- šipku
Zoologija (1875): barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom
šipek šipica širen širina širiti širivost širjava širočka širok široko širokoperen širokoplečat širokost šišak šiška šiškar šiškarica šiškov šiv šivalen šivanka šivankin šivati šivilja škaf škalski škandal škarjar škarje škatla škatlica šklefedrati šklepetanje škoda škoditi škodljiv škodljivo škodljivost škodovati škodoželjno škof škofica škofija škofijski škofijstvo škofji škofov školjčen školjka školjkast školjkasto škopnik škoporeznica škorec škorenj škorlupina škornjica škorpijon škotski škralup škrat škrga škrilast škrilnik škrilovje škrinja škripaje škripajoč škripanje škripati škrjanec škrla škrlat škrlatast škrlaten škrob škrobov škropilnica škropiti škropljenje škržen šlem šmajhlati šmaren šmarnica šment šmir šnef šneperski šnicel šnita šnof šnofanje šnofati šoba šola šolar šolarček šolarski šolen šolmošter šolmoštrov šolski šolstvo šomošter šonati šop šopek šopiriti šopronski šoštanjski šota šotišče šotnat šotor šotoriti špaga španski šparati špargelj špargljev špargljevec šparovnost špas špecerija špegati špegel špeglati špeh špehov špendio špešica špica špičast špičasto špil špilja špinača špirit špital špiža špižati špogati špogljiv špot špotljiv špotljivo špotljivost špraha špranja špricalnica šprih šprikla šraj šrajati šranga šriban šribar šribati št. štacjon štacuna štajerski štajerski_slovenski štajersko štajersko-kranjski štala štalt štant štata štavta štefanov štekelj štemano štemati štempelj štenga štepih štepihar šterka šterkovec šterna šternf. štet štetev šteti štev. števec števenje številčen številen številka število število-skriven številski štibelec štikan štikati
| Zoologija (1875): | barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom |
| Robinson mlajši (1849): | prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko |
| Valenštajn (1866): | pravi, Zató, ker dobrega se je pokazal junaka. Da čudi širni svet se njegovej slavi; A moje zasluge le skrite so |
| Revček Andrejček (1891): | med svet hiti, Poljubljajoč vse, kar dobi. Zbor. Drvi mej širni svet. Jerica. To je mladosti zlate tek, ljubezni čiste srečni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do dné bolj in išče le središča |
| Blagomir puščavnik (1853): | grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svoje kervi. Kteremu Slovanu, ki te verstice bere, se ne širijo persa! Slava, komur slava! Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. * Za |
| Kemija (1869): | nevšečen smrad in da razkuži gnjijoče smrdljive stvari, ki dostikrat širijo kužne bolezni. Železni okisec, FeO, sam ob sebi ni znan |
| Trtna uš (1881): | najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in se dalje selijo |
| Valenštajn (1866): | Oblasti vgajal, vsacega vladarja Teptal nogami, da si vtrjeval I širil moč trinogu svojemu? Takrat zatretí cesar je imel Prevzetno voljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | za pastirja v Oglej, je od tam na vso moč širil kraljestvo božje po sosednjih deželah. Narodna pripoved po Rojanu pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva |
| Trtna uš (1881): | goric napala in se po njem brez zadržka množila in širila. Tukaj je vse zastonj, ali vsaj predrago, da bi se |
| Stric Tomaž (1853): | grešiti. *) Strepetal sim, slišati take reči, persi so se mi širile, — ali kaj sim revček hotel početi, ker bi bilo vse |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so se celo po mostovžih in po stropu so rastle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah širiti se, v teh rečeh le nič več ne, ali še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izgledom teh kerščanskih junakov spodbuditi sedanji svet k posnemanju in širiti med ljudstvom katoliškega duha. Tudi niso imeli misli pisati zgodovinskega |
| Fizika (1869): | tako cev, gredó zvočni valovi, ker se ne morejo narazen širiti, do uha, ki ga pritisnemo na drugi konec. Govorilo (legat |
| Trtna uš (1881): | spodnje-štajerski vinogradar, vsem dobro priporočena ter naj ustreza namenu društvenemu širiti med ljudstvom obče koristno znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. |
| Trtna uš (1881): | na Nemškem in Švicarskem trtno uš uničili in jej dalje širiti se zabranili, to pa se vé le vsled vstrajnega, nepretrganega |
| Fizika (1869): | Tudi za dihanje tam zrak ni. več dovolj gost. 107 Širivost ali razpenjavost zrakú daje nam pripomoček, v zaprtih prostorih zrak |
| Fizika (1869): | 96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je njih bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Istri stanovali. To je bila dolgost te cele dežele; nje širjava je bila pa od Makedonije do Traških gór, do Panonije |
| Astronomija (1869): | Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova |
| Astronomija (1869): | od polutnika proti tečaju in loči se severna in južna širjava po tem, ali leži mesto na severnej ali na južnej |
| Astronomija (1869): | se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika proti |
| Astronomija (1869): | še dá določiti lega mesta, če stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v |
| Astronomija (1869): | v pod., 22. mesto L 30° dolgosti, in 60° severne širjave, in leži toraj v južnej Švediji. Veliko tanjše se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi |
| Gozdovnik (1898): | krik. Antilopa je bil ustal, izpustil svoj plašč ter vzdignil širočko, in ravno ta trenotek, ko se je bil Benito po |
| Gozdovnik (1898): | ktero je sukal hitro in ročno, odbila preteč nož, vzdignjeno širočko (široko sekiro), visoko zavihten kij od svojih. Hura, odgovarjajoči tolpi |
| Gozdovnik (1898): | sloji okra. Omahovaje se giblje k prvi straži ter vzdigne širočko. Vojak se ne makne. Stal je mirno s priklonjeno glavo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes |
| Gozdovnik (1898): | velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo |
| Pozhétki gramatike (1811): | imajo glaſ. E je trojni: e bresgáſen, e teſen, e ſhirok. Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelſkih rodóv, ino popravi poderti boshji altar. Okoli altarja naredí ſhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasſeka junza, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še boljši, če jo peč še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh |
| Rudninoslovje (1867): | a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na |
| Pripovedke za mladino (1887): | do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de se lese vun in noter devajo, pa se mora |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako |
| Fizika (1869): | mali železni prst ravná in določuje dela in ravnanja celega širokega sveta. 80 Mlin. V naših krajih skorej vse mline voda |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | oče in mati z dvema otrokoma na nekem pustem otoku širokega morja. Burja jim je ladijo razbila in morski valovi so |
| Zoologija (1875): | v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj pripravni, nas stanovitno osrečiti. Te neprecenljive darove najdemo na širokim polji lepih ali krasnih umetnost. V sredi tega poljá je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sami po sebi celotina. Po ti poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne pride v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in svojih staršev prebivališe zapustil. Pót je šla po velikim, širokim polju. Ni se mogel premagati, de bi se ne bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | nogi upognjene , da se lepo priležejo; povijejo se pa s širokim trakom čez bincelj; vsaki dan se mora noga enkrat odvezati |
| Rudninoslovje (1867): | pri Vičenci s plamenom 5 črevljev visokim i 3 čevlje širokim. Če se z zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shelesa vlito in s slatimi podobami in napiſi olepſhano. Na ſhirokim ſhtirvoglatnim ſtojalu ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od daljezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe prave mozhí. De bi ſe vrashe in zopernije po ſhirokim saterle, me je priſililo ſvojo ſkuſhnjo v „Novizah” osnaniti. Janes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani |
| Pozhétki gramatike (1811): | teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bila velika podoba njih Velizhaſtva Zeſarja Ferdinanda dobriga v ſhiroki poslazheni obdaji (romu); nad podobo to ſta dva angelja tri |
| Zoologija (1875): | špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih biſtrih ozhí, ſhirokih noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi terdniga in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na |
| Robinson mlajši (1849): | koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa |
| Fizika (1869): | stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jo najdli 6000 ogradov dolgo in 1200 široko. — Ilirijo v širjim pomenu so delili od Raše do Drine v divjaško; od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomenu. Danes Ti pa pišem od Ilirije v drugim ali širjim, in od Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jo je od Makedonije delilo. Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Doljancov blizo Apollonie. Ilirci, da dalje še od Ilirije v širjim pomenu govorim, so bili Grekam tisti — kakor Appian pričuje — ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zanaprej pisati zlasti od zgornjiga dela Ilirije v drugim ali širjim pomenu vzete. Letá gornji del Ilirije je obsegal dežele, kterim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les |
| Fizika (1869): | pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor |
| Robinson mlajši (1849): | sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v |
| Ferdinand (1884): | kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biti, in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima |
| Gozdovnik (1898): | vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim |
| Roza Jelodvorska (1855): | z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so |
| Kemija (1869): | čreslena kislina je pa vendar le v hrastovih šiškah. Iz šišek dobljena čreslena kislina je rumenkast prah jako trpkega okusa, kisla |
| Kemija (1869): | najimenitniših potreb sedanjega stoletja. Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha |
| Fizika (1869): | Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja |
| Zoologija (1875): | videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah |
| Zoologija (1875): | vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela |
| Zoologija (1875): | rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih |
| Zoologija (1875): | ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv |
| Zoologija (1875): | listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se |
| Zoologija (1875): | tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki |
| Zoologija (1875): | izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa |
| Zoologija (1875): | v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun |
| Ferdinand (1884): | stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu konzu ſasuzhi, tok bosh videl. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle plęshe. Uręſhi en zvék, koker en maſinz debel, ki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko. |
| Deborah (1883): | nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne tako, ljubi moj! tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno viditi”. To je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih položi pred Pavliha, ter mu reče : „Dobro pazi in šivaj male čevlje z velicimi po versti”. Pavliha reče: „Prav je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v šivavnici sedel, mu reče mojster: „Hlapec, ako hočeš šivati, šivaj tesno in dobro, de se ne vidi”. Pavliha obljubi to |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 28. Povést. Kako je Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | več pokazati, ampak je doma pri materi sedel in čevlje šival. Njegova mati niso nič tega védili, zakaj de ne smé |
| Zlata Vas (1850): | sedela v senci mladiga češnjeviga drevesa in je nove srajce šivala. Kri jo po nedolžnim obrazu zalije, ko Ožbeta zagleda; sramožljivo |
| Blagomir puščavnik (1853): | je za ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zgodaj vstajati. Enkrat je Dragica sedela poleg odpertega okna in šivala. Golobček je hodeval po tleh in pobiral drobtine. Naenkrat pa |
| Zlata Vas (1850): | pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati je mogel. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | z velicimi po versti”. Pavliha reče: „Prav je” in začne šivati. Mojster je to pot nekoliko odložil od doma iti in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je krajača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. ” Vzel je tedaj sivo kmetiško suknjo, ktera je bila komaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno viditi”. To je blizo tri dni terpelo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je v šivavnici sedel, mu reče mojster: „Hlapec, ako hočeš šivati, šivaj tesno in dobro, de se ne vidi”. Pavliha obljubi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dohodek večji. Vsaj ste tri in znate prav dobro presti, šivati in vezljati. Vsaki dan delajte po eno ali dve uri |
| Genovefa (1841): | in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po |
| Roman starega samca (1895): | večkrat zdvojen. »Kaka razlika med tvojo in te sirene naravo! « — Šivilja mi je postajala od dne do dne nadležnejša. Da bi |
| Roman starega samca (1895): | življenja. Kaj sta meni sedaj bili sentimentalna koristinja in drzna šivilja? Ničli! Več se nisem bal upliva teh obskurnih stvaric, sedaj |
| V krvi (1896): | pa pojdiva, milostljiva ... svatje že vsi čakajo! « In šla sta. Šivilja je nosila Tončki vlečko, Strel pa je prevzel zopet šopek |
| V krvi (1896): | nasvedranih kodrčkov. Jedva pa je odšla frizerka, že je prisopla šivilja s torbico, polno zaponk, šivank, bodic in koncev. In začelo |
| V krvi (1896): | začelo se je najbolj vznemirljivo opravilo na svetu — toaletovanje neveste. Šivilja in Ana sta tekali po sobi semtertja, da sta se |
| V krvi (1896): | Kakor svetopisemska nevesta, ko je čakala svojega ženina. « Ana in šivilja nista mogli najti pravih besed, da bi jo bili dovolj |
| Slučaji usode (1897): | Raje bi me dali učit se šivat, da bi postala šivilja; do tega bi imela več veselja in bi menj stalo |
| Slučaji usode (1897): | se zavzame oče. Vincenca pl. Kolarja hči da bi bila šivilja, da bi postala učiteljica tam kje med zarobljenimi prebivalci kakšnega |
| Slučaji usode (1897): | Hotela je s to opazko razvedriti skrbna roditelja, posebno mater. — Šivilja, učiteljica! Dekleti, ali sta ob pamet? se zavzame oče. Vincenca |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo |
| Revček Andrejček (1891): | Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. ) |
| Revček Andrejček (1891): | na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se |
| Revček Andrejček (1891): | Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja |
| Kuharske Bukve (1799): | nobeniga duha, nobeniga pokúſa; kolníza naj en zhaſ ſtojí v' ſhkafi, de ſe vbriſhe inu pòdſe vershe. Per lepim vremeni rajſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | nesmezhi; ona poſtane mehka, kader en zhaſ vrè, al v' ſhkafi na zhiſti ſapi ſtojí. Solitarjaſſta voda ſturi rudezhe meſo, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zapustiti dvorano”. — Ker je „Sokol” si v čast štel, ta „škandal. ” po „Nar.” razglasiti, mislim, da mu mora vstreženo biti, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | razglasiti, mislim, da mu mora vstreženo biti, ako se ta škandal bolj pojasni. Tisti „stari korporal” sem bil jaz podpisani 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kernirje. 9. Gosp. N. Hofman, nožar v Ljubljani, za nože, škarje in ranoceljnisko orodje. 10. Gosp. A. baron Lazarini, lastnik fužine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marija Knaflič v Celah na Gorenskim tkala. — Nože, vilice in škarje, ki so jih Janez Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz |
| Robinson mlajši (1849): | svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zopet z imenovanim mazilom mazati. Leto mazilo se v kositerjovi škatli, ki je dobro zaperta, dolgo časa lahko hrani. Ker pa |
| Zeleni listi (1896): | stare klobučnice. »No«, dé oče, »morda je strah v tej škatli! Hola! « reče in potolče po njej. In res, tu notri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vershite njega v'te vunajne temmę: ondi bo jok, inu klepetajne teh sob. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo vergli v' pezh tiga ogna: tamkej bo jokajne, inu klepetajne tih sob. Ste vſſe tu saſtopili ? ony pravijo njemu : kajpakde |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe ji marſikdo vganil, in bi ſi drugazh pomagal. Şhkoda vam je, zhe gnoj dolgo pred ſetvo na njivo ſpeljete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane, na veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih pohiſhtev pogorélo. Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa, de je V temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pozhiva! — Vſak domorodez bo pa gotovo na njegovim grobu sdihnil: Şhkoda ga je bilo ! Urno, kaj je noviga? (Şilo veliko bolnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koriſtniga se v njih bere, to more vsak spoznati; le škoda, de ne more v njih vse prostora najti, kar bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se |
| Roza Jelodvorska (1855): | in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih |
| Revček Andrejček (1891): | domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče |
| Tine in Jerica (1852): | in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi si mogla prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi |
| Zoologija (1875): | živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je |
| Tiun - Lin (1891): | Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! « |
| Biblia (1584): | Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e |
| Sacrum promptuarium (1695): | magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris |
| Tine in Jerica (1852): | Skerbno se je varovala vsiga, kar bi količkaj njenimu zdravju škoditi utegnilo. Ob času njene bolezni je Peter zopet nekajkrat iz |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tiči, ki nimajo glasú. « Ali tako jim vendar ni mogla škoditi, kakor bi bila rada, vsi so se spremenili v lepe |
| Zoologija (1875): | Požrešni volk (C. lupus), pod. 68 je najškodljiviša evropska zver, ki se še pogostoma nahaja v vzhodni in |
| Zoologija (1875): | Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem |
| Zoologija (1875): | imenujejo »podganski kralj. « Poljska miš (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže v neizrečenih množicah. Pravijo, da se |
| Zoologija (1875): | belin (P. crataegi), zadnja dva sta najnavadniša in ob enem najškodljiviša metulja, prvi na kapusu in drugi zelenjavi, drugi pa na |
| Rudninoslovje (1867): | smodu, gori z rumenkastim, slabo svetéčim plamenom, ali dihanju je škodljiv. Ta plin se nareja po jamah, kjer premog kopljejo, po |
| Kemija (1869): | Dušec je plin brez barve in brez duha, škodljiv ni, ker pri dihanji in pri požiranji ga mnogo pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali Matici, ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali Matici, ki bi jej dohajal veči |
| Zoologija (1875): | krtine po travnikih in vrtih, je jako nevšečen, časih celó škodljiv in zato ga hudo preganjajo. Krtove oči so jako majhne |
| Zoologija (1875): | črno rjavkast, a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b. Raznočleni; Heteromera. 8. Pleme betičarjev (Taxicornia). Ličinke živé največ |
| Botanika (1875): | jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv. Trosne pušce narejajo pri preslicah na koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večerne, zató, kér je obilniši in bolj merzla. — Ravno takó škodljiva je tudi premerzla pijača , posebno snežnica in pa ledena voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno na to gleda, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pot lastne skušnje dostikrat vendar le predolga , tudi včasih nevarna, škodljiva itd. je dalje treba od zvedenih šolskih mož u podučenje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imeti. Navada, dveletne celake s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so jej večkrat rekli, da je jeza pregrešna, gerda in škodljiva, ter so jo pogostoma krotkosti privajali. Nekega dné je sedela |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja in še najmanj navadna gozdna stelja, ki je naravnost škodljiva. §. 5. Gnojenje njiv. Za njive mora biti gost, čvrst |
| Botanika (1875): | izraste na mokrem lesu in je res nevarna in neizmerno škodljiva zavolj tega, ker raste neizrečeno hitro in s tem lesenino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu nelushtni luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu ſhkodlive. Poletje. Mars jima med vſsemi Planętami nar ta vrozhnejſhi Lętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam, s'ſtolzhenim voglam, al zhreshlam ſtupati, toku jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo gorke ſpishe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nozhí, inu velka ſuſha, aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe kashe enu malu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili' |
| Rudninoslovje (1867): | Eisenerzu itd. Koder se dobiva v večej množini ter nima škodljivega primésa, n. pr. na Koroškem i Štajerskem, topé iz njega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osnovano na občutu. Tudi se jasno razlikuje od koristnega in škodljivega, katero nam ugaja ali ne ugaja le gledé kake svrhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite |
| Zoologija (1875): | je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bo veliku hudeh vremen s' bliſkam inu tręſkam, katęri ſo ſkodlivi temu fruhtu. Pa Nalivov nebode. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vkupej usęti, pomaga gvishnu. Dihurje pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu pogubleine. Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju ſhkodljive. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | del konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh veliko ſhkodljivih metuljev konzhal, zhe tiſte dreveſa, ktere ſo po letu goſenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | metulji isferflajo. Sdaj vam bodemo ſamo od goſenz ſàdnimu drévju ſhkodljivih kaj povedali, in ſe tega poſlushili, kar nam nar bolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naturo posnaci, inu po tęm ſe dershati; kar mu je ſhkodlivu, ne jęſti, ne pyti; inu on oſtane sdrav. Ravnu takú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr my, kar je sa isvelizhanje naſhih duſh dobru, ali ſhkodlivu. Jeſt ſe troſhtam, de me bóte danàs inu jutri ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pade vezhidel po dolinah, bliso rek in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa nam nikjer ni nasnamenoval, de bi bilo dôbro, ali ſhkodljivo, na dneve, na meſze, ali na sasnamenovane zhaſe ob ſétvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delajo. ) V vezhih kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali s mano kakor s kakim medam pomasano jim je ſhkodljivo in od njega poginejo; dim ali kaka diſhava ali ſmrad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſu obilne mokrote v teshko ilovnato semljo ſaditi, bi bilo ſhkodljivo, ker ſe po mokroti ilovnata semlja ſterdi, de preſad raſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori |
| Tiun - Lin (1891): | in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali |
| Oče naš (1885): | Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so ti vesoko shribani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al natelesi shegneitame te S. S. 5. kervave rane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke |
| Zlata Vas (1850): | vasi in pervi župan, ki nam veliko pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes |
| Stric Tomaž (1853): | ženitbe razodel. Išče vsake priložnosti, kjer bi zamogel Šelbitu kej škodvati. Po opravilu pa grem naravnost domu, ter se bom obnašal |
| Ferdinand (1884): | zavetje zveličanja; kipeči valovi zapeljivega sveta mi ne morejo več škodvati«, rekel je češče. Pečal se je tudi z naravoslovjem. Nabiral |
| Pozhétki gramatike (1811): | à au, al de- Poſtavim: Nuire à la santé, sdravju ſhkódovati. Plaire au osuverain, ſamoblaſtniku dopasti Convenir à quelqu'un ſpodóbiti ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | marſikdo ſe drugim v' obras perlisuje, ino sa herbtam jim ſhkódovati shelí; marſikdo ſe nedolshniga dela, ſkrivèj pa gerde ino gerde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili she ſkorej sgubljeni. “ — Tak ſerd, ki shelí drugim ſhkódovati, ni is Boga. V' Jerusalem gredé je Jesuſ nékedaj v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke se s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſakemu reſodenesh; ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezh naposhlushaj, kar poshtenoſti shkoduva, kar k'nezhemernoſte sluſhe, kar zbaſt, inu reſglas svojega bliſhnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spontan, al veliku shkoduva. Ena s'teh narvezheh abotnij zhlovoshkega ſhivlenja je leta: nezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča ji malo škodje, in ona se skorej po vsih krajih dobro obnaša. Mende |
| Zlata Vas (1850): | zadene, de po njih do zemlje priti more, nič ne škodje. ” Tako je rekel Ožbé in pelje kmete na farovško strého |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se spridi, da ga živina ne jé rada in ji škodje. To odverniti naj se tako senó osolí — na 2 centa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | biti, ker koze ne morejo veliko mraza preterpeti, ki jim škodje. Da pa ni presoparčen, ga je treba večkrat izkidati. Nad |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali plesnjiv. Za pse je posebno dobro slani kruh. 4. Škodje jim protinatorja jed, posebno pa poper in druge takošne začimbe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo, ako se jim preveč zelnega perja |
| Najdenček (1860): | da bi listnika nihče ne našel; staremu, stiskaču nič ne škodje, in ojster uk bi mu bilo za prihodnje, svoje zaupanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vezh da, ked ſmo mi vrędni, Ter nigdar, kar nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vezh da, ku ſmo mi urędni, Ter nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno |
| Zoologija (1875): | mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dati móra, de velíke drevéſa v rodovitnih vertih travi nekoliko ſhkodjejo, je pa dobizhek vunder vezhji, kakor sguba. Drevo , pri kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takrat dôbro tekne, kadar ſe po malim shivini pokladuje, ſizer ſhkodjejo nji. Kdo tedaj shelji, ſvojo goved hitro ſpitati, naj en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini, ampak tudi she majhne otroke k hudobnim navadam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer je doſti takih ptizhev, goſenze nikoli drevju veliko ne ſhkodvajo. Tam pa, kamor taki ptizhi ne doidejo , goſenze zele verte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo |
| Tiun - Lin (1891): | vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bernhard v' jeshushavam jemenu Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof inv marternk S. Bernhard kateri si klazhe natei skali s' |
| Genovefa (1841): | ſhkofu pové, in mu tudi ſhe vſe ſvóje miſli rasodene. Shkôf ſe je |
| Genovefa (1841): | puſhavniſhtvo vloshiti. Na déſni sraven Genovefine votline je bila kapeliza. Shkôf Hidolp jo je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer |
| Genovefa (1841): | sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov |
| Ta male katechismus (1768): | odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico |
| Divica Orleanska (1848): | tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zoper to se je po svoji dolžnosti uperlo 24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov bukve oglejskih škofov Niceta in Pavlina, in del verste ondašnjih patriarhov na svetlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | večjo častjo vzel iz rok ubogih kakor iz Vaših. 500 škofov, ki so se po celem svetu za papeža oglasili, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaplan v Ljubljani per stolni cerkvi, in potem rajnimu prečestitimu škofu Gruberju Avguštinu, kteriga so iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca |
| Biblia (1584): | pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na leto okoli 800,000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži in te koščike tudi po obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku), perdeni pa potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kruh. 176. Župa z rezanci in perutninno drobnjavo. Meso s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje |
| Zoologija (1875): | še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero |
| Zoologija (1875): | in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam |
| Zoologija (1875): | na pr. pri polži, ali pa iz dveh, kakor pri školjkah. Mekužci prebivajo v vodi, in sicer največ, in ob enem |
| Zoologija (1875): | preobrazbo imenujemo nazadujočo. Nahajajo se prilepljeni na skalah, kolih, ladijah, školjkah, rakovicah in halugah. Najbolj znani so: Račji kljun ali lopar |
| Zoologija (1875): | se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k |
| Zoologija (1875): | gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti |
| Zoologija (1875): | pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po |
| Zoologija (1875): | imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred |
| Zoologija (1875): | večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico |
| Zoologija (1875): | v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo |
| Zoologija (1875): | številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom |
| Zoologija (1875): | labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas |
| Rudninoslovje (1867): | na Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep |
| Mineralogija in geognozija (1871): | take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga |
| Rudninoslovje (1867): | vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar |
| Zeleni listi (1896): | z rokama in ni se mogel dosti načuditi umetnosti krotkega škorca. A kmalu je bilo Mirkovo veselje pri kraju. Spomnil se |
| Zeleni listi (1896): | v kateri je bil lepi ptič škorec. Gospod je začel škorca izpraševati in škorec je lepo in razločno odgovarjal. Oj, to |
| Zeleni listi (1896): | dolgo ne izostane. »Lepó vas zahvaljujem, da ste mi pokazali škorca«, reče gospodu baronu ter se poslovi. »No, pa kmalu zopet |
| Zeleni listi (1896): | takoj drugi dan zopet v grajščino, da bi videl lepega škorca, ki se |
| Zoologija (1875): | Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride |
| Zeleni listi (1896): | bil lepi ptič škorec. Gospod je začel škorca izpraševati in škorec je lepo in razločno odgovarjal. Oj, to je bilo veselje |
| Zeleni listi (1896): | gospodom v stransko sobo, v kateri je bil lepi ptič škorec. Gospod je začel škorca izpraševati in škorec je lepo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih |
| Robinson mlajši (1849): | polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni |
| Robinson mlajši (1849): | je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude |
| Robinson mlajši (1849): | bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči |
| Botanika (1875): | pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu |
| Maria Stuart (1861): | ogled. Morivec, kterega je klelo ljudstvo, Je nosil v slavi škotski meč kraljevi Po edimborskih ulicah pred vami; Z orožjem ste |
| Maria Stuart (1861): | imajo brez odloga V Fotheringhaj poslati rabeljna, Da smert kraljici škotski napove, Da jo usmerti, ko se pervi dan Zazna. Tu |
| Zoologija (1875): | 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. Bukev 131. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode, tako zvano mlačno rudo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jele so se sesedati, napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jezera in močvirja deloma posušé, napravi se ob bregu slana škraljup. |
| Zoologija (1875): | služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako so puhline izpolnjene |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta zmes iz felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oglokislega apnenca in gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji so sivi, rumenkasti, rdečkasti, zelenkasti, višnjevi, črni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | granit, roženčev škrilnik in porfir. Zvrsti njegovi sta porfirasti in škrilasti sienit. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tinjec zadržeč, včasi ga ima celó toliko, da se smé škrilasti drob imenovati (pr. §. 98). Drugi tinjčevi peščenci so psammit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno razkroji. Škrilasto je kamenje tako, ki se zlasti v eno mer lahko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | več ali manj premenila, zovemo metamorfno kamenje; le-sem se šteje škrilasto kamenje. Včasi. zadrži kamenje slučajno primešane (akcesorične) kristale, ki so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico |
| Robinson mlajši (1849): | medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino |
| Revček Andrejček (1891): | ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da |
| Tiun - Lin (1891): | Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker |
| Gozdovnik (1898): | trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih sób. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži, in menile hujše bolečine terpi, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali štirih dneh. O tem času živinče dostikrat z zobmi škriplje, oči vedno navskriž vleče, ki so vnete in polne vode |
| Gozdovnik (1898): | od Komanča! kdo ti dovoljuje, da se brigaš za naju? « škriplje Mešanik ter skoči v Komanča, ki pa odskoči in zdaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Škerjanci nad rošem pečeni. Škerjance čisto oskubi, glave odsekaj, čeve varno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | teží preveč strešja. Barva ne dela nobenega razločka, ali so škerli sive, černe, zelene ali pa rudeče. Poglavitna reč je, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | jih ni. Obertnijska skušnja. (Kako razsoditi: ali so škrili ali škerli za streho dobre ali ne). Dobra škrilna ploša (Dachschiefer) je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej gorijemallu, dokler sem bla k' nebeshki zhaſti goriuſeta. 2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi kameni s'zelega svejta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sama ſebi je ona prelepu oblazhilu naredila: belle shide, inu shkerlat je nje oblazhilu. Nje mosh je shlahtn na uratah, kader |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mesú je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu: al na |
| Stric Tomaž (1853): | lesketale izpod gostih in dolgih obervi. Lepo oblačilo, rudeče ko škerlat, ga pokriva in njegovo krasoto še bolj povečuje. V hip |
| Najdenček (1860): | gospo po francozko govorila. Ta pa je postala rudeča kot škerlat in jecljala je nekaj tudi v francozkim jeziku. Zdelo se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsi grehi, in če bi bili tudi tako rudeči ko škerlat, in če bi jih imel še toliko, odpusté, če se |
| Rudninoslovje (1867): | sije kot démant ali tudi kot kovina, rdeč je kot škrlat, razo ima rjavkasto-rdečo, poluprozóren je, krhak, trd skoro kot jédavec |
| Oče naš (1885): | in vaših grehov umilo, in če bi bili rudeči, kakor škrlat“. „Moji grehi so tudi rudeči kakor kri“, je rekel Marton |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Je bil bogat mosh, pravi Jesuſ, kteri ſe je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je |
| Genovefa (1841): | ſo bile nektére jagode shé sréle in bolj rudézhe, kakor ſhkerlât. „Ali ſo to tudi zvetlíze? ” je vpraſhal ſant „Nak', je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim plajſhem ogernjeniga je Pilat pred ljudſtvo peljal, ino milo rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju s slatim poreſkam (Goldschnitt), letnizami in pervimi zherkami imena |
| Kemija (1869): | raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures |
| Rudninoslovje (1867): | ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je |
| Rudninoslovje (1867): | ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je |
| Rudninoslovje (1867): | Lomi se školjkasto, sije kot demant, barve i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je |
| Botanika (1875): | najlepši travniška krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava krvomočnica (Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne |
| Botanika (1875): | Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica |
| Botanika (1875): | drugačno barvo, kakor zeleno, kakor, n. pr. pri Fuchsiji, lepo škrlatno rudečo. Mnogokrat ni čaše ali pa kmali odpade; n. pr. |
| Botanika (1875): | campestris), sirovka (Agaricus deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus |
| Botanika (1875): | med njimi so nektere neizmérno mične, kakor n. pr. lepo škrlatno rudeča Delesseria. Za živež in za sluzav prsni lek služi |
| Kemija (1869): | velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo |
| Kemija (1869): | vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem |
| Kemija (1869): | znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se |
| Kemija (1869): | in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši |
| Kemija (1869): | na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V |
| Kemija (1869): | usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v |
| Kemija (1869): | v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih |
| Kemija (1869): | moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Kemija (1869): | jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. |
| Botanika (1875): | mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide |
| Botanika (1875): | v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti |
| Botanika (1875): | bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali |
| Kemija (1869): | v hudej vročini hitro izpeče. Žitno zrno ima v sebi skroba, rastlinske vlaknine, rastlinskega kleja, fosfornatih soli in moševine (lesne vlaknine |
| Kemija (1869): | potrebno zarad hitrejše in lažje prebave. Ob enem se nekoliko skroba promeni v gumo, ki se potem raztaplja v vodenej pari |
| Kemija (1869): | se v vodi, spreša in pomeša z 10 odstotki krompirjevega škroba. Žestinske ali opojne pijače delajo se vse iz zevrelih sladorovnatih |
| Botanika (1875): | V podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga |
| Botanika (1875): | korenine, pri čem se za prvi živež porabi bogata zaloga škroba (močca) v staničji. To vidimo na znanih naših rastlinah gomoljnicah |
| Botanika (1875): | leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno povečava, po vrh |
| Kemija (1869): | vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom |
| Kemija (1869): | Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut |
| Kemija (1869): | Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum |
| Kemija (1869): | Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina |
| Fizika (1869): | stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v |
| Viljem Tell (1862): | ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj! |
| Kemija (1869): | kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Oče naš (1885): | sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo storilo, de jo kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob |
| Zoologija (1875): | 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Valenštajn (1866): | zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem |
| Sacrum promptuarium (1695): | mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča |
| Zoologija (1875): | rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus |
| Revček Andrejček (1891): | je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj ti šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos (šnicel). |
| Kuharske Bukve (1799): | ali vezh liber puſtiga govejiga meſa sręshi na resíne ali ſhnite, jeh potolzi, v' moki povalaj, deni v' kaſtrolo v' rasbęleno |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor kaſha; dalaj pol libre ſtolzhenih mandelnov, tri ręsíne ali ſhnite v' mlęki namózheniga kruha, enmalo zukra, ſolí, ſladke ſkorie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno brado, inu druge take otrizhie. Eniga otroka |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali ßkus eno narejeno brado, inu druge take otrozhije. Eniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubi moj Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bili so slej korar viši stolne cerkve, in viši ogleda šol Salcburžke viši škofije. V leti 1843 so Jih škofa Lavantinske |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji in profesorji so pisano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Slovansko slovstvo. * Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan Lapajne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v premoshnoſti ali v pomankanji. (Dalje ſledi. ) Noviza is ſhol na kmetih. Ljubi ˛Slovenzi ! vam bo gotovo veſelje, nekoliko svediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in vodja knesoſhkofijſke piſarnize, ud z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med temi tudi vſaki torek in zhetertek popoldan uzhenzam Ljubljanſkih ſhol; do ſedaj ſo jih okoli 500 otrokam in odraſhenim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1770 do 1775, poſluſham per Jesuitarjih v Lublani ſheſt latinſkih ſhol. Tiga léta me shenejo muhe v kloſhter k Franziſhka- narjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krivave klobaſe ſo hud ſtrup sa zhlovéka. Anton Kurz, vodja ſhol v Idrii. Kdor kako delo zna in ga rad dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh Vodnik poſtane vodja latinſkih ſhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodélzov prevseti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje |
| Zlata Vas (1848): | „Kaj? ali tudi šola v naši vasi nič ne veljá,“ ga vpraša Ožbè. Mlinar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so |
| Zlata Vas (1848): | nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe podáſh, Ne hodi v' tovarſhije, Katerih ne posnáſh! Glej, ſhola hudobije ˛So ſlabe tovarſhije. Is ſlabe tovarſhije Poverni ſe nasáj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah; s eno beſedo : v tih liſtih bo kakor ena ſhola sa vaſ in sa vaſhe otroke; ſpravlajte jih ſkerbno vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhuje sa zelo léto po 10 goldinarjev; „Szkólka niedzielna” (nedeljſka ſhola), hodi tudi v Liſi she ſédem lét na ſvétlo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta ſhola ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega bodeta nar manj dva leta pretekla, preden ſe imenovana ſhola prizheti sna. Kako ſe bo ta rezh vedla, bodo naſhe |
| Biblia (1584): | priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod |
| Biblia (1584): | vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in to dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje, de ga bode vsaki znal, kteri se brati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni |
| Ferdinand (1884): | Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se |
| Zlata Vas (1848): | rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje |
| Zlata Vas (1848): | mu lahko drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je priſhàl v' ſvoj kraj, jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo sholo, inu svete nauke na kol obesl. Leſtna lubeſn perpuſty uſſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Molitov pred Sholo. Pridi S. duh! napolni ſerza tvojih vęrnih, ter ushgi v' |
| Biblia (1584): | od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pride, de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poznali! to vém, de bi bili pri nas že davno šolo imeli, in morebiti še več, kakor eno; kakor so nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se za to leto |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De |
| Čas je zlato (1864): | druzega storiti! Za vse svoje življenje bi bil rad v šolo šel, pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on od tód prozh ſhàl, je priſhàl v' njih ſhulo. 10. Inu pole en zhlovèk je bil, katęri je eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se more kako pismo, ali kaj druziga po slovensko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſno natlazheno, kolikor je proſtora bilo. Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes 60 obiſkovalo. Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno |
| Revček Andrejček (1891): | brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v novizah pohvaliti in ſhe kakſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſa ni bilo ſladkoritnika ne igravza med uzhenzi viditi. Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim |
| Zlata Vas (1848): | svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès |
| Zlata Vas (1848): | srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor |
| Zlata Vas (1848): | svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam |
| Zlata Vas (1848): | je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kažejo modrosti, Umetnosti visoke cene. Učí nas , moramo spoznati, Postava šolska modro dana: Tevtona glase in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki |
| Zlata Vas (1850): | še druge reči so že celo gospod fajmošter slišali in šolska gosposka v mestu. In ker nihče ni, za prav umel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Z živim veseljem smo zapazili poslednje 2 leti, da tudi šolska mladina se hvalevredno sviloreje poprijema za kratki čas, ki se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | V tem ozira potrebuje nekakega dopolnila. Tej potrebi ustreza najbolje šolska vzgoja. 43. Šolska vzgoja. Šola pač ne more domače vzgoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | potrebuje nekakega dopolnila. Tej potrebi ustreza najbolje šolska vzgoja. 43. Šolska vzgoja. Šola pač ne more domače vzgoje popolnem nadomestiti, a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok vzgojuje z druzimi otroci vred v šoli; to je šolska vzgoja, ki dopolnuje obiteljsko vzgojo. Šoli je namen otroka poučevati |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vspešen boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor je proſtora bilo. Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar, 10 let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo poklizano 11 uzhenzhkov, deklet in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju s slatim poreſkam (Goldschnitt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | t. m. Ni čuda, da smo zato na nekem vogalu šolskega poslopja brali napis veselega dijaka: „Živele kozé! ” — (Dr. Zarnik — Wanderprediger |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | še rano — proti župniji. Pot pa jo je peljala mimo šolskega poslopja. Učenik, dolg, suh mož, srednje starosti, pa poštenega lica |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se gojenec povsem sprijazni s pravilno in trajno marljivostjo šolskega življenja. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 8. Kozoperska. 1845. List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in |
| Zeleni listi (1896): | je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu |
| Zeleni listi (1896): | Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vselej odvrniti zlo-rabo ustavnega p oslanstva. — V posebno skrb priporočam šolstvo; resno in brezobzirno izvrševanje postave o ljudskih šolah in vredba |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pozabiti omenjati, da največ njihovih prebivalcev so žrtve alkohola. Naloga šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se pokaže v družabnem življenju pojav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželi našiga cesarstva , ktera si je prav dobro imé v šolstvu pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno |
| Biblia (1584): | ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' |
| Botanika (1875): | ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vizh ljuljko, ino v' ſhòpe jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo pa mi ſprávite v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne |
| Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj |
| Rudninoslovje (1867): | se nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v šopke zbranih kristalih, sveti se kot demant, pa tudi kot steklo |
| Zoologija (1875): | nepravilno temno lisast, proti trebuhu jasnejši. Omeniti moramo še črne šopke na ušesih in pa velike oči, ki so zarad bistrega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj |
| Botanika (1875): | prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in ravno gospodje tiste baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad |
| Kemija (1869): | Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum |
| Kemija (1869): | 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador |
| Stelja in gnoj (1875): | rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst |
| Stelja in gnoj (1875): | Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav |
| Stelja in gnoj (1875): | §. 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno |
| Stelja in gnoj (1875): | bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od |
| Stelja in gnoj (1875): | ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in |
| Kemija (1869): | bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Na šotiščih rastline še zmerom rastejo in tako rastejo tudi šotišča, n. pr. Ljubljansko. Koliko časa potrebuje, da postane tako ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Važniša so pa šotišča; kako se delajo smo že povedali v kemiškem delu § |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je vojsko peljal skozi Nizozemsko na Nemško, i. d. v. Šotišča so se pa tudi v starejih tvorbah delala in iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike |
| Valenštajn (1866): | stanovitne Nam ne rodé. Postavi v naglici Iz platna lehki šator si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu, Po |
| Valenštajn (1866): | deček, I nenavajen nemške zime, ko So v moj te šator pripeljali v praškem Pozimskem taborji, promrla ti Na težkem praporu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde |
| Gozdovnik (1898): | don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno |
| Gozdovnik (1898): | gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hladne vode ino kak grishljej kruha perneſeſh“. Abraham hiti v' ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike ali mlinze is nar |
| Genovefa (1841): | med gorami varoval. Ko ſe je bil vernil in v ſhotor groſa ſtopil, po sdravju ſvôjiga goſpoda popraſhat, mu je grôf |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič dostojno. »Zgodi se, kakor je dejal! « Črnotič stopa iz šotora, Gomeza niti ne pogleda, ustopivši skozi odprtino h konjema. Vkljub |
| Gozdovnik (1898): | Estevan je bil najboljše strelce razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako dobro svetili, da so mogli svoje sovražnike |
| Gozdovnik (1898): | Dajva, poiščiva ga, če ga res ni! « Obadva stopita iz šotora ter marljivo iščeta pogrešenca, ali zastonj. »Ostane pri tem: izginol |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proti ptujzam prijasen. Enkrat je ſedel opoldne pred durmi ſvojiga ſhotora, pod dreveſam v' ſenzi. Kar sagleda tri ptuje moshe priti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | slo rasveſelíti, oſtani per mèni, ino ne ogibaj ſe mojiga ſhotora! “ Tudi unima dvema rezhe: „Pozhita ſi malo tukaj pod dreveſam |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dolino zraven rudečiga morja. V njej med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj se je kralj skesal, de je ljudstvo izpustil |
| Gozdovnik (1898): | vladala po jezeru in po okolici. Stražni ognji, razsvetljajoči vakverske šotore, ugašali so polagoma. Zdaj se čujo tihotno, legotno pacavanje po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je tukaj biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | v naročji svoje drage in ljubljene Bogomile. Tam pod beršlinovim šotorom, obsejanim z mnogoverstnimi cveticami, klečita Miroslav in Bogomila z v |
| Gozdovnik (1898): | Pred šotorom je sedelo dekle, popravljajoče mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je |
| Genovefa (1841): | sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova |
| Blagomir puščavnik (1853): | jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so se do sedaj naj rajši rabila, namreč za rafijo, špago in pluto cepljenje na naklad z jezičkom veliko prednost, in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pri cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico ali špago, pluto, in pri zelenem cepljenji volno in bombaž, izvajamo naslednje |
| Valenštajn (1866): | Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste |
| Gozdovnik (1898): | človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom |
| Ferdinand (1884): | mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti |
| Valenštajn (1866): | ki preveč Zanašajo se nanje. Maradas Mu je imé, na Španskem je domá. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razposlala povelja, naj pripeljejo semkaj vse jetnike in vse na Španskem, na Sardiniji in celo pri Černem morji v rudnike obsojene |
| Rudninoslovje (1867): | drobno zrnaste. Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji i v špánskem Almadenu. Na Kranjskem je še več mest, kjer se dobiva |
| Kemija (1869): | za živo srebro je Idrija na Kranjskem in Almaden na Španskem, nekaj malega se ga tudi dobi v porenskem Palatinatu (Rheinpfalz |
| Gozdovnik (1898): | iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem. « »Ah, na Španskem? « Don Estevan de Arečiza poostri sluh. »Tako nekam je pravil |
| Gozdovnik (1898): | pritepel se je iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem. « »Ah, na Španskem? « Don Estevan de Arečiza poostri sluh. »Tako |
| Oče naš (1885): | urno stopa. Že čez eno uro je stal Nace pred Španjolskem generalom. Z bistrimi očmi je pregledoval vjetnika in potem ga |
| Oče naš (1885): | pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurjenost v španjolskem jeziku, to vse je, kakor se je videlo, generalu dopadalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pri ti priči ubil, 7 pa zlo ranil. — Na Španjskem še zmiraj vrè, in, čeravno se še skriva razpertje med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na Španjskem, Moschellandsberg v Renski Bavariji, Mehiko, Kina in Kalifornija. Bolj redko |
| Zoologija (1875): | delajo priščila (vesikatorije). Diši neugodno in živi na jesenu, lipovki (španjskem bezgu) in kalinovini. Travni ca (Meloe proscarabaeus), podoba 181, ima |
| Zoologija (1875): | edini v Evropi domači jastreb in se nahaja pogostoma na Španjskem in Turškem. *) Najnavadniši je pa v Egiptu, kjer v tropih |
| Ferdinand (1884): | umore, kar v takratnih razmerah ni bilo nič nenavadnega na Španjskem. Njegovi prijatelji so ga zapustili, ker niso imeli poguma, da |
| Ferdinand (1884): | sladke so in ravno kar nabrane. Menim, da tudi na Španjskem ne rastó bolje,« reče mali Ferdinand. Pogled na vesela in |
| Valenštajn (1866): | za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo |
| Gozdovnik (1898): | ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je |
| Gozdovnik (1898): | je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Opinione” pravi, da kralj že več nočí spí na neki španjski ladii, ki stojí pred Gaeto; zjutraj pa gré vsaki dan |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barva siva ko jeklo. Najpred so jo bili našli v Španjski Ameriki, tam je po besedi plata, ki pomeni srebro, dobila |
| Ferdinand (1884): | V listu je bilo le povedano, da je tuj gospod španjski grand, ki želi popotovati po Češkem. Oskrbnik naj njega in |
| Ferdinand (1884): | mož za svojo domovino, čislal ga je cesar, kot kralj španjski, jako. Grand Alfonz je na dolgo in široko pripovedoval čudno |
| Ferdinand (1884): | naj ga cesar zasliši. Cesar mu takoj željo izpolni; kajti španjski grand Alfonz je bil pred svetom še vedno jako veljaven |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro |
| Ferdinand (1884): | kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem |
| Oče naš (1854): | pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurenost v španiolskim jeziku, to vse je, kakor se je vidilo, generalu dopadlo |
| Oče naš (1854): | urno stópa. Že čez eno uro je stal Nace pred Španiolskim generalom. Z bistrimi očmí je pregledoval jetnika in potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo in eno žlico moke v srovim maslu ali masti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi dve veliki slanici (grenka), poberi iz njih |
| Kemija (1869): | kositar, ako se stolčena in z ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko in vzhodna Indija imajo najboljši kositar. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | novo izvolitev preč. kanonika dr. Račkega za predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. l. je neki hudodelec Gonzales strelil na |
| Gozdovnik (1898): | brat, je opravljal šaržo pri mornarici pri neki odpravi na špansko posestvo srednjeafriško, pa je bil izginol brez sledú. Ker tudi |
| Gozdovnik (1898): | v kraljevi bližini. Ob času, ko so Napoleonove armade preplavljale Špansko, obstajal je rod Medijanov iz šesterih oči. Don Juan, |
| Oče naš (1885): | nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi |
| Kuharske Bukve (1799): | políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji |
| Kuharske Bukve (1799): | vę, de bo mehek poſtal, kader ſe bo kuhal. Tę ſhpargelne sręshi na dva al tri kolęnze, ako ſo predolgi, jih |
| Kuharske Bukve (1799): | jih poſtavi na sherjavzo, de pozhaſi vró. She poſębej obari ſhpargelne na kropi, de enmalo savró, jih odzędi na ſiti |
| Kuharske Bukve (1799): | kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni, kulikor ga je takiga, de ſe vę |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſiti, s' merslo vodo polì, potle k' piſhetam deni ſhpargelne; inu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne. |
| Kuharske Bukve (1799): | ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka. 18. Jeterna župa. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in očedi, ter |
| Kuharske Bukve (1799): | enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | djati, perdeni pečeniga in olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol). Mehke odrastelke debelejih peres osnaži, operi, v slani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi, in, ko se pohladi, jesiha in olja nanj deni. Špargelnova solata. Lepe špargelne očedi, v slani vodi skuhaj, v skledo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po |
| Sacrum promptuarium (1695): | leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite |
| Zlata Vas (1848): | čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako |
| Sacrum promptuarium (1695): | je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent. Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 5 ½ krajzarjev funt. „ hrovaſhki po 6 krajzarjev funt. Şhpeh po 13 goldinarjev in 20 krajzerjev zent. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pol, 7 in pol, in 6 in pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol, funt; pod 2 centama pa 5 krajc. in pol. — Špêh brez kože 17 gold. in pol, s kožo pa 16 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z njimi pomažejo, in se tako dalje dela, dokler se špeh lepo ne zarumeni; potem se v skledo napravijo in, kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakama. Potem perdeni malo drobno zrezane čebule in peteršilja, ocverti špeh, pa štiri kuhavnice moke, in delaj po tem kakor zgorej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno |
| Kuharske Bukve (1799): | s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne |
| Kuharske Bukve (1799): | veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na kotzhnike sręsaniga ſpeha v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhipe sręsane, pomashi pezhno ponvo ſrovim maſlam, obloshi na dno ſhpeham, potle s' jabelkami, potle ſpęt eno lęgo ſhpeha, pa eno |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſredo ſklęde poſiavi ſlanzot Nr. 4, ali pa s' ſhpeham navlęzhene pezhene golobe, al kuhaniga kopirna, puto, al rumeno s' |
| Kuharske Bukve (1799): | polivki. Divji petelin oſkuben, oſnashen, inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler poſtane mehek |
| Kuharske Bukve (1799): | isgręto. To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami |
| Kuharske Bukve (1799): | Ob ſtrani kose, inu verh meſa ſe tudi s' tankim ſhpeham obloshí, inu potręſe s' diſhavo, kar jo je oſtalo od |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe varjejo pametne kuharze pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim meſam; sherke inu sháltove ſtvari odbęrajo inu |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi snaſh shupo s' rakovim maſlam rudęzho ſturiti. — Piſheta snajo ſhpeham naſhpikane biti, inu v' kosi pezhene, al pa na vodi |
| Kuharske Bukve (1799): | koſ govejiga pratnatiga meſa, ga navlęzi to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili |
| Kuharske Bukve (1799): | na hladno ſapo; potle ga tolzi v' mehko, navlezi ga ſpeham prav goſto. Potle s' moko potręſi, pezi v' kosi s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri žemlje v mleku namočene ocri pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim |
| Biblia (1584): | ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi noter vto pra S. rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér nam jih je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hladnik in M. Pušar iz Idrije vsaka le en kosčik špic v razstavo poslale? ali ni bilo mogoče tega idriskriga glasovitniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grahovi jerbasčiki iz Dola so bili čedni izdelki. Tudi cerkvene špice Pauline Brenčič iz Idrije moramo pohvaliti. — Z velikim trudam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | marelam potrebuje , iz ptujih dežel pride. Bavélo, palice, pušice, konce (špice) in podpornje (rorčike), dobivajo naši kupci iz Dunaja, iz Českiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhaſh in puſtiſh lepſhi okovati, pa sa tri meſze ſe ſhpize objushejo in plavajo v masilu , de, od njega ſpezhán, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize klekati. „ 281 „ je bilo konzhano zerkveno sberaliſhe v Trientu. „ 279 |
| Zoologija (1875): | Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da |
| Zoologija (1875): | dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih |
| Tiun - Lin (1891): | jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu |
| Zoologija (1875): | ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa. Španske jabelka. Špinača z jajčnim cvertjem. Brizgani krofi. 137. Krompirjeva župa. Jabelka oblečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena |
| Botanika (1875): | nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in loboda (Atriplex). Tem blizo sorodnega reda je rudeči |
| Kuharske Bukve (1799): | med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho pa poſębej obári, jo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu obarjeniga telęzhjiga meſa, pokri, na sherjavzi pári. Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med |
| Kuharske Bukve (1799): | oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho pa poſębej obári, jo na reſhetze deni ozedít, rasſękaj en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih |
| Kuharske Bukve (1799): | prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kolikor se je vsuši, poberi čedno pene in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico, krešico, špinačo, zelen peteršilj in nekoliko zelene čebule in zreži s krivim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu perdeni, s kosam putra v moki povaljaj in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobre. Seleno perje ſe med ſalatoj jé, alj pa med ſhpinazho smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo, |
| Kemija (1869): | Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti |
| Kemija (1869): | 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhpital. Tim beſédam bi ſe imel prozh vseti klukaſt vdar, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki vſako leto ſilno veliko obreſti (Zins) dajo. Ena (meſtni ſhpital) neſe vſako leto 88,000 goldinarjev ſrebra; — druga (Tratnerjev dvor) 45,000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Tellu je Kruh te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje ſhpisha, reja, jenu shjulenje naſhe Duſhe, jenu je blu gorpoſtaulenu- Pr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jed ne diſhi. Gnoj je semlji in ſadu jed ali ſhpisha. V jeſeni pomladanſki ſetvi gnojiti, bi bilo ravno to , kakor |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo, |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi nym shpisho dav ob ſvojmu zhaſſu? bloger temuiſtimu hlapzu, katiriga, kader njegov |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tukei pa na belo visho Na Oltarju ſe sa shpisho Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de on neh lubi prau, Se je nem sam sa shpisho dau. 4. Nega beſeda spremeni Ta Kruh v'telu, sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu, Sa shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhastit shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti , Terde serze omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dau. 4. Nega beſeda spremeni Ta Kruh v'telu, sa shpisho, Vinu v'to kry, vezh vinu ni Na zhudu pouno |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s'tvojo ſveto Reſhno Kriujo napoyu, ſi nega s |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebe pred to sadno vezhirjo s' ſvoim ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih |
| Ta male katechismus (1768): | te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu |
| Ta male katechismus (1768): | per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajev na Krajnſkim iména rasnih bolesen dobila, ktere po deshéli ſhpogajo, is kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo. T o ſim hotel mojim bravzam enkrat rasodeti, ter jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré |
| Sacrum promptuarium (1695): | netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is niſhemi koker ti, nekar naskushej, ſakaj ti bosh v'shpotu obſtal. Flisej se uſſe, katire v'ardrii videsh, v' myru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | talenti, inu leſtnuſte naſvelizajo, ampak ferdamajo, aku se taiſti k'shpotu tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vola shpota tiga krisha, katiri je tiſti zhaſs taku v' shpotu biu, koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi bil te mertve pokopuval. Mi ſmo naſhim ſoſedam k' ſhpotu poſtali; inu leti, katiri ſo okuli naſs, ſo zhes naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prave vęre imęli, ony ſo mogli modriane tih nevęrnikov k'ſhpotu ſturiti, katęri ſo ſe sa vuzhenike inu Goſpóde zęliga ſvęjta |
| Ta male katechismus (1768): | kry preliti, inu to narshpotlivshe smere na S. Kriſhu sturiti, pusti njo k' sebi pridti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter se v' taiſteh bres spomina na Boga veſſelly. To narshpotlivshe suſhnoſt terpę ony, ter bodo v'rôſhelne posvejtneh rezhy toku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | voli. Si vis. Aku ozheſh, debi biu jes h' ti shpotlivi ſmerti tiga krisha obſoden, med resboinike poſtaulen, na krish perbit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Je Judesh poprei v' gnadi Boshji, inu sdei viſſi na shpotlivi verbi. Non eſt peccatum, quod fecit homo, quod non faceret |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | restegnimo mi tukei naſhe miſli, kar kuli samoremo, na vſe shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali, inu taku grosovitnu s peſtmi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti poterpeshlivi Jesvs Kriſtvs ti sin shiviga boga kai saso shpotlivoſt si ti same praterpov oh odpvſti mena teſte grieshe katere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini |
| Mineralogija in geognozija (1871): | e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo |
| Robinson mlajši (1849): | žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani |
| Sacrum promptuarium (1695): | blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker de bi ga komarji pikali — Jak. Ha — ha— inu Shribar? Ansh. Sedy na enim kameni, koker de bi pervęsan bil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | duli ne ſrezha. — Jak. ( Stole okoli mise pojlavla ) Tukej bo Shribar ſedel, — tukej jeſt, — tukej Anshe — tukej Mizka; — Ni prov, Mizka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo gori poſtavijo — Ansh. Inu le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Sa Norza vam ne bomo! oblubem, de ne! Goſpod Shribar, ony naj piſhejo, al bodo kopáni — Glash. Kaj jeſt kopan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo? shriebei le te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gaklor videti inu storiti jemu da bo mogov sad perneſti shriebei ti to ſgvro na siemlo taku se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | živine neizrečeno dobra. Pésno séme ni drago, in se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. *) Pésa ljubi globoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vseh ces. davkovskih kasah, po vseh poštnijah in v mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo 270.000. Čigar loz je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj se smejo spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le ni hotla, sogniti ſe, de bi ne bila v' ſhtazuni predelov odpirala, ino ſi ſuhiga grosdja, zvéb, pa pozúkranih mandelnov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od némſhke detéle piſali. S veſeljem ſim tudi v Kukovi ſhtazuni ſliſhal, de ſo tukaj letaſ na to perporozhvanje prav veliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi |
| Sacrum promptuarium (1695): | od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in de ſe mora delj zhaſa muditi. Bersh ko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ismikati; bila je pojedizhna ſladko ſneda. ˛Stariſhi njeni ſo pervo ſhtazuno v' nekim premoshnim meſtizi imeli. She is mládiga ni mogla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pripeljali, cena je bila 86 do 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski |
| Trtna uš (1881): | je se uže prikazala. Z ozirom na to je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z |
| Trtna uš (1881): | ljudstvom obče koristno znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8. A kupi dne 4. oktobra 6000 gl. zastavnih pisem štajerskega hranilnega društva po 101.50; koliko mora zanje plačati, ako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | milijonov vojakov, kteri okoli 1000 milijonov gld, stroškov delajo državam. — Štajarski vremenski prerok pripoveduje, da „ta mesec nam prinese veliko mraza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil tudi Štajarski deželni zbor za mesto Gradec, ministerstvo noče dovoliti in sploh |
| Deborah (1883): | obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſzu kobile, ki ſe gonijo, k ſhrebzu peli. K. Prislovice Štajerskih Slovencov. 17. Sila železo (kóla) tere. 18. Kaj boš se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za našo cerkveno zgodovino še dolgo ohranil. Jure Sodevski. Prislovice Štajerskih Slovencov. 95. Kar te ne žge, tiga ne vgašuj. 96. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe je reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa ste dve drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali smemo zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ni nalezljiv, je vunder vselej varniši, taciga konja v kot štale postaviti, de se ne dotika druzih kónj. Mazílo za razpokane |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | gnojnišče? Gnojnišče naj bode vselej blizo in na senčni strani štale. Lahko naj se k njemu in od njega z vozom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razjedena ali z majhnimi vredi posuta: se mora konj iz štale, v kteri več konj stoji, odpraviti, in on mora v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dershi, in glej de bo shivina na gorkim. Vrata per ſhtali popravi, zhe ſe dobro ne sapirajo, lukne s ſlamo samaſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſo popolnama previshani *), de je sa kmetije koriſtniſhi, shivino v ſhtali rediti, kakor jo na paſho goniti , je tréba tadaj vſajen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh |
| Biblia (1584): | sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhiga telęſsa ględate, vaſho duſho pak v' tej nar gèrſhi ſhtalti puſtité, inu ne pomiſlite, de je ona ſtraſhnejſhi, kakôr ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | liga ſvęjta v'ſhtalti eniga kriviga ali satosheniga napręj poſtavlen: drugizh, kęr bó on |
| Ta male katechismus (1768): | kjer on nam rad da: * svojo kry, inu meſſú pod shtavtjo Kruha. O bodi itdr. XII. Vsem mashnekam tudi Buh dal |
| Ta male katechismus (1768): | se resnizhnu pod shtavtjo tega Kruha, inu vina koker prave Buh, inu zhlovek is |
| Ta male katechismus (1768): | inu v' vinu: duh, farba itdr. Je zele Kristus pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha? Zel, po boſhji, inu zhloveshki naturi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prišle nektere začasne postave, kako se imajo lovi v najém (štant) dati, namreč najemšina mora nar manj 6 let terpeti; vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | zalagati, ako bi se vžitek perja vsako leto v najem (štant) dajal. Zdaj pa prevdarite, ljubi rojaki, ali ni ta moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo |
| Oče naš (1885): | je začel Ménart, ko sta bila že pol ure od Štefanove hiše, „Barba, v malo dneh sva mnogo reči doživela. Barba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | veliku uwogeh, al veliku vezh wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ked use tu drugu imam le eno nogo. Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en lep obras, inu s' temiſtem se noter da nezhemernoſte shtemash: ti imash dobre, terdne mozhy, inu te gubish ti v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto, kader kaj lubesh, inu shtemash, bode tebe per serzu wodlu, inu tishallu. Ti bosh ſdajzi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kjer morem bres use zhaſty oſtati: inu vonder mene tolkajn shtemash, de gospęm navęsh is nezh bulshem, ked is moje vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zeſar vladar zeliga zeſarſtva poſtal. „ 4 „ je priſhel vkas novih ſhtempeljnov na dan. „ 3 „ ſe je kmetijſka drushba na Hrovaſhkim sazhela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim ni dala pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | on za njim pade. Huda sapa, ki se je v štepihi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | takóle: vzêmi žganja in vode toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in krede. — Drugo lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica |
| Sacrum promptuarium (1695): | unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk |
| Sacrum promptuarium (1695): | hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj imajo ony praſhat — Naj mi dajo perſtan , pravim jeſt. Shternf. Dala ti ga bom — ſhe nekaj te morem praſhat — Miz. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj ne ? Miz. Moj lubizhek , ja — jeſt ozhem perſtan imęti — Shternf. Zhe mi poveſh, koko ſe imenuje — Miz. Schönheim — Shternf. Schönheim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Al menijo , de ne ? Shternf. Inu ti ga tudi lubiſh? Miz. Al imajo morebiti kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | neſramni! Miz. Naj mi ga dajo! kaj jim am grę ? — Shternf. (sa ſe) Ravèn ta je — moj perſtan ! neſrezhni zhlovek! — Tukej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu to je njegovu. Miz. Tok ony ſo tjiſta Goſpa — Shternf. Ja, jeſt ſim, vidiſh Srota , inu ta tvoj sapeliviz je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe nekaj te morem praſhat — Miz. Kaj pak neki ſhe — Shternf. Vsęl te bo, praviſh? — Miz. Bo me ja — potler bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imęti — Shternf. Zhe mi poveſh, koko ſe imenuje — Miz. Schönheim — Shternf. Schönheim ! Tok je ſvoje imę satajil! — (k' Mizki) Tu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shternf. Saj ne bodo komędijo jègrali — Naj ſe poberó — mi dva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bodo tukej saględali — ha — ha — TREKI NASTOP. Shternfeldovka, Mizka , Jaka. Shternf. Je vshę vſe napravlenu ? — Sdej vshę snajo priti. Jak. Koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ti shteti 2. ter qvarte ene verh drugeh deni; inu shtej noter da taiſtega shtivila, koker je un tebi rekl, de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' VIII. Neſha v' I. Shtej v' ti povedani tabli odſgor od desne na levo plat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu |
| Ta male katechismus (1768): | navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi |
| Čas je zlato (1864): | bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo že na 700. K sreči so druge lastnosti kalcitove take |
| Deborah (1883): | Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi |
| Zoologija (1875): | nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so |
| Pozhétki gramatike (1811): | Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto |
| Tine in Jerica (1852): | pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tega nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je |
| Pripovedke za mladino (1887): | zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je vse do zdej po sreči izšlo. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime |
| Pozhétki gramatike (1811): | ferai le bonheur de mes sujets. Sa ſrezhniga ſe bom ſhtel, je rekel néki dober kral, kader bom ſvoje podloshne oſrezhil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to v' greh ſhtel. Nektere jedí namrezh ſo |
| Roza Jelodvorska (1855): | ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko |
| Genovefa (1841): | bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov in Dardanov k Ilirii šteli, ampak tudi Panonce, ki so dalje stanovali, tudi Rečane (Retios |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | tisti večer nenavaden značaj; ali nedostojnega ni bilo čisto nič. Šteli so poslušalcev okoli 600. Vstopnina z darovi vred znaša blizo |
| Oče naš (1854): | to majhno junaško ljudstvo, ki je komaj 18 tavžent duš štelo, z premogočnimi Francozi za svojo vero in svobodo bilo, je |
| Botanika (1875): | sozidana leta 1809. v Libercu, leta 1846. se je že štelo 43 predilnic sè 161.642 vreteni, leta 1852. se je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera |
| Pozhétki gramatike (1811): | li eniga. 4. Compter in compter, piſhi v' poménu: rájtati, ſhtéti. Comte in comté v' pomenu: knés ali grof, kneshía. Conte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterim je kaj vezh treba vediti in snati, kakor pet ſhteti. Kar bomo v teh novizah poſihmal na snanje dajali ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osdraviti. Med te ſorte ljudi ſe morajo, sunej veliko drugih, ſhteti tudi tiſti neobzhutni vosárniki, kteri ſvojo voshno shivino med tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtoré ti ljudje, zhe ſe vunder ſmejo ſhe med ljudi ſhteti, bres vſiga nar manjſhiga obzhutja uſmiljenja, kakor de bi s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | k. kantonskiga poglavarstva iz Kamnika od 29. aprila t. l. štev. 2304, po kterim se županíi oznani, da se bo 20. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pravico pomoči tirjati. Iz Vipare 18. dec. ) — V „Slov. Nar.” štev. 143. je od tukaj o veselici, ki jo je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zabavo za omenjeni zalog. Prav tako! — Povedali ste v zadnji štev. „Novic” 1. 1., da je g. Winkler postal dvorni sve |
| Trtna uš (1881): | 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Pri zelenej požlahtnitvi štev. 4 in 5 prijelo se je vseh deset. Primerjaje te |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izračunati kvadratni koren navadnega ulomka, ondaj izračunaj kvadratni koren njegovega števca in imenovalca; ali pa pretvori navadni ulomek na decimalnega ter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. enačbe. 2.) Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó kakor kvadrat celega dekadnega števila, le treba v kvadratu števca dvakrat toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za števec ulomku, čegar imenovalec ima toliko 9, kolikor ima perijoda številk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr § 89. Ako pomnožimo ulomek z njegovim imenovalcem, dobimo števec za produkt. a/b.b = a. Dokaz. § 90. Vsak kvocijent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. Ulomke, katerih vrednost je manjša od 1, katerih števec je tedaj manjši od imenovalca, imenujemo prave ulomke (echte Brüche |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomek, in obratno vsak ulomek za kvocijent; dividend je ulomkov števec, divizor pa imenovalec. a : b = a/b. Dokaz. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prvi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov števec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § 91. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 100. Ulomek razdelimo s celim številom, ako z njim števec razdelimo ali imenovalec pomnožimo. Dokaz. 1.) Ako je izraz ulomek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 99. Ulomek pomnožimo s celim številom, ako z njim števec pomnožimo ali imenovalec razdelimo. Dokaz Drugi način je môči le |
| Fizika (1869): | zamoremo v vsakej dálji velikost težine zaznamovati z vlomkom, kterega številnik je 15 in kterega imenovalnik se dobi iz dálje same |
| Fizika (1869): | Wolke, oblak. Wunderscheibe, čarodelni krožnik. Z Zagozda, Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dau, ta dar te zhudesha delat nemu dodeliu, inu bres shteveina veliku drugih dobrot skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar nuzneſhi, inu nar bulſhi. Ta zhloveshki spomin je bres shteveina veliku sgreſhitnoſti, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogu. Kyr pa ta shaloſt zhes grehe more po timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa bi bilu, ko bi tudi mi bly v'timu shteveinu letih ſlepih judou, kyr v' drugih ludy ozheſsu to troho |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | napisavanje in pravilno čitanje napisanih števil imenujemo numeracijo ali številkovanje. Številne rede, katere po dekadnem številnem sistemu zaporedoma na posamičnih mestih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ni, rabi nam izraz ničle (Null, 0). Vsako število naravne številne vrste dobimo iz prejšnjega, ako to za jednoto povečamo, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8 = 8 : 4 dobimo 82 = 16.4. 2.) Vsak vnanji člen številnega sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče dekadni (desetni) številni sistem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računov s posebnimi in občnimi celimi števili. I. O dekadnem številnem sistemu. § 8. Vsa cela števila, in naj so še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil imenujemo numeracijo ali številkovanje. Številne rede, katere po dekadnem številnem sistemu zaporedoma na posamičnih mestih nahajamo, razdeljujemo lahko prav ugodno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na to načelo opirajoče se izraževanje vseh posebnih števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče dekadni (desetni) številni sistem (dekadisches Zahlensystem); njega osnovno število je deset (grški deka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zahteva subtrahendov predznak; število, do katerega na ta način v številni vrsti pridemo, je iskana diferenca. Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pridemo, je iskana diferenca. Pomaknemo pa se lahko tudi v številni vrsti od subtrahenda b za toliko jednot naprej, da pridemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 64. Pri odštevanji absolutnih števil se pomikamo v naravni številni vrsti od minuenda za toliko jednot nazaj, kolikor jih ima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | môči izvršiti na dvojen način. Pomaknemo se namreč lahko v številni vrsti od minuenda a za toliko jednot nazaj, kolikor jih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Algebrajska števila odštevati se tedaj pravi, pomikati se v algebrajski številni vrsti od minuenda za toliko jednot, kolikor jih ima subtrahend |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi enačba. § 124. Ako pomnožimo v dveh ali več številnih sorazmerjih vse istomestne člene druzega z druzim, tvorijo produkti zopet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbah prve stopinje z jedno neznanko. § 111. Izjednačenje dveh številnih izrazov, imajočih isto vrednost, imenujemo jednačbo. N. pr. enačba. Izraza |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teh dveh sorazmerij notranja člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem z njega pomočjo neznani člen druzega razmerja določiš. b) Številno sorazmerje je najlažje razrešiti s pomočjo § 119., 2. N. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ad: bd = bc : bd, ali a : b = c : d. Pravo številno sorazmerje je torej spoznati ne le iz tega, da sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati |
| Astronomija (1869): | našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta dalje proti levi ter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod |
| Kemija (1869): | številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri bodo to razjasnili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do najtrjega, demanta, dobimo 10 stopinj ; zaznamujemo jih z dotičnimi številkami. Te so: Ako se reče, postavimo, neki mineral ima trdoto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in leta 1846 skupaj; ker 11 in 46 je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti je, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a : m = k, b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupna mera števil 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m razdelen b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna mera števil 12 in 21 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | abc. Število, s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila d, t, a, b? 56. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15, 36, b) 2, 5 |
| Pozhétki gramatike (1811): | etc. devédeſet, ſto, tavshent ali jesár, million i.t. Imena redovnih ſhtevíl obràsimo is pervoobrasnih. Premier, second, troisième, quatrième, cinquième, Pervi, drugi |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſtime tretjiga liza; soi, ſebe: ino je vſih ſpolov ino ſhtevil. Ta imenujemo povrativno nameſtime, sa to ker pomeni povrazhanje zhloveka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nature, kar bode tudi tebe fadèllu, aku bosh da takega shtivila teh lejt pershl. Pokaj imash ti toku veliko skerb ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj Syn! dapovędati shtivila teh gnad, is katireme je Buh mojo dusho, inu telü |
| Kratkozhasne uganke (1788): | qvarte ene verh drugeh deni; inu shtej noter da taiſtega shtivila, koker je un tebi rekl, de ima biti, tok bo |
| Zoologija (1875): | hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane še njega šestina? 20. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je za 6 manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da dobiš število 77? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila. Ako je torej ta razlika, t. j. 4/5 iskanega števila 52, potem je njega petina 13, tedaj število samo 5krat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr.? 19.* Katerega števila 8kratnik je za 6 manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar |
| Astronomija (1869): | pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z 1 in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c). Iz druge jednačbe izvira tudi: Kadar je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem izpusti decimalni točki ter delitev izvrši kakor pri celih številih. enačbe ... Prav takó ravnaj tudi, ako je dividend ali divizor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko jednot smo k subtrahendu prišteli, je diferenca. Pri imenovanih številih morata imeti minuend in subtrahend isto ime in to dobi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na decimalni točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da določimo kvocijentovim številkam mestno vrednost, treba si le divizor |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh ti silnu mozhnu tresl, kader se bode tebi taiſteh shtivilu pred ozhy dershallu, inu njeh ſerbeſhnu ſametanje v' ozhy utikalu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh tugent; ſakaj leta sluſhe tebi susebnu k' temu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 |
| Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti |
| Fizika (1869): | V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo s seboj. Števila, katera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Katerega števila 5ina, 8krat vzeta, je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4/5 iskanega števila 52, potem je njega petina 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko, kakor če je za 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v malo let od 5,000 do 20,000 |
| Zoologija (1875): | pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti vsako liho število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil 2abc, 4d, 8acd. Ako število a ni razdelno s številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz. Vzemimo, da so števila a, b in c s številom m razdelna, potem je razdelna z m tudi njih vsota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | d. Sploh je razvidno, da je razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. pr. ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. (20.4).5 = (20.5).4 = 20.(4.5). Izvod. Število pomnožimo z dvema številoma, ako je v katerem koli redu z vsakim posamič, ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima v istem redu. 2.) Ako sta pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem ali v obratnem redu, kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. pr. ali Ako sta tedaj dve vrsti števil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrsti števil premo sorazmerni, ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima |
| Ta male katechismus (1768): | resſhallil, namrezh: Tukej se grehi pravejo, uſſake po svoji feli shtivilu, inu ſravnosti, aku so smertne grehi. Potler skleni tvojo spovd |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſakdan 7. Ozhen. inu 7. Ave Marij, ali saj po shtivilu teh dny v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z |
| Rudninoslovje (1867): | razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po |
| Zoologija (1875): | jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri |
| Zoologija (1875): | imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke |
| Zoologija (1875): | ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | orôshje ſvoje vſák bersh vsame, Ştrahlivza v zélim ní imèl ſhtevíli ; Al kómej vrata ſo odpèrte, vnáme Şe ſtráſhni bòj, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza |
| Pozhétki gramatike (1811): | le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo |
| Pozhétki gramatike (1811): | pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi ti ne vędla? — (Tonzhek en ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory. ) Tonzhek ! odpri hitru |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Le sa me , zhe tvojo nedolshnoſt ſkasheſh. (govory prut ſhtibelzu. ) Nęshka , vùn pridi, jeſt ti sapovęjm. |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega |