | kaj koristniga povedal. Vse se mu je skoraj po sreči izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard štel, kterimu se je vse do zdej po sreči izšlo. |
| Stric Tomaž (1853): | hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo. |
| Stric Tomaž (1853): | grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam |
| Pozhétki gramatike (1811): | oditi; entrer; notri iti; sortir, vun iti, is-hajati, isiti; mourir, mréti, vmreti; naître, roditi ſe; partir, hoditi, prozh iti |
| Divica Orleanska (1848): | k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na |
| Pozhétki gramatike (1811): | (:v' pravgóvoru:) parle, govorí, pomme, jableko, couronnement, krónanje, vénzhanje. Isjemi. 1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamén, enflamme, príſad |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzu beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' jegri. Isjémi 1. A, zherka v' Abezedi, je dolg. 2. Fer, Sheleso |
| Pozhétki gramatike (1811): | faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba baragouin, ſkashéno govorjenje, ſhklendranje. Isjemi. 1. Vſi konzi s' ant, ſo dolge hohnjanja: mant, étant |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači |
| Pozhétki gramatike (1811): | snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil, j'aimerois , jes bi lubil; finirai, bom konzhal |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' klukaſtim vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je suis, ſim; veliven sois, bodi: j'ai imam |
| Pozhétki gramatike (1811): | deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva; ayant, imajózh, j'avois, ſim imel; sachant, vedózh ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | ampak tudi c'est nous qui avons, c'est vous qui avez. Isjémamo poſtavim: ce sont eux, ce sont elles, ce sont vos |
| Pozhétki gramatike (1811): | je finirai, bom konzhal; rendre, verniti, je rendrai, bom vernil. Isjémamo. Perve vprége: aller, iti, prihoden j'irai, pojdem; envoyer, poſlati , prihoden |
| Botanika (1875): | povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se izjoka. Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se |
| Blagomir puščavnik (1853): | krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si je oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vehljavſhi ali ſlabſhi, kolikor ſe mu bo po simi mozhí ſkadilo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vſe vá-ſe povsela, kar bi ſe ſizer od gnoja ſkadilo in sveſhilo, ter ſe s tako ſteljo veliko vezh in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl., druzega za 117 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe rezh je skaſanje: te dobrutlivoſte naspoſnati, v' spoſoblivoſt ſakopati, inu svojemu perjatlu tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obiuniſhi bomo oskerbleni. Bog ſe bo zhes nas taku skerben skasou, koker debi nezh drusiga, koker nas oskerbeti na imeu. Leta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku bilu, de v' premiſhluvainu tiſtiga ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per obeni rezhy faliti, ſe je vunder v' ſvoji molitvi skasou, koker debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſliu? med drugimi tudi tiſti, katirim je poprei Chriſtus dobroto skasou, katiri ſo negove zhudeshe videli, od katirih shlahte je on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhudesha delat nemu dodeliu, inu bres shteveina veliku drugih dobrot skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam ponishou, inu tiſte vmivou |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bo Ta Gospod vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo. Milost skasou bode vſem, K'diri milost pruti tem Bogim v'Serzu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | mi tebe zhastimo, Tvoje gnade resglaſimo, K'dire ſi nam skasou ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ke ſo ſhliſhali, de Goſpud je nje ſvojo veliko miloſt skasov, ſo ſe s'njo veſſelili. Inu pergodilu ſe je na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | porozhov na prizho ſvojiga folka , ter je njemu njegovo zhaſt skasov. V'njegovi ſveſtobi, inu krotkuſti je on njega poſvetuv , inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z |
| Divica Orleanska (1848): | bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi – milost! Ljudstvo. Bog živi |
| Roza Jelodvorska (1855): | in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi otrozi! ako je Jesuſ tiſti, od kteriga je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. de bi ſe kaſal, a, o de ſim ſe ſkaſal, a, o Pretekli. Que je me sois repenti, itd. de |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe Davno doverſhen. Je m'étois repenti, itd. ſim ſe bil ſkaſál. Prihodni. Je me repentirai, itd. kaſál ſe bom Príhodni pretekli |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que je me fusse repenti, itd. de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | sois repenti, itd. de ſim ſe kaſal de ſim ſe ſkaſal Davno pretekli. Que je me fusse repenti, itd. de ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe bom Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | repentant, ſe kaſajózh Preteklo. S'étant repenti, ſe ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. je me serois repenti, itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj |
| Pozhétki gramatike (1811): | repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je me fus repenti, ſkaſál ſim ſe Davno doverſhen. Je m'étois repenti, itd. ſim ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu pruti njemu ſe iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv |
| Roza Jelodvorska (1855): | Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nosilu, inu jeſt sem tu nagnenje ene Matre njim uſſellej skaſalla. Oh! koku je meni teshku dęllu, kader sem enega naspokorenega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader nisem mogla v' dobrudelnemu dijanju pomagati, sem saj pomuzh skaſalla skus dijanje lubeſnivega jeſika. 2. Taiſte je k' strashenju teh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu zhes uſſe nagnenje sem se jeſt prov po gospodarsku skaſalla. Jeſt namorem tebi nekol ſadoſti myr moje dushe dopovedati, kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta nove teſtament naperpoſtavlen, sem jeſt tem Apoſtelnam uſſo zhast skaſalla, ſakaj ony so bli od mojega Synu per ſadni vezhjerji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se |
| Genovefa (1841): | zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh, tako vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi |
| Gozdovnik (1898): | svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim s svojimi očmi vidil, zamorem le |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v |
| Ferdinand (1884): | se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | posabil; jih morem sapręti , de boſh mogla tvojo nedolshnoſt popolnama ſkasat. (sapré tę ſrędne vrata , inu kluzh vùn potęgne. ) Goſpa. (ſama |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | On je vshę eni drugi oblublen — — Miz. To morejo meni ſkasat — Shternf. (en perſtan is perſta slęzhe) Poglęj ta perſtan, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Koker hitru ti bom letó od jutra do vęzhera ſkasat mogel. (Nęshka doli ſtezhe) DRUGI NASTOP. Matizhek ſam. To je |
| Genovefa (1841): | velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho |
| Pozhétki gramatike (1811): | de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. S'être repenti, ſkaſati se Deleshje. Sdajno. Se repentant, ſe kaſajózh Preteklo. S'étant |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoji voli sgody. Taku ſe prau moli, taku ſe prau skashe, de, katiri taku moli, je en pravi ſyn, inu hzhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Popolnima pokorſhina, katira ſe sa Boshjo volo eni duhovnski Goſposki skashe. Sedem darov S. Duha. 1. Dar te modruſte. 2. Dar |
| Ta male katechismus (1768): | Vire rezhi: Jest virjem v' Boga Ozheta? Ta artikel nam skaſhe ta pervoPershono v' S. Trojizi namrezh: Ozheta nebeshkega, katiremu ni |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkve vishe oblast popolnema spoſna, taisti se podloſhne, inu pokorn skaſhe, koker de tudi uſſe taistu ſa prov, inu |
| Ta male katechismus (1768): | pod eno duhovno Gosposko, katira pokorshena se zhloveku ſavle Boga skaſhe. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Taiſte je k' strashenju teh ludy , katire se ojstr skaſhe, inu kislu derſhy, takershn nabo s'tega nezh drugega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uwoſhez prose, temuzh kader vide enega potrebnega, se jèdernu darovitna skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Sdej je on per naj dveh v' vezhru zhaſti, inu skaſhe, taiſtem, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | yſkat, de ſe reſniza bol ob kratkim ſkashe. Kadar ſe opravlanje, hudu natolzuvanje, inu làshę ſliſhio, vidimo iny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kakôr gnada boshja v' ſèrzih na tavshent vish ſvojo mozh ſkashe, takú móre ta duhóvni Paſtir, katęri je en ſlushabnik tę |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | meni tvojo gnado, de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshnu skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | meni tvojo gnad, de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshn skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Pozhétki gramatike (1811): | kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je me fus repenti, ſkaſál ſim ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que je me repente, itd. de ſe kaſám, de ſe ſkaſám Nedoverſhen. Que je me repentisse, itd. de bi ſe kaſal |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' Nebes pogleda. Ali kedei ſe mi taku pruti Bogu skashemo? kedei ſe pred nym taku ponishamo, debi s' tim nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zetieram inu permoram o Duh da ti menei te shaz skashash skues ta nai mogozhneisha inu nai svateisha Boga inu skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi susebnu k' temu, de se koker en brumne zhlovek skaſhesh. Ti moresh is drugemi ſhiveti, bodi se ſhe vkloshtru, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti ſa taiſte hvalleſhn skaſhesh. Tu namoresh ti tajiti, de imash uſſe od Boga, inu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. Ob dari tvoje smo prišli Kakor zgubljeni |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | On daruje se za nas. Oh poglej na revne srote, Skaži svoje nam dobrote, Mili Oče! vsaki čas. Svet ali Sanktus |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de ob enim odpušenje in mir po Tvoji dobroti zadobimo. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! Svojo neskončno milost, de nas ne |
| Oče naš (1854): | so debele solze po licah tekle. „Ja Gospod! “ je molila, „skaži nam vsim Tvoje usmiljenje, če ne poginemo. O strašna noč |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | žele V solzah oprat lastne dolge. Odpusti Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Narod pričakuje, da se odpoveš vladarstvu; ne mudi se, in skaži se domoljuba. ” Knez se je obotavljal z odgovorom, in je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si, « govoril je sodnik dalje, » vreča te dovolj dolži hudodelstva; skaži Bogu in gosposki čast, in povej naravnost, preden te ne |
| Oče naš (1885): | so debele solze po licih tekle. „Da Gospod! “ je molila, „skaži nam vsem Tvoje usmiljenje, če ne, poginemo. O strašna noč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | misel, da bi se „Slavec”, ko se bode v prvo izkazoval, potrudil za nepremožne pripravljanke za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževališči, ker |
| Gozdovnik (1898): | molčati. »Vaš molk nam zadostuje! Don Estevan, jaz sem vam izkazoval nenavadno čislanje in mnogo bi dal za to, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekoliko prebira). Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi vidili, je nekako to le: Če se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo |
| Genovefa (1841): | sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | riža po 24. 4.) Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje za 476 gl. Terjatev 178 gl., a od teh treba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. |
| Genovefa (1841): | prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | jih na Dunaji zeló bojé zarad Turške politike, katera se izključljivo suče po Magjarskem šovinizmu. In ta je že tako do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvitku človeškemu. V prvih dneh življenja se pojavlja v otroku izključljivo le telesna priroda. Vse moči življenja merijo najbolj na to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | lehko mogoče, da bode vsled svoje nedostatne duševne moči služil izključljivo le čutnosti. Iz navade nastanejo sklonosti, težeče po čutnosti. Ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njih obnova. V prvih dneh svojega življenja izvršuje človek skoro izključljivo le vegetativna opravila. Vse moči življenja v otroškem organizmu merijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah |
| Blagomir puščavnik (1853): | jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar |
| Robinson mlajši (1849): | postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je |
| Robinson mlajši (1849): | kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil |
| Kemija (1869): | mogoče odstraniti vseh prstenih delov, morajo ga čistiti ali rafinirati. Izkopano žveplo se topi v kotlu G (pod. 18) tu se |
| Zoologija (1875): | Stanovanje ima dva izhoda, po enem, na pošev izpeljanem izpihuje izkopano prst, po drugem navpičnem pa zlasti v nevarnosti zbeži v |
| Zlata Vas (1848): | se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej |
| Robinson mlajši (1849): | dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz- |
| Stric Tomaž (1853): | da je vse zastonj — tudi se tako narpred iz dolgov izkopati zamorem. Kar je storjeno, je storjeno! “ Oh! reče spet jokaje |
| Valenštajn (1866): | ukvarjáti; Tlačán od prstí ne obrne očés, Ker méni zaklád izkopáti. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sami štuci stali, ki so se morali kar posekati ali izkopati. Da bi nam prihodnje zime take in druge škode prizanesle |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih |
| Mlinar in njegova hči (1867): | grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 25 kr. prodati; koliko % je bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50 gl. 75 kr. Naloge |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naslednikom. Na te izkušnje in na ono, kar vsak sam izkusi pri vzgoji, opira se pedagogično znanje. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | učí se otrok čutiti tudi s tujci in z nižjimi, izkusi, kako je treba ubogati, pa tudi, kako je treba zapovedovati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poučí izkušnja, česa je mogoče doseči in česa ne. Ako izkusi otrok, da vselej, kadar kriči, pride mati ter mu izpolni |
| Robinson mlajši (1849): | imel, še res ni vedel; zadosti pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če |
| Genovefa (1841): | Tudi s malim moremo veſéli biti. To ſim v puſhavi ſkuſila. Zhe ſte ſhe tako ubógi, imate vunder lé kozho, obléko |
| Genovefa (1841): | v ſmerti mehka blasina. Şkuſili bodete to , kakor ſim jes ſkuſila. ” ”Kadar vam vaſha véſt kaj ozhita — in ko |
| Genovefa (1841): | odpuſti, de niſim ubógim vezh dobriga ſtorila! Ôh nikóli niſim ſkuſila, kakó teshkó lakot dé! O koliko ubósih bi bila lahkó |
| Genovefa (1841): | vaſho Ijubésen in ſlôgo popâzhiti! ” je djála, ki je ſama ſkuſila, kakſhne nadlóge take prizhe tudi naj bôlji Ijubésni usrokovati morejo |
| Gozdovnik (1898): | bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro znan biti, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo she od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike |
| Robinson mlajši (1849): | biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar |
| Gozdovnik (1898): | poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in |
| Ferdinand (1884): | h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval |
| Zlata Vas (1848): | njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To |
| Pozhétki gramatike (1811): | PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te ſvoje Píſmene Snadnoſti opominja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v reji ſadniga drevja piſaniga; tudi ſo povſod, ſaj nekteri ſkuſheni redniki drevja. Kdor ſe vadi, bo mojſter in kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in morebiti tudi do naſhih trupel, vſi uzheni in drugi ſkuſheni moshjé terdijo. Marſiktere bolésni ſo vſelej hujſhi ob zháſu, kadar |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katera mu je uporabljati. To stori tem lažje, čim več izkušenj si nabira in čim bolj se mu razvije razum. Šele |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvija. Gojenec se vadi v mišljenji, katero se vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeštvo polagoma že od pamtiveka vedno bolj usovrševalo. Na podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal |
| Zoologija (1875): | in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po tej poti v telesu obrabljene ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tako brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem obziru lahko pomore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno zaveržena biti, in to toliko bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga ne serna v klaſju vezh ne oſtane. Po vezh ſkuſhnjah ſe je ſkasalo , de ſe pri ti maſhini deſeti del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa to priporozhuje, kér je nje koriſtnoſt po 5 letnih ſkuſhnjah in od vezh ſtrani poterjena. Popis obertniske razstave v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s shitam godí. Imenovan uzhenik nam osnani po ſvojih vezhletnih ſkuſhnjah, in pravi, de je nar gotovſhi ſredſtvo domazhe shito poshlahtiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo |
| Rudninoslovje (1867): | v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili vse to, ker jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je djana, podobno makovimu ſemenu, in pervih 36 — 40 ur isleshe ſkorej vſe, potlej malo ſhe. Isleshe ena okoli 400 — 500 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervih 36 — 40 ur isleshe ſkorej vſe, potlej malo ſhe. Isleshe ena okoli 400 — 500 drobnih jajzhik ali zhervniga ſemena sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpomlad ſtoriti, de ſe per gorkoti po potu zhervi ne isleshejo. (Dalje ſledi. ) Opomba sa ſpomlad. Po ſvojih opravkih gredé, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gorkota smirej enaka. Ob 6 ali 7. sjutrej ſe isleshejo metulji, to je, pridejo is kokonov, ob 8. ſe sazhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tako le sgodi: Vſaki metulj puſti, kadar is meſhizha islése, na perju od drevja nekak ſók , kakor kri rudezh, slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor shima debela, selena, is jajzhka islese in sazhne ſhkodo delati; kadar goſenze vezhji poſtanejo, ſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v letnih zhaſih pokashejo. Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings). S |
| Zoologija (1875): | v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſe na ſtran denejo; is njih bodo potlej metulji islesli in ſéme sa prihodno leto naredili. V drujih galetah pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali in vſe delo bi bilo ſkorej saſtonj. c. |
| Zoologija (1875): | strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko ſo tako dosorile, ſe vsame popir, na kterim ſo isleshene, ſe dva — ſhtir — ali oſemkrat pregane in svije in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pod 0. Zhe bi ſe kmalo potem, ko ſo isleshene, ſpravile in ſ-hraníle, ko ſo ſhe mokrotne, bi savite lahko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſódi je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga islije. Farisej, ki je Jesuſa goſtíl, je molzhé gledal, ino ſam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim, jih otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave lepi duh je vſo hiſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez, ino natózhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | saſíje , In mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje, Nebéſhki sór obdá oblízhje mílo ; Jok, ki v ozhí mu |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ko je Milko sam, se mu serce popolnama otroških občutljev izlije. Na kolena pade in moli neprenehoma, da bi mu Bog |
| Zoologija (1875): | obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor, ter se izlije v desni prekat. Mali obtok vrši se ob enem z |
| Zoologija (1875): | plučnih dovodnicah p. do nazaj v levi pridvor ter se izlije v levi, pod njim ležeči prekat, od koder pri prvem |
| Zoologija (1875): | dalje prihaja po mezgovodu, tem podobniši je krvi. Predno se izlije v krvne žile, je vže bledo-rudečkast, na zraku pa še |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki se je po mlinu, ki je stal ob njegovem izlivu, imenoval mlinski ribnik. Tam, kjer se je njegova voda čez |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | begu pred Maori prav v bližino misijonske postaje Papakana ob izlivu Hokianga. Sklenil je, da vendar obišče očeta Servanta pred svojo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gozd. „Kam sedaj? “ je vprašal Mak Merzon. — „V naselbino ob izlivu Hokianga“, reče Patricij. — Toda kakor v odgovor se je zasvetilo |
| Zoologija (1875): | prekata, a vendar tako, da se kri iz pridvora lehko izliva v prekat, ležeči pod njim. |
| Zoologija (1875): | vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi. Te |
| Gozdovnik (1898): | bo tamkaj, preden se solnce drugič poniža. Rio Gila se izliva v Rdečo reko, tam, kjer mu rdeči in beli možje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov |
| Botanika (1875): | Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma |
| Zoologija (1875): | uči, da se po tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali |
| Kemija (1869): | 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi je čudno to, da 100 utežnih delov |
| Botanika (1875): | vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi iz sebe skoz svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó |
| Gozdovnik (1898): | zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti |
| Biblia (1584): | padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj |
| Biblia (1584): | Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte |
| Rudninoslovje (1867): | Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in z vezilam obvij; pa vari se, de za-gojzde ne izmakneš iz vilic. Zakaj, ako se skorja cepiča ne vleže popolnoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poveži z nitjo ali ličjem, in čuj, de ju ne izmakneš saksebi. Takó stori spomladi, kedar je navadni čas cepiti. Ako |
| Revček Andrejček (1891): | Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | satoshili. 11. On pak je djal k' njim: Kdó bò is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku |
| Genovefa (1841): | vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze |
| Biblia (1584): | inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti |
| Zlata Vas (1848): | Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | listu zdrezal; ali kaj pomaga, kér ga bo le malo izmed njih bralo (kterim morebiti še clo potrebin ni), če se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospa! še prav čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako |
| Botanika (1875): | toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti |
| Valenštajn (1866): | Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj |
| Valenštajn (1866): | Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj |
| Valenštajn (1866): | Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Ameriki, a leta 1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo Judovo |
| Genovefa (1841): | môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara |
| Zlata Vas (1850): | oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. |
| Zoologija (1875): | druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po tej poti |
| Fizika (1869): | Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel, concaver W. Kot izmenični, Wechselwinkel. Kot lomni, Brechungswinkel, 137. Kot naklonjen, schiefer W. Kot |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | tok izpusti v debeložični povoj pretvornikov, tedaj da tankožični povoj izmenični tok, ki ima večjo napetost, pa toliko manjšo jakost. Ta |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | za to porabiti, da se napetost poviša. Kadar se namreč izmenični tok izpusti v debeložični povoj pretvornikov, tedaj da tankožični povoj |
| Pozhétki gramatike (1811): | vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois; recevant |
| Pozhétki gramatike (1811): | sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant v' ons: aimant, nous aimons: finissaru, nous finissons; recevant |
| Pozhétki gramatike (1811): | Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi: 1. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r ali re v' rai, aimer, lubiti, j'aimerai, bom lubil |
| Robinson mlajši (1849): | od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da |
| Lohengrin (1898): | plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo |
| Robinson mlajši (1849): | pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl |
| Zlata Vas (1848): | Planinec je mléko zmeril in je pod vsaciga imé zapisal, koliko de je prinesel |
| Astronomija (1869): | Djansko — z merilom ali s tako imenovanim mérskim lancem (Messkette) — izmeriti se morejo zmirom le krajše daljave. Mi toraj o tem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | posamične sestavine treba v ta namen res prešteti, izvagati ali izmeriti. § 3. Vsak dogodek, kateri sestavine trgovskega imenja izpremeni, zovemo |
| Zlata Vas (1850): | preveč druzih opravkov, vse polje, pota in stezé cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | taka peč v-se potegne, to so prav natanko ne dá zmeriti, — da je pa veliko požre, kaže nam sledeča preiskava. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | brata. — Le kaj maliga sazhnejo otrozi sdaj ſtariſham ali ſoſedam ismikati, in ſtariſhi, ki velijo: „Kaj pa to,“ in otróka od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Le vſe na oko delati, goſpodarja ino goſpodinjo goljfati, njim ismikati, ſami ſebi plazhovati, vſiga téga jih ſhé veliko sa greh |
| Robinson mlajši (1849): | z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po semlji. De bi ſe po deshelah ne rasgubili, ſi smiſlijo turn sidati, kteriga verh bi ſe neba dotikal, ino bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v ſrovo maſlo predéla. Kaj ſe ljudje vunder vſe smiſlijo! ! (Na Krajnſkim in Koroſhkim) ſe je ljudſtvo od léta 1825 |
| Robinson mlajši (1849): | urnosti došel, da se mu je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli |
| Kemija (1869): | §. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi slàgánu blo — Goſpà. Neſręzhni zhlovek , kdur ſi je to smiſlil! Baron. De bi ti ne vędla? — (Tonzhek en ſtol okoli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe je nelètel. Nęshka. De vęjſh , dobru ſi ſi jo smiſlil. Matizh. Sdej puſtimo to ręzh. — Nęshka, jeſt ti imam nekej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rokó dershala. Nęshka. Kaj menijo , kaj ſi je ſhe potler smiſlil ? — — Ne vęjm, zhe bi jim povędala, al né — Goſpá. Le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shol , de ſim zhes ſanta govoril; jeſt ſim ſi le smiſlil, vidijo, de bi bil kej s'nje spravil — ſizerpak — Baron |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe doli vlęgel, bres tęga de bi bil lę ſamu smiſlil, ali tudi skoraj vęjdil, od kogá ſi bil ſtvarjen, inu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ad veſelja, kaj bi pozhela, kako obiskovavzam ſtregla, ino ſhe smiſlila ni, kaj je Shofki obljubila. Bolni kapitan pa is hiſhe |
| Genovefa (1841): | je Genovefa ſvôje déte opravila, ſe je ſhe lé na-ſe smiſlila. Sopet je ſhlà is votline okrog leshézhe buzhe nabirat in |
| Genovefa (1841): | ſe té prijasnoſti ni obzhutljiva sdéla. Sdaj ſe je Genovefa smiſlila, ſêbe in ſvôje déte s mlékam té sveri rediti. „O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poſmehuje. ) Oh ſe ní toku hudú. Sim ſi mogla kaj smiſlit, de ſim ſmęla k'njim priti. Baron. (jo ozhe ohjęti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rastline; eno izvira iz druzega. Jaz sem le zapisan sad izmišljene teorije imela vse tisto, kar si mi govorila, ali zdaj |
| Zoologija (1875): | Mnoge umno izmišljene poskušnje so dokazale, da so netopirjeva ušesa in tenke kožice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe je moglo tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od njega izmišljeno, in de ga ni bilo nikoli na svetu. Neki premožen |
| Robinson mlajši (1849): | peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se pinja v merzlo vodo postavi, ali z merzlo vodó izmije. Tudi se da večkrat z tem pomagati, če se nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ji kmalo po tém vime okoli vdarka z merzlo vodó zmiva, ktéri se polovico jeſiha primeša. — Pri prav hudi oteklini celiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in z njo prav po lahkama prisadno vime nekaj časa zmiva. To storivši obrišite mokro vime z drugo suho cunjo, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noge. Spahnjeni člen se vsaki dan trikrat s tistim zdravilom zmiva, ktero sim zoper otisko komatov na persih priporočil. Zmivati ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali štirikrat s kafrovcom riba, in večkrat z merzlo vodo zmiva. Bolnega psa je pa treba zapreti in privezati, da si |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Potem se rana sošije in tako dolgo z merzlo vodo zmiva, dokler je vneta in otekla. Kedar pes jesti hoče, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in s tem zdravilom dvakrat ali trikrat na dan rano zmivaj. Včasi se na tistem mestu, kjer jarm leži, ali terda |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako se bolezin v 8 ali 10 dneh ne boljša, zmivaj člen 5 ali 6 dni dolgo z zdravilom, ktero sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj. Če ravno dlaka izpade, moraš vendar oteklino tako dolgo zmivati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se mu po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne more, je treba gnoj, ki se izceja, z vodo zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko ležéče. Tóde ni takó lahko vse mléko iz vimena izmolsti, kakor bi si marsikdo misliti vtégnil. Kdor samo za sesce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mléko ſhtirkrat na dan, tóde prav po lahkama in skerbno izmolsti, de z kervjo vred v vimenu ne zastane in druzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor gré. Na tém, de se kravje vime vselej čisto izmolze, je silno veliko ležéče. Tóde ni takó lahko vse mléko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toljkrat storijo, koljkrat je treba, de se vse mléko čisto izmolze. — Takó molsti vas teléta per sescu same uče , ki po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vleče, kakor se večidel po navadi godi, le tisto mléko izmolze, ki je v spodnjim delu vimena , to dôbro mléko pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | To tolikrat storijo, kolikorkrat je treba, da se vse mleko izmolze. 13. Kako ravnati, kedar je mleko vlečljivo in vsirjeno. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa premalo. Na tem, da se kravje vime vselej čisto izmolze, je veliko ležeče. V Švajci takole molzejo: Kravje vime pred |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo zmuznil. Seže tedaj prav globoko v vodó in dolgo berska sìm |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | speče Maorce. ,,Za menoj, mati! “ zašepetal je Bil in se zmuznil na prosto. Mati mu je sledila. Srce ji je glasno |
| Valenštajn (1866): | temi je — Sedaj je dela treba, I dela naglega, da iznad glave Prikazen srečna ne ubegne mi, Ker vedno se sprominja |
| Kemija (1869): | ki napravi zmerom lehko, tekočno žlindro. Časih se žlindra posname iznad železa; posneta se na zraku ohladi ter se strdi v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kako se neznano počasi vzdiguje del Schwedskega in Norweškega obrežja iznad morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav na |
| Deborah (1883): | zelenim, nama tako priljubljenim brdom, kolo je ropotalo, luna je iznad oblakov tiho gledala, in pred mlinom sedel je stari mlinar |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odgovor se je zasvetilo v istem hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov se je vzdigal krvavordeči žar. „Gorjé! “ zakliče |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralja mnoge jedi pékovſkiga déla. Pa ptize ſo mi jih snad glave is jerbaſa jédle. “ Joshef rèzhe: „Zhes tri dni te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo. Ondi ſe mu je Bog perkásal, ino mu je snad nje raskasal vſo Kananſko deshelo. „Glej jo,“ je rékel; „to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pride ravno ſ' zhedo. “ Ko jo Jakop sagleda, hitro kamen snad vodnjaka odvalí, napojít ji dróbnizo, ino jo prijasno posdravi. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pride ravno s čedo. ” Ko jo Jakob zagleda, hitro kamen znad vodnjaka odvali, napojit ji drobnico, ino jo prijazno pozdravi. Od |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | daj, de bomo zvesti Ti, Oče, v vsih rečeh, Odvzem' znad naše vesti Težilo vsih pregreh. 3. Vse naše premoženje Ves |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | moram, tek me sili: Ti kraljuj zdaj — zdrami se! ““ Takó znad Triglava čarobnih verhov Donelo je iz svitle meglice, O blisku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili |
| Fizika (1869): | gotovo tudi živel tisti, ki je iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za to oródje v ptuje dežele, posébno na Dunaj šli. Znajdba te mašine, ki jo A. Urbanc imá, pa ne gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pa zlo takimu v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne |
| Zoologija (1875): | izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S veſeljem dám vſim ſvojim prijatlam in tiſtim, „kterim ſo snajdbe in popravila v kmétijſkih in „rokodélſkih rezheh per ſerzu, vediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim ob kratkim to le povémo: Némzam gre zhaſt té snajdbe; natiſkovavez Friderik König is Eislebna na Şakſonſkim in vmetnik J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere se popred vedilo ni. Tisti, ki so že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | treba zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego |
| Kemija (1869): | je rešil to zastavico. Francoski narod mu je za to iznajdbo do smrti dajal 6000 frankov na leto. Daguerreotipi izgotavljajo se |
| Botanika (1875): | tedaj natvezen deloma na napredek v kemiji, deloma pa na iznajdbo dobrih mikroskopov. Kdor so hoče z droboslovjem le nekoliko sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | do Noeta marsiktere rokodelstva in umetnije v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so se bile mendevender ob občnim potopu večidel zazabile; zakaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | da bo tako jezdica naj berž s sebe spravil. Tako znajdene so še celó živali v hudobii! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | b'Io? Nozheſh v prid ſi oberniti, Kar je s zhaſam snajdeno ? Mar saſtonj ſe je dodélil Semlje ſinu biſtri um? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt konj, ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari |
| Fizika (1869): | in tam je skorej gotovo tudi živel tisti, ki je iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu |
| Fizika (1869): | le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | več potreba. Dolgo časa spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene |
| Deborah (1883): | pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te misli iznebi. ) |
| Življenja srečen pot (1837): | ſlade sakopán, ino slo teshko mu je bilo ſe jih isnebiti, kakor ſam govorí: „Vlazhil ſim ſvoje teshko shelesje (hude navade |
| Življenja srečen pot (1837): | mladenzh, sa boshjo zhaſt ino svelizhanje duſh ſe vſiga poſvetniga isnebiti, ako bi bila boshja volja, ſaj na sgubi ne boſh |
| Gozdovnik (1898): | da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na večer) domú gredé in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki mu je po njegovi uri |
| Gozdovnik (1898): | beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem |
| Gozdovnik (1898): | hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled |
| Gozdovnik (1898): | ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga |
| Gozdovnik (1898): | tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi |
| Gozdovnik (1898): | ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga |
| Gozdovnik (1898): | Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj |
| Gozdovnik (1898): | prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | o tem ni nič povedal, ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je |
| Robinson mlajši (1849): | Prav tako! kajti da ako bi teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi in ne osrečí. Tù se je treba dela lotiti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli |
| Pozhétki gramatike (1811): | shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois |
| Pozhétki gramatike (1811): | moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | voljne, v čudadelnim drevesu, to je, v lepih umetnostih se izobraziti; tode pota k njemu ne véjo in zató tudi natanjko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izrastki na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bal se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó |
| Ferdinand (1884): | Bil je tudi jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je pa to, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ne morejo zlo množiti, je lahko verjeti. Divjost človeštvo zatira, izobraženost ga množí in podpira. Napoleonovci. Ker je poslednji čas predsednik |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | za svojo nepoštenost; odpadnici, ki zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, ki v njenem imenu zatirajo narod, ter s tem jemljó |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | kak tuj jezik, to je pedagogično neumje — nepotrebno mučenje. Viša izobraženost samo nekterih ljudi narodu nič ne koristi, ali pa le |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | besednim lepotičjem (floskeln), da jezik ni pripraven; imenovali so nemško izobraženost itd. Vendar učí madjarska zgodovina, da so jako napredovali v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tiče, je pomniti, da Oglej je kdaj svoje učilnice za izobraženje duhovšine in plemstva imel, da ga je ravno po tem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | obresti pričakujem. „Kakor niso moji starši ničesar opustili za moje izobraženje, tako delam tudi jaz s svojimi otroci, in kakor si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | govor bi bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | noma uzmožne, šolsko mladino otesovati in izobraževati, ako so u šoli pripravljencev nektera splošna pravila si prisvojili |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | niti številstvo (rajtenge); brez kterega se otroci ne morejo dalje izobraževati, in ako se pomisli, koliko truda ima dete, predno v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad |
| Divica Orleanska (1848): | junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se mora vsak protivnik. Le rekel bi, de ovčarica prosta |
| Valenštajn (1866): | odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop. Trčka. Izolan. Maks Pikolomini. |
| Valenštajn (1866): | car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet |
| Valenštajn (1866): | brali so poprej drugače. Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še |
| Valenštajn (1866): | gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop. Trčka. Izolan. Maks Pikolomini. |
| Valenštajn (1866): | Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali |
| Kemija (1869): | so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in |
| Kemija (1869): | poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali odjenuje. Ako pa žilobitje nevredjeno postaja in nektere bitja izpadajo, to je, ako serce nekaj časa počiva namesto da bi |
| Zoologija (1875): | sebe neki sok, vsled kojega, kakor se sploh misli, lasje izpadajo. Sledeči mekužci so brezglavci. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | redko zvesto in neizpremenjeno. Največkrat se obnova izpreminja, bodisi da izpadajo posamezni deli predstave, bodisi da priraščajo takove predstave, katere prvotno |
| Fizika (1869): | tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj |
| Botanika (1875): | se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak |
| Botanika (1875): | vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil |
| Kemija (1869): | solina tako gosta, da se izplača ostalo vodo v kotlu izpariti. V kotlih se sol izloči v majhnih kristalih, ki se |
| Fizika (1869): | 188. Istoimen, gleichnamig. Istoven, identisch. Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek |
| Divica Orleanska (1848): | nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje |
| Fizika (1869): | pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. |
| Divica Orleanska (1848): | vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in |
| Fizika (1869): | še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski |
| Biblia (1584): | inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid. Kake tri tedne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo |
| Zoologija (1875): | zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s živim apnom poštupovati. Gnoj se iz rane z vodo izpira in kmalo se bo zacelila. Pri ozdravljanju je treba rep |
| Rudninoslovje (1867): | iz te zmési naredé kupe, pokrijejo, da jih dež ne izpira, i večkrat je premešavajo. O svojem času vso zmes izperó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v izgled damo, se nam potrebno zdí, nektere besedice zastran spisovanja tacih zapisnikov sploh omeniti. Vsaki redoljubni gospodar si važniši rečí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | njih otroke. Moral sem jim obljubiti, da se bom jaz spisovanja te knjižice lotil, kar jih je jako veselilo. Spisal sem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kupi od J. Pavliča ravno tam za 2000 gl. blaga, izplačnih čez 2 meseca, ter mu dá o tem izvesku tó-le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejme od H. Witgena v Hamburgu za 1200 mark blaga, izplačnih čez 3 mesece. V Ljubljani je pa trgovec F. Rupnik |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako se računa 5 1/4 % diskonta? 7. Za 980 gl., izplačnih čez 6 mesecev, plača se takój 931 gl.; koliko % diskonta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50 kr. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 4. julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v |
| Zlata Vas (1850): | ker ne veste nič. Ožbe bi lahko Brenceljna in Vampneka splačal. Več ima kakor vi mislite. To sim s svojimi lastnini |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dolg in se v pest smeja, de je gospode tako splačal. 38. Povést. Kako Pavliha svinjo ubije in potem odgovor dá |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je kislo gledal za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti prebrisana buča! ” Pavliha pa mu je še od dalječ |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bode narasel kapital v 3 letih? 28. Koliko ti bode izplačala zavarovalna banka čez 8 let, ako si ji plačal vsako |
| Gozdovnik (1898): | je res tako, to se mu bo njegova nezvestoba slabo izplačala. « »Poznate li prostor, oni zlati, sennor? »Natanko ne. Sicer mi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato |
| Revček Andrejček (1891): | in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi se |
| Gozdovnik (1898): | lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplačuje, kar mi gre. « |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko |
| Gozdovnik (1898): | pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in |
| Gozdovnik (1898): | resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz |
| Blagomir puščavnik (1853): | bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi |
| Zlata Vas (1848): | hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli njega. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo |
| Pripovedke za mladino (1887): | da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim |
| Tiun - Lin (1891): | je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu |
| Zeleni listi (1896): | utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z tem pomagati, če se nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol |
| Blagomir puščavnik (1853): | omotil bil, kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj taciga bi šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že |
| Ferdinand (1884): | uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne |
| Ultra! (1867): | Ljudmila. Kdo ve, ali se moja — to je vaša želja izpolni. Zalka. O izpolni se, gotovo se; saj vendar očeta vsak |
| Ultra! (1867): | ali se moja — to je vaša želja izpolni. Zalka. O izpolni se, gotovo se; saj vendar očeta vsak dan prosim, da |
| Kemija (1869): | raztopi v lehko tekočno tvarino, ki peščene obrazce (Modelle) popolnoma izpolni ter se pri ohlajenji uskoči samo za l 1/4 %. Iz |
| Ferdinand (1884): | se oglasi, naj ga cesar zasliši. Cesar mu takoj željo izpolni; kajti španjski grand Alfonz je bil pred svetom še vedno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izkusi otrok, da vselej, kadar kriči, pride mati ter mu izpolni željo, tedaj se izpremeni njegovo poželenje v hotenje. Ko se |
| Divica Orleanska (1848): | spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
| Maria Stuart (1861): | dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša |
| Maria Stuart (1861): | njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da se spolni? |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę |
| Botanika (1875): | rastó. Umetna reja rastlin, poljedelstvo, obstoji v tem, da se izpolnijo tisti vnanji pogoji, da najde neka določena množina tistih rastlin |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sposoben za ta posel. A ti ugodni pogoji se malokdaj izpolnijo povsem; zato ima domača vzgoja navadno več znatnih napak, namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam tedaj častiti bravci, pred ko je mogoče, našo prošnjo spolnijo; naj nam pa tudi tisti ne zamerijo, ki se ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam tedaj častiti bravci, pred ko je mogoče, našo prošnjo spolnijo; naj nam pa tudi tisti ne zamerijo, ki se ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | še tisti večer pomagano. Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj |
| Ferdinand (1884): | bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter mu spolnil prošnjo, ki jo je imel na jeziku, preden jo je |
| Genovefa (1841): | kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi |
| Robinson mlajši (1849): | mórala gotovo četiri ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Odreſhenik na ſvet priſhel. Ta obljuba ſe je na tanko ſpolnila. Vidite, otrozi! kako Bog ſvoje obljube vſelej ſpolni. 48. Tempelj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kako imenítna je ta obljuba, ino nad kóm ſe je ſpolnila, bomo ſliſhali posneje. Na to poloshi Moseſ po boshjim povèlji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine ſpolnila. ˛S kako zhaſtjo ino poboshnoſtjo je Marija pazh v' tempelj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſak dan veſelo perzhakovala, kedáj de ſe bo boshja obljuba ſpolnila. Kar ſe ukas zeſarja Avguſta oklizhe: „Vſi podloshni po vſih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preſhla, preden bi ſe le zherka ali pízhiza poſtave ne ſpolnila. — Povem vam, de, zhe vaſha pravizhnoſt ne bo vezhi kakor |
| Genovefa (1841): | Moj zhaſ na semlji je kratek. Svôjo poſlédnjo dolshnoſi; ſim ſpolnila in ti ſvôjo nedolshnoſt ſkasala. Sahvalim te tudi ſhe sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko |
| Oče naš (1885): | so svojo dolžnost kot stariši po svoji moči nad njim spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih novizah kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uno, kar je od konza ſvetá prerokoval, ravno tako gotovo ſpolnilo. Ljubi otrozi, kaj ko bi pazh takrat vſi na Jesuſovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nihzhe ne ſmé is hiſhe. Sdaj ſe je boshje shuganje ſpolnilo. Egiptovſki pervén- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odkritoſerzhni vſelej, kedar vaſ kaj popraſhajo ſtarſhi. Kmal ſe je ſpolnilo, kar je Bog rasodel ˛Samuelu. ˛Skrinja savese je priſhla ſovrashniku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſta prerokoval, ſe je ſhtirdeſet let potlej vſe na tanko ſpolnilo. Toraj ſe bo tudi uno, kar je od konza ſvetá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi vérovala! Kar ti je Goſpod obljubil, ſe bo vſe ſpolnilo. “ Ko ſe Marija mater Goſpodovo ſliſhi imenovati, ſe zbudi, de |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot obljube podal |
| Divica Orleanska (1848): | ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko |
| Stric Tomaž (1853): | sebi je bila čez vse, njena volja je mogla povsot spolnjena biti; neznana ji je bila vzajemna ljubezen, blagodušnost in prava |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker si kristijan in zavolj nič druzega — takrat je bila spolnjena moja dolžnost, ne z enim perstom bi ne bil več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako so puhline izpolnjene po apnencu. Barve je po večem zelene do črne, tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidimo veče ali manje votline, mandeljni imenovane, ki so popolnoma izpolnjene z druzimi minerali, zovemo ga mandeljnasto; ako so pa votline |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | lasti, nego tudi vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroci s četrtim letom svoje starosti ter ostajajo ondi do izpolnjenega šestega leta. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroškem vrtu. 2. Druga doba — deška ali dekliška leta, do izpolnjenega štirinajstega leta — nastopa z izmeno zôb. Telesna rast prevladuje sicer |
| Divica Orleanska (1848): | de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | buča neumna je dovelj prismuknjen, da bo to prisego vestno spolnjeval! " "Izverstno," priterdi ptujec zadovoljno. "Toraj Tone naj gre po kostanj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sedaj o Izidorju lepega, potrjuje nam, da je on zvesto spolnjeval svoje dolžnosti do Boga, do sv. cerkve in svojega bližnjega |
| Revček Andrejček (1891): | mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar |
| Stric Tomaž (1853): | za te reveže skerbela in vse dolžnosti do njih zvesto spolnovala. Vedno mi je bilo njih telesno in dušno stanje pri |
| Oče naš (1885): | si ni dala vzeti, da je duhovne dolžnosti namesto njega spolnovala, molila je, v Boga ime dajala in svete zakramente prejemala |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ako bodete te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | deržavne potrebe izdajo bankanot pomnožila, se mora tudi prihodnjič zvesto spolnovati; 3) ker je resnična volja cesarjeva, da se ima sčasama |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | meni dal moči in milosti ali gnade, Njegove sveti zapovedi spolnovati, in vas v vsih čednostih posnemati, de se bom po |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | duši, temuč nas uterdijo, de tvojo sveto voljo voljnejši zamoremo spolnovati. Amen. Oče naš, Češena si. Molitev po jedi. Zahvalimo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | obdelane. Zavoljo tega ne morejo davšin opravljati in druzih dolžnost spolnovati; ne morejo živine rediti, kolikor bi je treba bilo, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ponašala, jaz uboga služabnica, ki ima samo voljo svojega gospodarja spolnovati? ” „Povabi ga tedaj Gospoda v tvojo hišo, da pride in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | našega božjega Odrešenika prav spoznati in njegove svete nauke natanko spolnovati; pa vas bo Bog gotovo rad imel, živeli bote zadovoljno |
| Oče naš (1885): | vsa dela, vse dolžnosti Nacetove, kolikor jej je mogoče bilo, spolnovati in njega nadomestovati. Ménart ni pustil, da bi se pri |
| Oče naš (1885): | s solznimi očmi, „da bova zamogla svoje dolžnosti nad njim spolnovati! “ Zahvalil se je zdaj o. Roderiku za sveti krst in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | brez nujne potrebe. Prizadevajte si božje in cerkvene zapovedi vestno spolnovati. Prejemajte večkrat in ne po redkem svete zakramente. Spoved opravite |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vtisni si globoko v serce, kar sim ti povedal, in spolnuj vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj |
| Astronomija (1869): | njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so se storili, v zapisnik zapisati, ker potem se sklepi spolnujejo. Sledeči izgled bolj obširniga zapisnika pokaže popolnama obraz ali obliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | in nemškem jeziku. Ogersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški Banat se bota z nami |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega |
| Viljem Tell (1862): | ljubezni vašej morem biti vse! Berta. Bodíte zvesti svojemu namenu! Spolnujte svojega stanú dolžnosti Trudíte se za narod in deželo, Za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nemogoče, da bi si drugo kupile. “ „Le verno svoje dolžnosti spolnujte,“ tolaži jo soseda, „pa bo že Bog pomagal. “ „I kaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., A in C pa 620 gl. Koliko je vsak izposodil? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a. v. in 1 kg = 2 fnt.? 30. Nekdo je izposodil dne 1. maja 1550 gl. po 4 %; ko se mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | se jim pomagalo, kedar so v potrebi, pa bi vendar izposojeni denar ne bil zgubljen. Tako se prizadevajo na Francoskem kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | odrtiji in vsaj taki kmetovalci, ki so v stanu za izposojeni denar kako hipoteko (zastavo) dati, bodo rešeni odrtnih pijavk. Vprašanje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim |
| Genovefa (1841): | mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de bi je ne izpeljal, in so mislili, če bi izpraševanje slabo dostal, bi mu kropa prilivali in ga v sramoto |
| Gozdovnik (1898): | zapišite vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti. « Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo, da o storjenem zlodejstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so |
| Najdenček (1860): | pri sercu tako nekaj tiši. Zdaj se je mogla ojstremu izpraševanju podvréči in gospoda sta jo dolgo in obširno izpraševala. Kakor |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dajati. Po šolskepi pisarji so ga prosili drugi dan k izpraševanju priti; tudi je mogel pisarju pismo dati, da bo gotovn |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se ponižno in odkritosrčno vsega, česar se po dokončanem vestnem izpraševanju moreš spomniti. 15. — Popolno kesanje. O moj Bog! vsi moji |
| Gozdovnik (1898): | pamtite iz svoje mladosti? « Mladi sledonajdnik je bil po takem izpraševanju nekoliko vznemirjen, in po tem, ko mu čimdalje bolj segata |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | najpoprej Petra poslušati, de bi ga bil potem bolj natanjko izpraševal, če bi mu ne bil upal. Dolžnost pa imamo, siromakam |
| Oče naš (1885): | od dobre mlinarice ločiti. Kaj rad bi jo bil še izpraševal o kraljestvu božjem, o angeljih in svetnikih, ki ondi prebivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo |
| Zlata Vas (1850): | uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil na Ogersko prestavljen in se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da |
| Genovefa (1841): | kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko podá in vſe ispraſhuje, kaj ſe je ta zhaſ, ko je bil na vojſki |
| Rudninoslovje (1867): | izpira, i večkrat je premešavajo. O svojem času vso zmes izperó, precede, i dodadé tej tekočini še nekoliko luga; naposled voda |
| Zoologija (1875): | sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo, trgajo od skale, potem izpero in posuše. V srednjem morji se pečajo s tem sosebno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu |
| Kemija (1869): | apnenčev žveplec, CaS, in raztopni ogljenčevokisli natron, ki se da izprati z vodo, iz ktere potem kristalizuje v lepih kristalih. Taka |
| Kemija (1869): | surovo maslo se mora tedaj večkrat v vodi zgnjesti in izprati, in sicer tako dolgo, da gré čista voda od njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je |
| Gozdovnik (1898): | na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa |
| Fizika (1869): | identisch. Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt |
| Fizika (1869): | Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | žganja že preveč navadil. To-le steklenko tukaj moram vsaki dan izprazniti. “ |
| Fizika (1869): | izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot |
| Fizika (1869): | identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen |
| Viljem Tell (1862): | krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit |
| Viljem Tell (1862): | v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači |
| Deborah (1883): | nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo |
| Pripovedke za mladino (1887): | stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele |
| Tiun - Lin (1891): | na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici« oprezni |
| Gozdovnik (1898): | ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. « |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra |
| Zoologija (1875): | v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi: |
| Gozdovnik (1898): | je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z |
| Ta male katechismus (1768): | 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | usroke kmetijſkiga obdelovanja vam hozhemo rasloshiti, to je pokasali in ſprizhali vam bomo, sakaj in zhemu ſe mora to delo tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezhi evangeliſhkiga ſajmoſhtra v R. , kteri ſo mi tako le ſprizhali: Ta krivoperſeshnik is vaſi K. v Komorenſki ſtolnizi domá, je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri je povſod prizhujozh. Um mora ſposnati, ſerze obzhutiti, djanje ſprizhati, kar uſta govoré; ſizer je molitev le lash ino hinavſhina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih ozhetov odpovédali, ino malike molili, ino de bi, to ſprizhati, ſvinjſko meſo jedli, ktero jim je prepovedal jeſti. Veliko Judov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne poverne. 34. Ako bi ſe pa svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdo je ne pozna dan današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu |
| Ta male katechismus (1768): | bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lug, janesh, petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Odreſhenika Israelſkiga na en krish perbyli: ob enim zhaſsi on ſprizhuje, de je ravnu leta Odreſhenik od ſmèrti vſtal, inu jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak |
| Ta male katechismus (1768): | idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa |
| Življenja srečen pot (1837): | proſili, naj bi ſi ſhe shiveti nekoljko zhaſa od Boga isproſil. ˛Sv. Ambrosh jim odgovori: „Niſim med vami tako shivel, de |
| Življenja srečen pot (1837): | in ſpokorilo. ˛Spokorjenim greſhnikam v' vezhi savupanje ino tolásh je isproſil od Jesuſa popolnoma odpuſtike, ki ſo jih rimſki papesh osnanili |
| Življenja srečen pot (1837): | na krishi ſmert ſtori. Preden ſo ga krishali, ſi je isproſil, naj mu glavo k' semlji obèrnejo, kér po ſvojih ponishnih |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe je kushna bolésen v' Rimi veliko ljudi prijela, je isproſil, de ſo ga poſlali bolnikam ſtrezh. Na ſvojih ramah jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico. Ker je pa kralj Matjaš bil bogat |
| Genovefa (1841): | ſhe verh téga — kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker ste že toliko dobrega storili in že mnogim kaj sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem, se prijoka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo |
| Divica Orleanska (1848): | nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti je ſam Bog to mozh dau vſe od nega sproſiti, kader je reku Joan. 16. Petite, & accipietis. Proſite, taku boſte |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo ta ofer ſvet', Sproſiti tvoje gnade Sa naſs, no zeli Sveit. Sdei je le |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu kdó nam samore leto gnado od tvojga Şyna loshej ſproſsiti, kakôr ti? O naj bo letó to pervu snaminje tvojga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mi lubi Poſluſhavzi leto taku potrębno gnado ſamy od Bogá ſproſsiti, inu poſluſhajte danàs radovolnu, inu s'poterplęnjam. I. Premiſhluvanje. Hiſha |
| Mineralogija in geognozija (1871): | utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | more večkrat odpreti in prezračiti, da vlažni zrak iz njega izpuhti, in da mleko ali druge reči, ki so v hramu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v sobi, v-se potegne. S tako množino zraka pa gotovo izpuhtí tudi nekoliko maslicev vode (sobne mokrote). Res čudno je, koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | uže veliko nahaja po svetu, vlečejo vlažnost v se, ki izpuhtí potem v dimnik; koliko vlage pri vsaki kurjavi taka peč |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo. |
| Pripovedke za mladino (1887): | priščipne v sredo starčevo brado, da se ne more več izpuliti. Ta pa vzame železen drog ter ž njim obdelava starca |
| Revček Andrejček (1891): | vleče! Te sramote mi ni moči prenašati. (Hoče se mu izpuliti. ) Andrejček (drži se je krčevito). Ne! Ne! Jaz te ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora misliti, da je živinče polnokervno, in da od tod izpustek izvira. V tem primerleju se sme živinčetu 2 libri kervi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gotovo ve, da garij ni nalezlo, in vendar kak sumljiv izpustek dobi: se mora misliti, da je živinče polnokervno, in da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ga 12 do 14 dni pustiti. Ko kako živinče izpustek dobi, kteri je garjem podoben, se mora koj od druge |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom |
| Revček Andrejček (1891): | držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On pak je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče, de bi za naprej |
| Gozdovnik (1898): | sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu |
| Življenja srečen pot (1837): | pa tiga preſtraſhil, ino je hotel shéshati; alj niſo ga ispuſtili, dokler ni bil poterjen ino sa ſhkofa poſvezhen. — Tako neſkonzhno |
| Življenja srečen pot (1837): | bojo ſhe v' drugizh pred ſodnika gnali, ino po tem ispuſtili. „Joj meni! Jefrem savpije; kako bom pa ſtraſhno shuganje pred |
| Slate jabelka (1844): | ſo prezej ſposnali, de je to reſ, in ſo ga ispuſtili. In tako je ſposnal, de to, kar je miſlil, de |
| Revček Andrejček (1891): | kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in ne za mrtve. Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s |
| Kemija (1869): | hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne izpustita. Tudi s solmi se spaja voda ter se z njihovimi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prišel na krov „morske lilije. “ Takoj je odločil, naj se izpustita maorska poglavarja, globoko obžalovaje krivično postopanje svojega prednika. Storjeno krivico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 |
| Gozdovnik (1898): | Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. « |
| Gozdovnik (1898): | mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji |
| Lohengrin (1898): | na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od |
| Astronomija (1869): | senco, ki jo dela ta premičnica, in so tedaj otemnjene. Izračunali so zeló natanjko trenutek, kedaj vstopa spremnica v polno senco |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | potem za Ljubljano tako hvaljeno ugodno posojilo? Tudi to so izračunali naši gospodje; dokazali so v temeljitem obširnem poročilu, da ima |
| Astronomija (1869): | da mora biti naprej od njega še ktera neznana premičnica; izračunili so še celó to, kje na nebu da mora biti |
| Astronomija (1869): | takih repatic, da so jih že tanjše opazovali, in tudi izračunili. Osem repatic je dosedaj znanih , ki pretekó svojo pot okrog |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od nekega števila 10, ostanek pomnožiš s 3, iz produkta izračunaš kvadratni koren in od tega odšteješ 17, dobiš 1. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun. Ako dobiš slednjič ostanek, ondaj je tretji koren iracijonalen, izračunaš pa ga lahko takó natančno, kakor le hočeš. V ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje |
| Astronomija (1869): | ki nastopijo večkrat, so imenitni zato, ker se dá potem izračuniti daljava, velikost itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode |
| Astronomija (1869): | času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam je v mnogih slučajih koristno vedeti, če |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate soper tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ondinaš pravi dom! 37. Ruta pobožna ino dobra sinaha v Izraelu. Enkrat je Bog Izraelcam na Kananskim zavoljo njih grehov veliko |
| Deborah (1883): | ne rani nôge! Ti, gospod, Ne spiš, ti čuješ, varuh Izraelu! In zdaj – obvaruj Bog vas – ne – ne – ne Še moram |
| Deborah (1883): | smo! Učitelj. Vi ste mi porok za ono! Žena. Bog Izraelu! Zakaj ne bi porok za njo bila? Bog vam povrni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je v naukih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe perzhne, zhe Bog ljudem ſvojih dobrót le eno okrati! Israelzam ſe sdaj ozhi odpirajo, ino ſpet miſlijo v' Boga. Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | leto hodila v' Jerusalem na velikonozhni prasnik. Sapóved namrezh je Israelzam tako veléla. Kedar je bil Jesuſ dvanajſt let ſtar, ſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pil; she pred rojſtvam bo ſ' ſvetim Duham napolnjen. Veliko Israelzov bo k' Goſpod Bogu ſpreobernil. ˛She vezh: v' duhu ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napolnjeni. Tiſtikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker ſe je ſhum is hiſhe, ki ſo bili uzhenzi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rekozh: „Per reſnizi vam povem, tak shive vere she per Israelzih najdel niſim, de ſe ravno hvalijo, de ſo isvoljeno ludſtvo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | po ſv. kerſti boshje otrok poſtane, tak je bilo per Israelzih po obresi otrok Abrahamov, ud isvoljeniga ljudſtva boshjiga. Bilo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu je bilo tudi Israel imé, ſe jim je reklo Israelov narod, ino ſo bili v' dvanajſt rodóv rasdeljeni. Tíſti ſtari |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga hvaliti. Poln ſvetiga Duha rezhe Zaharija: „Hvaljen bodi Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako majhnim gréham. Pred ſmertjo poklízhe Moseſ ſhe enkrat vſe Israelove otroke pred ſe, ſe poſloví, ino jim ko umirajozh ozhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nevernikam, tudi ne v' ˛Samariſke meſta, ampak k' sgubljénim ovzam Israelove hiſhe. Povſod osnanujte pokoro, in oklizujte, de je boshje kraljeſtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jih dojde ob morji v dolini. Noč je že bila. Izraelovi otroci so sdaj od vsih krajev zaperti. Spredej je morje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Arona, ino jima reče: „Pojdite, ino odtegnite vsi, vidva ino Izraelovi otroci vsi! Tudi govedino ino drobnico ženite seboj, ino blagoslovita |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | morjem. Kar razgerne se voda. Žgoč veter je dno posušil. Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zernica so to bile, v ustih pa kakor medena potica. Izraelovi otroci, to viditi, vsi ostermé, ino zavpijejo: „O jej! kaj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | svoje ljudstvo, ino štrafal grešnike. 33. Božji čudeži v puščavi. Izraelovi otroci so bili sdaj čez morje, ino so v pušavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil med dvanajſt Israelovih rodov. — Prav dobra je bila ta deshela. ˛Studenzi ino potóki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pravi Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is |
| Biblia (1584): | beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes |
| Biblia (1584): | Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe |
| Biblia (1584): | Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je pred nym doli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Biblia (1584): | Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſ. Ravno je premiſhljevala veliko svelizhanje, ktero bo po njem Israelſkimu ljudſtvu, ino je bleso v' pohlevno molitev samaknjena v' ſvoji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' menoj. “ Kralj je oſtal terdovraten. Nozh ſe déla. Vſak Israelſk goſpodar mora, kakor je Bog po ſvoji ozhetovi ſkerbi ukasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpomni Joshefa v' jézhi, ino rèzhe kralju: „V' jèzhi je Israelſk mladenezh, kteri je meni ino péku ime- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo |
| Deborah (1883): | Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega upraſhali rekozhi: Goſpud ! boshli ti v'temu zhaſſu supet Israelsku krayleſtvu gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſhe veliko gerſhi bolésen kakor kosé. Per njem je Israelſko dekle ſlushilo. Ta rezhe eniga dne Namanovi sheni: „Oh, naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vo kraljeſtvo poſtavili , Israelſko po iménu. Unimu pa ſo rekli kraljeſtvo Judovo ali Judovſko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelzi gredó v' obljubljeno deshelo. Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadela. ˛Salmanaſar, Aſirſki kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je ushugal ˛Samarijo. njegovo véliko meſto. ino vſe Israelze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta ino ſe ljudſtvo Israelſko s' menoj. “ Kralj je oſtal terdovraten. Nozh ſe déla. Vſak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſtani, vsemi dete ino njegovo mater, ino verni ſe na Israelſko; kralj, kteri je detetu po shivljenji ſtregel, je she umerl |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati |
| Zoologija (1875): | Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako |
| Zoologija (1875): | dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpremenjeni. Ako ſe ſlabo, pokasheno ſeme vſeje, tudi lepa ſetev israſla ne bo. V' kakovi hudobii boſh pokopan, v' taki boſh |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tebi hudo saſjál, korenina je vender le na tvojim ſerzi israſla. 2. Druga perpomoga ſamoſvojiga ſposnanja, o zhlovek! tebi naj bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' vaſhe ſerze vſjal, naj bi ſhe tak malo bilo: israſlo bi vender ſtraſhno drevó, ktéro ſe v' pekel obéſha, in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bo, koljkar hozhe, ſaj vender nekaj, in ſhe lepſhi bo israſlo; sakaj, kakor male káplize, ki od ſtrehe padajo, vender kamen |
| Botanika (1875): | Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je |
| Botanika (1875): | trpi večidel le eno leto, zavolj česar le redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje |
| Botanika (1875): | Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
| Botanika (1875): | le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki |
| Botanika (1875): | je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | istoimenske (gleichnamig), n. pr. 5a in 6a, 3x in x. Izraze, imajoče različno glavno količino, zovemo raznoimenske (ungleichnamig), n. pr. 3a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potencah števila 10, zato velja pravilo, kakó je sestavljene algebrajske izraze na kvadrat vzmnoževati, tudi za dekadna števila. Recimo, da nam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. 3a in 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred skupno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5 + 4 = (60 + 20) + (5 + 4). Kakó je seštevati istoimenske izraze. § 13. Vsoto, v kateri se nahaja jedno in isto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | občno število; n. pr. ma = a + a + a + a + ... (mkrat). Izraze, imajoče isto glavno količino, imenujemo istoimenske (gleichnamig), n. pr. 5a |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujemo samo glinine kepe, ki se zovejo glinate žolči. Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v skladoslovje. Grauwacke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kalavo, luskasto, gosto, prsteno i. d. so taki mnogo rabljeni izrazi. Zmesi pa imajo marsikaj posebnega, kar je treba omeniti, predno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere oklepaji le nakazujejo. (Razreši |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne račune razrešujemo tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno, robelj |
| Fizika (1869): | telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način |
| Ferdinand (1884): | veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se |
| Kemija (1869): | samo tako mislimo, in da ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila: 1. 2000, 7000, 5600, 2750 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ji tudi posebno ime. Vsako na to načelo opirajoče se izraževanje vseh posebnih števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4, kar nam je takó razumevati, da je število, katero izražuje številka 7, večje od števila, katero izražuje številka 4. Oziraje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je število, katero izražuje številka 7, večje od števila, katero izražuje številka 4. Oziraje se na mestno vrednost številke, imenujemo, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številke, imenujemo, in to zopet nepravo, ono številko višjo, katera izražuje jednote višjega reda ter stoji na kakem daljem mestu proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kajti nji zadostuje le vrednost x = 3. Vsaka določilna jednačba izražuje pogoj, kateremu morajo njena neznana števila zadostovati. Vrednosti neznanke, zadostujoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom |